ш

Izbaja vsak četrtek. Cena mu je 5 K na leto. (Za Nemčijo e K, ra Ameriko in druge tuje državo 7 K.) — Posamo7.no Številke bo prodajajo -.... ■ . po lo vinarjov. ■' '
Spisi in dopisi bo pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba* Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, reklamacije in in-seratipa: Upravništvu , Domoljuba*, — Ljubljana, Kopitarjeva ulioa-
Štev. 20.	V Ljubljani, dne 16. maja 1918.	Leto XXXI.
Pravilnik Slovenske Ljudske Stranke.
Pravilnik S. L. S., na podlagi katerega na| se izvede prepotrebna enotna organizacija S. L. S. po vsej deželi, je razdeljen v 33 členov, kateri so zbrani v 13 točkah. Drobni tisk je samo tu priložen v pojasnilo in seveda nima veljati kot uradnostrankarska razlaga.
1. Namen stranke in pravilnik.
Čl. 1. S. L. S. ima namen, po načelu pravičnosti do vseh slojev Jelati za blaginjo slovenskega ljudstva na katoliškem, narodnem in demokratičnem temelju.
Delati hoče za tak družabni red, ki na podlagi popolne enakopravnosti vseh omo-gočuje, da se posameznik udejstvuje po svojih najboljših sposobnostih.
Pravilnik S. L, S. pa je seznam določil, po katerih naj pride volja somišljenikov v dosego gorenjega namena do izraza in dejanja.
Slovenska ljudska stranka obsega torej vse sloje in stanove, ker se zaveda, da so vsi stanovi potrebni za blagor ljudstva, posebno pa je potrebno, da se vsi stanovi med seboj razumejo na podlagi pravičnosti, in drug drugega podpirajo. Delo S. L. S. se naslanja na trojni temelj: ha katoliški, ker morejo edino le večnoveljavna, od Doga postavljena načela biti varna podlaga za resnično blaginjo ljudstva; na narodni, ker ima vsak narod naravno pravico živeti na svoji zemlji in od svoje zemlje na način, kakor mu je primeren in kakor si ga јОШ izbere ter da razvije vse svoje zmožnosti in sile; na demokratični, ker je pravično, da sc da ljudstvu v najvišji meri vpliv na vlado.
2. Krajevna in ljudska podlaga strankarske organizacije.
Čl. 2. Krajevno podlago strankarski organizaciji tvori politična občina, ljudsko Pa vsi samopravni somišljeniki S. L. S. v občini — v okvirju vojvodine Kranjske.
Mreža cole organizacije S. L. S. je razprostrta po voJvodini Kranjski in je razdeljena po političnih (t. j. županskih) občinah. Spreje-
majo pa se v organizacijo vsi in tudi samo
somišljeniki S. L. S.
3. Somišljenik,
Čl. 3. Somišljenik je, kdor hoče živeti po katoliški veri in delati za blaginjo naroda, zlasti pa svoje državljanske dolžnosti vršiti po pravilih iu sklepih S- L, S. —■ Le somišljeniki imajo pravico, voljeni biti v sttankarsko organzacijo.
Somišljenik S. L. S. je torej lahko vsakdo, kdor pripoznava trojni temelj S. L. S.: katoliški. narodni in demokratični; pa ne, da ga samo v besedah pripoznava, temveč tudi vse njegovo zunanje delovanje in življenje ne sme nasprotovati tem trojnim temeljem.
4. Organi.
Čl. 4. Organi S. L. S. so: 1, krajevni odbori; 2. zbor zaupnikov; 3. vodstvo; 4. poslanci v državnem ln deželnem zboru; 5. načelstvo; 6. načelnik; 7. razsodišče.
Organi vsake stranke so vsi tisti odbori oziroma osebe, ki vodijo strankino delo in nieno organizacijo. Kar so pri vojaški armadi razni višji in nižji štabi, to so pri stranki njeni organi. S. I,. S. jih iinn torej sedem, o katerih pravilnik še natančneje govori v sle-dečih sedmih točkah.
5. Krajevni odbori.
Č!. 5. Organizaciji somišljenikov v občinah načeljujejo krajevni odbori.
Manjše občine volijo skupen krajevni odbor, ki imej načelnika in sedež tam, kjer je po krajevno zemljepisnih, cerkvenih, kulturnih, gospodarskih ali političnih razmerah naravno središče okoliša dotičnih občin.
Večje, zlasti mestne občine pa si po potrebi za posamezne okoliše lahko organizirajo posebne krajevne odbore.
Čl. 6. Krajevni odbor volijo somišljeniki občine ali več občin talto, da je zastopan v krajevnem odboru vsak pomembnejši kraj ali okoliš.
Kateri kraj ali okoliš -naj se smatra za pomembnejši, razsodijo somišljeniki
sami, ki določajo torej tudi število članov krajevnega odbora.
Poleg tega so vsi člani krajevnega odbora zaupniki stranke iz dotičnih občin, odnosno iz dotičnega okoliša.
Čl. 7. Članstvo krajevnega odbora traja rednoma tri leta, ter je izvesti novo volitve vsako tretje telo.
Čl. 8. Člani krajevnega odbora izvolijo iz svoje srede načelnika in tajnika.
Naloga krajevnega načelnika je, skli-cavati in voditi seje krajevnega odbora, nadzorovati poslovanje, posredovati med krajevnim odborom in osrednjimi organi stranke itd.
Naloga tajnika je, voditi zapisnike se] krajevnega odbora in zborovanj somišljenikov, zbirati prispevke v stankarski sklad, voditi dopisovanje med krajevnim odborom in osrednjimi organi- stranke, sporočati želje somišljenikov strankarskim organom itd.
Čl. 9. Članstvo krajevnega odbora preneha:
1.	S potekom triletne poslovne dobe, in sicer z izvršenimi novimi volitvami;
2.	s tem, da se član krajevnega odbora tekom enega leta ni udeležil nobene seje krajevnega odbora in ni bilo za odsotnost tehtne opravičbe.
Čl. 10. Naloga krajevnega odbora ▼ splošnem je, politično vzgajati somišljenike, uveljavljati načela S. L, S v vsem javnem življenju, zlasti pri občinskih,, de-želnozborskih in državnozborskih volitvah razširjati strankarsko politično časopisje izvrševati sklepe, oziroma naročila nadre jenih strankinih organov, sporočati želj« somišljenikov osrednjim strankinim orga nom, vodili volitve zaupnikov, katere jf odposlati v strankin zbor zaupnikov, sklepati o stavljenih predlogih i. dr.
Čl. 11. Seje krajevnega odbora skli cuje krajevni načelnik redoma vsake tr. mesece.
Za sklepčnost je potrebna nadpolo-vičha navzočnost vseh članov, ki sklepa z »adpolovično večino.
Čl. 12. Tretjina članov krajevnega odbora sme s pismeno in lastnoročno podpi-tano vlogo na načelnika zahtevati, da se najkasneje tekom 10 dni skliče izredna «eja odbora, ali da se določena točka po--'ithV na dnevni red seji.
Vsa moč organizacije S. fc. S. tiči prav-laprav največ v krajevnih odborih. Čc so ti povsod izvedeni in pridno delajo, potem je moč stranke neomajljiva. Zato je pa treba v prvi vrsti preskrbeti, da se ravno ti krajevni Odbori povsod takoj osnujejo, in sicer izmed najbolj delavnih somišljenikov S. h. S. Vsaka občina dobi en krajevni odbor, le če je občina majhna, se lahko združi z drugo, na drugi strani pa si tudi zelo velika občina lahko iz-fcere več krajevnih odborov. Volijo somišljeniki S. L. S. V ta namen naj skliče uglednejši somišljenik sestanek vsoli somišljenikov S. L. S., kar jih je v občini, in tamkaj naj se stvar pojasni, utemelji potreba krajevne organizacije in potem naj sc voli. Število članov ni dolo-leno, pri večjih okoliSih bo večje, pri manjših manjše. Zastopan pa naj bo v krajevnem odlični vsak pomembnejši kraj.
Naloga krajevnega odbora 'je delovati pri vseh somišljenikih na to, da se povsod uveljavljajo načela S. L. S., predvsnm pri raznih volitvah, dalje agitirati za razširjanje strankarskih časopisov, sporočati želje in gospodarske potrebe somišljenikov na osrednje Strankino vodstvo in skrbeti za politično šolanje in izobrazbo svojih »omišijenikov.
Strankarskega davka S. L. S. ni naložila, kakor je to pri Jugoslovanski demokratiSki Stranki (to je prejšnja narodno - napredna Stranka) ali pa pri socialno demokraški stranki. Pač pa more krajevni odbor če se mu zdi to umestno in potrebno, skleniti, da se plačuje kak donesek v krajevno .strankarsko blagajno.
(Dalje.)
„Resnica" in mi.
Prejeli smo sledeči uradni popravek: Na podstavi § 19, zakona z dne 17. dec. 1872, drž. zak. št. 6, iz leta 1863, prosi podpisani deželni odbor vojvodine Kranjske z ozirom na članek, objavljen v Vašem cenjenem listu št. 11 z dne 14. marca 1918, pod naslovom »Resnica in mi«? da objavite sledeči uradni popravek: Ni res, da je »Resnica* glasilo deželnega odbora, ampak res je, da je uradno glasilo kranjskega deželnega odbora »Samouprava«. Od de-ielnega' odbora kranjskega, v Ljubljani, 'dne 3. maja 1918. Deželni glavar: Šusteršič,
Zopet en mir!
7. maja t. 1. je bil podpisan mir z Rumunijo. Trd, neprizanesljiv jc ta mir z Rumunijo, prava smrtna obsodba. Izpuhi Dobrudžo, katere en del dobi Bolgarija, drugi del z morskim pristaniščem Konštanco osrednje velesile. Avstro-Ogrski odstopi precejšen kos ozemlja ob meji, bogat na gozdih in petrolejskih vrclcili. Vzdrževati bo še morala nemško armado, ki še vnaprej ostane v Rumuniji, vsa uprava ostane pod nadzorstvom osrednjih velesil. Rum unija izgubi morsko obrežje, do morja dobi le prost dohod, po Donavi bodo plule naše bojne ladje. Kruti so ti pogoji. Kakor je Rumunija sicer prejela ros zasluženo plačilo za leta 1913. izvršeni roparski napad na Bol-.
21
garijo, kateri je vpadla v hrbet in pripomogla Turčiji, da je nazaj osvojila ozemlje do Odrina, pa tudi zasluženo plačilo za krivično in nepotrebno vojno napoved Avstriji, vendar dvomimo, da bi bila ta pot prava in modra dovolj, in bojimo se, da ne bi morda svoj čas obžalovali* da smo ubrali, to pot, ki vodi v nejasno bodočnost. Star, a še vedno resničen je pregovor: Boj se sovraštva ponižanega sužnja! Ponižanje rodi maščevalnost in rumunski narod, ki je le deloma kriv te usode, ne bo pozabil trde pesti, s katero smo mu odvzeli vse življenske pogoje ter ga napravili za narod druge Vrste. Le v toliko se veselimo tega miru, v kolikor nas je približal splošnemu miru, če zamoremo govoriti o tem pri tem miru. Tudi naš zunanji minister baron Bu-rian je izrekel željo, da slede temu miru splošna mirovna pogajanja z vsemi našimi nasprotniki, s katerimi hoče skleniti pošten, dostojen, pravičen in spravljiv mir. Povedal je nadalje, da takorekoč preži na vsako priliko za mir, za katerega se odločno zavzema tudi naš miroljubni cesar. Možate so te besede, le želeti je, da slede tem besedam tudi možata dejanja. Najlepšo priliko ima sedaj, ko obišče nemškega cesarja, da tudi nemške generale pridobi za tak sporazumen mir in potoni bodo naši sovražniki odgovorni, če bodemo imeli vojsko še peto leto. Odvalimo to težko odgovornost od sebe ter iščimo polov do spravljivega, za vse narode častnega miru, in zavrnimo one klice, ki zopet done iz Nemčije,,.po močnem, zmagovitem miru!
Politični obzornik.
Brez strahu naprej!
Avstrijska vlada pozna v Avstriji samo še Nemce, ki tvorijo manjšino v državi, Slovane poznajo le še avstrijski generali na fronti. Ker pa se vlada zaveda, da z manjšino ne more vladati, zato je parlament poslala domov, in vladala bo sama, to se pravi: vladalo bo par možicev v ministrskem fraku, ki jih bodo vodili kakor medvede na vrvici vsenemški kri-čači, ki so že odpovedali zvestobo Avstriji. Nekaj nadutih ljudi, ki niti v svojem ljudstvu nima zaupanja, vlada 30 milijonov ljudi! To so za nas naravnost izborne šance, kajti hitreje jim ne moremo niti mi izpod-kopavati tal, kakor si jih sami.
Da se pogovore o nadaljnjem postopanju, so se 7. t. m. zbrali na Dunaju poslanci Jugoslovanskega kluba in Češkega svaza, kjer so ugotovili popolno složnost in izvolili poseben odbor, ki bo vodil nadaljne boje, dokler parlament ne bo sklican. Lepo je, kar so izjavili na tem zborovanju dalmatinski poslanci, da bodo Dalmatinci do zadnje kaplje krvi branili slovensko zemljo, katero je sklenil Seidler odtrgati od Jugoslavije in jo vreči v nemško žrelo. Koncem zborovanja so se zedlnili jugoslo vanski in češki poslanci za skupen oklic na slovensko in cesko ljudstvo.
Jugoslovanskemu in češkemu narodu!
V dobi, ko je vsled absolutistične odločitve ' Seidlerjeve vlade poslanska zbornica proti volji njene Večine odgodena in ko se pripravljajo dalekosežne «stavne izpremembe preko glav in proti volji udeleženih narodov, sta se zbrala Jugoslovanski klub in Češki, svaz na skupno sejo, da v imenu obeh narodov solidarno podasta to-le izjavo:
Poslanci naroda S. H, S. in Čehov z največjim ogorčenjem ugovarjajo proti vsem poskusom vlade, da brez sodelovanja naših narodov in proti njim z nared-bami izpremeni davno preživelo in od narodov nepriznano ustavo; posebno ogovarjajo, da se sedaj osnujejo od nemäkih šovinistov izsiljena okrožna glavarstva na Češkem.
Obenem pa protestirajo proti napovedi državnopravnega odcepljenja slovenskih dežel od celokupnega naroda S. H, S. Namen te odcepitve je germanizacija in nemška invazija na Jadransko morje.
Poslanci izražajo svoje ogorčenje r^d tem, da se vlada upa to ukreniti v naj-usodepolnejšem trenotku svetovne vojne in da nam na naše zahteve po somoodločbi, po politični samostojnosti, ki so obenem zahteva vsega civiliziranega in demokratičnega sveta, odgovarja z absolutistično samovoljnostjo, ki ne prinese ne miru, ne možnosti prijateljskega sodelovanja narodov, kakor si ga vsi želimo, temveč bo začetek bojev, kakršnih tu še ni bilo in ki morejo biti dalje segajoči, nego slutijo njih povzročitelji sami.
Zato težko obžalujemo, da se ob času, ko ni kruha in ko ne vemo, kaj bo jutri, temu brezprimernemu socijalnemu in gospodarskemu trpljenju dodaja še. nova politična, narodnostna in državnopravna krivica in se s tem dviga splošna napetost do višine, da danes posledic niti pregledati ni mogoče.
Obenem dvigamo svoj glas proti temu, da vlada sedaj, ko načela demokratične državljanske enakosti in ljudske samouprave povsod zmagujejo, proti nam postopa s poskusi, ki ne pomenjajo v resnici ničesar drugega, kakor novo utrditev absolutizma in razmnožite v birokratičnega aparata. Na drugi strani pa se vedoma prezirajo vse zahteve naših narodov s lem, da se nam ne da popolna demokratizacija naše uprave.
Z enakim povdarkoni protestiramo proti temu, da je v dobi, ko parlamenti vseh resnično demokratičnih držav nepretrgoma odločujejo o usodi svojih narodov, vlada odgodila avstrijski parlament brez pravega vzroka in potrebe na škodo vseh javnih in zlasti prehranjevalnih razmer in da bodo- poslanci iznova izgubili parlamentarno tribuno, ki so jo pod pritiskom vojaške diktature pogrešali cela tri leta.
Odgovornost za posledice pada v prvi vrsti na vlado, katera je s tem svojim korakom iznova pokazala pred vsem sve tom, da Avstrija ne more nositi imena pravne in ustavne države in da se malo številna ter nikomur odgovorna oligarhija in birokracija pod pritiskom in s sodelova njem enega dela nomško-nacijonalnih po-
slancev upa ubiti glas parlamenta, izvoljenega na podlagi splošne volilne pravice.
Vlada se boji, da bi parlament odkrito izjavil pravo voljo v njem zastopanih narodov.
Poslanci S, H. S. in Čehov zato proglašajo:
Naša naroda ne priznavata nikdar in ч nebenem slučaju nobenega oktroia, nobene kakršnekoli enostranske upravne od-redfce, temveč jih odklanjata z največjim ogorčenjem; odklanjata pa tudi vsako odgovornost za nadaljni razvoj in solidarno vztrajata v boju proti absolutizmu in nadvladi ter v borbi za demokratizacijo, svobodo, za pravico s.amoodločbe in za svojo politično samostojnost.
Ne bojimo se nobenega nasilja.
Na Dunaju, dne 7. maja 1918. František Stanek. Dr. Anton Korošec.
Poslanci smejo biti prepričani, da h» vsemu jugoslovanskemu narodu s o izjavo vzeli takorekoč besedo iz ust. Hoj za boj, od svoje pravice ne oclne-Uamo do skrajnosti!
Kraljestvo Seidlerjevih ministrov samo v sebi razdeljeno.
Kogar se eidtrat smola prime, se ■?a povsod drži. Tako ima sedanji ministrski predsednik smolo tudi s svojimi ministri. Ko je pred več meseci lansko leto zbiral nove ministre okrog sobo, si je poiskal iz vsakega avstrijskega naroda po enega ali po več zastopnikov kot ministre, samo Čehe je preKrl. МГ Slovenci smo tedaj dobili prvikrat ministra na Dunaju, in sicer v. osebi dr. Zolgerja.
Dr. SeidJer je računal, da bodo po-.slifnci vseh narodnosti tega, ker imajo ministre, tako veseli, da bodo pozabili na svoje narodne zahteve in mu odnehali v vsem, kar bo želel. Toda zaračunal se je. Poslanci se za svoje domače ministre niti zmenili niso in so slejko-prej trdovratno kazali na svoje zahteve. Moral se je vreči.na politične kup-rije, dokler ni zavozil s svojim kupčij--ikim ministrovanjem v sedanji »bankerot«.
Ko je~pl.. Seidler zadnje tetine poročal ministrom o svojih zadnjih kupčijah z Vsenemci, je naletel tudi med ministri na odpor, ker se jim je zdela '.adnja njegova politika vendarle preveč enostranska in naravnost — krivična. Sicer so se dali končno pogovoriti, samo eden je bil toliko značajen, tla pod nobenim pogojem ni hotel sprejeti odgovornosti za Seidlerjeve proti-slovanske načrte, — in to je bil jugoslovanski miniter dr. Zolger. Ker je bil 'preglasovan, je odstopil. Cesar je na lep način pokazal, da ceni njegovo delovanje za Jugoslovane ter njegovo možatost. Pisal mu je: »Izražam Vam mojo zalivalo in popolno pripoznanje ча izvrstno delovanje, ki ste ga razvi-..!*И v posebno težavnih razmerah. Pri-Iržujem si Vaše zopetno službovanje n Vam hkrati podeljujem moj red železne krone prve vrste.«
Tako je odšel prvi jugoslovanski minister prostovoljno sebi v čast, za ■ dr. Seidlerja pa v sramoto, kakor posebej povdarjajo časopisi: Dr. Zolger ni postal minister po sodelovanju Jugoslovanskega kluba, ampak edino na vabilo dr. Seidlerja. Zato do Jugoslovanskega kluba ni imel nobenih dolžnosti, Jugoslovanski klub pa njega ni smatral za svojega in se ni nikdar zanašal nanj. Zato je Žolgerjev odstop za jugoslovansko politiko brez vsakih posledic. Priznati pa moramo, da se je dr. Žolger povsod, kjer se je mogel, postavil za našo stvar kot, zaveden slovenski mož, seveda iz svoje volje, kar mu štejemo še v večjo čast.
Sicer se nam zdi, da se je ministrski predsednik že večkrat popraskal za ušesi radi svoje zadnje nemško-strankarske politike. Ta politika nas je pripeljala celo tako daleč, da po mnenju Seidlerjeve, vlade »nasprotuje zunanje-političnim koristim monarhije, kdor dinastijo brani ali-vsaj opravičuje, in da je najboljši patrijot tisti, kdor ima zunaj državnih meja najmočnejšega strica« (Slovenec). Kaj čuda, da je odbil od sebe vse stranke razen nemških, s katerimi pa ne more vladati, ker so v manjšini. Zato se je pa pl. Seidler v zadregi nekako potuhnil in menimo, da je predlog poslanca Löwensteina pravzaprav njegov predlog — Löwenstein je namreč predlagal Poljskemu klubu, naj bi vsi poslanci do konca vojske pustili v parlamentu vsa narodno-politična vprašanja in se bavtti samo s tekočimi zadevami, predvsem z davki in dolgovi. Jasno je, da je to samo voda na nemški mlin, da se Nemci s Seidlerjem vred rešijo iz zagate in v trdijo, kar so si do sedaj na račun Slovanov pridobili, ker so spoznali, da za enkrat ne morejo naprej ne s pomočjo parlamenta, še manj pa brez parlamenta. Naš klic pa je: »Som s parlamentom! V parlament pa pameten načrt nove ustave, ki bo dala vsakemu narodu, kar narod sam hoče! Potem bomo pa naprej govorili!«
Mažarl rajajo.
Kako bi ne? Saj so dobili pri sad-njem romunskem miru zemlje za eno Kranjsko in pol, obljubljena jim je tudi odškodnina za Sedmograško in druge ugodnosti, tako da pravi neki dunajski list: »Mir z Romunijo so sklenili tako, kot bi Avstrije sploh na svetu ne bilo.'Bolgari ja dobi glavni delež. Nemčija, katere general bo še naprej kot najvišji poveljnik imel romunsko deželo v rokah, ostane gospodarica nad vsemi mvovnimi določbami, v ostalem pa so mislili le na — Ogrsko.« Tako je Ogrska v stremljenju po samostojnosti zopet en korak naprej! Zato so Ogri svojega ljubljenca Buriana slovesno pozdravili v -Budimpešti, ko se je vračal domov z »ogrskim mirom« v žepu.
Tudi Wekerle je dobre volje. Saj že sedi ko! ministrski predsednik med novimi ministri,, pravzaprav med samimi starimi znanci. Pri tem ie dobil
od cesarja nalogo, naj Izpelje novo volilno reformo. Če bi to ne bilo mogoče, sme razpustiti parlament in razpisati nove volitve. No, pa novih volitev ne, bo treba, zakaj Wekerle ima tudi pri volilni reformi srečo. Tisza se mu je že toliko »vdal«, da bodo poleg ljud-skošojskih šestošolcev smeli voliti tudi tisti, ki imajo sicer samo štiri razrede, a znajo poleg tega ogrsko govoriti! Tako sme Wekerle upati, da bo on vžival slavo tistega, lci je rešil Ogrom volilno reformo! Srečni Ogril
Poslanci v Berlina skomigajo nad «krajinsko ekspedicijo.
Ta teden so poslanci zborovali ▼ glavnem odseku nemškega državnega zbora. Nesreča je hotela, da je govor prišel tudi na zadnjo ukrajinsko revolucijo v Kijevu. Pri tem so dognali, da je telo revolucijo pravzaprav uprizorila nemška vojaška komanda. Ker se j« baje prejšnja vlada Nemcem vedno bolj upirala, so z vojaško silo razgnali parlament, glavne zastopnike rade pa so zaprli. Nato so s pomočjo »kmetov« postavili hetmana Skoropadskyja za novega poglavarja, ki je po zagotovilu nemške vlade velik prijatelj Nemcev. Sedanje stanje v Ukrajini je označil posl. Erzberger z besedami: »Danes imamo v Ukrajini nemško vojaško diktaturo pod naslovom ukrajinskega hetmana.«
Poslanci so bili nad to nasilno vojaško politiko zelo nevoljni. Jezili so se, da delajo razni generali kar po svoje, ne meneč se za civilno berlinsko vlado. Ugovarjali so, ker prodirajo nemške čete vedno bolj proti vzhodu, celo na Krim. Padale so besede: »Kar se je zgodilo 'V zadn jih tednih, mora uničiti zadnje ostanke zaupanja v zvestobo nemške politike.« »Politika, ki jo uganjajo generali v Ukrajini, razdira Nemčiji velike upe bodočnosti.« »Ista sila, ki je razbila ruskega velikana, ne opusti sedaj ničesar, da tega velikana " zopet zvari.« Bog ve, kakšen bo konec!
Tedenske novice.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Političen delavski shod se je vršil 5. t. m v Kranju.. Glej dopis.
Shod Jugoslovanske strokovne zveze
je bil 5. t. m. v Tržiču. Govoril je poslanec Gostinčar o delavski, obrtniški in kmetski organizaciji z ozirom na prehodno gospodarstvo.
Sestanek ljubljanskih zaupnikov S. L.
S. se je vršil dne 10. maja. Napravili so se sklepi glede krajevne organizacije S. L. S. v Ljubljani.
Drugi Krekov dan je priredila dne 4. in 5. maja Jugoslovanska strokovna zveza v Idriji. Predavali so dr. Jež, Alojzij Vrtovec in Miha Moškerc. Knezoškofu dr, Jegiiču in načelniku S. L. S. prelatu Ka-lanu je zbor poslal udanostr.o izjavo.
Manifestacijski shod za jugoslovansko državo se bo vršil na binkoštni ponedeljek na Rakovniku v Mirenski dolini. Govorili
bodo dr. Korošec, dr. Rybar in urednik Smodej. Pričetek shoda ob pol 3. uri.
Shod S. L. S. za Št. Vid nad Ljubljano in okolico se bo vršil 26. t. m. ob 4. uri popoldne v Št. Vidu. Govorila bosta dr. Korošec in dr. Pogačnik.
Cesar je obiskal pretekle dni našo armado v Benečiji in nadzoroval razne polke.
Cesarica Zita je v zadnjem času radi svojega nad vse plemenitega mišljenja morala veliko trpeti. Mi Slovenci smo zato cesarski hiši še toliko bolj udani.
Avstrijski državni zbor je odgoden do 18. junija. Ker vlada samo to še gleda, kako bi Nemcem plačala njihove izdajalske grožnje na rc?un. drugih narodov, je seveda izgubila večino v državnem zboru, in zato ne bi mogla spraviti pod streho proračuna.
Slovenski minister vitez Žolger je odstopil, ker neče podpirati vrtoglave Seid-lerjeve politike.
Svetovna vojska. Ta teden se ni na bojiščih nič posebnega zgodilo, kar bi bilo vredno omenjati.
Nemški moloh hoče na vsak način zreti slovanske žrtve. Seidler mu je obljubil nemško pomorsko šolo v Trstu, da bo odjedal Slovencem kruh na morju in ga porinil od Adrije, na Češkem pa se bodo ustanovila nemška okrožja, kar se pravi toliko, kot da bodo češki Nemci sami sebe vladali in jim ne bo treba ubogati deželne vlade v Pragi
V- TI
Mažarska vlada pridno ustavlja hrvatske časopise, ker se potegujejo za narodovo svobodo.
Istočasno ofenzivo bodo menda začele osrednje sile na francoski in italijanski fronti. Tako poročajo sovražni listi. Pa ni 'dosti verjetno,
DOMAČE NOVICE,
Občni zbor »Kmečke zveze za kranjski »kraj« bode v torek po binkoštih ob 1. uri v »Ljudskem domu« v Kranju. Na ta občni zbor io s tem povabljeni društveni člani. — Odbor.
Rekvlzicije na Dolenjskem. Na Dolenjskem so začeli nekateri gorečneži z rekvizicijo. Kdor bo prisiljen dati le eno zrnco, naj se takoj pritoži na urad za prebrano na Dunaju.
Tožbo zoper ljubljanskega knezoškofa je »ložila neka više stoječa oseba na Kranjskem naravnost v Rim. Ker pa v Rimu poznajo ljubljanskega vladiko kot enega najgorečnejših apostolov za versko življenje slovenskega ljud-»tva in ker je papežev poslanik na Dunaju dobil obilno pohvalnih poročil o delovanju ljubljanskega knezoškofa, se rimska stolica na >ritožbo ni ozirala.
Za begunce. Goriški poslanec I-on je bil «prejet od cesarja kateremu je poročal o bednem položaju v slovenski Goriški.
Begunci, ki so morali na povratku v domovino plačati voznino zase in za voje imetje, aaj so pritožijo na c. kr. notranjo ministrstvo In naj pošljejo pritožbo na »Župansko Zvezo« r Gorici, Gosposka ulica 14. Prilože naj natančno dokaze in vozno listke. Država jo dolžna vozno stroške povrniti.
Naši Orlt. Vrhniško, kamniško in šentviško okrožje Orlov je poslalo načelniku »Zveze 41
Orlov«, g. Vojtehu Jeločniku nezaupnico, ker je prevzel odgovorno uredništvo »Resnice«, kar je v ostrem nasprotju s smotri, ki jih ima »Orel«.
Krekov spomenik. Po ljubljanskih časopisih že dolgo časa razpravljajo, kje naj bi stal Krekov spomenik. Svetujejo se najrazličnejši več ali manj pripravni trgi, toda zdi se, da bo končno ostalo pri prvotni misli, naj so postavi spomenik na Pogačarjevem trgu, v prostoru med škofijo, semeniščem in stolnico. Seveda so bo moral trg primerno urediti, prodajalne lope podreti, branjevke naj bi se preselile v novo tržnico, ki jo nameravajo zidati; obrežje Ljubljanico naj bi so umetniško okrasilo, tako da bo trg bolj podoben, parku kot t.rgu.
Preklic. Franc Mihelič, župan na Vinici, je preklical svoj podp,s na zloglasni takozvani slovenski katoliški deklaraciji, ki jo j-e sestavil dr. Šušteršič in tovariši.
Bohinjska železnica. Na progi Jesenice— Gorica vozita dva vlaka, in sicer odhaja prvi z Jesenic 10 minut čez 10. uro dopoldan, drugi pa odhaja iz Gorice ob 4. uri 40 minut popoldne.
Zlato poroko sta 5. maja obhajala Anton Žniuc, grajski logar pri turjaški graščini na Turjaku, in njegova žena Jera.
Odlikovanje. C. kr. finančni paznik v Iio-vinju, Rado Volk, je odlikovan, z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje.
Poires PO čutili 1. maja v Cerkljah pri Krškem. Dolenjska zemlja se še vedno ni popolnoma umirita.
Namesto na dopust — v smrt. Dne 7. maja se je peljal' infanterist Peter štefanovič iz Slavonijo domov. Na postaji na Savi je Štefa-novič izstopil, ko je pa potem hotel nazaj v vlak, ki se je že pomikal, je prišel z druge-strani brzovlak. Močni zračni pritisk je vrgel Štefanoviča pod vlak, padel je pod kolesa in obležal z razbito glavo.
Tatovi imajo svojo zlato dobo. Neznan tat. je odnesel Margareti Klinčevi v Sv. Pavlu pii Domžalah znesek 300 kron. — Mariji Kavčičevi v Hlevnem vrhu v idrijskem okraju so ukradli tatovi dve gTijati, 8 kosov drugega svinjskega mesa, 40 klobas, 40 kg svinjske masti, 7 mernikov pšenice in eno vrečo fižola, v Prednosti 1500 kron. V bližini železniško postaje Laze so našli sedem, zavojev tobaka, katerega so tatovi najbrže ukradli s kakega tovornega vlaka ponoči, pa niso imeli prilike, tobak pravočasno odnesti. — Iz nekega skladišča v Velci so ukradli tatovi 52 kg govejega mesa, 600 paketov tobaka, več konserv, 41 kg sladkorja, 25 litrov ruma, 15 hlebov kruha, 4800 cigaret, več kilogramov marmelade, mila in koruznega zdroba.
Bazne nezgode. Vdova Ivana Čamernik, 59 let stara, je vlila, ker ni hotelo goreti, iz steklenice petroleja na ognjišče v tlečo žerjavico. Petrolej se je vnel in steklenica se je razletela ter jo je goreči petrolej obžgal po životu, po obeh rokah in po obrazu. — Delavke sin llletni Janez Ropret je v Zgor. Scnici po neprevidnosti vtaknil roko v siamorcznico in si jo porezal. — Na Glincali je v tovarni za milo delavki Leopoldini Berčič odtrgal stroj mazinec desne roke.
Umrl je dne 10. t. m. na Šmarni govi upokojeni kaplan č. g. Josip Fröhlich. Bil je rojen 1. 1-885., služboval v Kranjski gori, Šmihelu, Črnem vrhu, Žireh in Sori. .Tetika mu je pretrgala nit življenja v najlepši moški dobi.
Umrl je v Kernici pri Lučah ondetni veleposestnik Jurij Močilnik v starosti 74 let. Mož je bil poštenjak skozinskoz. Dasi ni znal brati, je bil večleten naročnik »Domoljuba«, katerega so mu pa vedno od konca do kraja prečitali njegovi prijatelji ali njegova žena. Veličastni pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil v coli okolici. Naj uživa onstran groba večno plačilo!
Umrl je dne 1. maja. vsled vojnih napo rov Jožef Felo iz Polšnika. Bil je 10 mescev na ruski fronti, nato je bil poslan Tia laško bojno črto, kjer jo bil ranjen v roko z dum-dum kroglo, ki mu jo potem prodrla zapisnik, ki ga jo imel v žepu, in se ustavila ob svetinjici Matere božje, ki jo jo imel v žepu. V bolnišnici na Dunaju pa je vsled napačnega zdravljenja zblaznel. Umrl je v ljubljanski bolnišnici. Naj počiva v miru!
Utopljenca so našli v potoku Lipnica v občini Ovšiše na Gorenjskem. Star bi bil okrog 80 let, obleka je bila slaba in 5 K 40 vin. denarja jo imel pri sebi. Kdo je, niso mogli dognati.
RAZNE VESTI.
Češki in tirolski Nemci bodo dobili ži\i iz Nemčije.
Papirnaiega denarja bodo zouet tjskuli Avstriji skoro za dve miljareli. Najpreprosteje način, da se pride do denarja. V Avstriji ima mo res v vsakem oziru izborile in modre dr žavnike.	*
Grof Černin se je prišel zdravit v Opatijo. Ostal mu je v želodcu njegov protislovanski govor, ki ga je govoril kot svoj testament nekaterim Dunaj čanom.
Vojaška dolžnos; se bo tudi v Ameriki povišala do 50. leta.
Boj z roparjem. Na hrvatsko postajo Oko-čani je prišel ponoči neki vojak krast blago iz železniških voz. Ker pa je stal ob vozovih stražnik, se je vnel boj med njim in tatom Opozorjen vsled streljanja je prišel na pomot postajenačelnik. kateri je s stražnikovo pomočjo peljal vojaka v svojo pisarno. Ko se je stražnik vsled prihajajočega vlaka odstranil, je tat planil na načelnika, in v krutem medsebojnem boju sta bila oba občutno ranjena. Kmalu pa je prišla pomoč in so vojaka odvedli orožniki.
Čudna tatvina. V Celovcu je ponoči odnesel nekdo s trga bronasti spomenik grofu Enzenberga.
Za slogo in mir. Papež Bonedikt XV. je odredil, da se na praznik sv. Petra in Pavla povsod bere ena sv. maša :;a slogo in mir.
Ženo je umoril 461etni četovodja Friderik Slezak, ko je bival na dopustu v Pulju. Celo noč sta se prepirala, zjutraj pa jo je udaril divjak s sekiro po glavi in ji nato prerezal rrut. Nato se je sam javil oblasti.
Zopet nova vojska. Amerikanska država Nikaragua je napovedala Nemčiji in njenim zaveznicam vojsko.
501etnico češkega narodnega gledališča v Pragi obhajajo ta teden Čehi. Na slavlje jo odhitelo tudi veliko slovenskih .gostov,,
, ' „	Al	i , ,
Na štajerskem že rekvirirajo po . novih ukazih. Za mesec maj govore milostno o »prostovoljni« oddaji žita po zvišunili cenah če pa prostovoljne oddaje ne bodo spravile dovolj žila skupaj, bodo sledile prisilne z znižanimi cenami. Z rekvizicijsko komisijo bodo hodili močni vojaški oddelki.
O peti zimski vojski se bodo posvetovali prihodnje dni v Parizu.
Vlak v ognju. Na postaji Karkasi so opazili ponoči, da iz enega voza železniškega vlaka, ki jo vozil petrolej, teče petrolej. Ko sc dotičnl voz odklenili, je prispel na postajo dunajski osebni vlak. Vsled iskre iz lokomotive se je vnel petrolej in mahoma je bilo osem vozov s petrolejem v ognju, 13 vozov osebnega vlaka je bilo ogrožjjjiih, tri osebe so zgorele IG jc težko ranjenih. Izmed živine je bilo mogočo rešiti samo par komadov. 30 konj in 30 volov je zgorelo, 14 vozov .ie popolnoma uničenih.
V Pulju so štrajkali pretekli teden delavci v ladjedelnici v arzenalu. Vzrok štrajku je bila splošna nezadovoljnost. Oblasti pa so z grožnjp najstrožjih odredb prisilile delavce, da so zopet, nastopili delo.
Blagovne pristojbine na železnicah se bodo s 1. junijem zopet povišale.
Dopisi.
Iz Kranja. Političen delavski shod se je vršil v Kranju dne 5. t. m. v Ljudskem domu. Ob veliki udeležbi je poročal državnozborski poslanec J. Gostinčar o potrebi organizacije delavcev, obrtnikov in kmetov. Razpravljal je o prehodnem gospodarstvu, o jugoslovanskem vprašanju in slednjič naslikal političen položaj. Z velikim navdušenjem so bile sprejeto sledeče resolucijo: Delavski shod dne 5. t. m-v Kranju 1. želi, da se nemudoma konta voi-
ska in sklene čimprej vsem narodom pravičen mir; 2. poživlja državno oblast, da poskrbi za zboljšanje prehrane in pravično razdelitev živil; 3. se izreka ponovno za majniško deklaracijo in se zahvaljuje vsem, ki se nesebično trudijo za njeno uresničenje. Obžaluje pa, da se vlada boji parlamenta in izreka J .goslo-vanskemu klubu polno zaupanje.
Iz Tržiča. V nedeljo, dne 5. t. m. jo imela Hranilnica in posojilnica občni zbor v kapla-' niji. Prometa je bilo nad milijon kron. Za Vin-cencijevo dražbo je darovala tisoč kron, za invalide 500 K, in sicer vsaki občini tržiškega sodnega okraja po 100 kron. — V Domu je imel shod državni poslanec Gostinčar za delavstvo, katero je pozival, naj se organizira v Jugoslovanski strokovni organizaciji. — Za zasluge pri mladinski oskrbi sta bila odlikovana s civilnim križcem drugega oziroma tretjega raz reda g. Andrej Gassner, veietovarrar, in č. s. prednica dnevnega zavetišča.
Iz Polhovega Gradca. V nedeljo, due 28. aprila je priredila dekliška Marijina družba v Marijinem domu predstavo v proslavo godu Njenega Veličanstva cesarice Zite. Ob odru sta viseii krasni podobi cesarja ln cesarice, obdani ■i zelenjem in trobojnicami. Predstavo je otvo-ril mešani zbor, ki je zapel pod spretnim vodstvom g. nadučitelja Fr. Božja znani pesmi »Nazaj v planinski raj« in »Našo zvezdo«. Nato smo ganjeni poslušali Silvin Sardenkov dvogovor- »Samostanska lilija«. Sledila je de-klamacija S. Gregorčičeve pesmi: »Soči«. Za tem smo sledili z največjim zanimanjem »Sveti Citi«, tako da se je marsikomu prikradla solza iz oči. Predstava se je končala s cesarsko pesmijo. Dvorana je bila kljub slabemu vremenu nabito polna, in zato so jo igra na splošno željo ponovila prihodnjo nedeljo.
Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko ccrkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4% brez kakega odbitka.
Пе are 06 8. zjutraj im 1. popoldne.
Gle| Inserat!
Gospodarske stvari.
Sedanje kmetijske razmere v pravi luči.
Prejeli smo pismo od kmetskega. posestnika: Vdari pastirja in razkropile se bodo ovco; loko je zapisano v sv. pismu. Uničite kmetijski stan, potem bodo tudi drugi stanovi uničeni; to je čista resnica in tudi želja naših sovražnikov.
Komur so znane zadnje odredbe za prehrano ljudstva in rekvizicije živine, bo gotovo pri poznal, da, ako se uresničijo novi ukazi, kateri zahtevajo še to malenkost žita, kojega imajo kmetovalci, do malega vzeti in ako bo vojaštvo šo delavno živino vzelo, potem ni drugega pričakovati, kot splošno stradanje.
Pričakujem, da mi bo pametni nekmeto-tovalec gotovo pritrdi], ako rečem, da lačen kmetovalec lie more delati, ker ima prenaporno delo in dela od jutranje zarje do poznega mraka, t. j. v poletnem času nad 18 ur na lan in je ob času, ko gospoda vstane, že dru-?ič lačen.
čudno se mi zdi, zakaj nekatere vrste judje vedno predbacivajo kmetu njegovo
hrano, saj vendar ne spodjeda dragih ljudi. On pokuša lastne pridelke, kar povžije; saj imajo tudi mesarji mesno hrano, vživajo last, ne izdelke in nihče no oponaša, kaj jedo.
Večkrat sem že slišal psovko: »zarukan kmet«, verjemite mi, da tako zarukan gotovo ni, da bi v mesto pošiljal mleko, jajca, maslo, sadje itd. doma bi pa lakote umiral.
Čisto naravno jo .tedaj, ako bodo silili kmetovalce stradati, da se ho v mestih in trgih najbolj občutno pokazalo.
Dalje tudi pretijo kmetovalcem živino s silo vzeti, kar je najhujše in čisto gotovo pogin kmetijskega stanu.
Vpi-ašam te: Kje je pa mogoče polje obdelovati brez delavne živine? Saj imamo kmetovalci (v liribskih legah posebno) samo neobhodno potrebno množino živine, t. j. en par slabotnih voličev, 2 kravi in morda 3 teleta pod enim letom stara. Kaj naj tedaj odloči naku-povalec živine? Nič bi ne smel — a vendar mora, da zadosti ukazu.
Kakor hitro pridemo ob delavno živino, potem ni treba pričakovati pridelkov.
Nekoč mi je neki gospod rekel: '»Sedaj kmet laliko odda tudi delavno živino, saj jd^fe vse izoral, kar je določil.« Meni je tako govorjenje kar sapo zaprlo. Po kratkem odmoru sem vprašal gospoda: »Ali mar mislite, da bo ob času spravljanja žita in ajdovo setve druge vole kupil?« Kje pa? Kdo je pa tisti, ki bi jih imel naprodaj.
Splošno se govori, da se bo letos manj pridelalo nego lansko leto in sicer radi tega, ker nimamo pravili delavcev in ni bilo mogoče zadostno in pravočasno obsojati. Vojaška oblast liani je lansko leto postregla z vojaki ob času košnje, a kaj nam to pomaga, ker jim delo ne gre izpod rok. Vojaških pomagačev si nič več ne želimo, ampak višje oblasti naj izposlujejo več dopustov našim možem in fantom, ki so vajeni delu, kraju itd., potem bodo pa tudi pridelki obilnejši. Kako z veseljem bi prijel domač fant za plug in za vsako delo, ako bi ga pustili v rojstni kraj. S kakšno radostjo bi delal pozno v noč, dočim vojaški delavci že ob šesti uri popoldne sklenejo dnevno' delo, ki jih je strašno mučilo, ker v tujem kraju ni majo veselja do dela.
Živine imamo vedno manj, torej tudi vedno manj gnoja, kar je zopet velikega pomena, ker v naši deželi no raste živež brez gnoja. Prod vojsko smo imeli poleg obilnega domačega gnoja tudi na izbero umetnih gnojil, pa se je vkljub temu moralo še veliko žita uvažati na Kranjsko; sedaj pa nimamo lie umetnih gno jil no domačega gnoja zadostne množine, lie pravih delavcev, pridelali pa bi morali desetkrat več kot prej, če bi hoteli vstreči vsem odjemalcem.
Rad bi da' dober svet, a si skoraj ne upam povedati na vse grlo, vendar pa nekoliko.
Ako hočemo, pridelati več živeža, moramo na vsak način pričeti pri kmetovalcu, pa ne z stradanjem, marveč:
1.	Naj se mu pusti skromni živež po krajevni navadi.
2.	Merodajni gospodje naj izposlujejo, da bo Ogrska dala zahtevano množino živine za vojaštvo mesto Kranjske, ker je Ogrska še prav malo postregla.
3.	Naj se dovoli več dopustov našim domačim vojakom in to vsaj v najvažnejšem kmetijskemu delu, ker samo ženske in starčki ne morejo zmagovati težkega dela, katero pa mora biti tudi pravočasno dovršeno, če hočemo kaj pridelati. To je velike važnosti.
i. Naj se prepreči oddaja sena v tako veliki meri, kot lansko leto. Koliko je v tej spomladi živina po več krajih stradala, ve marsikdo povedati; potem ni Pndn, ako vlada veliko pomanjkanje mleka. Ako bodo krave samo s slamo krmljene — se ne sme pričakovati, da bi dobro molzle.
Mleko je tudi velike važnosti, ker ni nadomestila.
Še nekaj. Pred par leti še lepo cetoča pra/-šičjareja na Kranjskem gre tudi rakovo pot; vsako leto manj prašičev in бо te no morejo izpitati, ker ne smemo poklndati ne žita, ne krompirja, ne mleka, torej nič boljšega. Samo repa, korenje, da slabo življenju — prašiču, kateri Je določen za pitanje. Mi moramo vpo-žtevati tudi predpise za krmljenje, prašič jih
pa noče ter rajši ostane »pršutnik« do smrti, kot pa »špehar«. Letos v tem oziru zopet slabo' kaže, veliko slabše kot lansko leto, ker je ve- * liko pomanjkanje prešičev in to radi tega, ker jo marsikatero lepo svinjo odvzel komisijonar za klavnico pocl imenom »pršutnik«; kot nadomestilo je bilo obljubljeno zadostno število malih pujskov, a žalibog zastonj smo čakali; nI jili in tudi ne bo.
Ukrajinska moka v Ljubljani.
Iz Ukrajine bi morala dobiti Avstrija do konca aprila 6000 vagonov krušne moko. Dobavila jo je samo 500 vagonov in do konca junija sploh ni pričakovati, da bi jo še kaj dobili. Ukrajinske moke je nakazane mestni aprovizaciji v Ljubljani vsega skupaj 3 vagone. Od teh treh vagonov je prišel do sedaj v Ljubljano 1 vagon, iz katerega je pa bilo med potjo pokradenega nič manj koc 29 vreč. Kruh pa bo na vsak način zelo slab, ako bo sploh užiten, ker je določeno, da smo aprovizacija pri peki kruha porabiti le 10 odstotkov ukrajinsko moko, dočim naj bo ostalo koruzna moka.
Humunsko meso se je začelo prodajati na: Dunaju. Kilogram 3tane 6 K 00 vin.
Rdeči križ. Šola za invalide v Ljubljani potrebuje nujno izobraženih pomožnih bolniških strežnic, katere bi so izučile po svoji zmožnosti za maserke in ortopedično zdravljenje. Pogoji: telesna sposobnost, dobro ime in znanje deželnih" jezikov. Prosilke naj se oglase v pisarni Rdečega križa v Strossmayer-jevi ulici št. 3, vsak dan med 11. do 12. uro dopoldne in 2. do 4. uro popoldne. Tam izvedo nadaljne pogoje. Zaznamujejo se istotam izprašane in pomožne bolniške strežnice.
Sladkor za žito. Izšla je naredba urada, za' ljudsko prehrano, po kateri bo dovoljeno podjetnikom poljedelskih obratov, da dobijo za vsakih sto kilogramov žita dva, kilograma sladkorja, poleg določene množine kilogramov, ki pripada na sladkorne karte.
Izvoz goveje živine Iz Hrvatske.- »Gospodarski list« poroča, da izvozijo iz Hrvatske sedaj mesečno 18.000 glav živine, torej v celem lotu 216.000 glav. Leta 1900 n. pr. so izvozili 171.074 glav, čeprav so živino veliko lažje prehranjevali.
Razdeljevanje umetnih gnojil. Izšla je naredba poljedelskega ministrstva, ki določa način, po katerem se bodo smela v bodoče razna umetna gnojila za časa vojske razdeljevati n a posamezno avstrijske dežele. Naredba določa, da se mora v prvi vrsti določiti množina umetnih gnojil, katero rabi kaka dežela, ter najti ključ, po katerem se naj vrši razdeljevanje umetnih gnojil. Kakor hitro bo določena ta množina, bo dobila vsaka deželna kmetijska družba pripadajočo množino umetnih gnojil, katere bo razdelila med podružnice in te med svoje člane.
Kruh iz ukrajinske moke v Gradcu. Kakor naznanja prometni zavod za vojno žito, se bo že prihodnje dni v Gradcu ukrajinska moka uporabljala za izdelovanje kruha, ker je došla tja moka in ne žito, kakor se je prvotno poročalo. »Grazer Volksblatt« pravi, da bo v zboljšanem kruhu 80 delov koruzne in 20 delov ukrajinske moke. Vsekakor pa vsebuje ta moka mnogo otrobov, ker je zmleta, do !H odstotkov. Vpoštevati je nadalje, tla je ukrajinsko žito zmleto na starih peščenih mlinskih kolesih in vsebuje nekoliko peska. Zaradi tega bo kruh škripal med zobmi. Torej ni upati za sedaj na kak boljši kruh. Sadovi »krušnega mini« zorijo počasi.
SIFILIS.
(Dalje.)
X. Ali je mogoče sifilis ozdraviti.
Zdravniška praksa nam ve povedati nc-broj slučajev, v katerih se jo zdravnikom posrečilo ozdraviti sifilitičnega bolnika. Ni se jim toliko posrečilo, da bi bili bolezen takoj popolnoma ustavili ter zatrli, uspeh njihovega zdravljenja obstoji bolj v tem, da'bolezen nekako omilijo in zato tudi okrajšaj.o, predvsem
pa da preprečijo pojave trte t je sifilitične stopinje. Toda dočirri se pri nekaterih bolnikih tifilis takorekoč vidno umika protisifilitičnim ' idraviiom, se v drugih slučajih kar najbolj trdovratno ustavlja, kot bi bila vsa zdravila zastonj. -Iz tega je jasno, da je sifilis pač Dxdravljiva, ali-pri tem nikdar nimamo polne gotovosti, kakšen bo koriec ln uspeh zdravljenja.
Sedanje zdravljenje sifilitične bolezni je Локај zamotano in dolgotrajno. Zato je zmo-Sen zdraviti sifilis pač samo zdravnik. Pa še zdravniki zdravijo to bolezen največ samo po bolnišnicah. In skušnja uči: čimprej dobi zdravnik sifilitičnoga bolnika v roke, tem več je upanja, da ga bo tudi ozdravil, in tem preje ga bo tudi ozdravil. Če vpoštevamo ravno našteta dejstva, ne moremo drugače reči kakor neumneži tistim sifiiitičnim bolnikom, ki iščejo nasvetov in zd-avil za svojo bolezen pri raznih iušmarjih, ki bolezni niti ne poznajo. Ravno-tako je tudi nespametno pisariti po recepte k raznim »zdravnikom«, ki se ponujajo po časopisih med inserati. S tem samo zapravljamo denar in staramo 'bolezen. Vemo pa: čim starejša je sifilis, tem manj je ozdravljiva. Pač pri malokateri bolezni je tako važno pravilo, kot pri sifilis: Kakor hitro se pojavi sifilis ali tudi najmanjši sum te bolezni, moramo iti ta^ koj k zanesljivemu zdravniku. In pri komur bi dognal zdravnik sisilis, je bolnikova prva stvar — potrpežljivost. Uspeh zdravljenja, kakor smo že omenili, se ne pokaže takoj 1 In kdor v svoji nepočakanosti kmaiu opusti zdravnikova navodila ter v slučaju, da ni v bolnišnici, leta od zdravnika do zdravnika, zanj je vsaka pomoč izključena»
Kot zdravilo zoper sifilis so se izkazali ži*o srebro, arsenik in jod. Sicer so to sami strupi za telo, če bi jih zaužili v nekoliko večjih množinah, toda v silno majhnih množinah t>a ne škodujejo telesu, pač pa sifilnim bakci-lom, ki bivajo v telesu.
Z živim srebrom zdravijo zdravniik tako, da drgnejo kožo po teiesu z mazilom (žavbo), ki ima v sebi živo srebro. To drgnenje ponavlja zdravnik dan za dnem skozi 40 dni. Po-novlii se mora to štiridesetdnevno zdravljenje po dvakrat ali trikrat na leto, in sicer če ni takoj uspeha, po več let. Ko zdravnik drgne (riba) z mazilom kožo, pride skozi iuknjičasto kožo nekaj živega srebra tudi v kri, kjer mori potem živo*srebro sifilne bakcile. Ta način zdravljenja imenujejo »inunkcijska kura«. Toda v novejšem času pa ne silijo zdravniki živega srebra v kri šele skozi kožo, temveč vbrizgavajo s posebnimi majhnimi brizgalni-cami živo .srebro kai naravnost v meso ali v krvne žile. To je veliko krajša in gotovejša pot do krvi! .Zdravniki pravijo temu. da živo srebro injicirajo, in imenujejo to zdravljenje »injekcijsko kuro«.
Mesto živega srebra rabijo zdravniki zoper sifilis tudi arseliik, ki se nahaja tudi v ?obali mišnicali. V ta namen se poslužujejo posebej pripravljenega zdravila, kateremu je ime salvarsan. To je rumenkast prašek, ki se inora stopiti in se potem gotovo število dni vbrizgava (injicira) v meso ali krvne žile sifi-i ličnega bolnika. Zraven mu dajejo zdravniki äe posebna jodova zdravila.
Med zdravljenjem mora bolnik silno «memo in previdno živeti. Varovati se mora težke hrane ln alkohola, varovati se zlarti pre-hlajenjn, poleg tega pa skrbeti za svež zrak in pogoste tople kopolji.
Oh, kako hitro mine sladka prevara greha, koliko je pa pol.etn treba truda, da se ta prevara spet popravil	(Konec.)
Iveri.
Bolje v koči peti, kot v palači jokati. *
Rajši majhen gospod, kot velik hlapec. #
Bolje da zdaj otrok joka, kakor da bi pozneje starši jokali.
•
Na tem je, kako znaš kakšno stvar obrniti in porabiti, Kar enemu koristi, drugemu utegne škoditi, ker je neroden ali zloben. Iz iste cvctice «rčc čebelica med, pajk pa sirup

Listek
Izgubljeni sin.
Povest. Spisal Erik Friesen. Prevel ***, (Dalje.)
Z vsem spremstvom ledu in snega je prišla zima v dežeio. Bolnišnice se polnijo; ubož-nice so prenapolnjene. In kaj šele sramežljivo uboštvo, skrito gorje v brlogih in luknjah!...
Rolf Durban in njegova žena delata ne-utrudljivo, da bi, kolikor je v njimih močeh, olajšala to gorje. Pod Magdaleninim posebnim vodstvom se otvarjajo kuhinje za gorko juho, se odpirajo grelne dvorane, se ustanavljajo raznovrstne dobrodelne naprave. Ubožci in bolniki new-yorški slave Rolfa kot svojega dobrotniku. Tisoč tresočih se rok se sklepa v go-rffil molitvi za njega in njegove žene zdravje.
Magdalena Durban slovi kot zelo srečna žena. Vendar pa je v globini njenega srca mal kotiček, v katerem čuti. da njena sreča ni popolna.
Neki večer pride Rolf pozneje kakor po navadi iz bolnice domov. Kakor že večkrat, tudi danes prosi Magdaleno, naj gre spat; on da hoče še delati sam. Nerada se umakne Magdalena. Moževa zunanjost jo vznemirja. Ko pride v svojo sobo, se ne poda h počitku. V obleki se zlekne na zofo ter neprestano prisluškuje proti moževi sobi...
Ko so se zaprla vrata za Magdaleno omahne ltolf na stol. Danes ga posebno peče vest, »Če bi ljudje vedeli, kaj da sem — bi li še sprejemali dobrote iz mojih rok?« zamrmra sam pri sebi. »Bi se li ne obrnili s studom od mene proč in bi raje umirali lakote, kakor sprejemali od mene jedi in pijače?«
V hipu mu šine misel v glavo. Previdno se plazi h pisalni mizi. Tu odpre skrit predalček, vzame spiritovo svetilko, pipo in malo skodelico s temno tvarino ter postavi vse na mizo. »Nikdar več se te nisem mislil dotakniti, ti uničevalec mojega življenja,« zaškriplje z zobmi, »nikoli vfeč — odkar je Magdalena svojo angelsko žitje združila z mojim. Pa danes ne prenesem dalje duševnih muk! Samo par-krat potegnem! Samo parkrat!« S tresočimi se rokami baše pipo. Med tem se mu obraz čudno spremeni. Duhovnost, mu beži z ohra-zgovih potez; vroča poželjivost mu plapola iz oči, se giblje okoli ozkih usten.
Vendar enkrat — vendar enkrat! Dene pipo med ustnice. Dvakrat, trikrat potegne —■ paf — paf — paf — rožnati oblački mu priplavajo pred dušo .. Kmalu se zapro trepalnice. Pipa mu pade iz trudne roke.
Kar se tiho odpro vrata, zelo tiho. Bela ženskina roka odmakne težki zastor. Magda-lenino bledo obličje se prikaže pri vratih. Ni našla miru v svoji spalnici. Notranji glas ji je rekel, da je tu potrebna. En pogled v sobo — in ve, kaj se je zgodilo. Isti omamljivi vonj, iste priprave na mizi, ista rumena barva na licih na zofi spečega moža — kakor pred dve in po! leti tam gori v temni sobi v Klarkovi ulici.
In zopet odpre okna. In zopet ljubeče po-gladi mokromrzlo čelo bledega moža. Zopet postavi proč spiritovo svetiljko, skodelico za opij in pipo. Potem zbudi moža. »Pojdi leč, Rolf! Truden si!«
Topo zro vanjo njegove zastrte oči. Mehanično se pusti vodili skozi razne sobe — v spalnico. Tam ga spravi kakor slabotno dete v posteljo, mu drgne sonci in roke z okrepču-jočimi tekočinami ter ga zagrne v toplo, težko odejo. Potem iskreno pritisne svoje ustnice na njegove. »Tako, moj ljubljeni, moj edinil Nihče naj ne sluti o tvoji slabosti —■ edini, ki jo imaš! Dobro spavaj!«
Od dne do dne raste Rolfu poželjenjo po pipi, bolj ko se vdaja opojnemu strupu. Njegove duševne moči začno pešati, njegovo telo vedno bolj propada.
Tudi danes se vrne popolnoma izmučen iz bolnišnic,e in takoj omahne na zofo. Z neje-
voljo zavrne Magdaleno, ko mu prinese juhe Toda Magdalena ne odneha preje, dokler jc ne izpije do zadnje kaplje. Potem se usede k n; wu na zofo.
»Ti si dobra žena, Magda,« zamrmra ves vznemirjen.
»Zaslužila bi bila boljšo usodo!«
»Nikakor ne, Rolf!« Polne ljubezni grd nanj njene oči, ko ga. trdno prime za roko.
»Ponosna sem, da sem tvoja žena!«
»Ubogo dete!«
Kakor bolesten nasmeh priigra na njegova upadla lica — nasmeh, ki reže Magdaleni globoko v dušo. Čuti, da je prišel važni tre-nutei, ko mora govoriti.
»Rolf —« začne tiho, »ljubi Rolf «
»Da, Magda? Li ne greš spat?«
»Samo, če greš ti, Rolf!«
»Pa jaz še nisem zaspan!«
»Potem ostanem tudi jaz pokonci!«
Rolf stisne svoje ustnice. Vendar liičesa.' ne odgovori.
»Ni ti dobro, Rolf?«
»Odkrito po.vedano — ne!«
»Kljub temu, Rolf, ostanem!« 5e bliže s« vsede k njemu. Trdno otlepajo njene krepke bele roke njegovi, da se tikoraj stresejo. »Roll —,« začne šc enkrat, »vem — da kadiš opij.«
»Tako —?« Nobena mišica na obrazu se mu,ne gane; samo še bledejši postane.
»Vem, da kadiš opij, kadar se čutiš posebno nesrečnega,« nadaljuje urno. »In — ja« bi te rada rešila te nesrečne razvade.«
Rolf zamahne z roko. »Prepozno, Magdat Oklepa me z železnimi okovi.«
Nekaj trenutkov molči Magdalena vsa prevzeta. Potem vpraša odločno: »Hočeš li, da grem spat, da boš mogel potem mirno kaditi?«
»Da, Magda S«
»Potem kadi, ko sem jnž pri tebi!«
»Ne, ne!« Prestrašen poskoči pokonci. Toda Magdalena ga ljubeznivo zopet privije k sebi.
»Se nekaj te bom danes prosila, Rolf!«
Magdalena globoko dahne, kakor bi hotela zajeti pogunia za to, kar mora še povedati. — Dolg odmor.
»Veliko prošnjo imam do tebe, Rolf,« reče naposled slovesno. »Zaupaj mi, Rolf! Naj pogledam za ona zaprta vratica tvojega srca I Tvoja žena sem in imam pravico za to!«
Za trenutek seji i Rolf kakor okamenel.
»Ne, ne! Ne veš, kaj zahtevaš. Če bi ti vedela potem —« Nijkrat prekine in se globoko zamisli.
»Poslušaj me, Rolf!« prekine Magdalena molk. »ti -si v svoji mladosti zakrivil pregreho -- nikar se ne razburjaj, moj ljubi! Kateri Človek pa je brez greha! Pa noben greh ni tako velik, da bi ga ne mogel odpustiti neskončno usmiljeni Bog!«
Rolf molči. Obrvi se mu temno namršijo.
»Mi li nočeš zaupati?« nadaljuje Magdalena proseče. »Olajšalo bi so ti srce —■ prav gotovo —«
»Ne morem — danes še ne. Morda drugikrat.« Solza mu zaiskri v očesu — prva, ki je je potočil po tako dolgem — oj, kako dolgem
času.
(Dalje.)
To in ono.
Teža morskega soma znaša včasih toliko kot teža HO slonov ali 150 volov.
Najnižja temperatura je v najmrzlejših dneh v kraju Verhojansk v Sibiriji. Ob takih dneh kaže toplomer 68 stopinj pod ničlo.
Gledališče po ceni. Navaden prostor v kitajskem gledališču stane na Kitajskem v našem denarju približno 6 vinarjev, najboljši se deži so po 15 do 20 vin.
Morska sol. Ena tona morske vode iz atlantskega morja (med Evropo in Ameriko) vsebuje 81 funtov soli. Ena tona iz Tihega morja (med Ameriko in Azijo) pa ie 79 funtov; ena tonn iz mrtvega morja pa ima v sebi 187 funtov soli.
žepna ura ima krog 100 posameznih delov in delčkov. V eni sekundi udari petkrat, v minuti trlstokrat, v eni uri 18.000 krat.
Človeško telo izlilnpeva vsak dan 000 gramov vode, torej ?koro en liter.
Za razvedrilo.
Naprijertni primer. Teto ki ;je bila neko-iiko Sepava razlaga svojemu malimu nečaku: kako imajo tisti, katerim manjka kak čut, druge toliko bolj razvite 1 Tako n. pr. slepec ima veliko občutljivejši tip kot pa kak drug človek. Nato se oglasi ukaieljni nečak: »Teta, vi imate tudi eno nogo krajšo, zato je pa druga daljša.«
Kdo vie€e? »Matijček, pusti no mačko in je ne vleči za rep.« Matijček strumno odgovori: »Saj je ne vlečeni, jaz jo le za rep držim, vleče pa. mačka.«
Pravica do večjega štruklja. Tonček in Mihec sedita z materjo pri skledi ajdovih štrukljev. Mlajši Tonček si izbere največji kos. »Pa Tonček, pusti vendar večji kos Mihcu, ki je rtve leti starejši in se njemu .spodobi.« »Na a, zato je pa Milioc tudi štruklje dve leti preje jedel kot jaz.«
Prosvettjen sinko. Oče: »Zopet si prinesel slabše spričevalo iz šole; upam. da bo prihodnje boljše.« "Osemletni sinko. »Prav, prav, papä, le srčnosti ne izgubiti!«
Mestni otrok. Mali Vladko pride poleti z mamo na planino. Ko gresta mimo pasoče se živine, pravi mati: »Poglej, Vladko, to lepo belo kravo, od katere dobivamo dobrega mleka, ki g.t jež vsako jutro pri zajutreku.« Vladko: »Kaj ne, mama, od one rujove krave pa gotovo dobivamo kavo, ki jo jemo vsak popol dan.«
SKRIVALNICA.
Kje je junak, da se bori s tem zmajem?
Jeza, neprijetnost in slabo razpoloženje so posledice zamašenja in slabe prebave. Mnogo ljudi je, ki nr. tem trpijo, nc da bi se na lo ozirali, mnogo pa takih, ki hočejo bolezen z črevesju škodljivimi, želodec oslabujočimi odvajalnimi sredstvi odpraviti. Vsi ti naj bodo opozorjeni, da imamo izborno, želodec okrepčujoče, črevesju neškodljivo milo odvajalno sredstvo: Fellerjeve čisto rastlinske Rhabarbara-krnglice z znamko »Elsa-krog-lice« so sigurnega ali milega vpliva, ne pripeljejo k navadi do odvajalnih sredstev, pa tudi ženske in otroci jih radi jemljejo, Vedno zopet čujemo o oškodovanju črevesja vsled raba krepko vpllva-idčih odvajalnih sredstev in zato |e bilo treba, epo-toriti zopet enkrat na Fellerjevi mile »Elsa-krog-lice*. 6 škatlic tega izbornega želodčnega sredstva stane iranko samo 7 K 37 v. Naroči se jih le pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg It. 16 (Hrvatsko). Tudi Fellerjev bolečine odpravljajoči rastlinski esenčni fluid z. znamko »Elsa-Fluid«, 12 steklenic za saino 14 K 32 v franko, se zamore obenem naročiti, da se ima to izborno domače sredstvo vedno pri roki, kadar se dobi vsled prepiha ali mokrote bolečine. Tisoče prijateljev in pristašev imajo ti Elsa-preparati.	(ev)
USTNICA UREDNIŠTVA. ч
Žažar pri Vrhniki: Za. zudnjo številko prepozno dobili. E. 0.: S tako pomanjkljivimi podutki na Dunaju ne bodete nikogar staknili. — Г. O.: V Vaši pesmici je toliko slovniških in drugih napak, da bi jo morali popolnoma iz-preinenili, da bi bila za tisk godna. — F. M.: Velja isto. — M. P.: Kavno tako. — Pevec Iz Maribora: Nič drugače. —- M. O. P.: Enako. — Fr. V.: Vaš hvalevredni spis smo izročili »Bogoljubu«. — S. J.: Ni dobra. J. S. F.: Za milo je dobra vsaka maščoba, torej tudi že kuhan loj. — A. J. M.: »Beračeva skrivnost« in podobni romani so ničvredni izrodki bolne in pokvarjene domišljije. Založil jih je jud, zato da odira nevedne bralce. Pustite torej pri miru tako čtivo, ko imamo dobrega dovolj. — V St. Vid pri Zatičini: Nc vemo, kaj hočete s poslanimi znamkami in dopisom. Povejte svojo Imel
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 8. maja: il, 9, 32, 64, 18. Line, 11. maja: 64, 39, 80, 67, 87.
PREKLIC.
Podpisani prekl cm in obžalujem vse ža-'tve, ki sem jih izustil o g. dekanu Josipu Plnn-"riču.	1594
Franc Krumer, Odrga pri Trebniem.
Nad 1,000.000 v rabi I
lločno šilo je praktično orodje za vsakogar za šivanj o usnjomh predmetov jor-menov, vreO, jader, oprem, mehov, plabt, čevljev. — lla&pro-uajaloom popust. Gena kmpl šilu K б-—j povzotjr stroški posnbej. Izvoz zrebljov, varovaleov podplatov iz kovino in usnja, podkvic, eolul. trakov za čevlje, čevij. smolo, okov za podplate iu vojnih podplatov. P. E. Lachmann , Dunaj IX, Mosor-gasso 3, odd. 181:.
!! Agitirajte za „Domol uba"!!
je.—.« S"*"*«
Lo racijonelna
kurjereja
kot glavni ali stranski posel e našimi staro preizkušenimi
valilnicami
dobavi vsakemu gospodinjstvu cono
meso in jajca
v7—8 tednih perutnino
zu zakol. Zalitovajto veliki cenik učna knjiga št. 64. proti vpoalatvi 1 krono v znamkah.
Hickerl k Go G.m.b.B.
epc.ialuo podjetje za rationalno kurjerojom rejo malih živali,
Inmdort 64 pri Dunaju
Kupim
1685
Sporočile množino in ceno na Fr, Cvek, Kamnik.
(invalid) se želi spoznati z dekletom ali vdovo, katera ima posestvo ali obrt in veselje do vzajemnega življenja. Tajnost zajamčena. — Cenjene
}>onudbe pod »Sreča 1630« na upravništvo »Domo-juba«.
letnika 1918 se že sedaj žele zagotoviti. Prijazne ponudbe v nemškem jeziku na: Konservenfabrik Altbach, Dunaj, VI., Kasernengasse 22,	1536
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flescb-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboiorin" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K U-—-. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelmu LJubljana. Marijin trg. 1520
Pazit« na varptvunö znamko „Skabotorm"!
tepoi, c
se hočejo marljivo baviti z razpečevanjem dobro idočih in zelo rab-, , Ijenih konzumskih predmetov, na) pošljejo svoje naslove na kemično tovarno Hugoa Pollak, Kralf. Vinogradi, Janjmennova cesta 33} tovarn, telefon 5455; pisarn, telefon 5495.
miatilnice, gepelfni» siamareznlce
ter drugi poljedelski stroji tovarne Umratb se lahko naročajo ter vzorci ogledajo pri FRANC HITTI, LJUBLJANA, Sv. Martina cesta štev. 2.
Шг Posestvo
v Dolgi vasi (Lienfeld) pri Kočevju s hišo Stev. 40 se bo na prostovoljni javni dražbi v torek, dne 21. maja 1918 na drobno razprodalo.
Posestvo meri okol: 30 oralov. Začetek dražbe na licu mesta pri hiši ob 12. uri opoldne.
LJUDSKA POSOJILNICA v LJUBLJANI,
Le 3 K 25 h
rat „Omega", vol. «liko-IX-l kompl. & malo opremo z natanft. navod. xa začetnike. Aparat, „Perfekt", vel. 4%XIJ z motnim steklom, dvojno kaseto. dober objokt in malo opremo ter navo ailom za z&Setnlne le K e. ■Äakiopnal,amora,eertr4a'vol.9X12; lina izvršitev z vsem potrebnim o-
-----j. za razno lego, prima akromat. lein, kompl a
-ovlnastn knselo m navodilom dokler v zalegi Ie K 76. 60 h zaklopna omara za vojaštvo za ploSöii in tilme ..epna oblika vel. 4',,X« le K 84.80; vel. «X» lo K 76.во! Pošilja po povzetja. Poštnina l K. Export .JPerfekt". Dunaj VII. Neuatt'tg;. 137/162.
Avtomatična past
sa podgano K 6 S0, za miši K 4-80, lova brez nadzorstva do 40 ži-vali v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in so same zopet liasiuvijo. Past za ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 6-90. Iz.borno delujoči loviiec za muhe „Nova" komad K <-20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnlc. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Pošt-, nina 00 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III., Neu-linggasse 26-L.
K 4-90
Nuše Čudovito ročno šilo za Slvnn|e šiva tako naglo preštviie vbode kot šivalni slrol. — Največja tzna|dbe, s katero more vsak sam krpati In Šivati usnje, raztrgane Čevlje, konjsko opremo, kožuhovino, preproge, pogrlninla za vozove, fio-lore, klobufevlno, plaSCe za kolesa, vreCe, platno In vsako drugo moCuo blago. Dobrota za rokodelce, kmete in voiake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka vporab*. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena komo!, šilu s sukancem. 1 raznimi šivankami in porabulm navodilom K 4.90, 3 kosi K 13 5O. ■i kosov K 22'- Pošilja po povzetju, (na bo|ISCe proti pred plačilu.)	124
M. Svoboda, Dlinaj, 111/2, Hiessgasse 13-404.
Kdor bo rabil za jesen in prihodnjo pomlad
kajnjt
isti ga mora že sedaj naročiti, ker je .treba dobrega pol leta čakati. Mogoča so samo naročila na cele vagone. — Pojasnila dajes FR. MULEC, Gradec, Felix Dahnplatz 6,
2a
I.u <J4sap'i9U4S , хпла '(i>fpjAi -zbnzi 'OMHNOH NH.('?U[BZ (uЈолр
■J4ii;'on||3B|dpaid
[lenjpzAododulns 'inzBii jBUdpi|a ui 0:|0/.0p Biiauiuz 7,1 II M •UZ|11S -3SBJB7 •q 'C v 4ПЗП4 tl|IZOJ T3I
■zajortp ;oc -91 H
IIIZ3J 0 S ,J43j -J3d' HZ Vt >1 •|4|UOd ';)rjrHk IHSApq [U1SOD -ЈВЛ C t 'ns.f >1 B|jj3l-cjqojs zi jia;]jq в w |}ЕДЕ(1и 1UZIJ}S3SE[ Hj lyiSAUq jjrqoa
Lišaie
garje, srbež, hraste in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol- domačo mazilo. Ne mažo, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3-50 dvojno - velik lonček K O'—. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2 DO.
Obojo so dobiva pO povzetja nli predplačilu pri tvrdki leknrja M. Klcin-r
Pararol-Worka, Budapest VII-10.
Rcsza-nt. 21.
NADOMESTILO MILA
ea pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke, t zavoj
t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23,— Preprodajalci dobe popust , pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 3^T(osov K 14,—. Nadomestek za toaletno milo v Ärenih barvah, lepo dišeč, 1 zavej 32 kosov K 18.—, Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. koscv K 18.—, Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje v Zagrebu ät. 1. Petrinjska ulica 3., III., telefon 23-27.
semeni,
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
-PETER LASSNIKA NASL. ::-
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
izdelovanje in i azpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujocega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—; za ščurice K 4.30; tinktura za stenice K 2,—; uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpia-ževrtlec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri
J>seh K 1.20: tinktura proti mrčesu na sadju in ze-enjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M, Junker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3,
ica
n. a deželne življenjske in rentne nezgoflne in jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdiuženo tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Najugodnejši rogoii zn vojno zavarovanje.
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki ee poreje-maio pod najugodnejšimi fogoji 183Г
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna lUtantin" to ie dr- P1' Trnk<5czy-a rediini prašek. „Illdjllll Paket velja 2 K, 5 paketov 12 K, poštnine prosto. Б paketov zadostuje za 3 mesece za onega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi,
Glavna zaloga:
lekaraa TrnMoczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
.Najboljša gorenjska kosa no dobi edino v prvi gorenjski ra:cpošiljalni
IVAN SAVN1K, KRANJ,
katera je lahka kot pero, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepro-kosljivo koso lahko kosi vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te koso, naj si jo naroči takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako koso se jnračl.
nalgost in ceno \ов .o; cm 50 56 60 65 70 IS 80 8Г> 00 posti 5 6V, a HV, 7 14, 8 8'/, 8 K 8-, 8 20, 810, B U0, 8'80, ~ 940, »«I, »00 Trgovci pri voejom odjemu dobo popust.
LKIDSIM POSOJILNICA
4
83!
60-— 100-200 — 10--
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
t Ljubljani, v Jastnem dernu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po J
i! ©I 14 10
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron Ci3tih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit, proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon liroc, — Slacje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 3S milijonov kron,
£5 ii^'Wil^3^^^^^	3
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. Neugnjajočc zamenjam.
Kovinaste ure . . po E 24'— 26'— 32'— 40' Srebrne ure . . po K 70— 60 - 100'— 120 Kovinaste verižico po K 2'— 8'— 4'— 0-— Usnjate verižice . po K 100 2-80 4 80
рвјр1 Zlatnina in srebrnina v bogati izboril
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to----varna ur v Švici,---
Svetovna razpošiljalnica
H.Siitfner samo u Ljubljani št. I
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.	Nobene podružnice.
Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Josip Gostir.čar, državni in deželni poslanec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna. V