Kamniški 0 $ can LETO XXXIV KAMNIK, 22. JUNIJA 1995 Brezposelnost in javna dela Javna dela so družbeno kori- stna dela, ki jih za blažitev so- cialnih posledic odkrite brezpo- selnosti spodbuja država. Javna dela razpisuje Republiški zavod za zaposlovanje z javnim razpi- som. Pod enakimi pogoji in krite- riji so dostopna vsem, ki so prija- vljeni kot nezaposleni. Javna dela se kot ukrep ak- tivne politike zaposlovanja izva- jajo od leta 1991, ko je začela brezposelnost močno naraščati, in so začasne narave. Delovna vključenost v posamezen pro- gram je omejena največ na eno leto, razen za programe na po- dročju socialnega varstva, kjer lahko traja javno delo največ dve leti. Programi javnih del so se v petih letih, odkar se izvajajo, raz- Ob 25. juniju, dnevu državnosti, vsem Kamničanom iskreno čestitava! Predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik Igor Podbrežnik Župan Tone Smolnikar Občina Kamnik vabi na svečani koncert Mestne godbe Kamnik v počastitev dneva državnosti v soboto, 24. junija 1995, ob 20. uri na Glavnem trgu v Kamniku. Praznovanje se bo nadaljevalo s kresovanjem in ognjemetom na Starem gradu. Maks Bergant ~ pol stoletja rezbarske umetnosti Stavka in razočarani učitelji Gostovanje Lire v Italiji stran 8 GOSTILNA »PRI LOVCU« HRIBAR IVAN IN MARIJA LAZE 3, TUHINJ TEL./FAX: 847-016 V preprostih lovsko in kmečko opremljenih prostorih vam nudimo okusno domačo hrano: sirove štruklje, mesne žllnkrofe, telečjo obaro z ajdovimi žganci, orehovo potico, Jagnjetlno, Jedi iz divjačine, razne zavitke, sadne kupe... Ob sobotah in nedeljah nudimo več različnih menujev. Poleg drugih izbranih vin nudimo pristno primorsko vino. Nudimo tudi poslovna in izletniška kosila, praznovanje porok in drugih srečanj. Odprto vsak dan, razen torka, od 11. do 22. ure, ob nedeljah od 11 do 20. ure. Obiščite lepo Tuhinjsko dolino, kjer se boste naužili čistega, svežega zraka ter si ogledali znamenitosti in posebnosti krajev v bližnji okolici. Rezervacije po tel.: 061-847-016. širili skoraj na vsa področja dela. Temeljni cilj javnih del je ohra- njati delovne navade, usposa- bljati brezposelne za trajno za- poslitev ali pa tudi samozaposli- tev na podobnih delih ter zagota- vljati socialno varnost evidentira- nim iskalcem zaposlitve. V času vključitve v javno delo ohrani brezposelna oseba vse pravice in dolžnostiprijavljenega iskalca zaposlitve. Se vedno ima obveznost, da aktivno išče re- dno zaposlitev. Za čas vključeno- sti v javno delo brezposelni osebi pripada denarna pomoč v višini 80% zajamčene plače in ustre- zna stimulativna nagrada občine oziroma izvajalca javnega dela, osebi se povrnejo prevozni stro- ški, stroški prehrane in zdravni- škega pregleda ter plačajo pri- spevki za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje. V občini Kamnik so bili do le- tošnjega leta sprejeti in finančno v celoti podprti vsi programi jav- nih del. Letos so proračunska sredstva za izvajanje javnih del omejena, zato je prišlo do zmanj- ševanja števila udeležencev v po- sameznih programih. Na razpis za javna dela se je v naši občini vsako leto prijavilo več izvajal- cev. Tako so se javna dela izvajala na področju komunale, urejanja parkovnih površin, izobraževa- nja, socialnega varstva, turizma in vzdrževanja športnih objektov. Nadaljevanje na 2. strani PRIVLAČNE KAŠČE:Nedavno obnovljene kašče ob zapriškem gradu pritegnejo marsikaterega obiskovalca mednarodne razstave akvarelov. Škoda je, ker se nepridipravi (tudi najmlajši) spet lotevajo slamnatih streh in še česa. (K S.) Dan državnosti na Starem gradu Naslednja, 13. številka Ka- mniškega občana bo izšla v četrtek, 6. julija. Prispevke sprejemamo do srede, 28. junija; oglase, zahvale in ob- vestila pa do torka, 4. julija. Mineva pet let, kar se je za- čela rojevati slovenska država in štiri leta, kar smo prosla- vili odhod iz Jugoslavije. Če- prav je prvo jutro v samostojni Sloveniji prineslo rohnenje tan- kov bivše JLA in prve žrtve med slovenskimi vojaki, imamo dobre razloge, da ta dan spo- dobno proslavljamo. Tudi Ka- mničani smo plačali krvni da- vek za samostojnost. Doslej še ne znamo dovolj ceniti teh do- godkov, kot da je bila vojna pre- kratka in prelahka. Morda tudi zato praznik slovenske držav- nosti ni tako proslavljan, kot si zasluži. Stranke, ki so politične in pravne naslednice Demosa na Kamniškem, že tretje leto za- pored prirejamo kresovanje na Starem gradu, ki je združeno tudi z ognjemetom. Na tak način simbolno prikažemo ognjeno preizkušnjo Slovencev v osa- mosvojitveni vojni. Veseli smo, da priložnost za promocijo med drugimi vedno izkoristi tudi Ke- mijska industrija Kamnik in tik pred tovarniškimi vrati izvede ognjemet, ki je sicer del njenega prodajnega asortimana. Poleg tega je specifična proizvodnja te tovarne omogočila, da se je veliko ljudi usposobilo za obrambo Slovenije. Tako se bomo tudi letos na predvečer slovenske državnosti 24. junija, na Starem gradu do- bili vsi, ki smo šli v proces osa- mosvajanja z veliko upanja in ki še vedno verjamemo v Slove- nijo. Prireditveni odbor Ob našem prazniku - dnevu slovenske državnosti vsem Kamničanom iskreno čestitam. V. D. NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE KAMNIK MIHA NOVAK Sklicana 6. seja občinskega sveta O poslovniku in organizaciji občinske uprave Predsednik Občinskega sveta Igor Podbrežnik je za sredo, 28. junija, sklical 6. sejo občinskega sveta. Po predlogu dnevnega reda bodo svetniki obravnavali osnutek poslovnika o delu občinskega sveta in njegovih teles. Pomembna bo tudi razprava o osnutku odloka o organizaciji in delu občinske uprave. Svetniki bodo odločali o osnutku odloka o taksah in po- vračilih za varovanje okolja in racionalno rabo naravnih dobrin. Razpravljali pa bodo tudi o osnutku odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in o soglasju za podelitev koncesije v zdravstvu. Pred začetkom 6. seje pa morajo občinski svetniki dokončati 24. maja nedokončano 5. sejo. Poleg vprašanj in pobud svetnikov jim za tokratno zasedanje ostaja zelo aktualna tema, to je spre- memba odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik, s katero naj bi kamniško Šutno ponovno odprli za motorni promet in sicer od severa proti jugu. (Is) mm gorenje nmal©| POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHAČIC Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, I TRGOVINA tel. 722-107 Posebna ponudba! — pralni stroji Gorenje — do 20% popusta — sušilec perila samo 38.691 SIT — TV aparati Gorenje — 15% popusta Na zalogi celoten program Gorenje. Možnost nakupa na več obrokov brez obresti. Brezplačna dostava. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV CORENIE! Trgovina Odprto: 9.—19. ura sobota: 8.—13. ara Mosta 80/H Komenda tal.: 841-524 ^f?r^r?> * BAZENSKI, OBROČI... * AVTOSEPEŽI * SEDEŽI ZA KOLO VSE NA ENEM MESTU! KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 22. JUNIJA 1995 Brezposelnost in javna dela (Nadaljevanje s 1. strani) V letu 1991 sta bila sprejeta dva programa javnih del: za ure- janje parkovnih površin v Arbo- retumu Volčji Potok in program Komunalnega podjetja za vzdr- ževanje ter urejanje komunalnih objektov. V letu 1992 se je pri- glasilo na razpis šest izvajalcev, vsi programi so bili sprejeti. Po- leg Arboreluma in Komunalnega podjetja so se izvajala javna dela na Veliki planini, kjer je Pašna skupnost organizirala čiščenje in urejanje pašnikov; pri Centru za socialno delo se je začela izvajati pomoč na domu in učnovzgojna pomoč, pri Gozdnem gospodar- stvu so opravljali dela pri pogoz- dovanju, tri brezposelne osebe pa so bile vključene v pomoč v Zbir- nem centru za begunec. V letu 1993 smo beležili naj- višjo stopnjo brezposelnosti. Ko- nec leta je bilo v naši občini evidentiranih 1.841 brezposelnih oseb. V tem letu se je obseg javnih del še povečal. Na razpis je prišlo 12 programov; javna dela so izva- jali Arboretum, Komunalno pod- jetje, Center za socialno delo, Pa- šna skupnost Velika planina, Pa- šna skupnost Gojška in Mala pla- nina, Planinsko društvo Šik - ure- ditev pešpoti Kamnik-Kamniška Bistrica, Turistični biro, Sekreta- riat za gospodarske in družbene dejavnosti, Športna zveza - ure- ditev trim steze in vzdrževanje športnih objektov, Publicus d. o. 0. - sanacija divjih odlagališč, VVZ Anton Medved - vzdrževa- nje igrišč pri vrtcih. V preteklem letu smo zabele- žili rahel padec števila brezposel- nih. Decembra 1994 je bilo evi- dentiranih 1.538 iskalcev zapo- slitve. V programe javnih del je bilo vključenih približno enako število brezposelnih oseb kot v 1. 1993. Na razpis se je prijavilo enako število izvajalcev - potrje- nih je bilo 12 programov javnih del. Poleg starih, že utečenih pro- gramov, so se v letu 1994 začela še javna dela v Domu upokojen- cev - institucionarno varstvo sta- rejših, razširili pa so se tudi pro- grami na področju turizma. Občina Kamnik je v letošnjem letu prejela in potrdila 10 progra- mov za izvajanje javnih del. Za- radi pomanjkanja sredstev v ob- činskem proračunu izvajalcem ni mogla zagotoviti stimulativnega dela nagrade za vse udeležence, ki so vključeni v javno delo. Prav Končana večerna šola podjetništva tako se je zmanjšalo število brez- poselnih oseb, vključenih v javno delo. Med novimi izvajalci je le- tos Matična knjižnica - vnos po- datkov v računalnik - in Plavalno društvo - pomožna dela na pla- valnem bazenu. V vseh petih letih so se javna dela izvajala v Arboretumu Vol- čji Potok in v Komunalnem pod- jetju, kjer je tudi bilo vsako leto vključeno največje število brez- poselnih oseb. V začetku so se brezposelne osebe težko odločale za vključi- tev v javno delo, tudi prekinitve so bile zelo pogoste. V preteklem letu se je interes za javno delo povečal, nekatere osebe celo niso hotele prekiniti z javnim delom, ko smo jim ponudili drugo redno zaposlitev. Od leta 1991 do letos je bilo v naši občini v javno delo vklju- čenih 396 brezposelnih oseb, kar nas uvršča nad republiško pov- prečje. Pri službi zaposlovanja pa smo pričakovali, da bodo pod- jetja, ki so vsa leta in za več mesecev sprejemala brezposelne osebe v javno delo, te tudi re- dno zaposlili. V primerih, kjer programi javnih del tečejo konti- nuirano skozi celo leto, lahko re- čemo, da ne gre za tipično obliko javnega dela, ampak za nadome- ščanje rednih-stalnih zaposlitev. Kljub temu lahko ugotovimo, da so javna dela dosegla svoj na- men in ga lahko ocenimo kot po- zitiven ukrep aktivne politike za- poslovanja. V letu 1994 so javna dela dosegla optimalni obseg in verjetno širitve javnih del ne mo- remo več pričakovati. Brezposel- nost se je pričela zmanjševati, po- večalo se je število prostih delov- nih mest in s tem tudi možnosti za redno zaposlitev. Urad za delo ANA ZELIČ Prvega junijskega dne je bila v občinski poročni dvorani majhna slovesnost. Župan Tone Smolnikar je 14-im udeležen- cem Večerne šole podjetništva podelil izkaze o uspešno kon- čani šoli. Večerna šola podjetništva, ki jo na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije in Ministr- stva za gospodarske dejavno- sti izvaja GEA College, d.d., je celovit program usposabljanja podjetnikov in managerjev, ki so odgovorni za rast in razvoj pod- jetij. Program obsega pet mo- dulov, vsak pa predstavlja za- ključno celoto. Slušatelji so šolo obiskovali 4 mesece, dvakrat te- densko, skupaj 90 ur. Okrog 30 ur pa so porabili še za pripravo seminarske naloge, v kateri so predstavili poslovno vizijo svo- jega podjetja. Cena programa za udeleženca je znašala 144.000 SIT, pri če- mer je bil delež občine Kamnik 100.000 SIT za vsakega udele- ženca iz naše občine. Kot nam je povedal Franci Vi- dic, direktor projekta iz GEA Collega, je med podjetniki za tovrstno izobraževanje kar pre- Novi podjetniki po končani šoli cej zanimanja, saj so samo v lju- bljanski regiji to šolo že štirikrat ponovili. Predavatelji in sveto- valci te šole so si svoje znanje na- birali tudi na uveljavljenih pod- jetniških šolah v tujini. »Mi smo šele začetniki v pod- jetništvu,« je povedala udele- ženka šole Kamničanka Tanja Osnovna šola Komenda-Moste objavlja prosto delovno mesto - kuharice v šolski kuhinji šole v Mostah - delo je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodni- ški) in s polnim delovnim časom - pričetek dela: 1. september 1995 - pogoj: izobrazba ustrezne smeri Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: OŠ Komenda-Moste, Moste 40, 61218 KOMENDA. Rok obvestila: 15 dni od poteka razpisnega roka. Pevc, ki se namerava v družin- ski firmi ukvarjati s komercial- nimi posli. »Vesela sem, da je bila taka šola organizirana v Ka- mniku. Program je bil kar obse- žen in bi verjetno zahteval daljši čas, kot pa smo ga imeli na voljo mi.« Vsekakor pa je za uspešno vodenje podjetja tovrstno zna- nje nujno potrebno. Župan Smolnikar je vsem udeležencem ob zaključku šole toplo čestital in jim zaželel, da bi pridobljeno znanje uspešno uporabljali v praksi. Občina pa bo tako usposabljanje in razvoj podjetništva podpirala tudi na- prej. F. S. Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kammk. izdajatelj ISisirica, d.o.o., Kamnik, t.juiiljana 3/8, direktorica SaSa Mcjač.occ. Ureja uredniški odbor. Clavni in odgovorni urednik IVanc Svctclj. Strokovna sodelavka Vera McjaC. Lektorica Itrcda Podbrcžnik-Vukmir. lehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje {5t. 23/231-93 z dne 15.9.1993) sodi Časopis med proizvode informativne narave po 13. ločki tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5% davek. KamniSki obilan izhaja dvakrat meseino v nakladi 11 200 izvodov in pa prejemajo vsa gospadjnjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, tllavni trg; 24 (občina). teUtm: 831-311. Žiro račun: llislrica, d.0.0., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk OP DELO, Ljubljana. OBČINA KAMNIK OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA VLOGE IN PRITOŽBE Cenjene občane obve- ščamo, da je Komisija za vloge in pritožbe Občin- skega sveta občine Kamnik pričela s svojim delom. Mo- rebitne vloge in pritožbe lahko naslovite na naslov: Komisija za vloge in pri- tožbe, Glavni trg 24, Ka- mnik PREDSEDNIK KOMISIJE Franc Orcšnik Svilanitje splaval v mednarodne vode Za podjetje Svilanit je bil 27. maj 1995 velik poslovni dogo- dek in prelomnica v lastninskem odnosu. Vodstvo tovarne je skli- calo zbor delničarjev notranjega odkupa z namenom, da vlaga- telji certifikatov in bodoči del- ničarji sprejmejo pravila združe- nja in pooblastijo osebe, ki jih bodo zastopali na skupščini del- ničarjev. Ta zbor pomeni tudi za občino Kamnik mejnik, saj je Svilanit med prvimi uresničil svoje poslanstvo v lastninski pre- obrazbi. Organizatorji zborova- nja so uspeli združiti prijetno s koristnim ob veliki udeležbi de- lavcev in upokojencev. V dvorani galerije Repanšek v Rudniku so organizirali prijeten kulturni program z nastopom pevskega zbora iz Litije in šansonjerke in znane gledališke igralke Jerce Mrzel. Ob spremljavi kitare je zapela nekaj lepih pesmi, še po- sebej pa je bila z aplavzem spre- jeta Kajuhova pesem »Samo mi- lijon nas je.« Po zaključku tega dela programa je nastopil direk- tor Bogo Wiegele. Navzočim je razloži! gospodarsko stanje to- varne in strategijo njenega na- daljnjega razvoja. Podana je bila še razlaga pravil združenja del- ničarjev in nato je sledil pod- pis za pooblaščence glasovanja na skupščini. Veliko navezanost na Svilanit so delavci in upoko- jenci izkazali tako, da se jih je 956 včlanilo v bodočo delniško združenje. Ob vsestranski pod- pori zaposlenih in s 175-timi upo- kojenci, ki so vložili svoje cer- tifikate v Svilanit, je uspelo la- stninjenje tako, da je večinski de- lež ostal zaposlenim in upoko- jencem, torej občanom Kamnika. Privatni kapital zaenkrat partici- pira glede na celotno premože- nje samo s 5,6 % deležem. Kljub hudim notranjim pretre- som po osamosvojitvi Slovenije so si bili delavci in vodstvo eno- tni, da Svilanit mora nadaljevati svojo proizvodnjo in da mora ostati slovenska tovarna. Z ve- liko mero samoodpovedovanja, vztrajnosti v zmanjšani proizvo- dnji in strategiji prodaje je vod- stvu le uspelo obdržati celovi- tost tovarne pred prisilno likvi- dacijo. V tem primeru se je po- trdil pregovor »Kdor hoče, mu ni težko.« Seveda, če odgovorni, ki so vpreženi v proces lastninje- nja, nimajo preglobokih žepov. Od leta 1991, ko je ugasnilo Jugo tržišče in drugi blagovni tokovi, se je Svilanit vse do lanskega leta komaj držal nad vodo. Ob razpa- dajočem gospodarskem sistemu, pomanjkanju surovin in denarja ni bilo enostavno obdržati pro- izvodnjo in socialni položaj za- poslenih. Delavci za svoje delo niti niso prejemali rednih dohod- kov. Namesto denarja so večkrat dobili plačilo v blagovnih bonih, s katerimi se ne da vsega pla- čati. Veliko podjetij v družbeni lasti se je v štirih letih lastninje- nja stopilo kakor meduza na ka- mnu. Svilanitovo vodstvo ni klo- nilo pod pritiski za razprodajo podjetja, zavedajoč se, da podje- tje pripada tistim, ki so ga ustvar- jali in ki v njem delajo. Kapitalistično tekmovanje za profitom je brezdušno, v njem se brat bori proti bratu, tako da naš skupni nasprotnik ostane neopa- zen. Sistem, ki prihaja, nas hoče razlastniniti vsega, kar je ustva- rila današnja generacija. Zdaj imajo delavci še zadnjo možnost, da dobijo svoj delež družbene la- stnine preko certifikatov in no- tranjega odkupa delnic. V tem procesu nam ostane samo še zah- teva, da dobimo uradno listino, opremljeno z našim imenom, ki bo potrjevala popolno lastnino dela družbene lastnine. Proces lastninjenja v Svilanitu naj bi potekal relativno v okviru zakonov in moralne etike. To dokazujejo javnosti s pismenimi in ustnimi informacijami. Vze- mimo, da so informacije pozi- tivne. Potem ni bojazni, da bi Svilanit tudi v bodoče ne bil med vodilnimi podjetji v občini Kamnik, ki bo pomagal krepiti materialno bazo kraja in svojim delavcem ohranjal socialno var- nost. Ob dejstvu, da bo tovarno v bodoče vodil upravni odbor delniške družbe, je pričakovati ponovni vzpon južnoevropskega proizvajalca frotirja in svilenih tkanin. A.KONDA Tudi kamniški programi na Japonskem Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter naše vele- poslaništvo v Tokiju sta na po- vabilo japonske vladne agencije za mednarodno sodelovanje JE- TRA organizirala promocijo in predstavitev slovenskega gospo- darstva japonskim investitorjem na sejmu ponudbe prekomorskih investicij, ki je kot specializirani sejem potekal v okviru tehnolo- ško poslovnih sejmov PIA 95. JETRA je na OVER- SEAS INVESTMENTS PRO- MOTION FAIR 95 povabila 38 držav in jim ponudila brezplačen razstavni prostor in poskrbela za promocijo sejma. Slovenija, ki je bila poleg Polj- ske in Avstrije edina udeleženka iz držav Srednjeevropske po- bude, se je ob izdatni pomoči na- šega veleposlaništva in preko po- slovnih prijateljev na Japonskem na predstavitev odlično pripra- vila, saj so se njihovim povabilom odzvali številni pomembni japon- ski poslovneži. Splošno predstavitev Slove- nije je Ministrstvo za ekonom- ske odnose in razvoj pripravilo v obliki ličnih in vsebinsko bo- gatih prospektov v japonščini, ki sta jih dodatno uspešno predsta- vljala prikupna Japonka in velik prijatelj Slovenije in svetovalec japonskih vladnih agencij g. MA- KOTOTANABE. Na področju gospodarstva je Slovenija predstavila v japonščini podatke o pogojih, oblikah, par- tnerjih, investicijskih in inovacij- skih programih, kjer si želijo slo- venski investitorji japonske par- tnerje. 13 poslovnih partnerjev iz Slovenije je ponudilo izdelane in- vesticijske programe in sodelova- nje pri povezovanju slovenskih in japonskih poslovnežev. Koržetov sklad je predstavil in ponudil možnosti investiranja v 54 podjetij, ki so v lasti sklada in imajo perspektivne in investi- cijsko zanimive programe za tuje partnerje in trge. Za inventivne in zahtevne japonske poslovneže pa so bile pravo presenečenje slo- venske inovacije, ki jih je pred- stavila SPIM - Slovenska podje- tniško inovacijska mreža. Preko 110 inovacij, pripravljenih za transferje.joint ventures in druge oblike poslovnega sodelovanja in investiranja, je vzbudilo pri Ja- poncih neverjetno zanimanje, saj so se poslovni sestanki in pogo- vori vrstili tudi po sejemskem času. Japonski posrednik SPIM mreže pa je uspel organizirati poslovna srečanja tudi z najve- čjimi japonskimi podjetji. Ta so si želela predvsem pridobiti iz- ključno pravico razpolaganja z invacijami, ki so novost tudi za japonski trg. Tako so posebno izbrali 15 inovacij, kjer že po- tekajo konkretni poslovni pogo- vori s trdimi japonskimi investi- torji in partnerji, ki želijo odku- piti licence. Slovenija pa se je predstavila tudi s svojo zanimivo turistično ponudbo, ki je vzbudila pravo občudovanje naših naravnih le- pot. Posebej sta se predstavili tudi turistični regionalni skupno- sti ALPSKE in VINSKE CE- STE, ki sta poleg turističnega vzbudili tudi poslovni in investi- cijski interes. Tokratni dobro pripravljen in organiziran skupni nastop slo- venskega gospodarstva je bil prav gotovo eden najboljših, a žal redkih skupnih nastopov naše gospodarske ponudbe, za kar za- služita Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in naše velepo- slaništvo v Tokiju skupaj z ude- leženci vse priznanje in si naše gospodarstvo takih predstavitev le še želi in jih tudi potrebuje. Še posebno pa bo morala Slo- venija v bodoče čim bolj izkori- ščati mednarodno in bilateralno pomoč različnih organizacij in agencij, ki bistveno povečujejo učinkovitost in znižujejo stroške predstavitev v tujini. Iz Kamnika so se japonskim investitorjem s svojo ponudbo in programi predstavili: STOL Kamnik, TITAN Kamnik, ALPSKE CESTE s turistično ponudbo Kamnika in drugih čla- nic Alpskih cest, Ekološko usmerjeni turistični programi: - ekološki turistični programi Velike planine, doline Kamniške Bistrice in Črne, - Eko Terme Snovik SM Ob dnevu slovenske državnosti čestita uredništvo Kamniškega občana RALLY OLDTIMERJEV Vabimo vas na prireditev, ki bo v soboto, 24. junija - ob 10. uri pričetek pri trgovskem centru Perovo - ob 16. uri spretnostna vožnja pri kino domu Kamnik - ob 18. uri zaključek s pozdravnim govorom župana Toneta Smolnikarja v Kamniški Bistrici v nedeljo, 25. junija - ob 8. uri start v Kamniški Bistrici OBČINA KAMNIK TIC 22. JUNIJA 1995 v zrcalu dveh tednov KAMNIŠKI OBČAN Svetniki sprašujejo in predlagajo Kdaj ureditveni načrt M-l Podskalco? »Zakaj predlog ureditvenega načrta M-l Pod skalco, ki se že dalj časa pripravlja, še ni prišel na dnevni red seje občinskega sveta,« je vprašal svetnik Stane Zamik. Športna zveza želi od- govor na to vprašanje tudi za- radi tega, da bi bila v najkraj- šem času v športnem parku Pod skalco možna legalna postavitev centralnega objekta, v katerem bodo garderobe za plavalce in te- nisače ter potrebni spremljevalni prostori. V imenu Zavoda za urbani- stično načrtovnje je po poobla- stilu odgovoril Bojan Mlakar, da bo gradnja navedenega objekta mogoča le, ko bo sprejet uredi- tveni načrt M-l Pod skalco. Pre- dlog tega akta pa še ni pripra- svoji pobudi svetnik Vinko Ovi- jač. »Videz tega prostora ni ure- jen in daje ob vhodu v Kamnik balkanski vtis. Kako je mogoče, da tak »objekt« stoji na tem me-' srn, se sprašuje svetnik in pre- dlaga, da se ta prostor čimprej uredi ali pa vse skupaj odstrani. Zavod za urbanistično načr- tovanje (Bojan Mlakar) pravi, da doslej ni dobil nobene vloge za omenjeni poligon. Legalnost oz. nelegalnost tega poligona se lahko preveri pri upravnem or- ganu. Za to zemljišče v območju zazidalnega otoka B-9 Zarja ve- lja sprejeti zazidalni načrt, ki pa ne opredeljuje take namembno- sti. Če gre za nelegalni objekt, bi morale ukrepati pristojne in- špekcijske službe, med drugim tudi sanitarna, saj odpadna olja odtekajo v Kamniško Bistrico! Je uredite v "poligona " ob ob rožnici legalna ali ne? vljen, ker še niso usklajeni inte- resi vseh uporabnikov prostora in lastnikov zemljišč in po splo- šnem mnenju nesprejemljiva ur- banistična ureditev za tako ob- čutljiv del Kamnika. Med vsemi dosedanjimi rešitvami, vključno z »uradno«, pa doslej očitno ni bilo take, ki bi bila sprejemljiva tako za strokovnjake s področja ure- janja prostora kot za prebivalce Kamnika, predvsem pa za upo- rabnike in lastnike zemljišč. Občinski svet pa ureditvenega načrta ne more obravnavati, do- kler predlog ni strokovno in ko- rektno pripravljen in seveda do- kler k temu načrtu ne bodo dali soglasja vsi soglasodajalci. Torej ne gre za nobeno zavla- čevanje občinskih in upravnih or- ganov, pač pa predvsem za nespo- sobnost in neučinkovitost dogo- varjanja vseh zainteresiranih. »Balkan« ob obvoznici? »Ob kamniški obvoznici je na južni strani trgovskega centra nekakšen motodrom,« pravi v Plačevanje stroškov upravljanja stanovanjskih hišna Bakovniku »Stanovalci Bakovnika, ulice Matije Blejca in Groharjeve ulice bi radi vedeli, kdo je dolžan plačevati položnice, ki jih z oznako »upravljanje in zavarovanje« pošilja kamniški SKG, »sprašuje članica občin- skega sveta Alenka Koželj. Sedaj nekateri to plačujejo, drugi ne, od nikogar pa doslej kljub dol- gotrajnemu neplačevanju še niso ničesar izterjali. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG Kamnik p. o. v svojem odgovoru med drugim pravi, da po stanovanjskem za- konu lastniki stanovanj sklenejo pogodbo z izbranim upravnikom. Povsod, kjer ima takšno pogodbo sklenjeno s SKG, stroške redno zaračunavajo in jih tudi redno iz- terjujejo. Kjer pa pogodba o upravlja- nju še ni sklenjena, čeprav bi že davno morala biti, opravlja na- loge upravnika bivša skupnosti, stanovalcev oz. pooblaščena or- ganizacija. V občini Kamnik je to SKG, ki opravlja vsa nujna vzdrževalna dela. Nastale stroške upravljanja pa so dolžni plačevati lastniki stanovanj. Plačevanje za- varovanja pa izhaja iz pogodbe o skupinskem zavarovanju posa- mezne hiše pri izbrani zavaroval- nici, sklene pa jo posamezna hiša in sicer večinoma za zavarovanje pred požarom, izlivom vode in za odgovornost. Kjer je upravnik SKG, ne sprejema nobenih obve- znosti mimo potrditve skupnosti lastnikov stanovanj. Ali KIKizvaja odločbo republiškega inšpektorja? Svetnik Miha Prosen je že- lel odgovor, kako se uresničuje odločba Republiškega sekretari- ata za delo iz leta 1992, s katero je bila Kemijski industriji Kamnik naložena odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti na področju varstva okolja. Inšpektoriat R Slovenije za delo pojasnjuje, da je bila sa- nacija obstoječih filtrnih na- prav ciklonov in mokrih filtrov delno izvedena, vendar pa ka- snejše ekološke meritve niso dale pričakovanih rezultatov. Zame- njava obstoječe rotacijske peči pa ni bila realizirana zaradi pomanj- kanja denarja. Leta 1994 so v KIK pripra- vili Sanacijski program ekoloških obremenitev obrata dekaširnice, h kateremu je dalo soglasje Mi- nistrstvo za okolje in prostor in odobrilo dolgoročno rezervacijo finančnih sredstev za rešitev eko- loškega dela. V podjetju so do zaključka postopka lastninjenja ustavili vsa investicijska vlaganja. Zato se je ustavilo tudi izvaja- nje sanacijskega programa. Sedaj pripravljajo novo projektno do- kumentacijo za sanacijo obrata kaširnice. Glede varnosti dela pa je bilo opravljeno dodatno izobraževa- nje zaposlenih v obratu. Z doba- vitelji se jim je uspelo dogovoriti o kvaliteti Alufolij kot vhodne surovine, poostrili pa so tudi nad- zor nad kakovostjo surovin. Re- dno beležijo tudi vse predpisane podatke o postopku sežiga. V odgovoru je na koncu še rečeno, da je problematika one- snaževanja okolja oz. varstvo na- ravnega in bivalnega okolja v pri- stojnosti ostalih inšpekcij, zato se bo treba obrniti nanje, če KIK s svojim delovnim procesom res ogroža zdravje in celo življenje ljudi tako v bližnji kot daljni oko- lici, kot je dejal svetnik v svoji pobudi. (fs) Odgovor na odprto pismo občinskega odbora SDSS Začenjam z odgovorom na vašo zadnjo misel v odprtem pi- smu, v katerem želite mojo pod- poro za skupno urejanje življe- nja v Kamniku po potrebah ljudi. Te naloge se odkrito zavedam, vendar sem prepričan, da so po- trebe in želje Kamničanov tako različne, da nikoli ne bomo mogli zadovoljiti vseh". Prav na primeru razreševanja problema »Šutne« je to več kot očitno. V tem trenutku se mi upravi- čeno zastavlja vprašanje, kako so 0 odprti oz. zaprti Šutni razmi- šljali nekateri delegati občinske skupščine in tudi člani Uprav- nega odbora Sklada stavbnih ze- mljišč občine Kamnik lani, ko je bila sprejeta odločitev o pro- jektu in kasneje izdano grad- beno dovoljenje. Mislim, da je bil lani pravi trenutek, da bi pro- jekt lahko spremenili oz. ga do- polnili z novimi zahtevami, na katere opozarjate v odprtem pi- smu. Investitor tega projekta je Sklad stavbnih zemljišč, ki je v dogovoru z izvajalcem začel z deli šele letos spomladi. Po pre- vzemu dolžnosti župana po no- vem letu so se začele pojavljati ideje o morebitnem odprtju Su- tne. Na nekajkratnih sestankih s predstavniki investitorja, pro- jektanti, Krajevne skupnosti Ka- mnik-Center sem dobil zagoto- vilo, da načrtovana izvedba oz. projekt obnove Šutne dovoljuje in zagotavlja enosmerni promet. Povsem drugo vprašanje pa je, kako bomo v tem primeru uredili problem parkrranja in vse druge elemente, ki bi jih zahtevala od- prta ulica. Ob zadnjih, vse bolj vročih, razpravah o tem problemu smo se ponovno srečali z že omenje- nimi strokovnjaki, pritegnili pa smo tudi strokovnjake Prometno tehničnega inštituta, Fakultete za gradbeništvo, Fakultete za arhi- tekturo in SCT-ja, ki bodo do 22. junija 1995 pripravljali strokovna izhodišča, pozitivne in negativne posledice odprte ali zaprte Šu- župan odgovarja H mlini" i t ■ I ■■ II Tin > »I ..■^Iiiiii,*. Kdaj bencinski servis ob obvoznici? Ob kamniški obvoznici se že nekaj časa predvideva izgra- dnja bencinskega servisa z me- hanično delavnico, avtopral- nico in drugimi spremljajočimi dejavnostmi, ki bi se jih lahko posluževali turisti in drugi obi- skovalci Kamnika. Še zlasti, če se bi zaradi preusmeritve prometa skozi Tuhinjsko do- lino ob gradnji avtoceste pove- čal promet tudi skozi Kamnik. Kako potekajo priprave na gradnjo tega objekta in kdaj bo servis predvidoma zgrajen (K. O.)? Kot vemo, je bila podpisana pogodba oziroma odkupljeno zemljišče za servis Petrola že pred dobrim letom in sicer v bližini Pnevmatik centra. V za- dnjih pogovorih s predsta vniki Petrola je bilo zagotovljeno, da naj bi z gradnjo začeli v leto- šnjem poletju. Vmes pa je pri- šlo do malega zapleta, kajti v prvi fazi je bil Petrol zain- teresiran za lokacijo na desni strani obvoznice v smeri proti Kamniku. Za to lokacijo pa se že nekaj časa zanima tudi firma ČMV -Istrabenz. Pogo- vori o lokaciji na desni strani pa so za nekaj časa zastali, ker bo treba rešiti nekaj vpra- šanj v zvezi z denacionalizacijo dela zemljišča, kjer je izraženo javno dobro oziroma lastnina občine. Neke preliminarne po- godbe so sicer podpisane, ven- dar je sedaj še težko govori- ti.kaj se bo dogajalo na desni strani ceste. Za levo stran, kjer je Petrol zemljišče že odkupil, pa se bo po zagotovilu Petrola gradnja kmalu začela, čepra v bi po po- godbah že morala biti končana letošnje poletje. Th gre za ob- sežen projekt, ki vsebuje poleg črpalke še avtopralnico, meha- nično delavnico in trgovino za prodajo rabljenih in novih av- tomobilov. Res je, da imajo se- daj še nekaj težav v procesu lastninjenja, vendar bo Petrol, kot pravi, kljub razočaranju, da ni dobil desne strani, skušal ta projekt realizirati. Povedati pa moram tudi to, da so za gradnjo bencinske čr- palke v Mostah, ki jo bo gra- dil zasebnik Lah v sodelovanju z Istrabenzom,pripravljeni vsi lokacijski dokumenti. Lastniki zahtevajo preveč- ureditev ceste pa čaka Prebivalci Novega trga, še posebej pa oskrbovanci Za- voda za usposabljanje invali- dne mladine, zelo pogrešajo ureditev dela ceste med šolo Rudolfa Maistra in ZUIM. Se- daj morajo tudi invalidi s svo- jimi vozički voziti kar po cesti- šču, kar tudi zaradi neosvetlje- nega tega dela ceste v večernih urah gotovo ni najbolj varno. Ali lahko poveste,kdaj bo tudi ta del ceste urejen s pločnikom in tako zagotovljena potrebna varnost? (D. V.) Urejanje tega območja je bilo začeto že lani, vendar dela niso bila končana. Neurejen je ostal del ceste med šolo Ru- dolfa Maistra in ZUIMom. Problem je nastal zaradi tega, ker nismo dobili soglasja la- stnikov zemljišč. Sedanja trasa je namreč preozka. Po pro- jektu je predvidena širša cesta s pločnikom. Soglasja dveh la- stnikov še nimamo, ker sta po- Župan Tone Smolnikar stavila izredno visoke zahteve za odškodnino. Sedaj se po- novno dogovarjamo. Ko bomo dosegli še sprejemljivo ceno za odškodnino, bomo uredili tudi ta del ceste. Ta trenutek je problem tudi ureditev okolice novega bloka v neposredni bližini, kjer bo otroški vrtec, ki bo jeseni končan. Zvedel sem, da po- trebna sredstva niso bila zago- tovljena. Denar za odkup zemljišča za sporni del cestišča pa je zagotovljen v skladu stavbnih zemljišč. Za samo ureditev ce- stišča denarja sicer letos ni- smo načrtovali, toda prepričan sem, da če bomo dosegli spo- razum o odkupu zemljišča, po- tem verjetno tudi ne bo velik problem najti nekaj denarja za to vsekakor nujno in potrebno ureditev ceste in pločnika. (fs) Ob dnevu varnosti, 27. juniju, občina Kamnik čestita vsem policajem. tne. To bo tudi strokovna osnova za razmislek svetnikom na na- daljevanju seje sveta. V minulih dneh pa smo se s predsednikom Upravnega odbora Sklada stavb- nih zemljišč ( o tem je tekla raz- prava tudi na zadnji seji uprav- nega odbora sklada) in predstav- niki izvajalcev - Komunalnega podjetja Kamnik dogovorili za upočasnitev del. Torej ne drži tr- ditev, da izvajalci hitijo in prav- zaprav prehitevajo odločitev na prihodnji seji sveta. Odločitev, takšna ali drugačne, z vsemi drugimi posledicami, ki jih prinaša odprta ali zaprta Šu- tna, pa seveda ni v mojih rokah, ampak v rokah 31 svetnikov Ob- činskega sveta Kamnik, ŽUPAN TONE SMOLNIKAR Ob DNEVU DRŽAVNOSTI čestitamo vsem občanom in Vas vabimo v soboto, 24. junija, ob 21. uri na STLARI GRAD v Kamniku na PRAZNOVANJE 4. obletnice SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE K. RES KULTURNI PROGRAM OGNJEMET Vase stranke slovenske pomladi SSDS , SLS SND ZS' 11. Maj - 11. Avgust 1995 Grad Zaprice . Galerija Mihe Maleša Občina Kamnik . Sekretariat za družbene dejavnosti KAMNIŠKI OBČAN iz življenja strank in društev 22. JUNIJA 1995 Borci ne bodo popuščali pritiskom Člani ZB in udeleženci NOB 'krajevne organizacije Kamnik so na redni letni konferenci, ki je bila hkrati tudi volilna konfe- renca oziroma občni zbor, ži- vahno in vsestransko razpravljali o aktualnih vprašanjih. Prisotnih je bilo 83 članov. V uvodnem delu je Danilo Cerkvenik v imenu predsednika (Franc Trdin je bil zaradi bo- lezni odsoten) poročal o delu krajevne organizacije ZB v letu 1994 in opozoril na pereče pro- bleme, ki prizadevajo članstvo ZB. Že z vabilom so vsi pre- jeli izvleček iz poročila, zato je uvodničar opozoril zlasti na ti- sta aktualna vprašanja, s kate- rimi se članstvo srečuje vsak dan. Krajevna organizacija ZB sedaj šteje 305 članov. V Času seda- njega mandata odbora, t. j. od leta 1990 do danes, je umrlo kar 46 članov. Osip članstva je zelo občuten in boleč. Od vseh umrlih članov ZB se je organizacija, če je bila o tem obveščena, dostojno poslovila. Ciril Merčun je večini govoril ob odprtem grobu, za- stavonoša pa je umrle spremljal s praporom. Zdravstveno stanje članstva se slabša, povprečna sta- rost narašča, zdravstvene usluge so skrčene in za nekatere so zdravila zaradi socialnih proble- mov že nedosegljiva. Zdravili- škega zdravljenja so deležni le redki. Borci NOB imajo v ne- katerih zdraviliščih določen po- pust, tako kot je bilo to urejeno doslej. Tbdi prihodnost ni ohra- brujoča. Sodelovanje ZB z dru- gimi organizacijami je bilo do- bro, zlasti s Planinskim društvom in Društvom upokojencev. Razprava, je bila zelo pestra in obširna. Leto 1995 je jubi- lejno leto - 50. obletnica po- raza nacifašizma in konca II. sve- tovne vojne. Borci, ostali člani in krajani se množično udeležujejo organiziranih jubilejnih priredi- tev. Zelo odmevna je bila raz- stava nad kavarno v Kamniku, ki prikazuje trpljenje naših ljudi v koncentracijskih taboriščih. Ve- lika udeležba ljudi je bila v Št. Vidu, Dragi in Begunjah, v Šentgotardu, Dražgošah, Ble- gošu, Osekah, Stolu, Ljubljani in drugod. Člani ZB ugotavljajo, da se ob proslavah zelo aktivno an- gažirajo sile kolaboracije, ki že- lijo razvrednotiti pomen in vlogo NOB in vse žrtve za svobodo. Partizansko gibanje želijo prika- zovati kot izdajalsko, kolaboraci- oniste pa za resnične borce, če- prav so se v najtežjih dneh zgo- dovine slovenskega naroda udi- njali okupatorju,mu prisegali, iz- dajali naše ljudi in jih tudi morili. Borci NOB naj- odločneje pro- testirajo proti takim poskusom, protesitrajo tudi proti mlačnosti nekaterih odgovornih. Osrednja proslava v Ljubljani po mnenju mnogih ni bila dostojna za tak jubilej. Izredno intenziviran pri- tisk sil naslednic medvojne kola- boracije na zgodovino tega ob- dobja je čutiti na vsakem ko- raku, tudi v Kamniku. Posame- zni pisci v Kamniškem občanu poskušajo neargumentirano do- kazovati nesmisle svojih trditev. Izmišljajo si razne konstrukte, pa tudi neresnice. Iz tega sklepajo in sprejemajo zaključke. Vse to je načrtno nadaljevanje akcije proti NOB. Za pravilno razu- mevanje medvojnega obdobja so borci NOB dolžni argumen- tirano odgovarjati na vse nere- snice in laži, ki jih kolaboracija širi. Ljudem je potrebno doka- zovati, da je bila kolaboracija iz- dajstvo lastnega naroda, ki jo je obsodil ves svet na nedavnih ve- likih jubilejih v Londonu, Parizu, Moskvi in še marsikje drugje. Bolj zgovornih obsodb ni mo- goče negirati, čeprav se naspro- tniki osvobodilnega boja trudijo na vse kriplje. Takemu stanju pri nas se ni čuditi. Državni tožilec g. Drobnič je bil aktivni član domo- branstva in sedaj brez sramu na široko govori o pravičnem boju domobranstva. Borci Kamnika zaradi večkrat izrečenih žaljivih izjav zahtevajo, da je g. Drobnica potrebno zamenjati. Razpravljala so nadalje govo- rili tudi o poskusih, da bi spreme- nili kamniški občinski praznik. Borci odločno protestirajo proti takim poskusom in zahtevajo, da 27. julij ostane občinski praznik. Občinskemu svetu in županu je treba ponoviti zahtevo, ker na prvo, ki jo je poslalo vodstvo Ob- činske organizacije ZB, ni bilo še nobenega odgovora. Med ostalimi je na letni kon- ferenci sodelovali tudi Maks La- vrinc, poslanec Državnega zbora. Govoril je o sprejemanju zako- nodaje o veteranih, žrtvah vojne in popravi krivic in drugih. Po njegovem mnenju bodo zakoni sprejeti do konca leta. Preveč hiteti ne bi smeli, saj nekateri skušajo spretno vključevati med upravičence tudi domobrance ali celo izločati udeležence NOB. Vsako besedo v zakonu je po- trebno tehtati, da ne bi prišlo do nepopravljivih napak. Predstavnica Društva izgnan- cev, taboriščnikov in ukradenih otrok je govorila o dobri pove- zavi z ZB in izrazila željo, da bi Ob 50-letnici osvoboditve taborišč Ljubelj - spomin in opomin »Vse lepe zaobljube evropskih državnikov, da se fašistično zlo ne sme ponoviti, bodo prepričljive šele tedaj, ko bodo naredili konec sedanjemu nečloveškemu divja- nju v Bosni,« je na veličastni slo- vesnosti ob 50-letnici osvobodi- tve koncentracijskih taborišč na Ljubelju poudaril Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije. Dejal je, da so bili trpinčeni in umirajoči taboriščniki z vsega sveta pripadniki tiste dostikrat nepoznane fronte, v kateri so stali tudi izseljenci, pregnanci, ukra- deni otroci, prisilni mobiliziranci in moralno najtežja obsodba po- divjanega ideološkega nasilja. Preko štirim tisočim udeležen- cem, ki so se kljub turobnemu Bivša interniranka v Dresdenu Anica Trdin je na kamniški ob- činski prapor borcev pripela spominski trak (zgoraj). Delegacija kamniških udeležencev je položila venec k spominski plošči v obzidju taborišča na Ljubelju, (spodaj.) hladnemu deževnemu vremenu zbrali ob spomeniku na tleh nek- danje podružnice mauthausen- skega nacističnega taborišča, se je pridružilo tudi precej Kamni- čanov s posebnim avtobusom in osebnimi vozili. Obisk z avtobu- som je pripravila Mestna organi- zacija Združenja borcev in udele- žencev NOB Kamnik. Vodila pa sta ga Danilo Cerkvenik in dr. Niko Sadnikar, ki je sopotnikom nazorno predstavil nekatere do- godke, povezane z ljubeljskim ta- boriščem. Visoko v gorah so moderni sužnji izdolbli kilometer in pol dolgo pot skozi skalovje. Več kot 1000 jetnikov iz Francije, Poljske, Rusije in Jugoslavije je od 1943. do 1945. leta z nečloveškimi na- pori uresničevalo ta nemški na- črt, ki je okupatorjem maja 1945 služil kot izhod iz pasti Balkana. Zaskrbljenost nad ponovnim oživljanjem neonacizma je na Ljubelju izrazil tudi avstrijski de- želni glavar dr. Christofer Zer- nato, ki se je pred tem udele- žil slovesnosti na avstrijski strani ljubeljskega predora. Delegacije iz Poljske, Rusije, Avstrije, Fran- cije in Slovenije pa so pred spo- menik, okostnjak živega srca, na katerem sta zapisani besedi OB- TOŽUJEM - J'ACCUSE, polo- žile vence. »Mrtvi ne spe, kako naj tisoče imen nosi tega pomnika skro- mna površina. Postoj popotnik, spomni se zločina,« je zapisano na spominski plošči na ostan- kih taboriškega zidovja, kamor so položile venec predstavnice kamniških udeležencev in bivših taboriščnikov. Nedaleč stran so ostanki krematorija, kjer so naci- sti sežgali 30 jetnikov. Ob zvokih žalne koračnice so bivši jetniki taborišč iz vse Evropi pripeli spominske trakove na prapore zveze borcev in ude- ležencev narodnoosvobodilnega boja iz večina slovenskih občin. Cerkveni obred pa sta v naj- hujšem nalivu opravila stolni ka- nonik Melhior Golob in evange- ličanski pastor Geza Filo. F. S. se medsebojne vezi še okrepile. Maksa Lavrinca je prosila za po- moč, da bi Državni zbor čimprej sprejel ustrezno zakonodajo. Vsem razpravljalcem je bilo skupno to, da morajo borci in drugi odgovorni storiti vse, da bo resnica ostala resnica. Najbolj odločno borci protestirajo proti aktivnostim nekaterih strank, ki zagovarjajo kolaboracijo in sra- motijo NOB in njene udele- žence. Pristojni so soglasno sprejeli vse predloge, ki so se v raz- pravi oblikovali. Na predlog kan- didacijske komisije je občni zbor izvolil novo vodstvo Krajevne organizacije ZB in udeležencev NOB Kamnik. Za predsednika je bil ponovno izvoljen doseda- nji predsednik France Trdin, pa tudi sicer so večinoma v odboru in Nadzornem odboru ostali do- sedanji člani, ki so v preteklem 5-letnem obdobju dokazali, da Maks Lavrinc je na občnem zboru obljubil podporo borčevskim interesom tudi v državnem zboru. so svoje naloge zelo dobro opra- vljali. Danilo Cerkvenik se je pred zaključkom občnega zbora, ki ga je uspešno vodil Peter Plevel, za- hvalil za izvolitev in vsem, ki so v dosedanjem delu odbora poma- gali in sledili nalogam ZB ter jih povabil, da se z enako vnemo vključujejo še naprej. STANE SIMŠIČ Novice iz SKD Obiskali smo Slovenske kr- ščanske demokrate na Kamni- škem in na naša vprašanja od njih dobili naslednje odgovore. Kako boste praznovali dan dr- žavnosti 25. junij? Odgovoril nam je g. Marko Magister, predsednik Občinskega odbora SKD. »Kot vsako leto bomo tudi tega 24. junija zvečer z ostalimi stran- kami slovenske pomladi pripra- vili kres in skupno praznovanje za vse občane na Starem gradu. Letošnje jubilejno praznovanje bomo skušali skupno s tradici- onalnim kresovanjem pri SKD obeležiti tudi v drugih krajih v naši občini. Tako pripravljajo v petek, 23. junija, kresovanje po tradicionalni Karitasovi kulturni prireditvi v Mekinjah (v atriju mekinjskega samostana), pri Sv. Primožu in drugod.« Obljubili ste tudi tradicionalni junijski izlet za člane oz. za somi- šljenike? Odgovor o tem nam je posre- doval dr. Janez Sušnik, podpred- sednik OO SKD Kamnik. »Ta izlet bomo organizirali v soboto, 1. julija, z avtobusom s klima napravo. Lani smo bili v Razkrižju, letos pa bomo obiskali slovensko Porabje na Madžar- skem. Najprej si bomo ogledali mesto Monošter, popoldne pa na- meravamo obiskati naše zamej- ske rojake v Zgornjem Seniku. V MonoŠtru bo tudi možnost prilo- žnostnih nakupov. Prijave že zbi- ramo po tel. 831-716. Cena izleta bo zmerna.« Veliko se govori o prometu po Šutni, kaj menite o tem pri vas? Odgovor smo poiskali pri g. Milanu VVindschnurerju, tajniku OO SKD Kamnik in predsedniku UO Sklada stavbnih zemljišč. »Rekonstrukcija Šutne se izvaja po dveletnih skrbnih pri- pravah, po potrjenih projektih, na osnovi katerih so bila izdana vsa potrebna dovoljenja. Načrti za rekonstrukcijo so morali upo- števati veljavni odlok o prome- tni ureditvi v Kamniku. Zaradi slabih vremenskih razmer pote- kajo dela razmeroma počasi. Pri cestišču s kockami bodo reže za- lite z betonom. Cestišče in poho- dne površine bodo praktično v isti višini. Zaradi odvodnavanja bo med obema površinama ob Novo pri kamniških socialdemokratih Socialdemokrati obnovili igrišče pri Remčevi vili Asfaltirano igrišče za mali nogomet in košarko je bilo od nekdaj osrednji prostor, kjer so se zbirali mladi in tudi manj mladi Dupličani. Vsako leto je bilo prizorišče zanimivih tek- movanj, ki so v tem gosto naseljenem okolju, popestrila marsikatero prosto popoldne in večer. Žal je bilo zadnja leta nekoliko pozabljeno in pred- vsem zelo opustošeno. Dupliški socialdemokrati so se odločili, d?, bodo dali igrišču staro podobo. Sta- novalci okoliških blokov so lahko v majskih sobotah opa- zovali delovno vnemo svojih sokrajanov, ki so obnavljali igrišče. Slovesno odprtje pre- novljenega igrišča bo predvi- doma v soboto, 16. julija. O tem bomo obširneje pisali v naslednji številki Kamniškega občana. Odprta vrata pri socialdemokratih Občinski odbor je s pro- stovoljnim delom svojih čla- nov uredil svojo pisarno v bivšem hotelu Planinka na Glavnem trgu. Odprtje pre- novljenih prostorov je bilo si- cer že konec aprila. Od ta- krat je pisarna za vse Kamni- čane odprta vsako sredo od 15. do 17. ure. Tam se lahko dogovorijo za srečanje s so- cialdemokratskimi svetniki. Ti so vedno pripravljeni poma- gati soobčanom pri reševanju njihovih problemov. Prav tako tam sprejemajo pritožbe, ki so jih za vas pripravljeni reševati naši svetniki. Poleg tega pa je pisarna lahko tudi prostor za sproščen klepet s prijazno go- spo Marijo Škapin, ki je vsako sredo odl5. do 17. ure v pi- sarni. Občinski odbor SDSS nekoliko poglobljenih zaključkih cestišča le nizek 4-centimeterski posnet rob, katerega bo z lahkoto premagal tudi vsak invalidski vo- ziček. Mi v SKD o Šutni menimo v glavnem takole: vsaka prome- tna ureditev mora vzdržati stro- kovno presojo. Vsaka sprememba naj bi bila zasnovana kompleksno na osnovi sedanjih (ne 9 let sta- rih) strokovnih podlag o uredi- tvi, prometa v mestnem jedru in na osnovi tega na izdelani pro- metni študiji za celo mesto. Po- novna uvedba prometa skozi me- sto in Šutno bi zelo poslabšala tamkajšnje okolje. Zaradi slab- šega zraka, povečanja hrupa in vibracij večina prebivalcev Šu- tne temu odprtju upravičeno na- sprotuje. Menimo, da bi ureditev pešpotnih bližnjic (za to je mo- žna hitra realizacija) do sedaj na- pol praznih bližnjih parkirišč pri Utoku in Alpremu rešila proble- matiko parkiranja za Šutno. O vsem tem so razpravljali tudi na nedavni seji Mestnega odbora SKD v Kamniku. Zavzeli so se za vsa zgoraj predstavljena stali- šča. Dodali pa so, naj pobudo ure- janja te problematike prevzame Svet krajevne skupnosti Center. Upoštevati se mora tudi mne- nje strokovnjakov s Fakultete za arhitekturo, Zavoda za spomeni- ško varstvo, Komisije za ureja- nje mestnega jedra. Ugotavljali so tudi, da bi učinkovit nadzor doslednega izvajanja veljavnega odloka o prometni ureditvi one- mogočil vsakršen nered, tudi že v preteklosti. Še vedno vpisujete certifikate za družbo »S-Hram«? Odgovoril nam je g. Milan VVindschnurer. »Sedaj zopet lahko vpisujete vaše certifikte in sicer v novo in- vesticijsko družbo »Trgatev« d. d. Za vpis v Kamniku lahko pokli- čete tel. 831-716 (OO SKD Ka- mnik). Vpisna mesta pa so tudi na vseh poštah v Sloveniji, na sedežu S-Hrama v Ljubljani, Gosposvet- ska 5, na sedežu Radia-TV Ognji- šče itd. Pogovarjala se je ANA MARINŠEK zavarovalnica triglav d.d. Območna enota Ljubljana Poslovna enota Domžale-Kamnik PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Maistrova 18 tel.: 817-056, 817-110, 831-261 faks: 831-261 Vsem zavarovancem in drugim občanom čestitamo ob prazniku slovenske državnosti in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. 22. JUNIJA 1995 naši obrazi KAMNIŠKI OBČAN Ljudje izpod kamniških planin Maks Bergant - pol stoletja rezbarske umetnosti V skromni hišici pod vznot- jem Malega gradu te več kot pol stoletja tiho dela rezbar ume- tnik Maks Bergant. Iz njegove delavnice Se vedno od časa do časa, čeprav je konec aprila do- polnil te 83 let, prihajajo ču- doviti izdelki baročnih okvirov za slikarske umetnine, ogledala, pa tudi svečniki in drugo. Če- prav je njegovo delo na vi- dez odmaknjeno od oči javnosti, poznavalci umetniškega rezbar- stva Bergantovo delo dobro po- znajo. Njegova dela je moč videti v številnih cerkvah, v javnih in zasebnih galerijah in zbirkah ši- rom po Sloveniji, od Maribora do Svete gore nad Novo Gorico. Kdo še ni videl njegovega ču- janske Marije, pa mi je mama na- ročila, da sem kot prvošolček ne- sel to sliko v Kamnik, da bi nam nekdo izdelal okvir zanjo. Povedali so mi, da to dela nekdo tam za »Šajspohom«, potokom, ki je tekel skozi Kamnik. Delo mojstra Kle- mena me je tako pritegnilo, da sem ga potem še večkrat obiskal. Ko je videl, da imam smisel tudi za »tretjo dimenzijo«, sem mu začel pomagati pri delu, »pravi Bergant in doda, da je kljub delu na kmetiji skoraj vsak dan našel kako urico za obisk pri rezbarju. Takrat so pri Metanu vozili in orali še z voli, Maksu pa so bili tako všeč konji. Prvega je oče Va- rane kmalu kupil. Po drugega pa je šel kar sam v okolico Karlovca. Pod rokami neumornega Maksa Berganta nastajajo nove rez- barske umetnine... dovitega okvirja znamenite slike Marije Pomagaj v romarski cer- kvi na Brezjah? Njegovi baročni okviri so našli pot tudi v Pariz, Beograd, Split, na Krk in še kam. Ko smo se te dni z Bergan- tom srečali v njegovi delavnici, je bil kljub devetemu kriiu, ki si ga je nadel, videti še vedno vitalen, tivahnega spomina in še poln zamisli ter načrtov. Zmotili smo ga ravno pri uresničevanju zamisli za mašno mizo v preno- vljeni cerkvi na kamniških Ža- lah. »Sem pravi Podgorc, čeprav sem bil rojen v Trstu,« mi pravi, ko se začneva pogovarjati o nje- govi tivljenjski poti. »Ko sem bil star šest let, je naša druiina iz Trsta prišla v Podgorje na Me- tanovo posestvo. Oče Voranc je bil ielezničar, mati Ivana pa ši- vilja. « Kdaj se začne Maksovo zani- manje za rezbarstvo? Morda ni nepomembno dejstvo, da seje te materin brat Lojze Jeraj iz Pod- gorja ukvarjal z rezbarjenjem ptičkov.« Vendar je bilo vseka- kor odločilno Maksovo srečanje s kamniškim rezbarskim moj- strom Janezom Klemenom, ki se je rezbarstva izučil pri Osoletu. »Doma smo imeli sliko Brez- »Podgorci na polju so se mi kar malo smejali, ko sem z marelo na lepi lipicanki prijahal domov,« se spominja naš sogovornik. Na kmetiji so morali poleg star- šev kar trdo delati tudi vsi štirje otroci, tudi Maksov brat in dve se- stri. Maksa pa je vse bolj privlačila umetnost rezbarjenja. Sredi tride- setih let ga je pot zanesla celo v Split. V tamkajšnjem samostanu še hranijo njegova kipa Lurške Ma- rije in Bernardke. Tu je srečal tudi Podgorko Felicito Kalinšek, ki je napisala več kuharskih knjig. Zanimiva je njegova pripoved o srečanjih z znanim arhitektom Jo- tetom Plečnikom, s katerim ga je seznanil kamniški frančiškan pater Martin. »Ko je leta 1943 umrl mojster Klemen, sem od njegovih sorodni- kov kupil to hišo in začel delati na svoje. Tu meje kmalu obiskal prof. Plečnik in me vprašal, če bi hotel nekaj narediti zanj. Predstavil mije načrt, oblikovanje angelčkov pa je prepustil meni. Vendar kasneje, ko so bili narejeni, ni bil zadovoljen z njimi. Zato sem vseh 12 pometel pod »ponk« in začel znova, tokrat iz ilovice. Potem pa je bil zadovo- ljen.« Največjo delo, ki ga je Maks Ber- gant opravil skupaj z arh. Pleč- nikom okrog leta 1948, je prav gotovo oltar v stranjski cerkvi sv. Benedikta. To pove sicer z malo grenkobe, saj vsi tisti, ki govorijo in pišejo o Plečnikovem delu v Stranjah, kar pozabijo omeniti ogromen trud, ki ga je v to delo vlotil rezbar Bergant. V kotu njegove delavnice stoji kip tenske iz mavca v naravni velikosti. »Model za ta kip mi je pripeljala Zora, moja kasnejša tena. To je bila slepa Bencinova Ana z Vrhpolja. Nikoli ne bom pozabil dveh stvari v zvezi s tem kipom: prizora, ko je Ana kip s prsti otipala in ga kasneje objela ter zajokala. To imajo samo kra- lji in cesarji, ne pa beračke, kot sem jaz. »Drugo pa je bilo pri- znanje mojstra Plečnika, kije na Ust, ki ga hranim še danes, napi- sal: »Čestitam g. Bergant!« Rekel je: Poglejte, do nosu samo iivlje- nje in smeh, zgoraj pa posmrtna maska.« Takrat me je prof Pleč- nik povabil na akademijo za li- kovno umetnost, vendar je sam dejal, da kot32-letnik nimam kaj iskali med 18-letniki in tudi pro- fesorji mi kaj dosti novega ne bi mogli nuditi. Plečnik mi je pri- trdil in dejal, naj samo gledam, opazujem in delam, pravi danes Maks Bergant kot izkušeni rez- bar. Ko pregledujeva albume s šte- vilnimi slikami njegovih del, me opozori tudi na okvir za Ma- rijino sliko v šutenski cerkvi. Okvir - pletenina je izdelan iz celega kosa lipovega lesa in se- veda pozlačen kot vsi Bergan- tovi izdelki. Tu so še upodobitve njegovih del v drugih kamniških cerkvah, v Stranjah, ljubljanski stolnici, na Sveti gori in številnih drugih. Kako znajo ceniti njegovo delo tudi njegovi »konkurenti«, pove primer znanega rezbarja Podkriinika iz Šentjurja, ki je dejal, da bi za pol Maksovega čudovitega okvira slike Marije Pomagaj na Brezjah dal vse svoje okvirje. »Tu delam od jutra do večera, le opoldne grem obiskat ieno Zoro v Dom upokojencev, kjer tudi kosim. Ne pozabi omeniti tudi sina Damjana, ki je zdrav- nik na onkološkem institutu in njegove drutine. »Delal bom, dokler bom lahko. To je moje tivljenje,« pravi »vsemu sem se odpovedal, tudi posestvu, tega dela pa ne morem pustiti.« Spet se loti dela oltarne mize za ialsko cerkev. Zaielim mu, da bi mu zdravje še dolgo omogočalo, da bi iz te delavnice pod Malim gradom še prihajale rezbarske mojstrovine, kijih je iz lipovine sposoben pri- čarati mojster Maks Bergant. FRANC SVETEU IN MEMORIAM Zvone Lemič Vsakič, kozaplapola na drogu črna zastava, nam zastaneta dih in korak. 3. junija je črna zastava pred Titanom naznanila nena- dejano smrt dolgoletnega direk- torja tovarne dipl. ing. Zvoneta Lemiča. Tej žalostni vesti je bilo kar težko verjeti. Zvonimir LEMIČ je bil rojen leta 1931, kot pravimo, na to- varniškem dvorišču: ob tovarni je rasel in v tovarni odrasel. V Titanu sta delala njegova starša in tudi sam se je 1. 1950 tu za- poslil kot strojni tehnik. Z de- lom je začel v laboratoriju takra- tne livarne, v 40. letih svojega službovanja v tovarni pa je dal svoj prispevek različnim delov- nim področjem. Hodil je v korak s časom, morda gaje takrat celo malce prehitel. Podjetju, s kate- rim je živel, je želel prispevati čimveč, zato se je kasneje vpi- sal na Fakultuteto za strojništvo in študij v rekordnem času kon- čal z diplomo, za katero je do- bil Prešernovo nagrado. Vedno seje za vzemal za modernizacijo, razvoj, inovacije, ekologijo; ve- stno jim je sledil in v to ves čas usmerjal svoje delovanje, s kate- rim je ogromno prispeval. Kljub vsemu pa je bil človek zanj še vedno na prvem mestu. Svoj moto napredka in izbolj- šav je prelival v konstrukcijo strojev do leta 1966, potem še bolj intenzivno naslednjih 11 let, ko je bil tehnični direktor. Naj- pomembneje pa je zaznamoval Titan, ko je bil v letih 1977 do 1990 kar tri mandate njegov do- ber direktor.1- Da tako ne mislimo le v Ti- tanu, dokazuje nagrada GZ Slo- venije za dosežke trajnejšega pomena, ki jo je kot direktor do- bil leta 1990. Leto dni kasneje je odšel sicer v pokoj, a mu njegova razvojna, inovacijska žilica ni dala miru. V času priprav na odhod iz Ti- tana je v njem dozorela rešitev, primerna za patent, kije predlo- žena v postopek na Patentnem uradu. V podjetju pa že tečejo priprave na redno proizvodnjo. Ni mu bilo dano, da bi tudi tretje življenjsko obdobje preži- vel vsaj približno tako dobrega zdravja, tako razpoložen in na- smejan kot službena leta. Že prve dni v pokoju mu je začelo pešati zdravje, zato seje odločil za teža vno zdra vljenje, ker je ho- tel živeti še polno življenje. Tudi mi smo z njim delili upanje. Toda zaman, smrt je prišla nenadoma in mnogo prezgodaj. Titanovci smo ga poznali kot Zvoneta. To pove vse, tudi ti- sto, česar se ne da zapisati. Ne le njegova sinova in žena, tudi drugi smo čutili ob njem varno očetovsko zavetje, prijateljstvo in človeško toplino. Morda je bil včasih kar premalo strog, ampak on nam je zupal! Njegov zna- čaj mu ni dopuščal, da bi člo- veka - sodelavca prizadel, če- tudi sije zaslužil. Pogosto je de- jal: »Lahko delam in sodelujem s prijatelji, s sovražniki pa težko.«: Je lahko spomin nanj še boga- tejši in lepši? Ne le kot direktor enega naj- večjih in najstarejših podjetij, tudi kot človek, poznan po svoji človečnosti in modrostije bil ce- njen v Titanu, v Kamniku in na širšem slovenskem področju ter v tujini. Žal ne moremo drugega, kot da nadaljujemo njegovo delo. V njegovem in v našem delu bo zapisana največja zahvala. Vedno se ga bomo spominjali. TITANOVCI 90-letnica gospe Mile Klemenčič Leta 1905 so se v Kamniku rodile pomembne osebnosti kot so prof. Stane Pogačnik-Kajtanov ljubček, odličen amaterski igralec in tenorist, Božo Debevec, računo- vodja pri »Gradisu« v Ljubljani, sin Rudolfa, nekdanjega načelnika Meščanske Korporacije, športnik iz znane restavracije »Pri Stari po- šti« v Maistrovi ulici, Stane Vedlin, davčni uradnik, nekaj časa načel- nik Sokola v Kamniku in član či- talnice. Vsi ti so že davno umrli. Žene, rojene 1905 leta, so ga. Tatjana Karba, por. dr. Bassin, hči apotekarja in zdravnika ter žu- pana v Kamniku 1.1927, ga. Regina Lappor Drašler, najmlajša hči zna- nega vrtnarja Antona Lapa. Nje- gov sin je vodil mestno vrtnarijo v Ljubljani in ga je Plečnik izredno spoštoval kot odličnega vrtnar- skega strokovnjaka. Med njimi je tudi 90-letnica ga. Mila Klemenčič, ki pa ni rojena v Kamniku, ampak na Jesenicah. Poročila se je z zna- nim Kamničanom Mirkom Kle- menčičem. Mirkov oče je bil znan odličen trgovec na Šutni. Mirko je študiral eksportno Akademijo na Dunaju. Po končanem študiju je odšel v službo na Jesenice. Kot štu- dent je igral violino pri Salonskem orkestru Narodne čitalnice. Z bra- tom Joškom je bil tudi amaterski Medžupnijska Karitas Kamnik prireja v petek, 23. 6. ob 19. uri v atriju Uršulinskega samostana v Me- kinjah dobrodelno prireditev. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Na prireditvi nastopajo: -vokalna skupina KRILA - ženski pevski zbor SOLIDARNOST - Frenk Kompare s sinom Aljažem s trobento - Nada Pavšin - citre - ansambel TONIJA VERDERBERJA - gost večera: BENO ŽNIDARŠIČ Prosimo, da podprete to humano prireditev. De- nar lahko nakažete na žiro račun: MŽ Karitas Ka- mnik 50140-612-6004-05-1310119-888168 Ljubljanska banka Kamnik ali ga osebno izročite. Vsem se za vaše darove vnaprej zahvaljujemo in vas vabimo na naš dobrodelni koncert. Splošna ambulanta dr. Ahlin Splošna ambulanta dr.Plešnar Cvirn OBVESTILO PACIENTOM Zaradi dopustov bo v juliju in avgustu veljal enoten umik za paciente dr. Ahlina in dr. Plešnar Cvirnove in sicer: ambulanta Kamnik ambulanta Laze ponedeljek 11-15 16-19 torek 7-13 sreda 13-19 četrtek 7-11 12-14 petek 8-13 Istočasno obveščava, da nove paciente še vedno vpisujeva. Informacije po tel.: 061-831-598 dr. Dragotin Ahlin dr. Damjana Plešnar Cvirn Foto: Mila Klemenčič (na de- sni) ob moževem grobu v Be- gunjah, 30. maja letos. igralec pri čitalnici. Ko je 1. 1929 Mirkov oče umrl, se je družina pre- selila z Jesenic v Kamnik. Ga. Mila se je takoj vključila v Francoski krožek, ki ga je vodila prof. K. Žvo- kelj, začela pa je sodelovati tudi z drugimi humanimi in kulturnimi organizacijami v Kamniku. Prišla je H. svetovna vojna. Oba zakonca sta se kot zavedna Slo- venca takoj vključila v OF. Po- magala sta partizanom s pošilja- njem hrane v gozdove. Decembra 1.1943 je to skupino OF Gestapo odkril, med njimi tudi družino Kle- menčič. Gestapovci so jih aretirali in odpeljali v Begunje. Sinko Bo- rut je ostal doma sam, čeprav je bil komaj v osnovni šoli. Mirka so ustrelili še s 13 Kamničani v Šentvidu pri Ljubljani 31. januarja 1944. Njegovo ženo Milo so po moževi smrti odpustili iz Begunj domov k sinu. Skrbeti je morala za sina, ki je kasneje študiral fiziko na ljubljan- ski Univerzi. Kruh si je služila s šivanjem. Trgovina Klemenčič je bila kasneje nacionalizirana. Boro je končal Študij v Ljubljani in od- šel v službo v Nemčijo že 1958. leta. Ostal je tam vse do prezgo- dnje smrti 1. 1994. Tudi Boro ni imel sreče v življenju, saj mu je kmalu umrla žena, čeprav je bila še mlada. Kot ljubeča mati je Mila iz Berlina dala prepeljati Borota v Kamnik. Pokopan je na Žalah. Po vojni je bila ga. Mila pred- sednica Rdečega Križa in članica Odbora za postavitev spomenika talcem v Šentvidu. Vse življenje trpi zaradi izgube moža in sina. Kljub težkim udar- cem usode, je vendar skrbela za sebe in za svoje zdravje. Tako je doživela devetdesetletnico v dobri kondiciji. Še vedno se zanima za dnevne dogodke, spremlja poro- čila na TV, veliko bere in je vedno elegantno oblečena, tako da ji člo- vek ne more prisoditi tako visokih let. 4. junija 1995 je praznovala 90-letnico. Vsi stari Kamničani in vsi, ki jo poznamo, ji želimo zdravja in še veliko lepih let! N.S. sfiliiif SKB BANKA M, Spoštovani komitenti, čestitamo vam ob slovenskem državnem prazniku. Poslovna enota Domžale-Kamnik 6 KAMNIŠKI OBČAN zgodovina - med mladimi 22. JUNIJA 1995 260. obletnica posvetitve,župne cerkve matere božje na Šutni (2) Poslikava prezbiterija Poslikavo je Rasp zaupal Francu Jelovšku, takrat najbolj- šemu domačemu freskantu na Kranjskem, ki se je rodil v Mengšu, nato pa živel v Lju- bljani. Skupaj z Raspom sta na podlagi svetega pisma in s pomo- čjo Ripove Iconologije (knjiga s predlogami za upodobitev per- sonifikacij) sestavila program, ki je zadovoljil tako verno množico kot intelektualne potrebe naroč- nika. Za vernike sta izbrala skriv- nosti rožnega venca. Na temenu oboka je naslikano Marijino kro- nanje (največji motiv), ostale štiri skrivnosti častitljivega dela rožnega venca pa so upodo- bljene v naslikanih okvirih, ki jih držijo angeli. Nad naslika- nim večnim zidcem so na se- verni strani oboka upodobljeni prizori iz žalostnega, na južni strani pa prizori iz veselega dela rožnega venca. Pri kronanju je Marija upodobljena z vencem zvezd okoli glave, kar je namig na njeno brezmadežno spočetje (saj je cerkev posvečena Mari- jinemu brezmadežnemu spoče- tju), okrog Brezmadežne pa so med prizori rožnega venca na- nizani simboli njene deviškosti (ki so vzeti iz lavretanskih li- tanij Matere Božje). Ti simboli so: stolp Davidov, studenec žive vode, božje mesto, zaprta vrata, Jakobova lestev, sončno obličje in hiša božja. Angelci v kotih tudi nosijo simbole njene brez- madežnosti: lilijo, vrtnico, oljčno in palmovo vejico. Med prizore rožnega venca pa je Rasp umestil 12 personifika- cij, ki skupaj predstavljajo ale- gorijo Božje modrosti. Prva na severni strani je personifikacija Molitve s srcem v roki, druga je Oholost s pavom v naročju in biseri v laseh, nato si sledita ena k drugi obrnjeni personifikaciji Usmiljenja in Božje pravičnosti s tehtnico v roki, za skalo se skriva Krivoverstvo, zadnja pa je z zvezanimi rokami in jarmom okrog vratu personifikacija Potr- pežljivosti. Na južni strani si sle- dijo najprej personifikacija Ra- zumne in srečne duše z nami- gom na Sveto trojico, nato ji sledi Pridnost in Nesmrtnost, druga k drugi pa sta obrnjeni personifi- kaciji Znanja, ki je odeto v oklep in čelado, in Spoznanja. Za Spo- znanjem leži personifikacija Ka- toliške vere s tablami postave, zadnja pa je s snetim jarmom in razpelom v rokah personifi- Oprema cerkve Glavni oltar je bil naslikan na steno, avtor je najbrž Jelovšek, dopolnjevale so ga oljne slike ter kiparsko okrasje. Ta oltar je že leta 1788 uničil požar in so ga zamenjali z novim. Na sedanjem oltarju sta baročna kipa sv. Mo- Drugijužni stranski oltar, slika Križanja, Valentin Metzinger, 1739 kacija Poslušnosti in Pobožnosti. V lunetah pod obokom so upo- dobljeni evangelisti in cerkveni očetje, saj so oni tisti, ki jim je bilo dano spoznanje. Freske je najprej restavriral Franz von Goldenstein, saj so za- radi požara leta 1788 potemnele, nato pa še Matija Koželj po po- tresu leta 1895, oba seveda neu- strezno. horja in Fortunata, ki so ju pri- peljali iz Planine. Prav tako sta iz Planine prinesena lesena an- gela adoranta (častilca) na glav- nem oltarju, ki sta tako kvalite- tno izdelana, da ju lahko imamo za delo učenca ljubljanskega ka- mnoseka Francesca Robbe in ju lahko dobro primerjamo z ado- rantoma iz ljubljanske stolnice. Tudi stranski oltarji niso več pr- Ob koncu šolskega leta Občinska priznanja najboljšim Občina Kamnik - Oddelek za družbene dejavnosti je v petek, 9. junija, v razstavišču Veronika po nekajletnem premoru spet pri- pravila slovesnost za naše najbolj uspešne dijake in učence, ki so Za praznično vzdušje so poskr- beli učenci Glasbene šole Ka- mnik in voditeljica Barbara Bo- žič z lepo podanim priložnostnim besedilom. Župan Tone Smolnikar je Župan Tone Smolnikar izroča nagrado Lei Logar za dosežene uspehe na glasbenem področju. se izkazali z vidnimi rezultati na občinskem, regijskem ali držav- nem nivoju na naravoslovnem, družboslovnem, kulturnem, glas- benem ali športnem področju. Nagrajence, kar 35 jih je bilo, so spremljali tudi nekateri starši. osnovnošolcem in učencem Glas- bene šole Kamnik izročil mono- grafijo Sv. Primož nad Kamni- kom, srednješolcem pa knjižno darilo Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji. Na tako pridne in uspešne učence smo Kamni- čani ponosni; darilo in javna po- hvala naj jim bo popotnica za na- prej , saj bodo povsod lahko pred- stavljali svoje mesto Kamnik. Zbrane je župan seznanil s postopnim reševanjem prostor- skih problemov v šolstvu, glas- beni šoli in vrtcu. Vse mlade, še posebnej nagrajene, je ob za- ključku šolskega leta spodbudil z besedami: »Znanja vam ne more nihče vzeti.« Zahvalil se je tudi vsem, ki so se trudili z našimi učenci in dijaki. Iz osnovne šole Komen- da-Moste so bili nagrajeni To- maž Kremžar, Damjana Kern in Tjaša Ipavec; iz osnovne šole 27. julij Anica Tonin in Roman Koželj; iz osnovne šole Frana Albrehta Irena Smolnikar, So- nja Ulčar, Matic Rozman, Mi- tja Mihelčič in Helena Spruk; iz osnovne šole Toma Brejca Marinka Vodlan, Marjeta Rom- šak, Janja Hrastovec, Matej Pa- vlic in Darja Virjent; iz osnovne šole Stranje Andreja Borščak, Mateja Mlakar in Mitja Pogač- nik-iz osnovne šole Marije Vere pa Spela Podlipnik, SamoTrtnik, Tomo Senekovič, Alenka Burja in Primož Toman. Iz glasbene šole Kamnik so nagrado prejeli Grega Zobavnik, Niki Vukovič, Marko Tome, Nina Vengust in Lea Logar, iz ZUIM-a Igor Necev in Dejan Samprl. Iz srednje šole Rudolfa Mai- stra so bili nagrajeni Tadej No- vak, Janez Rifel, Barbara Galle, Rok BojkoviČ in Meta Humar. VERA MEJAČ votni - baročni. Sredi 19. stoletja jih je močno predelal podobar Matija Ozbič. Ohranjene pa so baročne slike. V prvem oltarju na desni strani visita sliki Jezu- sov krst in v atiki Marijino obi- skovanje, na menzi v okvirju za svečnike je slika Matere Božje dobrega sveta; v drugem oltarju Kristus na križu in v atiki Pieta; v tretjem pa sv. Jernej (s kožo) in sv. Eligij (škof s kelihom v rokah), v atiki sv. Martin z gosjo in v okvirju s svečniki in kanon- tablicami sv. Alojzij. V prvem ol- tarju na levi strani visi slika sv. Florjana in sv. Lenarta, v atiki Vera, upanje, ljubezen, v okviru za kanontablice slika sv. Uršule (to je leta 1862 naslikal P. Kuni); v drugem oltarju je v atiki slika družine sv. Ane, v duplini oble-' čen kip Marije kraljice; v tretjem pa slika sv. Andreja in sv, Niko- laja, v atiki sv. Družina, v okviru za kanontablice pa sv. Vincencij Fererski. Avtor slik je bil takra- tni vodilni slikar Valentin Met- zinger. Ko se je po italijanskem šolanju vračal v rodno Lotarin- gijo, je ostal kar v Ljubljani, ki je bila željna italijansko šolanih sli- karjev in tako je pri njem naročal tudi Rasp. Glavne slike in slike v atikah je naslikal leta 1739, slike v okvirih za kanontablice pa šele leta 1759. Iz časa nastanka cer- kve in kasneje njene opreme sta ohranjena dva kropilna kamna v podobi školjke, koma balu- strada, na levi strani slavoloka lepa rokoko prižnica, kot njen pendant pa na nasprotni strani kip sv. Janeza Nepomuka, ki je zavetnik spovedne molčeč- nosti. Pod kipom se nahaja v steni slavoloka vzidan črn Ra- spov nagrobnik, ki mu ga je po- stavil grof Žiga Gallenberg. La- tinski napis nam sporoča Ra- spove vrline in zasluge. Ob ob- hajilni mizi stojita dva svečnika in križ z napisi iz leta 1735. V obeh zakristijah so ohranjene še lepe baročne omare s kovin- skimi okovi. V severni zakristiji so od skupine Križanja ohra- njeni še kipi Križani, Marija in Janez, dobro delo prve polo- vice 18. stoletja, kjer spet zasle- dimo roko kakega Robbovega učenca. Tu se nahajata še slika Dvigovanje križa, ki jo pripisu- jejo Metzingerju, in pa portret župnika Raspa, ki ga je po Met- zingerjevem originalu leta 1767 naslikal A. Niernberger. METODA KEMPFRL Konec Pripravljen osnutek poslovnika Komisija za pripravo občinskega statuta in poslovnika ob- činskega sveta je pripravila osnutek poslovnika, po katerem naj bi v prihodnje delal občinski svet in njegova delovna te- lesa. Osnutek, ki ga bo občinski svet obravnaval na naslednji seji, obravnava med drugim pravice in dolžnosti svetnikov, potek sej občinskega sveta, programiranje dela sveta, naloge in pristojnosti predsednika, podpredsednikov, tajnika in ko- legija predsednika občinskega sveta. Posebno poglavje je namenjeno delovnim telesom in aktom, ki jih sprejema ob- činski svet, postopkom pri volitvah in imenovanjih, razmerju občinskega sveta do župana in občinske uprave itd. Ljubezen v korenini Tako se imenuje razstava prek 60. eksponatov iz drevesnih korenin v gostišču na Kraljevem hribu, ki jo je pripravil Matjaž Klemen iz Zagorice. Posebno pozornost so pritegnile njegove originalne jaslice, pa tudi druge figure kažejo na domiselnost in smisel avtorja za tovrstno oblikovanje. Pravi, da se je za to delo odločil pred dvanajstimi leti, ko je odkril zelo zanimive korenine, izkopane pri gradnji gozdne ceste na Kasni vrh. To, kar je stoletja na gorskih pobočjih oblikovala narava, Klemen z rahlo dodatno obdelavo oživi. Loteva pa se tudi rezbarstva, čeprav daje prednost koreninam. Tokrat se je s svojimi zanimivimi deli prvič predstavil javnosti, pravi pa, da ne zadnjič. Na sliki: Matjaž Klemen, član kulturnega društva Planšar, med svojimi lesenimi figurami. Srečanje na planini Kulturno društvo Planšar s Stahovice je v nedeljo, 11. junija, ob Domu na Kisovcu pripravilo prireditev Srečanje na planini. Škoda, da je dobro zamišljeno prireditev ob začetku paše na Kisovcu molilo deževno vreme. Kljub temu pa se je tod zbralo kar nekaj ljubiteljev planin, planšarskih izročil in prijetne planinske družbe. Prizadevni člani KD Planšar bodo podobno prireditev pripravili tudi na Veliki planini. (fs) ZUlMje zdaj moj dom Vedno so mi govorili, da je zdravje naše največje bogastvo. V mojem štirinajstletnem življe- nju sem prišla do spoznanja, da bom vedno nekoliko drugačna - drugačna kot vrstniki mojih let in ostali ljudje. Narava me je pač potisnila na rob drugačnosti, jaz pa z veliko volje in potrpljenja premagujem ovire, ki mi jih je nastavilo življenje. Premagovala jih bom toliko časa, dokler se ne bo razlika toliko zmanjšala, da ne bo šlo več naprej. Sem gojenka Zavoda za uspo- sabljanje invalidne mladine v Kamniku. Obiskujem šesti ra- zred osnovne šole in s prijate- lji in sošolci se dobro razumem. Med nami ni nobenih razlik. Vsi smo kot ogromna družina, okoli katere je razpeta vrv, ki se nikoli ne raztrga. Popolnoma enaki smo si; odraščamo kot bra- tje in sestre ter si dajemo vzpod- budo za nadaljnje življenje. Bivanje v Zavodu je včasih bolj, včasih pa manj prijetno. Vendar s skupnimi močmi pre- magamo vse bolečine in tegobe, ki nam jih nalaga življenje. Ob koncu tedna gre večina mojih prijateljev domov. Doma me ve- dno sprejmejo zelo prijazno in v krogu svojih sorodnikov ter pri- jateljev se vedno počutim spro- ščeno, veselo in zaželjeno. Vendar ni vedno tako prije- tno. Včasih, ko se odpravimo na kakšen sejem ali kaj podobnega, me nekateri ljudje gledajo ne- kako drugače - lahko rečem, da nekateri celo »buljijo« vame. Težko mi je pri srcu, ko človek doživi tak sprejem. Toda to me ne prizadene. Ljudje se bodo pač morali enkrat navaditi, da smo si različni. Navsezadnje bodo morali enkrat tudi nas, drugačne, sprejeti v svoje življenjsko oko- lje. Kaj pa bi bilo, če bi si bili vsi enaki? Svet bi bil pust, dolgoča- sen in nezanimiv. NuškaPitterle,6.b ZUIM Ob varujmo naš planet Ljudje so neverjetno srečna bitja. V bistvu se tega niti ne zave- dajo, ne zavedajo se, kakšna sreča jih je doletela s tem, da živijo na planetu Zemlja, kjer so obkroženi z morji, rekami, gorami, pušča- vami, z vso lepota ki jo daje narava. Biblija pravi, da je bog ustvaril svet za človeka. Če bog resnično obstaja in če je res, da je človek gospodar na tem planetu, potem je njegova zahvala grda, brezob- zirna, tiranska, samouničujoča. V tisočletjih, kar obstaja človeško bitje, od njegovega začetka pa do danes, je človek storil marsikaj, ugotovil in iznašel ogromno stvari, ki jih uporablja. Toda vse niso tako koristne, kot se zdi na prvi pogled, pravzaprav naredijo več škode kot koristi. Posledice se vračajo kot bumerang, toda ali jih bomo ustavili? Odvisno od nas samih, odvisno od tega, koliko nam je do našega planeta. Mar je tako tež.ko razumeti, kaj bo prineslo nadaljnje onesnaževanje? Nič več nedeljskih izletov, nič več spreho- dov po gozdu, nič več jutranjega ščebetanja ptic, nič več pomladnega vetriča, vonja po pomladi, ki ga prinaša? Kaj pa poletne počitnice na morju, poletni večeri na obali, pa jesenska paleta barv, kostanj in sneg, ki nas preseneti v novembru in zimsko veselje? Mar nam je res vseeno za tisoče vrst živali in rastlin, za morja, reke, jezera, potoke? Mar nam je vseeno za planinski raj, za prelepe doline in soteske, pa za jame in kotline in za vse tisto, kar nas dela bogate? Smo kljub temu, da se imamo za najbolj inteligentna bitja na svetu, res tako brezbrižni in neumni, da bomo pustili, da si uničimo dom? Svet je drevo in v njegovih vejah nas je na milijarde, ki živimo in obstajamo na njem. Če samo pomislimo, da lahko izgubimo vse in to v enem trenutku, nas je lahko strah, zato si ne žagajmo veje, na kateri sedimo. Kajti ko bomo padli mi, bodo padli ostali in bo padlo tudi drevo. In svet bo ostal pust in nem in človek bo pozabljen. ŠPELA PODLIPNIK, 8. č OŠ Marije Vere Duplica, Kamnik 22. JUNIJA 1995 kultura KAMNIŠKI OBČAN Festival Mušica Aeterna Hommage a Ciril Vremšak Osmi letošnji koncert čedalje bolj odmevnega kamniškega glas- benega festivala Mušica Aeterna (Večna glasba) je v soboto zve- čer, 3. junija, v frančiškanski cerkvi v Kamniku številnim poslušalcem (spet) ponudil prvovrstno glasbeno doživetje: izvajalci, ansambel Slo- venski vokalni solisti, organistka Marija Holcar in violinist Dejan Bravničar, so pod umetniškim vod- stvom Sama Vremšaka nastopili z izborom sakralnih skladb dolgole- tnega kamniškega zborovodje in (v zadnjem času vse preredko izvaja- nega) skladatelja Cirila Vremšaka. Glasbeni dogodek, v festivalski okvir uvrščen kot skladateljski por- tret »Hommage a Ciril Vremšak« ob 95-letnici umetnikovega rojstva, j?potrdil programsko naravnanost festivala kot priložnost za sezna- njanje z dragocenostmi iz domače in tuje glasbene zakladnice, za oži- vljanje pomenljivih del iz bolj ali manj oddaljene glasbene zgodo- vine (pri čemer je poseben pouda- rek namenjen prav Kamniku kot mestu z bogato glasbeno tradicijo) ter hkrati priložnosti za umetniška doživetja ob izvedbah renomiranih (po)ustvarjalcev. . Po vrsti prireditev, v zadnjem času posvečenih enemu največjih imen slovenskega glasbenega ba- roka, Kamničanu Jakobu Franči- šku Zupanu (1734-1810), in še pred tem oživitvi spomina na tu- hinjskega rojaka, skladatelja p. An- gelika Hribarja (1843-1907), se je v tem »glasbenozgodovinskem« nizu tokrat pozornost pridružila še enemu spoštljivega priznanja in občudovanja vrednemu kamni- škemu glasbenemu umetniku, Ci- rilu Vremšaku (1900-1968). »Curriculum Vitae« avtorja je bil ob koncertu predstavljen z na- slednjimi poudarki: Ciril Vremšak se je rodil v Kamniku 14. junija 1900 očetu Alojziju in materi Ma- riji, roj. Čebulj. Oče je bil v letu 1882 soustanovitelj Lire, prvega slovenskega pevskega društva, in menda odličen tenorist. Sina Ci- rila je dal v uk Josipu Hevbalu, glasbeniku češkega rodu in očetu (nedavno pokojne) operne solistke Valerije. Ta ga je uvajal v igranje violine. Ko je imel Ciril, zadnji iz- med treh otrok v družini, komaj štiri leta, je oče Alojzij umrl in za družino so se začeli težki časi. Ciril je zato stežka nadaljeval šolanje v Ljubljani, kjer se je vpisal na dvele- tno trgovsko šolo, hkrati pa študiral tudi violino in solopetje na Glas- beni matici. Zaradi težkih gmotnih razmer pa mu je bil nadaljnji študij onemogočen, zato se je leta 1920 zaposlil kot urednik v Mestni hra- nilnici v Kamniku, kjer je služboval do upokojitve. Že kot dvajsetletnik je prevzel mesto zborovodje Prvega sloven- skega pevskega društva Lira v Ka- mniku, čemur je bil zvesto predan polnih dvainštirideset let. Skladateljski prvenec Cirila Vremšaka sega v leto 1920: to je bila skladba za ženski zbor na be- sedilo kamniškega rojaka, pesnika Antona Medveda, Ave Marija (Ve- černi zvon). Za tem nekaj časa ni prijel za skladateljsko pero. V po- znih dvajsetih letih pa je prevzel še vodstvo orkestra Narodne čitalnice v Kamniku in priredil vrsto koncer- tov, skupaj z Liro tudi vokalno-in- strumentalnih. S komponiranjem se je intenziv- neje pričel ukvarjati nekaj let pred drugo svetovno vojno. Ustvaril je preko šestdeset skladb za moški zbor, tako umetnih kot priredb na- rodnih. Nekaj teh del je po drugi svetovni vojni izšlo v reviji Naši zbori, dva zvezka priredb narodnih pa v samozaložbi leta 1965. Z nastopom okupacije je kul- turno življenje tudi v Kamniku za- mrlo, slovenska društva so bila uki- njena. Vodja kora v kamniški žu- pnijski cerkvi na Šutni, Avgust Ce- rer, je Cirila Vremšaka kot odlič- nega tenorista povabil k sodelo- vanju v cerkvenem zboru, kjer je bila slovenščina edino še priso- tna. Z Vremšakovim odzivom na povabilo je povezan tudi priče- tek njegovega ustvarjanja sakralne glasbe; rezultat je sorazmerno ob- sežen opus te zvrsti, kamor sodijo tri božične, osem postnih, dve veli- konočni, dve mašni, sedem obhajil- nih, en Očenaš in dvaintrideset Ma- rijinih skladb, poleg tega pa še ena slovenska maša in latinska Missa in honorem Beatae Mariae Virginis ter še ena nedokončana latinska maša. Dvajset del iz tega opusa je izšlo tudi v tisku. Na spominskem koncertu ob 95-letnici rojstva Cirila Vremšaka je petindvajsetčlanski izvajalski an- sambel pod umetniškim vodstvom skladateljevega sina Sama najprej izvSdel latinsko Mašo v čast Bla- žene Device Marije (MISSA IN HONOREM BEATAE MARIAE VIRGINIS) za soliste, zbor in or- Slovenski vokalni solisti so z izborom sakralnih skladb navdušili poslušalce. Foto: Franci Klobčar Ob dnevu državnosti Pred kratkim je bila v Lju- bljani odprta imenitna razstava o gotiki na Slovenskem. Vabila na to prireditev so bila dvojezična - slovensko-angleška: »The Na- tional Museum requests the ple- asure of your company at the opening of the exhibition Gothic Art in Slovenia...« in »Narodni muzej Vas vljudno vabi na odpr- tje razstave Gotika v Sloveniji...« Eden od mojih znancev mi je re- kel: »Včasih se je reklo: Govori srbski, da te razume celi svet. Ali je zdaj srbohrvaščino zamenjala angleščina? Ali Slovenci res ne moremo biti kar Slovenci? Razu- mem, da v tujini moramo upora- bljati angleški jezik, doma pa bi že menda lahko shajali kar s slo- venščino! Tej njegovi trditvi ni kaj do- dati, vendar bomo najbrž morali pristati na marsikaj za nas neu- godnega, da se bomo lahko pri- družili Evropi. Res pa je tudi, da je treba razlikovati med upravi- čeno uporabo mednarodno uve- ljavljene angleščine, torej v dopi- sih in besedilih, namenjenih tuj- cem, in angleškimi besedili, ki so namenjena nam Slovencem (imena podjetij, trgovin, priredi- tev...). Popolnoma nerazumljivo pa se mi zdi, kako da mi moj zna- nec Ljubljančan pošlje angleško sporočilo. Na sprednji strani kar- tice z glavo slovenske ustanove je namreč natiskano «With compli- ments«, on pa dostavi svoj pod- pis. Za nas je približevanje Evropi za vsako ceno nevarno, ker nas je malo in ker sami sebe premalo cenimo. Da ne mislimo dovolj na svojo prihodnost, kaže tudi odločitev državnega zbora glede podaljša- nja porodniškega dopusta. Pre- dlog Slovenskih krščanskih de- mokratov bi se moral sprejeti - če ni bil sprejemljiv v predlagani obliki, bi ga naj pa malo spreme- nili! Pa tudi sicer bi bilo treba družine podpreti. Če bo sloven- ska rodnost taka kot doslej, po izračunih Zavoda Republike Slo- venije za statistiko leta 2745 ne bo nikogar od potomcev dana- šnjih Slovencev, da bi nam na vse svete prižgal svečke na grobovih. Tako so vsaj izračunali na po- dlagi podatka, da povprečna Slo- venka rodi 1,34 Slovenčka, kot navaja Stane Stanič v knjigi Slo- venija (Ljubljana, 1994). Če bi šlo tako naprej, bi bilo leta 2000 4000 prebivalcev Slovenije manj kot ob popisu leta 1991. Število Slovenk in Slovencev pa bi se znižalo za 11.000. Leta 2020 bi bilo 1.804.000 prebivalcev, a le še 1.500.000 Slovencev. Pod milijon in pol bi Slovenci zdrknili leta 2025. Odštevanje zadnjega tisoča bi se začelo leta 2435. Natanč- neje: od 1012 preostalih Sloven- cev bi bilo 50 žensk več kot mo- ških. Pod zadnjih sto bi Slovenci zdrsnili 2561. Leta 2733 bi živeli še 4 Slovenci. Zadnja Slovenka bi odšla v zgodovino leta 2744. Vlada ne stori nič, da bi se ohranilo in povečalo prebival- stvo na obmejnih področjih. Po- nekod so izpraznjene cele vasi. V začetku naše državnosti smo imeli posebno ministrstvo za Slo- vence po svetu. Zelo hitro smo ga ukinili, zdaj imamo samo še sekretarja, ki se ukvarja s to pro- blematiko. Avstrijska Koroška je sloven- ska samo še na papirju. O tem niti ne pišemo niti ne govorimo - saj nam je, kot kaže, kar vseeno. Sploh so nam ljudje, ki so si pri- zadevali za slovenstvo na Koro- škem, malo mar. To sem spoznala v zadnjih tednih. Na Obirskem je namreč praznoval devetdese- tletnico slovensko in kulturno osveščeni župnik Tomaž Holmar (njegovi predniki izhajajo iz Ka- mnika), pa v slovenskem prestol- nem mestu ni bilo mogoče najti novinarja, ki bi ga obiskal in ga predstavil v televizijski oddaji ali časopisu. Da svojega jezika in delav- cev na tem področju ne cenimo dovolj, kaže tudi dogajanje v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prof. Jože Toporišič, gotovo najpomembnejši sodobni slovenist in zagovornik sloven- skega jezika v času bivše Jugo- slavije, ni bil izvoljen za rednega člana! Morda bi bilo boljše pri- poročilo, če bi se ukvarjal z agle- Ščino ali če bi vsaj dopuščal uve- ljavljanje angleščine namesto slo- venščine. Torej: prav je, da slovesno pra- znujemo praznik državnosti, ven- dar bomo morali storiti še marsi- kaj, da bomo obstali kot narod in kot država. Med drugim tudi za jezik in našo samozavest. MARJETA HUMAR gle, delo, ki je nastajalo v letih 1947-49. Mašo odlikuje izredna spevnost, klasična oblika in klenost izraza, posebej pa velja omeniti izreden sopranski solo v Credu »Et incarnatus est« (Irena Baar) in ču- dovito izpeljan kvartet solistov v Benedictusu (Irena Baar, Eva No- však-Houška, Marjan Trček, Zoran Potočan). Sledilo je deset skladb Cirila Vremšaka (osem Marijinih, evha- ristična in božična), pri katerih so k odkritju avtorjevega skladatelj- skoga portreta ob zboru z orgel- sko spremljavo veliko pripomogli odlični solisti posameznih skladb: sopranistke Mateja Arnež, Dragica Čarman, Nuša Fujan, Tanja Grlica in Tatjana Vasle, altistke Eva No- však-Houška, Joži Kališnik, Ma- rinka Strenar in Irena Svoljšak ter tenorist Jože Kores. Doživetje glasbene govorice Ci- rila Vremšaka je delu koncertnega avditorija pomenilo spominsko vr- nitev v odmaknjeni, a ne pozabljeni čas pogostejšega srečevanja z njim v umetniško dostojnih izvedbah domačih zborov in solistov (npr. sopranistke Pepce Mihelič, basista Janeza Škrjanca in drugih), mno- gim poslušalcem, ki jim je delo tega kamniškega skladatelja manj znano, pa so bile izvedene skladbe pravo odkritje: sugestivni vzgib za vzvalovanje razpoloženj, ki v spev- nih lokih sledijo avtorjevemu glas- benemu navdihu; prepričljivo »na- ravno«, iskreno, ne-izumetničeno, všečno tako preprostejšemu glas- benemu okusu kot tudi v tem smi- slu zahtevnejšemu delu koncertne publike. Navdušen sprejem poslušalstva in naklonjeni odmevi glasbene kri- tike v najpomembnejših javnih ob- čilih so dovolj tehten razlog za odločitev organizatorja (ZKO Ka- mnik), da s sodelovanjem osrednje slovenske radijske hiše na spomin- skem koncertu predstavljena dela Cirila Vremšaka še letos ponudi javnosti tudi v obliki trajnejšega zapisa na zvočni kaseti oz. laserski (CD) plošči. Seveda to ne bi bilo mogoče brez naklonjene pomoči v obliki finančne podpore, ki jo je projektu ob generalnih sponzorjih Festivala Mušica Aeterna, Občini Kamnik in Razvojnem zavodu Domžale, na- menil generalni sponzor koncerta, Nova ljubljanska banka - Podru- žnica Kamnik, v akciji pa so sode- lovala tudi kamniška podjetja Svi- lanit. Stol, Kočna in Jamb - Proda- jalna Dragulj. Vredno in pohvalno, kajti spo- min na kamniškega skladatelja Ci- rila Vremšaka tako ostaja z nami in v nas, z njim pa dragocena glas- bena dediščina iz preteklosti more v mnogočem bogatiti tudi ljudi da- našnjega in prihodnjega časa. TONE FTIČAR Koncert Eve Bohte v frančiškanski cerkvi V ciklu prireditev Zveze kul- turnih organizacij Kamnik Mu- šica Aeterna so številni Ka- mničani v petek, 2. junija, v akustični frančiškanski cerkvi prisluhnili čudoviti glasbi pia- nistke Eve Bohte. Za Kamnik je bil to velik dogodek, saj smo prvič v 500-letni zgodovini fran- čiškanskega samostana prisluh- nili klavirski glasbi. Do sedaj smo namreč v tej cerkvi lahko poslušali le orgelsko glasbo. Ob tej priložnosti je Tone Ftičar, vala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Andreju Jarcu. Veliko je javno nastopala - kot solistka, v komornih sesta- vih in tudi z orkestrom. Ude- leževala se je številnih tekmo- vanj mladih glasbenikov na ra- zličnih ravneh in prejela mnoga priznanja ter nagrade: v okviru republiških tekmovanj mladih glasbenikov je tako leta 1985 prejela drugo, leta 1987 tretjo, leta 1989 pa prvo nagrado, bila Pianistka Eva Bohte nas je v frančiškanski cerkvi obogatila z lepimi glasbenimi trenutki. vodja strokovne službe ZKO Kamnik, kot že večkrat do- slej opozoril na problematiko ureditve prepotrebnega kultur- nega hrama v Kamniku. Še po- sebej je apeliral na prisotnega župana Toneta Smolnikarja. V programu preddiplom- skega koncerta je Eva Bohte izvedla klavirske skladbe - Bachovo Preludij in fuga, Be- ethovnovo Sonato Op. 110 v As-duru, Srebotnjakovo Make- donski plesi in Prokofievo So- nato Op. 14, štev. 2 v d-molu. Eva Bohte, rojena leta 1973 v Ljubljani, je v kamniški Glas- beni šoli končala šest letnikov klavirja pri prof. Martini Go- lob-Bohte. Šolanje je nadalje- pa je tudi dobitnica druge na- grade na zveznem jugoslovan- skem tekmovanju v Sarajevu. Letos je na slovenskem držav- nem tekmovanju učencev in študentov glasbe dosegla četrto mesto. Eva Bohte se je izpopolnje- vala tudi na mednarodnih kla- virskih šolah pri prof. Leonidu Brumbergu na Dunaju in pri prof. Jacobu Lateinerju v Nevv Yorku, trenutno pa zaključuje četrti letnik na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Du- bravki Tomšič-Srebotnjak, ki je bila prisotna na tem koncertu. Mladi obetavni glasbeni ume- tnici želimo bogato glasbeno pot! VERA MEJAČ Matična knjižnica Kamnik Ura pravljic na Malem gradu V letošnjem šolskem letu smo končali z rednimi urami pravljic. Naša pravljičarka je Helena Sterle, ki je skrbno in z ljubeznijo izbi- rala takšna literarna besedila, da je z njimi spodbujala otroško do- mišljijo, estetski razvoj in radove- dnost. Ob otroških knjigah je He- lena spletala pogovore o vsebini besedila, ki se je največkrat na- našala na vsakdanje in življenjske teme: narava, prijateljstvo, starši, dobrota... Po pogovoru so otroci in Helena tudi ustvarjali z barvicami, papirjem, kredo, škatlicami ali z drugim materialom izdelke, ki so se vsebinsko prav tako povezovali na pravljico. Videti je bilo, da so se vsi skupaj lepo imeli, saj so otroci redno pri- hajali na ure pravljic. Ob igri jih je Helena popeljala na to pot in upajmo, da bodo z veseljem po njej stopali tudi v dobi odraščanja. Zadnja ura pravljic je bila ne- kaj posebnega. Helena je zbrala različne variante legende o kamni- ški Veroniki, otroke je popeljala na Mali grad in jim tam pripovedo- vala, kaj se je zgodilo s skopo in bogato malograjsko graščakinjo. V avtentičnem okolju so si mali po- slušalci v svoji domišljiji prav živo naslikali nesrečno Veroniko, ki se kot pol kača in pol ženska plazi med razvalinami ter čaka na svo- »Ali veste, da je Veronika tudi v kamniškem grbu,« sprašuje Helena Sterle svoje poslušalce. jega odrešitelja, ki pa bi moral kot dojenček ležati v zibeli, izdelani iz trovrhe smreke, bolj prijetnega in primernega seznanjanja z lokalno zgodovino si ne moremo zamisliti. Hkrati pa mali Kamničani tako vzpostavijo poseben odnos do do- mačega mesta in njegove tradicije. Tudi v naslednjem šolskem letu bo Helena Sterle prirejala ure pravljic v naši knjižnici. Otroke in starše bomo pravočasno obvestili o za- četku pravljičnih ur. Naše delo z mladimi bralci pa bomo skušali razširiti tudi na večje otroke, le da bi pri šolarjih spodbu- jali še branje in kreativno pisanje. Če bo dovolj odziva, bomo z veli- kim veseljem pripravili kakšne ure s knjigami, za mlade knjigožere. Zdaj so pred vrati počitnice in počitniško branje, zato lep pozdrav do naslednje pravljične ure, ki bo v prvih septembrskih dneh. Breda Podbrežnik Vukmir Foto: Iztok Čebašek 8 KAMNIŠKI OBČAN pogledi 22. JUNIJA 1995 Gostovanje »Lire« v Italiji Lanski izredno uspešen nastop Prvega slovenskega pev- skega društva LIRA v Riva del Garda tudi v italijanski javnosti ni ostal brez odziva. Pevsko dru- štvo Concordia iz Merana je na- mreč povabilo Liraše na XVIII. shod planinskih pesmi, ki je v me- stni dvorani potekal v soboto, 27. maja. Odločitev za sodelovanje je bila med pevci sprejeta soglasno, sredstva za to pa so zbrali z mar- ketinško dejavnostjo in s pomo- čjo zborovega pokrovitelja Nove Ljubljanske banke iz Kamnika. Poleg Lire in domačega zbora je sodeloval še zbor Monte Cu- gna iz Rovereta. Ker oba italijan- ska zbora gojita petje iz grla ter v svoji sredi nimata pravih baso- vskih nižin, je bilo petje Lirašev prava osvežitev za zahtevno ita- lijansko publiko, ki je napolnila dvorano. Program Lirašev, ki ga je iz- bral dirigent Marjan Ribič, ni bil izrazito planinsko obarvan, pa vendar je navdušil publiko, ki je ob koncu nastopa z dolgotraj- nim aplavzom izprosila še doda- tek - Ferjančičevo pesem Večerni zvon. V rednem programu pa so pevci zapeli naslednje pesmi: Pla- Stilni koncert z naslovom NABOŽNA PESEM SKOZI STOLETJA, ki so ga pevci te dvakrat izvedli, zadnjič pred priblitno mesecem dni v mekinjski cerkvi, ne bo utonil v pozabo. Še v mesecu juniju ga bodo pevci pod vodstvom dirigenta Mar- jana Ribiča prenesli na kaseto, ki jo bo izdelal Dominik Krt. Na kaseti bo 17pesmi, med katerimi velja omeniti vsaj gregorijanski koral KYRIE iz začetka 15. stoletja (koral-najstarejše cerkveno enoglasno zborno petje), Mozartovo AVE VERUM CORPUS, staroslovensko mašo v čast apostoloma Cirilu in Metodu in dve izvedbi molitve OČE NAŠ. Vokalni solisti bodo Primot Krt, Tone Rakar ml, Rok Rakar in Janez Ravnikar, vsi mladi in kvalitetni pevci Prvega slovenskega pevskega društva LIRA. Kaseta bo posneta v Frančiškanski cerkvi. O njeni ceni in mo- tnosti nakupa pa vas bomo obvestili takoj po njenem izidu. ninska (Forster), Moj deklic (Je- reb),Oj,Triglav,moj dom (Aljaž), Vigred približa se (Marolt),Tam, kjer pisana so polja (Bučar), Na vasi (Ciril Vremšak), Njest svjat (Mokranjac). Med povratkom v Slovenijo so se Liraši na predlog predsednika zbora Marjana Novaka ustavili še ob Gardskem jezeru, v pre- krasnem in na moč gostoljubnem mestu Riva. Kratek program, ki so ga Liraši izvedli kar ob obali, je pritegnil pozornost Številnih turi- stov in domačinov, prijatelj Lire in gostoljubni hotelir Friderik pa se je v imenu mesta oddolžil z dvanajstimi steklenicami šam- panjca in z vabilom, naj se zbor tudi prihodnje leto udeleži medna- rodnega tekmovanja v Rivi. Odločitev je padla že med vo- žnjo domov: Lira bo sodelovala in ponovno poskušala potrditi svojo vrednost, ki je z leti nikakor ne izgublja. MATIC ROMŠAK Tatovi duš Še niste opazili? Vse življe- nje nam (vam) kradejo dušo! Že od rojstva se naših duš po- laščajo drugi ljudje. Najprej so to starši, vzgojitelji in učitelji, kasneje politični, verski, voja- ški in še kakšni voditelji, dalje raznorazni mediji in še marsi- kateri dušebrižniki. Tatovi duš so povsod in v vseh obdo- bjih našega življenja. Ne verja- mete? Počakajte, da se boste postarali in pristali v instituci- jah, kamor zapirajo »odvečne« ljudi. Takrat se bodo polastili, ne samo vaših duš, temveč še vaših teles in nenazadnje še vaše smrti. Ne krade pa tako imeno- vana civilizirana družba ali ob- čestvo duš le posameznikom, ampak jih krademo tudi drug drugemu. Kajti človek, ki je izgubil dušo, jo bo ukradel drugemu kot nadomestilo za izgubo svoje lastne. Duše pa nimajo samo ljudje, ampak tudi živali, rastline, kraji, mesta, pokrajine in ves naš ubogi planet. Kako se po- laščamo ali izničujemo šele nji- hove duše! Tukaj ne mislim razglabljati o preteči ekolo- ški katastrofi, ko brezdušno iz- sekavamo gozdove, onesnažu- jemo vode in zemljo in po- stajamo svet industrijskih in drugih odpadkov. Te grdobije bodo tako dobili v dediščino naši zanamci, ki smo jim s tem že vnaprej zasvinjali - Še veliko več kot le duše. Rad bi zapisal nekaj besed o na- šem mestu, o duši Kamnika. Da, tudi mesto ima dušo, vsaj imelo jo je, a je ima vse manj. Tu ne mislim le na mnoge izničene, podrte ali propadle kulturne spomenike, ampak tudi na vse tiste drobne pred- mete in detajle: stare kovane ograje in okenske rešetke, že- lezna polkna, stara rezljana vrata, stare ključavnice in za- pahe in še bi lahko naštevali stvari, ki so dajale identiteto in dušo mestu in molče govo- rili o ljudeh. Mnogih ni več. Pa mi pokažite, če morete, v Kamniku eno samo samcato pravo, starožitno gostilno, ta- kšno, ki je imela dušo. Je ni! Kje je končala čudovita le- sena notranja oprava stare le- karne, kje notranja oprema Petkove trgovine in drugih lo- kalov. Opreme, ki so jih z muko in znanjem izdelovali pozabljeni mojstri. Ali imamo v kamniški okolici sploh še ka- kšno staro, s slamo krito hi- ško, s črno kuhinjo in vsemi pripadajočimi atributi in arte- fakti; vsaj, takole, za vzorec? Saj ne rečem, da morajo ljudje dandanes živeti v muzeju, am- pak malo svoje identitete, ki je nastajala z generacijami na- ših prednikov pa bi le morali ohraniti in duše teh stvari, se- veda. No, ko smo že pri duši ~ srce in duša me bolita, ko gledam podirajoči se Reboljev dvorec, kako pomenljivo, na Zduši nad Mekinjami, ki je ne tako daleč tega še živel in imel svojo dušo. In še bi lahko na- števali... Ne pustimo (si) vzeti duše, ne ljudem, ne stvarem, da ne bomo navsezadnje vsi skupaj postali »izgubljene duše«. DUŠAN LIPOVEC Izjava O zadnji seji občinskega sveta je bilo v Kamni- škem občanu objavljeno raz- meroma dolgo poročilo ure- dnika Franca Svetelja, vendar ugotavljamo, da so bila neka- tera dejstva spregledana. Zato prosimo, da objavite naše do- polnilo. V bodoče pričakujemo bolj objektivno poročanje. Poslanska skupina Sloven- skih krščanskih demokratov je pri pregledu proračuna ugoto- vila, da so nekatere proračun- ske postavke neupravičeno vi- soke, da pa je za delo kra- jevnih skupnosti namenjenega premalo denarja. Občinski svet je na našo pobudo sprejel po- pravek proračuna, po katerem se za potrebe krajevnih sku- pnosti nameni dodatnih 1 mi- lijon SIT. Ta sredstva se raz- delijo vsem krajevnim skupno- stim. Nadalje smo predlagali, da se v investicijskem delu pro- računa uvede nova postavka Sofinanciranje ostalih progra- mov krajevnih skupnosti v vi- šini 8 milijonov SIT. Pobuda je bila sprejeta. Denar naj bi bil namenjen zlasti tistim krajev- nim skupnostim, kjer krajani občinska sredstva oplemenitijo s svojim denarjem in delom. Svet je sprejel tudi naš predlog, da se s proračun- skimi sredstvi podpre delo mladinskih vzgojno-izobraže- valnih organizacij, in sicer ta- bornikov in skavtov. Vsaki se nameni 170.000 SIT. S sred- stvi gospodarijo same, ne pa v okviru Športne zveze. Pre- dlagali smo, da se Mestni godbi Kamnik nameni še do- datnih 600.000 za gostovanje na evropskem festivalu godb Na obvoznici Balkan, v Mostah Evropa? Če bi sodili po domiselnih oznakah, ki jih v svoje svetniške pobude vpleta Vinko Ovijač, potem se na ka- mniški obvoznici začenja Balkan, vmes je Kamnik, pri podirajočem se mostu v Mostah pa se začenja Evropa. Svetnik je namreč nedavno dejal, da je treba omenjeni most čimprej popraviti, saj ima Kamnik prek njega pot v Evropo. Improvizirani kartodrom ob kamniški obvoznici pa po njegovem spominja na Balkan. Uradniki in demokracija »Ali misliš, da lahko vse vprašaš, če je demokracija? Najprej povej, kdo je to vprašal.« Tudi taka razmišljanja je še slišati. Torej je bolj pomembno, kdo je kaj vprašal, kot pa kaj je kdo vprašal. Vsaka podobnost s kakšnim našim občinskim uradnikom je zgolj naključna. Upamo pa, da bodo ljudje tudi v bodoče še upali kaj vprašati... Medved, medvedka ali...? Te dni spet poslušamo zgodbe o medvedu, ki da straši po Menini, drugič pa okrog Črnivca, na Kasnem vrhu in še kje. Zanimivo je, da spreminja tudi spol. Enkrat je velikanski medved, drugič medvedka z dvema mladi- čema. Lovci pa se samo nasmihajo - ali ne verjamejo ali pa potihem čakajo na trofejo... Načrti za športni park v oblakih Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi naš pregovor. Toda zdi se, da v primeru kamniškega špor- tnega parka Pod skalco to ne bo držalo. Tenisači bodo še naprej brez ustreznih garderob in sanitarij, plavalci pa se bodo še naprej preoblačili za rjuhami ob Nevljici. Gnili ostanki nekdanjih kopaliških garderob, kjer na vratih piše: »Neuporabno«, pa bodo še naprej spomi- njali na dobre stare čase. Tudi lastniki zemljišč ne bodo mogli uresničiti svojih zamisli. Bomo spet priča novim črnim gradnjam? Torej: brez »zazidalca« tudi tretji do- bička nima- te) v Španiji. Svet je v ta namen izglasoval 300.000 SIT. Sprejet je bil tudi naš predlog, da se ka- mniški knjižnici za nakup knjig nameni dodatnih 500.000 SIT. V kamniški občini je več cer- kev potrebnih obnove. Svet je sprejel naš predlog, da se iz ob- činskega proračuna nameni po 500.000 za cerkev na kamniških Žalah, v Tunjicah in v Mostah. S tem pa se zmanjša proračunska postavka Muzeja Kamnik Stoji v planini vas, s katero naj bi se financiralo raziskovanje življe- nja planšarjev na Veliki planini. Mislimo, da ta projekt ni upra- vičen, saj je bila Velika planina z različnih stališč že opisana, zlasti pa so znane raziskave in objave dr. Toneta Cevca. Tudi v bodoče bomo pozorno spre- mljali porabo sredstev in zah- tevali natančnejša pojasnila o namenski porabi proračunskih sredstev. Poslanska skupina SKD Pisma, mnenja, odmevi ~ Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi Odprto pismo Sestava novega SPV-ja Kot učiteljica razrednega pouka se čutim dolžno, da občinski svet opozorim glede delovanja SPV-ja. Na OŠ Komenda-Moste sem mentorica prometnega krožka že vrsto let, prav tako tudi članica SPV-ja. Glede na to, da v novi sestavi SPV-ja ni več mentor- jev vrtca, OŠ, predstavnikov AMD, policije... moram opozoriti pristojne organe, da je ena najpomembnejših nalog sveta prav prometna preventiva ter vzgoja otrok in mladine. To je specifično vzgojno področje, v katerega največ truda in dela vložijo policisti, AMD in mentorji prome- tne vzgoje v vrtcih in OŠ (varne poti v šolo, teden otroka - teden prometne varnosti, učenje in priprava na kolesarske izpite in na izpite za kolo z motorjem...) Člani SPV-ja morajo aktivno sodelovati z nasle- dnjimi organi: • sodelovanje z mentorji prometne vzgoje v vrtcih in OŠ, • sodelovanje z mladinskim centrom, • sodelovanje z ZŠAM, AMD in policijo, • sodelovanje z izpitno komisijo Domžale, • sodelovanje z zavarovalno skupnostjo glede sku- pnega nastopanja in financiranja določenih preventiv- nih akcij, • sodelovanje s komunalnim cestnim nadzornikom, • sodelovanje z Občinskim inšpektoratom za promet in zveze. V stari sestavi SPV-ja smo člani med seboj izredno dobro sodelovali, saj smo bili v njem predstavniki ra- zličnih področij prometne dejavnosti. V novi sestavi pa so zastopani predvsem predstav- niki krajevnih skupnosti, za katere domnevam, da ne poznajo konkretne prometne problematike in so člani samo na »papirju«. Vendar tako delo ni perspektivno, plodove prinese samo poznavanje prometne problematike, medsebojno sodelovanje in usklajevanje mnenj. PRIMER: Kako naj predstavnik krajevne skupnosti pozna težave, s katerimi se ubada npr. mentor prometne vzgoje, policist...? (Akcija »Z varnim kolesom v promet; urejenost kolesarnice; informiranje staršev o urejenosti in varnosti koles; odkrivanje kritičnih mest v prometu, kjer so učenci ogroženi;« akcija »Bistro glavo varuje čelada«...). Svetujem, da ponovno proučite strokovnost, usposo- bljenost in izkušnje s področja prometne vzgoje novih članov SPV-ja ter v svet povabite tudi predstavnike šol, policije... saj le z njihovo pomočjo lahko SPV uspešno deluje. Mentorica prometne vzgoje Andreja Črtanec Nekaj mije vseeno, nekaj mi pa ni Da ne bom dolgo gnjavil s kakšnim uvodom, bom takoj povedal, da mislim na bodoči promet po Šutni. K temu pisanju me je vzpodbudil zaključek sestavka »Granitne kocke na Šutni?« v 10. številki Kamniškega občana, ki ga je napisal gospod dr. Janez Sušnik. Takole pravi: »Promet pa bi lahko sprostili za počasi vozeče kolesarje«. Čisto vseeno mi je, ali bodo po Šutni vozili osebni avtomobili ali ne, jaz z avtom ne silim vse do lekarne, ki jo na Šutni še največkrat obiskujem. Obi- ščem jo s kolesom. Do zdaj sem bil grešnik, saj sem se navadno vse od »IDEJE« do lekarne pripeljal in nisem povzročil nobene prometne nezgode. Vedno sem vozil izpod 100 km in trezen. Seveda sem se prej prepričal, če pri Ambrožu na čaka angel v podobi policaja. Ne bom rekel »hudič«, ker policaje spoštujem. Kadar pa sem opazil, da pri Ambrožu policaj »kasira«, me je prijelo, da bi kolo naložil na rame in tako odkorakal mimo policaja. Tako bi drugim koristnikom prometa »odžiral« manj ceste. Mislim, da bi za kolesarje res lahko napravili ko- lesarske steze vse od osnovne šole T. Brejca pa do Samčevega predora, naprej pa itak vozi vse, kar je na kolesih. Proti jugu pa bi ravno tako bila po desni strani kolesarska steza od trgovine z obutvijo do »Korobača«. Pri »Metalki« bi bilo potrebno postaviti za kolesarje znak »STOP«, pri »IDEJI« pa za vozila, ki prihajajo po povezovalni cesti, za vsak slučaj znak »Splošna nevarnost«. Podobno bi bilo treba urediti pri trgovini »ONA-ON« nasproti Grčarjevih in pri Ambrožu. Toda to, kar se tiče prometnih znakov, je stvar prometnih strokovnjakov. Važno je, da bi merodajni imeli malo posluha za kolesarje. Nekaj podobnega sem nekoč, menda komisiji za varnost prometa, že predlagal, pa ni bilo nobenega odziva. Menda so moj predlog odpravili kar z »kdo ga j...!« Ni mi vseeno. Pa še nekaj mi ni vse- eno. Najemnino groba na Žalah drago plačujem, grob moje prve žene, tasta in tašče pa sam vzdržujem.ludi to stane. Nedavno sem nasadil nove rože na grob in včeraj 26. 5., sva s sedanjo ženo šla na Žale, da rože malo zalijeva. Na misel mi je hodil odlomek znane pesmi »...in ko bom v hladnem grobu spala, mi pridi rožic nasadit«, ko pa sem prišel do groba, sem si pa mislil »ampak na Žale se več ne splača«. Našel se je namreč nek dober človek in z groba ukradel štiri posajene rože. Lepo so se poznali odtisi prstov, ki jih je zakopal pod rožo, da je ne bi poškodoval. To je moral biti revež, velik revež. Prav je imela tista gospa v Ljubljani, ki je napisala knjigo »Revščina prihaja«. Pod tistim strašnim »komunizmom« so ljudje imeli delo in toliko zaslužili, da so si tudi rože lahko kupili, zdaj pa jih morajo krasti. Veste, »ablast« in strankarski »preklarji«, to mi ni vseeno! MIHA KOZOLE Bodimo prijazni, ne sovražni Koliko manj trpkega bi bilo med nami, če bi se tega naučili in mislili na te besede že od malega. Naučili bi se kontrolirati svoje besede in dejanja. Bili bi prijaznejši in brez sovraštva med seboj. Kljub temu, da je to idealizem, premislimo primere, ki se dogajajo vsak dan. Med sosedi, ki drug drugemu nagajajo pri mejah, poteh ali gradnji. Prav pri takih stvareh bi se morali zavedati, da zaradi sporov staršev največkrat trpijo kar trije rodovi. Opažamo lahko tudi primere s psi. Pes s svojim laježem lahko zelo moti soseda, a se lastnik za to ne zmeni. V službah so primeri, ko delavec želi dopust, pa mu ga šef ne odobri. Šefi dostikrat naduto izkazujejo svojo moč na ta način, da ne ugodijo delavčevim željam. Doma se stresajo besede, ki lahko ogrozijo soglasje med zakonci, otroci in starši. Premalo se zavedamo, da vsaka prizadetost lahko rodi tudi maščevanje. Sledi nerazumevanje in trpljenje. Zatorej si vzemimo čas za premislek, kako bi mene pri- zadelo kaj takega, kar mislim reči ali storiti drugemu. Tak premislek nam lahko zelo pomaga pri pametnejši odločitvi. MARIM CERKVENIH Opravičilo Ob podelitvi knjižnih nagrad najboljšim učencem je prišlo do neljube napake organizatorja pri podelitvi nagrade učencema Osnovne Šole Komenda-Moste - Tjaši Ipavec in Tomažu Kremžarju. Prebrano je bilo le posvetilo, napisano v knjigi, ne pa tudi obrazložitev njunih uspehov. Izpadlo je tudi ime »Osnovna šola Komenda-Moste«. Prisotnima učencema, njunim staršem in vodstvu šole se organizator prireditve iskreno opravičuje za napako in objavlja izpadli obrazložitvi. OBRAZLOŽITEV ZA UČENKO TJAŠO IPAVEC: Tjaša Ipavec, učenka 5. a razreda, je v šolskem letu 1994/95 dosegla vrsto odličnih dosežkov pri šolskem in obšolskem delu - zlasti na različnih tekmovanjih, ki se jih je udeležila: je odličnjakinja, dosegla je: 1. mesto na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike; 4. mesto na državnem tekmovanju iz logike; 5. mesto (posamezno) na državnem šahovskem tekmovanju v kategoriji deklic njene starosti; 3. mesto (v ekipi OŠ Komenda-Moste) na regijskem šahovskem tekmova- nju; 1. mesto med petošolci na šolskem tekmovanju iz matematike in bronasto Vegovo priznanje in v šolskem tekmovanju za bralno značko je dobitnica vseh treh BZ (prebrala je 24 knjig). OBRAZLOŽITEV ZA UČENCA TOMAŽA KREMŽARJA: Tomaž Kremžar, učenec 8. a razreda, je v šolskem letu 1994/95 dosegel vrsto odličnih uspehov pri šolskem in obšolskem delu - zlasti na tekmovanjih, ki se jih je udeležil: je odličnjak, dosegel je: bronasto Vegovo priznanje za uspeh na šolskem tekmovanju iz matema- tike; srebrno Vegovo priznanje za uspeh na občinskem tekmovanju iz matematike; na državnem tekmovanju pa je le za 1 točko zgrešil zlato Vegovo priznanje; 1. mesto na šolskem tekmovanju iz logike; 3. mesto na občinskem tekmovanju iz logike; bronasto Štefanovo priznanje na tekmovanju iz fizike za 2. mesto na šol- skem tekmovanju; diplomo na razrednem tekmovanju iz Vesele šole; zlato bralno značko v tekmovanju za BZ. Občina Kamnik Oddelek za družbene dejavnosti 22. JUNIJA 1995 pogledi KAMNIŠKI OBČAN Stavka in razočarani učitelji Bolj ko se bliža poletje, bolj se pojavljajo na radiu, TV in v tisku kritike na račun uči- teljev in slovenskih šol. Vr- hunec so dosegle ob opozo- rilni stavki konec maja. Uči- telji smo bili zelo razočarani, saj smo od staršev, naših sode- lavcev v procesu vzgoje in izo- braževanja, pričakovali vsaj nekaj podpore. Delavci in učitelji na šolah se trudimo, da bi učenci v času osnovnega šolanja čim več pridobili. Poleg stalnega truda za čim bolj kvaliteten obvezen program si prizade- vamo še za dodatne dejav- nosti, ki širijo obzorja naših učencev in jim omogočajo čim boljšo prihodnost. Ker pa naša družba vedno manj vlaga v šolstvo in zaradi slabih gmotnih razmer, uspo- sobljeni kadri bežijo iz šol- stva, smo se pridružili opozo- rilni stavki. Nestrokovni kadri na šolah in siromašenje pro- gramov bosta v nekaj letih pogubno vplivala na kvaliteto slovenskega izobraževanja. Ministrstvo nam noče pri- sluhniti. Še več, tisku posre- duje nepopolne in napačne podatke o naših plačah, ki ne- godovanje v javnosti še pove- čujejo. Med stavko smo poskrbeli za dežurstvo, da učenci ne bi ostali lačni in brez nad- zorstva, hoteli smo izvesti tudi eksterno preverjanje za učence 8. razredov, vendar je Ministrstvo na hitro presta- vilo rok na ponedeljek, 29. 5. Še nikoli učenci zaradi na- ših zahtev ali stavke niso bili v ničemer prikrajšani. Kljub temu, da našim zahtevam niso še nikoli ugodili, smo vedno vse naše programe v celoti iz- polnili. Delavci na naši šoli ne bomo obupali in se bomo še naprej borili za boljše delovne pogoje in s tem za kvalitetno, strokovno delo. Vse starše pa prosimo, da nas razumejo in nas podprejo, saj imamo vsi en sam cilj - želimo le vse naj- boljše za naše otroke. Delavci Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik Nam vsem v razmislek aH opomin Detela Kranjska, draga Mati, kdaj bo utihnil najin jok, kdaj bova vidla vstati detele Ti, jaz čast otrok? Na tako kratek in odličen način je že dr. France Preše- ren povedal svojim rojakom, da brez temeljnih vrednot, kot so ljubezen, Čast in zvestoba, tudi materialno blagostanje ne pomeni mnogo. Rojstno deželo je poimeno- val »draga Mati«; mati pa je ena, edina na vsem svetu. Ni je mogoče nadomestiti. Edini nadomestek je mačeha. Enako domovina! Brez do- movine si brezdomec!! Teh dej- stev se moramo zavedati vsi, še zlasti tisti, ki brez nas za nas odločate o usodi naše sloven- ske dežele in države!! Predlagati spremembo ustave, in sicer odpravo dru- gega odstavka 68. člena ustave, v katerem je zapisano: »Na ze- mljiščih tujci ne morejo prido- bivati lastninske pravice, ra- zen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti«, preden je v dr- žavnem zboru natančno opre- deljen prvi odstavek istega člena, kjer je zapisano: »Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon«, zmorejo samo tisti, ki ne po- znajo in nimajo ljubezni - lju- bezni do rodne dežele! Odprava drugega odstavka MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Obvestilo o poletnem delovnem času Zaradi dopustov bo knjižnica od 1. julija do 1. septembra odprta: - ponedeljek, torek: od 13. do 19. ure - sreda, četrtek, petek: od 9. do 15. ure. AVTOSOLA LOTOS Usnjarska 8 (v Utoku) tel.: 831-9X8 Organiziramo brezplačne tečaje CPP s pričetkom 28. Junija In 3. Julija ob 10., 14. In 19. uri. Prijavite se lahko tudi v Srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, pri g. Zajčevi (računovodstvo) od 8. do 14. ure, tel.: 817-210. Informacije osebno in po telefonu 831-928: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 10. in od 14. do 17. ure. POSEBEN POČITNIŠKI POPUST! Pokličite in se pozanimajte o naših ugodnostih! Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča Opravljamo zidarska dela €elo§nin objjetdov in adapia€ije* S. BOR, d.o.o., Kamnik tel.: 813-870, Rastoder 68. člena ustave bi v praksi povzročila podobne posledice, kot jih je zloglasni Markovičev zakon o lastninjenju. Ustvarila bi pogoje za divjo in nerazpo- znavno razprodajo Slovenije lačnim »tujcem«. Vračanje pod tujim ime- nom - z obvodnimi podjetji (by pass) odtujenega sloven- skega denarja (premoženja) - bi se lahko pričelo. Na ta na- čin bi se verjetno »olastninile« tudi sedanje kmetijske zadruge in škofijski gozdovi; naenkrat bi se pojavile nove velefarme in izvajanje denacionalizacije kmetijske zemlje bi se lahko ustavilo! S prevzemom še za- dnje trdnjave slovenstva - slo- venske kmetije - bi se (»tran- zicija«) sprememba komuni- stične oblasti v kapitalistično izvedla v vseh podrobnostih povsem neboleče za iste ljudi in cilje, z istimi ljudmi. Naj z Župančičem zaklju- čim: »Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš.« NE! za nepremišljeno spre- membo ustave in še enkrat NE za premišljeno načrtova- nje pravnih praznin, skozi slo- vensko premoženje v neprave roke. PAVEL OCEPEK Dom upokojencev Kamnik Dom leži na lepi legi, dvajset let jih te ima, na okolico pogledi, mimo teče Nevljica. Dom se Siril je postopno, stavbe sase daljšale, črki a naj bo podoben, z mostom so povezane. Glavna vrata so brez kljuke, je napredek tehnike, prag prestopamo brezmuje, nam vliva upanje. Dom nam nudi domovanje, ko iz stiske ni poti, ti olajšano bo spanje, da telo se okrepi. Ko ostaneš nepokreten, prizadet si od kapi, pomoči si zdaj potreben, ko starost te še lovi. Skrbna nega, čut ljubezni, te nahrani topla dlan, Daje varnost ti zavetje, se razdaja noč in dan. Moč v belem trdne volje, da se človek prerodi, s skupnim delom gre na bolje, da spet gnezdo zapusti. Dnevna vaja je potrebna, več se gibaj, telovad', mnogo volje, truda je treba, da spet prožen bo korak. JU se čudež res dogaja, dobra volja moč srca, sam iz postelje že vstaja, na sprehod se že poda. Mož iz telovadne šole, rad bi športno tekmoval, čez ograjo doma hoče, na stopničkah rad bi stal. Bila majhna je napaka, uradnih ni blo tekmovanj, pravila so za vse enaka, ta rekordne bo priznan. TU se vedno kaj dogaja, lepo petje, igre so, vedno polna je dvorana, radi jim prisluhnejo. Harmonija v družini, se zaupanje krepi, vsak s svojimi spomini, saj v dobrih rokah si. FRANC RAVNIKAR Tobak stane več, kot si mislite Poslanica generalnega direktorja svetovne zdravstvene organizacije ob svetovnem dnevu brez tobaka Letošnji svetovni dan brez tobaka 31. maj je priložnost za pomemben napredek, za nadzor nad tobakom. Je prilo- žnost za popolno spremembo naraščajoče tobačne epidemije, epidemije uničujočega zdra- vstvenega propadanja celo- tnega prebivalstva. Vsako leto je na svetu tobak odgovoren za smrt 3 milijonov ljudi, vsakih deset sekund za eno smrt. Te epidemije ne povzroča kateri- koli virus ali bakterija. Spod- budila jo je želja po dobičku. Proizvajajo jo tisti, ki trdno stojijo za dobičkom in katerih proizvodi neprestano povzro- čajo veliko škodo. Tobačna in- dustrija je zamižala pred nepo- trebnimi smrtmi in trpljenjem. Z marketinškim pristopom in ponudbo je povzročila večjo odvisnost, ki ima najmanj tako velik vpliv kot heroin in ko- kain. SVETOVNI DAN BREZ TOBAKA je priložnost, ko SVETOVNA ZDRA- VSTVENA ORGANIZA- CIJA in njene države članice ponovno potrdijo svojo usmer- jenost v svet brez tobaka. Plo- skamo tistim, ki so se že pro- stovoljno odvadili uporabe to- baka. Hrabrimo tiste, ki še upo- rabljajo tobak, a se zelo trudijo, da bi se končno rešili tobačne odvisnosti. Zdravstveno tveganje zaradi tobaka je zmotno podcenjeno pri mnogih ljudeh. To mnenje je razširjeno predvsem zato, ker je obdobje med nastopom kajenja in smrtjo, ki jo kajenje povzroča, dolgo 30-40 let. Če bodo današnji mladole- tniki, kadilci, tako nadaljevali, jih bo polovico ubila njihova navada. Druga polovica med njimi bo umrla v srednjih letih. S tako težnjo rasti obstoječega rednega kajenja bo v 30. do 40. letih tobačna epidemija odgo- vorna za 10 milijonov smrti na leto. 70% od teh se jih bo zgo- dilo v deželah v razvoju. Stroški zaradi tobaka daleč presegajo žalostne zdravstvene posledice. Tobak je prav tako poguben za ekonomiko zdra- vstva v svetu. Zdaj je čas za združitev odločnih sil v svetu, za ekonomski razvoj javnega zdravstva, za izboljšanje obo- jega, zdravja in blagostanja. Iz tega razloga je izbrano geslo SDN 1995 »TOBAK STANE VEČ, KOT SI MISLITE«. Kljub kratkoročnim prihod- kom od tobaka so v svetu oce- nili, da stanejo kadilci letno več kot 200 milijard ameriških dolarjev. Če bi imeli na voljo ta denar, bi zadoščal za pod- vojitev tekočega zdravstvenega proračuna vseh dežel v razvoju. Na svetu pokadijo vsako leto Zveza kulturnih organizacij Kamnik VABIMO KAS... četrtek, 29. junija, ob 20. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE NOVIH DEL ČLANOV LIKOVNEGA DRUŠTVA KAMNIK Razstava bo odprta do 15. julija 1995 Petek, 30. Junija, ob 20.30 Grad Zaprice, Kamnik KONCERT IZ CIKLA SOZVOČJA: Moški pevski zbor KRANJ Mešani pevski zbor TITAN Kamnik Zborovodji: Jože Smrtnik in Ana Štele Če bo deževalo, bo koncert v Razstavišču Veronika. VABLJENI! 6 trilijonov cigaret. Ta številka posebej narašča v deželah v ra- zvoju, kjer se je od leta 1970 povečala potrošnja cigaret na prebivalca za 67%. Tobačne družbe so posebej preplavile tr- žišče s preizkušenim marketin- gom cigaret, usmerjenim k mla- dim, ženskam in k celotnemu prebivalstvu dežel v razvoju. Ne moremo samo stati ob strani in čakati, da se bo sta- nje izboljšalo. Zdaj je jasno, da imajo vladne službe v fi- nančnem sektorju stvarne ra- zloge za svojo povezavo s ti- stimi v zdravstvenem sektorju. Preizkusili so metode, ki jih lahko uporabimo za zasuk to- bačne epidemije in proti na- daljnji rasti in prodaji tobaka. Tako bodo ekonomski učinki dopolnili zdravstvene cilje, ker bodo istočasno povečale dr- žavni prihodek in zmanjšale stroške zdravljenja. Veliko je primerov uspešno prilagojenih ukrepov, npr. v Avstraliji, Kanadi, na Finskem in v Novi Zelandiji. Nekatere prihodke iz davkov na tobak so uporabili za financiranje dru- gih ukrepov tobačne kontrole in za veliko različnih aktivno- sti pospeševanja in izboljšanja zdravja. Drugi opazni primeri vključujejo razvijanje ekonom- skih alternativ za gojenje to- baka, naraščajoče davke za to- bak, prepoved oglaševanja to- baka, vidna zdravstvena opo- zorila na tobačnih proizvodih in odpravo denarnih nadome- stil za tobak. Nekaj dežel v razvoju dobiva velik del svojega izvoznega pri- hodka od tobaka. Vendar si tudi te dežele lahko želijo eko- nomske ukrepe, ki bodo pre- prečevali nadaljnjo rast do- mače stopnje potrošnje tobaka. Še več, sprejemanje odloči- tev na področju ekonomike to- baka ni omejeno na obliko- valce vladne politike. Vsak po- samezni potrošnik soodloča o tobačni ekonomiki vsak dan, ko se odloča za nakup ali nena- kup tobačnih izdelkov. Seveda bo posameznikova ekonom- ska odločitev izboljšala oboje, zdravje in blagostanje, za na- kup ob odločitvi tobačnih iz- delkov in uporabo denarja za druge namene. To je odločitev za ekonomiko tobaka, ki jo z veseljem priporočam vsako- mur. Oblikovanje politike v fi- nančnem in zdravstvenem sek- torju lahko pomaga podpreti takšno posameznikovo odloči- tev. Globalni obratovalni pri- hodki od tobaka pri eni sami tobačni družbi so več kot podvojena vsota, potrošena za zdravstveno varstvo na Kitaj- skem, v deželi z največ pre- bivalci na svetu. Tako je ve- dno bolj očitna moč tobačne industrije. Zaradi tega potre- bujejo sile javnega zdravstva vedno večjo moč. Neuspešnost pri učinkovitem preprečevanju porabe tobaka bi tiho potrdila nadaljnjo nepreverjeno rast to- bačne epidemije. Minili so časi malodušnih naporov. S sku- pnim delovanjem za zmanjše- vanje učinka tobačne epide- mije lahko zdravstvene in eko- nomske ustanove naredijo svet bolj zdrav, in naš življenjski prostor pa bolj prijeten. Dr. Hiroshi Nakajima Director General r ir-&--^.-J&--W#M«>«4M«>«4M 10 KAMNIŠKI OBČAN planinstvo 22. JUNIJA 1995 Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XXXV Okno v SZ grebenu Brane Odprtina v grebenu zraven Kotličev, nmv približno 2.000 m. Tudi Brana je precej votla, Čeprav ne toliko kot Planjava. Ko gremo po poti s Kamni- škega sedla po severnem pobo- čju Brane proti Kotličem, lahko vidimo zanimiv mostič čez žleb, scakih 20 do 30 m nad potjo. Ker je skrit v pobočju, moramo biti pazljivi, da ga sploh opazimo. Nastal je zaradi delovanja vode in preperevanja kamnine. Ko se spuščamo s Ilirske gore v Kotliče in se občasno ozremo v SZ greben Brane, opazimo približno 40 metrov nad sedel- cem, kamor nas nato privede ----.----------1----,-------- pot, temnejšo liso, kot neke vr- ste votlino. Vendar to ni votlina, česar pa s te poti ne moremo zaznati, ampak okno. Pravzaprav so okna kar tri in to v kombinaciji z enim vhodom in tremi izhodi. Za- radi preperevanja kamnine se je grapa vedno bolj poglabljala in lezla vedno više in globje v goro. In ko je bila dovolj glo- boko in dovolj visoko, so nastali izhodi kar na treh koncih - v treh oknih, ki vsa gledajo v isto grapo. Eno okno je skorajda v Marjan Plemeniti VrhpoJj© 73, tel. 831-058 POPRAVILO I I - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, ~ malih gospodinjskih aparatov, ~ pooblaščeni serviser bojlerjev TIK! - napeljava In popravilo etektro Inštalacij strehi, oboku votline brez dna. Ima približno 2 do 3 metre pre- mera. Najgloblje v gori je naj- manjše okno, veliko približno 2 in pol krat dva metra. V boku stebra je okno malo večje, ne- pravilne oblike in meri pribli- žno 3 krat 4 metre. Odprtina na drugi strani, skozi katero se na- daljuje grapa, je pa precej večja, približno 7 krat 4 metre. Poleg tega je nekaj metrov niže in levo od okna, če gle- damo od Kotličev proti oknu, tudi manjše brezno. Ni veliko, globoko je približno 6 do 7 me- trov, vendar je ozko in ima dve odprtini. Okno je vidno tudi iz do- line Kamniške Bistrice in sicer iz Konca. Približno 100 metrov naprej od spodnje postaje žič- nice na Kokrsko sedlo je obra- čališče za avtomobile in tam je tudi stara pot za Kokrsko sedlo. Po njej gremo dobrih 30 me- trov in se ozremo proti Brani. Ko gledamo navzgor po Kotli- ški grapi proti Kotličem, se v grebenu tik poleg škrbine kaže svetla pika - okno v SZ grebenu Brane. Še bolje ga vidimo, če gremo višje po poti, vsaj do me- sta, kjer se pot prvič močno pri- bliža grapi, ki jo prečka dobrih 70 metrov od obračališča in se svet malce odpre. Ko gremo po poti proti Kokrskemu sedlu, nam pogled na okno v precej- šnji meri zakriva drevje. DOSTOP: Najenostavnejši dostop, ki pa ni nezahteven, je s Kamniškega sedla. Po ozna- čeni poti po severnem pobočju Brane je pot še relativno lahka. Paziti moramo, da nam na gru- šču ne spodrsne in da ne zgre- šimo označene poti. Pri odcepu gremo skoraj vodoravno naprej (levo vodi pot na vrh Brane) do roba, kjer se pobočje prepadno prevesi. Tu se začno klini in je- klenice, ob katerih se spustimo v Boštjanco, da nato poševno navzdol in na koncu skoraj vo- doravno pridemo pod začetek SZ grebena Brane. Približno 15 metrov, predno gre pot skozi ozek okrogel kaminček (okoli 40 metrov pred sedelcem), za- vijemo levo v strmino. Po gru- šču gremo plezaje v smeri gre- benskega stolpa okoli 30 me- trov navzgor in nato splezamo desno na grebenček. Okna so nekaj metrov pod nami. Če pa hočemo priti do sa- mega okna, potem splezamo malo pred sedelcem desno pod previsom v nekakšen kot in nato po desnem grebenčku na- ravnost navzgor na grušč pod oknoma. S Kamniškega sedla približno eno uro. Možen je tudi dostop po označeni poti s nasprotne smeri (Kokrskega sedla, okre- šlja skozi Turski žleb) ali pa po brezpotju kar pa je primerno samo za trenirane in izkušene. Če hočemo priti do samega okna, potem je potrebno že ob- vladanje plezanja III. stopnje in seveda ustrezna oprema in pri- meren vodnik (GV). Če hočemo videti okno iz Konca, je dostop do Konca po- vsem enostaven: gremo lahko peš (pribl. 1 uro) od Doma v Kamniški Bistrici, lahko pa se pripeljemo celo z avtomobilom, če se nam ga le ne zdi preveč škoda. V tem primeru je kori- stno imeti dober daljnogled. Za ta ogled od daleč pa vodnik skoraj ni potreben. B. POLLAK Okni na začetku severozahodnega grebena Brane, nad Kotlići Mar kamniško kegljišče izgublja svoj namen? Kegljači kamniškega kluba končujejo še eno sezono. Kdo ve, katero že? Kljub temu, da se št vedno srečujejo s problemi, kot so neurejen status kegljišča, pa neurejen status športa v dr- žavi in posledično tudi v občini, lahko ponovno govorimo o uve- ljavitvi lega športa na občinski pa tudi na državni ravni. Kegljačice so po slabem za- četku sezone sicer izpadle iz najvišje državne lige, so pa pred koncem tekmovanja nanizale nekaj zmag in presenetljivo sko- raj ostale med najboljšimi. Re- cimo, da jim je letos zmanjkalo športne sreče in da se je liga vsaj zanje prekmalu končala. Ob prizadevnem delu igralk, kančku sreče in strokovni po- moči Danice Volčič in Franca Spruka pa lahko že v prihodnji sezoni ponovno napovemo vr- nitev med najboljše. Člani stro- kovnega sveta se prav s tem namenom že dogovarjajo o mo- žnih okrepitvah, na vsak na- čin pa žele v ekipi zadržati vse igralke. Če je ženska ekipa nekoliko zaostala za pričakovanji, pa so fantje v 3. slovenski kegljaški ligi - zahod suvereno opravili s konkurenco. V 18. kolih so šti- rinajstkrat zmagali in le trikrat izgubili, kar je zadostovalo za prvo mesto in napredovanje v 2. državno ligo. V konkurenci najmanj desetih izenačenih ke- gljačev, ki se iz kola v kolo bo- rijo za eno od mest v ekipi, so najbolj zaslužni za uspeh Mi- ran Markovič (tudi vodja ekipe in trener), Drago Flerin (po- močnik trenerja), Brane Potoč- nik, Bojan Marinček, Brane Mi- hajlov, Rudi Vidic ter Janez in Vido Hančič, še posebno veliko breme je nosil trener Marko- vič, ki je bil tudi med boljšimi igralci. Najtesnejši konkurenti Ka- mničanom so bili igralci LOG Steinela iz Klanja in Jeseničani, s katerimi so Kamničani ob re- miju v drugem dvoboju tudi izgubili. Poraz so zabeležili tudi v tekmi z ekipama Izole in Go- rice. Padec forme je bilo zasle- diti prav ob prehodu starega v novo leto, ko je bil tudi odmor med prvim in drugim delom pr- venstva. Še sreča, da ni predolgo trajal in da so se fantje hitro Ujeli ter v zmagovalnem ritmu nadaljevali do konca prvenstva. Uvrstitev v drugo ligo je še bolj odmevna, če vemo, da je Gorica, ki je lani izpadla iz druge lige zasedla šele četrto mesto in da v kranjski ekipi po- leg številnih odličnih tekmoval- cev nastopa tudi Šemrl, ki je na državnem prvenstvu osvojil vi- soko šesto mesto. Z odličnimi rezultati so se odrezali tudi najmlajši tekmo- valci, saj v razvrstitvi za državno prvenstvo med deklicami do 9 let vodi Kamničanka Tadeja Ko- kalj, v kategoriji deklic do 11 let ska sredstva ne zadoščajo niti za kritje stroškov ogrevanja, vode in elektrike, kaj šele, da bi si lahko tekmovalci privo- ščili obnovo stez ali pa zame- njali dotrajano elektroniko. Pre- vozi tekmovalcev na tekmova- nja in kritje štartnin pa gre tako največkrat kar iz žepov tekmovalcev in amaterskih de- lavcev. Kamniški kegljači so iz- jemno veseli, da njihovi uspehi zanimajo sponzorje, ki jih si- cer še ni dovolj, vendar ta do- Kamniška kegljaška ekipa s Francijem Sprukom. pa Anja Flerin, pred še dvema Kamničankama: AlmoTiganj in Barbaro Hočevar. Na odličnem drugem mestu je v najmlajši de- ški kategoriji še Mihad Sabotič. Daje delo z najmlajšimi kljub težkim razmeram in stalnem pomanjkanju sredstev res do- bro, dokazujeta tudi dva dr- žavna rekorda, ki sta ju v svo- jih kategorijah dosegli Tadeja Kokalj in Anja Flerin. Seveda teh uspehov najmlajših ne bi bilo brez prizadevnega men- torja Slavka Šuštarja, starejšega, ter finančne podpore staršev teh bodočih šampionov. Vsi ti rezultati, ki kamni- škemu kegljanju napovedujejo še svetlejšo bodočnost, pa kaj hitro dobe trhle noge, če pogle- damo, v kakšnih pogojih špor- tniki nastopajo. Kegljišče je do- bilo najemnika, ki ga vsaj špor- tni status ne zanima prav do- sti, klub je izgubil bife na ke- gljišču in izpad dohodka se še posebno pozna pri kritju stro- škov vzdrževanja in investicij. Tako se dogaja, da proračun- datna sredstva, ki jih prido- bimo z reklamnimi storitvami, že pomenijo pomembno po- stavko v kegljaškem proračunu. Delno nadomeščajo tudi izgu- bljena sredstva iz bifeja. Eta Ka- mnik tudi letos ostaja pokrovi- telj ženske kegljaške vrste, ki ime te znane kamniške tovarne z uspehom predstavlja po celi Sloveniji. Upamo, da bomo še letos našli pokrovitelja tudi za moško ekipo. Veselje in volja do dela pa ob- stajata, in to bodo vsi, ki jim Ke- gljaški klub Kamnik pomeni več kot le bežno epizodo, dokazali 17. junija na dnevu kegljanja. V popoldanskih urah se bodo namreč kot tekmovalci pomerili tudi sponzorji, simpatizerji, po- litiki, rekreativci in vsi vi, ki vas bo pot zanesla na kegljišče. Sezono bo klub zaključil 23. junija z redno letno skupščino, na kateri bodo podelili tudi pri- znanja najboljšim kamniškim kegljačem in kegljačicam! MATIC ROMŠAK Iz življenja planincev Uspel trimski pohod na Veliko planino Letošnjega trimskega pohoda na Veliko planino se je udeležilo 23 ljudi, kar je za oblačno vreme in glede na napoved nestanovi- tnega vremena kar lepo število. Za pravo pot in varnost so skr- beli štirje vodniki iz Kamnika in ena vodnica iz Kranja. Pohod je potekal po lovski poti s Kraljevega hriba čez Ri- gelj. Ta pot je toliko obnovljena, da je bila hoja po njej prav pri- jetna in ob primerni pazljivosti na nevarnih mestih tudi dovolj varna. Lične zelene tablice pa so na nekaterih mestih tudi udele- žencem povedale, da jih vodniki peljejo po pravi poti, v kar sicer niso dvomili. Velika planina je sprejela po- hodnike z bogato cvetno pre- progo. Tudi po 16 cvetov koeho- vega svišča skupaj, k i so bili vi- deti kot šopek, je modrelo med travo, ki je šele dobivala pravo zeleno barvo, da o drugem cve- tju niti ne govorimo. Skrbni go- spodarji pastirskih koč na Ve- liki planini so imeli »tlako« - popravljali so škodo, ki jo nare- dila zima in tudi tako pripravljali planino za poletno pašo. Udeleženci pohoda so si mi- mogrede bežno ogledali tudi ne- katere naravne znamenitosti Ve- like planine (Luknjo, vhod v Kofco, Veternice), počili in se okrepčali v Domžalskem domu, postali pri kapeli Marije Snežne in se nato čez Konjščico in Dol vrnili v dolino. Tam so nekateri v prijetnem gostišču na Kraljevem hribu zaključi turo. Vsem bo ta pohod verjetno ostal v lepem spominu. Gotovo pa se ga bo še najbolj spominjala simpatična mlada Špela, pa ne samo zaradi bolečih nog, ampak predvsem zaradi svoje osebne zmage, saj je bila to njena prva tako dolga in naporna tura. Izpiti za vodnike PZS na Kokrskem sedlu Planinska zveza vzgaja pred- vsem za potrebe planinskih dru- štev vodnike za vodenje raznih izletov, pohodov in tur različ- nih težavnosti. Tako je bilo le- tos organiziranih več tečajev za osnovno vodenje v kopnih (A kategorija) in snežnih razmerah (D kategorija), poleg tega pa tudi tečaj za vodenje po zahtev- nih in zelo zahtevnih poteh in lahkem brezpotju v kopnih raz- merah (B kategorija). Eden od teh tečajev za zahtevnejšo kate- gorijo je potekal n Koroškem, drugi pa na Veliki planini. Izpiti za oba tečaja pa so bili skupni. Začeli so se v petek, 9. junija, zvečer na Kokrskem se- dlu z reševanjem testov iz psiho- logije in tehnike vodenja in na- daljevali v soboto s praktičnim preizkusom pridobljenega zna- nja na turi s Kokrskega sedla po opuščeni plezalni poti na Kalško goro in naprej po brezpotju čez Kalca do Žagane peči. Vreme sicer ni bilo najlepše, vendar po- vsem primerno, da so lahko kan- didati za vodnike pokazali svoje sposobnosti v najtežjih pogojih vodenja, ki jih še obsega nji- hova kategorija: na plezalni poti z delno polomljenimi varovali v dežju, po brezpotju pa v megli. Vseh kandidatov za B katego- rijo, ki so uspešno prestali celo- tno preizkušnjo, je bilo 24 iz sko- raj vseh koncev Slovenije. Na te- čaju sta kot inštruktorja sodelo- vala tudi gorska vodnika iz Ka- TRGOVINA MOJCA Medvedova 16, Kamnik tel.: 817-381 - prašek VVelser Reise 2,4 kg 599 SIT - sladkor (2 kg) 243 SIT - olje 176 SIT - kava Klub (100 g) 140 SIT -Ms 133 STT In še In še po ugodnih cenah! Upokojencem priznamo 7% popusta 30. junija, 1. in 3. julija. Ob nakupu nad 2.000 SIT podarimo 100 g kave. Čestitamo za prazniki 1 TOSggCBBSgggggggigSiregg^CgggBgagSSBBgSggg ^*vww,w*w* mnika Janez Benkovič in Bojan Pollak. Slednji je bil tudi teh- nični vodja ljubljanskega dela tečaja in celotnega tehničnega dela izpita. Koče v visokogorju so spet odprte Kamniško planinsko društvo, ki oskrbuje koči na Kamniškem in Kokrskem sedlu, se je letos odločilo odpreti obe postojanki prej kot prejšnja leta.Tako je od- prlo kočo na Kamniškem sedlu že v soboto, 3. junija, ob tekmo- vanju iz gorskega teka iz Kamni- ške Bistrice na Kamniško sedlo. Koča je bila nato med tednom še zaprta, ob koncu tedna pa so jo spet odprli. Stalno bo odprta od polovice junija naprej do srede oktobra - odvisno od vremena in razmer. Cojzovo kočo na Kokr- skem sedlu so odprli teden dni pozneje prav zaradi izpita za vodnike PZS. Tudi ta bo nato stalno odprta do oktobra. Oskrbnica na Kamniškem sedlu bo dobro znana, prijazna Mi- heličeva Franca. Torej bo uspe- šni »ansambel Mihelič« še na- prej skrbel ob pomoči gospo- darja koče, Franca Vettorazzija, za dobro počutje obiskovalcev. Na Kokrskem sedlu je pa le- tos prevzela oskrbništvo doma- činka Bernarda Gradišek, tako da bo tudi tu vse poskrbljeno, ob pomoči gospodarja Mate- vža Koširja, za pravo planinsko vzdušje. Tudi Kocbekov dom na Korošici bo odprt od srede ju- nija (16.) pa do konca septembra - odvisno od razmer. Glede na to, da je bila le- tošnja zima kolikor toliko bo- gata s snegom, je ostalo pod stenami in v grapah še precej snežišč. Na to morajo računati vsi, ki se bodo s sedel podajali na višje vrhove ali pa na preče- nja. Posebej nevarna znajo biti snežišča na severni strani Ka- lške gore, severnemu pobočju KoČne in Grintovca, pod Dol- gim hrbtom, na vzhodni strani Skute, v Boštjanci, na severni strani Brane in Ojstrice, tudi v grapah (npr. v Wisiakovi) in na vzhodnem pobočju Planjave, pa tudi drugje. To velja predvsem v juniju, čeprav bodo snežišča še tudi pozneje. Ob hladnih jutrih je sneg običajno pomrzel in trd, zato lahko podplat kaj hitro zdr- sne. Pa tudi čez dan, ko se oto- pli in se sneg omehča, ni vsaka stopinja varna. Zato je potrebna pri prečkanju snežišč poleg pri- merne obutve še posebna previ- dnost, pa tudi uporaba cepina še nekaj časa ne bo prav nič odveč. BOJČ 22. JUNIJA 1995 spori KAMNIŠKI OBČAN 11 Športni utrip na domačih in gostujočih tekmovanjih Najprej so konec aprila na tra- dicionalnem Mekinjskem krosu tekmovali tekači. Veliko mladih in tudi izkušenih tekačev se je podalo na proge po okoliških va- seh. Dolžina je bila prilagojena starosti in vzdržljivosti (1, 6, 12 km). Med člani je do cilja najhi- treje pritekel Romeo Živko. Za organizatorje, ki so zelo lepo iz- peljali prireditev, je tudi velika čast, da zmaga tako znano ime iz atletike, kot je Romeo. V Meki- njah je postavil tudi nov rekord najdaljše proge. Pri ženskah je na pol krajši progi slavila njegova življenjska sopotnica Anica Živ- ko. Uvrstitve najhitrejših obča- nov Kamnika: drugo mesto med moškimi si je pritekel Ivan Urh, četrti je bil najhitrejši krajan Me- kinj Lado Kveder, šesti Marjan Veršnik, osmi Martin Vrhovnik itd. Pri ženskah je četrto mesto osvojila mladinka Andreja Moč- nik. Pohvalna je množična ude- ležba najmlajših, ki prav v Meki- njah lepo pokažejo, da radi teče- jo. S podobnimi prireditvami jih je potrebno vzpodbujati, da osta- nejo aktivni tudi, ko odrastejo. Novoustanovljeni kolesarski klub Anžex Team je pod vod- stvom neutrudnega organizatorja Martina Kemperla pripravi! kro- nometer Kamniška Bistrica. Kljub dežju se je na startu prija- vilo 77 cestnih kolesarjev in kole- sark. O času na kronomeler od- loča seveda fizična pripravlje- nost, pravilna razporeditev moči za celotno progo od Orla do par- kirišča v Bistrici in idealna linija vožnje. Seveda se nekaj dragoce- nih sekund pridobi tudi s kolesar- sko opremo, ki izboljša aerodina- mično lego telesa med vožnjo in obroči, ki imajo med vožnjo večji vztrajnostni moment. Malenkost pa rezultate kreira tudi vreme. Dež in veter se v tekmovalni uri tudi lahko spremenita in poskrbi- ta za izgovore po tekmi. Sekunde pa na takšnih tekmovanjih poka- žejo, koliko veljaš. Najmanj se- kund je za vožnjo po dolini Bi- strice porabil Skofjeločan Go- razd Podrekar - 13.13, drugi čas je s prirejenim gorskim kolesom dosegel domačin Sandi Srdar - 13.24, tretjega pa Gregor Ja- nežič iz Kranja. Sledili so Černe, Bogataj, šesti čas pa je prikolesaril organizator Martin Kemperle in z rezultatom 13.35 zmagal v kategoriji nad 30 let. Pod 14 minut sta privozila tudi najhitrejša veterana nad 40 let - Janez Žakotnik in Jože Ro- gelj. Med ženskami je Vida Uršič osvojila drugo mesto za Minko Logonder. Vida je še čutila po- sledice padca. Skupaj je bilo na startu tokrat 18 Kamničanov, ve- čina članov AnžexTeama. Re- zultati: Blaž Bencinu 15.22, Jože Lindič 15.09, Kristjan Hvala 15.29, Goran Jovanovič 15.26, pisec MM 13.44 itd. Da je kolesarjenje šport za vse, so dokazovali veterani. Na cilj je kot vsi drugi pripeljal 80-letni Milan Žirovnik. Njegov čas 20.57 je vsega spoštovanja vreden, marsikateri mlajši udeleženec ne bi bil hitrejši. Glavni pokrovitelji so bili: Krovstvo Štebe, Sloveni- javino in Čuk Roberte. V novo nastajajočih Termah Snovik in okolici te prijazne vasi- ce v Tuhinjski dolini so se 20. maja podili gorski kolesarji. Svo- jo spretnost in vzdržljivost je pri- šlo preizkusil 78 kolesarjev. Od boljših slovenskih hribolazcev smo pogrešali le Marjana Jauka, prišli pa so gostje iz Zagreba in tekmovanje naredili mednarod- no. Na lepo trasirani krožni progi v dolžini 5 km z 220 m vzpona so na svoj račun prišli tudi gledalci, ki so imeli kaj videti. Kolesarji se niso ustrašili pol metra globoke- ga blata, spolzke trave in kame- nja, navpične prelomnice. Gle- dalci pa so tekmovalce vzpodbu- jali tudi na vzponih. V zadnjih krogih je bilo garačem še posebej težko, pa ne samo zaradi utruje- nosti, pač pa tudi zaradi dodatne zemeljske obtežitve blata, ki se je nabiral na kolesu in telesu. Števi- lo krogov je bilo prilagojeno po- samezni kategoriji, Dva kroga je izmed treh žensk, ki so se podale na progo, najhitreje zaključila Ivana Ruszkovski iz Zagreba, med veterani je prvi zaključil Ilija Mištrafovič iz Kranja. Da svet na mladih stoji, so dokazovali mla- dinci, saj jih je bilo na startu čez 30. Čast Kamničanov je najlepše reševal Tadej Trobevšek z zma- go, tudi drugo in tretje mesto sta zasedla njegova ljubljanska klub- ska kolega iz Uniteama Rok Drašler in lanski državni prvak Urban Komac. Člani smo imeli v planu šest krogov. Najhitrejša v Snoviku sta bila Primorca. Zmagal je Boštjan Brelih iz Idrije, ki pozimi veliko trenira z Valterjem Bončo (pro- ti), pred Goričanom Alešem Bo- škinom, lani še mladincem. S pr- vouvrščenima se je dolgo kosa! domači matador Sandi Srdar, vendar je bil zaradi padca zado- voljen tudi s tretjim mestom. Če- trto mesto je zasedel Zagrebčan Igor Mašič, peto najatraktivnejši na spustih Primož Štrancar iz Aj- dovščine in šesto večkratni zma- govalec vzpona na Vršič Rok Čeme. Do cilja je pripeljal tudi do nedavnega poškodovani do- mačin Jure Kukovič kot 10. Tudi debitant na MTB tekmah Marko Kotnik se je kot novinec uspešno spoprijel z zahtevno progo. Od 7 kolesarjev s kamniškega konca nas je nekaj obstalo ob progi, kot je na takšnih dirkah običaj, saj smo servisirali. Kako atraktivno in zanimivo je bilo tekmovanje, sta lepo prikazali tudi reportaži na TV Impulzu in MMTV. Tek- movanje so s pomočjo gostoljub- nih domačinov uspešno pripravili člani kolesarskega kluba KIK Kamnik s Petrom Zamikom na čelu. Teh tekmovanj pa ne bi bilo brez sponzorjev, ki so nesebično pomagali in so svoje reklamne učinke lahko videli tudi na tek- movanju. In kako smo se odrezali na go- stovanjih? Vida Uršič je letos peljala že kar nekaj dirk, izstopata pa dve. Njena najboljša mednarodna uvrstitev je vsekakor 19. mesto na enodnevni dirki v Cremi pri Milanu. V kolesarski Italiji je na eni največji spomladanski dirki sodelovalo 95 predstavnic iz 14. držav. Vida je tekmovala tudi v Novem Sadu v novi Jugi. Zgo- dovinski prvi nastop po ukinitvi embarga je zamudila za en dan, kolesarji Celja so tekmovanje za- čeli toliko prej. V tamkajšnjih medijih, predvsem televiziji, je bila deležna takšne medijske pozornosti kot prej v vsej 15-letni karieri v Sloveniji. Stranjski šolarji so tudi letos odlično tekli na krosu Dnevnika v Domžalah. Na šolskem držav- nem prvenstvu v vsaki kategoriji (šolski razredi) tekmuje čez 150 šolarjev-tekačev. Stranjski teka- ški dream team, na občinskem tekmovanju so premočno prema- gali ostale šole, je po lanskoletni zmagi letos osvojil 3. mesto. Na najbolje zastopanem pomladan- skem cestnem uličnem teku v Tr- žiču je zmagal mekinjski gost Ro- meo Živko. Glede na konkuren- co so dobro tekli in zasedli Miro Kregar 16., Lado Kveder 19. in Marko Kotnik 20. mesto. Na prvem gorskem teku za Slovenski poka! v pogorju Pece na Koroškem je Lah Urh ponov- no dokazal, da je odličen gorski tekač. Kljub težavam s poškod- bami se je uvrsti! na odlično 3. mesto. Uspeh sta dopolnila Ivan Urh z 9. mestom in Rajko Novak z 19. Ob prazniku Osvoboditev Ljubljane so tam sodelovali tudi Kamničani. Med njimi sta bila najdlje na progi Rajko Novak in Martin Vrhovnik, ki sta na teku trojk na 28 km skupaj z Kalanom osvojila 9. mesto. Nekaj minut hitreje je primarširal (časih je bil to Partizanski marš) Miro Kregar s svojo triatlonsko trojko Kogoj, Marinko. Osvojili so nehvaležno 4. mesto. Najhitreje pa je pot do zmage opravila Andreja Mali. Na teka- ških rolkah po ovinkastih ljub- ljanskih ulicah ji ni bila kos nobe- na zimska konkurentka. Slast zmage je v Pontebbi pri Trbižu (Kanalska dolina) okusil Sandi Srdar. Na 40 km dolgem gor- skem kolesarjenju z 2000 m viš. razi. mu tekmeci nismo delali po- sebnih preglavic kljub temu, da je bilo to pokalno tekmovanje za kolesarje Furlanije Julijske Kraji- ne. Da bodo vedeli, kaj je SLO MTB, smo poskrbeli še ostali Slovenci, saj smo se še štirje uvr- stili med prvih pet (MM 5. me- sto). Mladinci so se uvrstili kar na prve tri stopničke. Znanci iz Snovika so samo premešali vrstni red. Tadej Trobevšek je bil na drugem mestu, tokrat pa je servi- siral Jure Kukovič. 1. 7.1995 - Dan vaterpolistov Slovenije v Kamniku Zadovoljstvo udeležencev lan- skega 1. dneva vaterpolistov Slo- venije nas je ohrabrilo, da izpol- nimo obljubo o tradicionalnem srečanju. Tako bo v soboto, 1. 7. 1995, na kamniškem bazenu že 2. dan vaterpolistov Slovenije. Domačini, Vaterpolo klub Ka- mnik, smo povabili klube iz Ko- pra, Portoroža, Kranja, Ljubljane, Celja in Maribora. Večina je svojo udeležbo že potrdila. Zbor udeležencev bo že ob 10. uri. ob 16. uri: tekma letnik 79-77 ob 17. uri: tekme članov in ve- teranov V odmorih med tekmami bodo potekala šaljiva tekmova- nja za gledalce. Srečo bodo gledalci lahko pre- izkusili z nakupom srečk, saj bo organiziran bogat srečelov, po- skrbeli bomo tudi za lačne in žejne. Pred mnogimi leti je bil bazen v Kamniku zbirališče in center Program srečanja: od 10.-11.30: tekme letnik 83 in mlajši od 11.30-14: tekme letnik 81 in mlajši ob 15. uri: SVEČANA OTVO- METOD MOČNIK RITEV družabnega ter športnega življe- nja v poletnem času. Nekdanje obiskovalce vabimo, da obudijc spomine, mlade pa, da izrabijc priložnost za lepa doživetja. Vaterpolo klub Kamniti Organizacijski odbor »Dneva« Odbojkarji zaključili še eno uspešno sezono Z zadnjimi tekmami v mini od- bojki se je končala še ena se- zona, ki je bila izjemno dolga in naporna, vendar pa je pokazala, da je kamniška odbojka vseeno še v slovenskem vrhu. Članska ekipa je v tej sezoni kljub velikim izgubam v igral- skem kadru uspela ostati v elitni druščini, kar je glede na dejstvo, da se kvaliteta vztrajno viša, lep uspeh. Odločilna tekma za obstanek v tej ligi je bila tekma proti Bledu, ki je letos nastopil okrepljen, vendar pa so Kamničani presene- tili svoje navijače in sami sebe ter borbenim Blejcem v kamni- ški dvorani niso prepustili niti niza. S to tekmo so si tri kola pred koncem zagotovili obsta- nek, kar je bil pred sezono tudi cilj. V ekipi velja pohvaliti po- dajalca Roberta Jenčiča in pred- vsem mladega Gašperja Ribiča, ki je z izredno prizadevnostjo na treningih dobil priložnost tudi na tekmah in jo je v celoti izkori- stil. Na veliko žalost pa je bil Ribič med mladimi igralci osa- mljen primer, saj ostali niso zdr- žali napornega tempa, zato je nji- hova forma preveč padla. Igra je ponovno slonela na izkušenejših igralcih, ki pa so imeli veliko težav s poškodbami, kar je bil, glede na skromno število igral- cev, velik problem. Poleg tekem v ligaškem tekmovanju so igralci prve ekipe zelo uspešno nastopili v slovenskem pokalu. Uspeli so priti v polfinale, kjer jih je izločil kasnejši zmagovalec iz Maribora. Naporna sezona se je končala v aprilu, Kamničani pa so odigrali 30 tekem v prvenstvu in 8 v po- kalu. Poleg prve ekipe je tudi druga ekipa, ki je sestavljena večinoma iz mladincev, že drugo leto na- stopila v 3. ligi. Tokrat jim je, kljub velikim težavam z začetno sestavo ekipe, na koncu uspelo osvojiti zelo dobro 4. mesto, Omeniti velja, da je trenersko delo s to ekipo uspešno opravil Franci Obolnar, ki je bil še do ne- davnega igralec v prvem moštvu. Ekipa se je odlikovala z borbeno- stjo, ki ji je na koncu, kljub neiz- kušenosti, prinesla visoko uvrsti- tev. Največ se je v tej sezoni pri- čakovalo od mladincev, ki so po ocenah sodili v sam vrh, vendar so imeli izredno smolo, saj jih je v okviru ljubljansko-kamniškega okrožja izločila ekipa Olimpije, ki je bila na koncu državni prvak. Da bi bila smola še večja, so jih igralci Olimpije premagali z naj- tesnejšim možnim izidom, Ka- mničani pa so zaradi poškodbe nastopili brez Gregorja Orla, ki je bil letos eden ključnih igralcev. Ekipa je na koncu našla zadošče- Enaistmetrovke 25:0 za Kamnik S tem »epohalnim« rezulta- tom so končali prvenstveno no- gometno tekmo mladinci Ka- mnika in Belinke 22. 4. 1995 na stadionu v Mekinjah. Tudi- gostje so igrali z 11-mi igralci. Najmlajši ponovno v Trsti« Napadalca Bor-Farca Longo in Giraldi sta odločila tekmo z najmlajšo ekipo NK Kamnik (2:1), ki je bila odigrana 26. 3. 1995 v Trstu. Strelec za Ka- mnik je bil Vrečar. Srečanje je dobilo veliko publiciteto v tamkajšnjem tisku, obvezno sli- kanje pred pričetkom tekme pred številnimi fotoreporterji Pa je pri igralcih povzročilo tudi malce treme. Tončkovi senzorji Tone Vinkovič, dopoldan študent elektrotehnike, popol- dan pa je med vratnicami NK Kamnik, je na prvenstveni tekmi v Moravčah z lepo pa- rado ubranil enajstmetrovko. Navijači in soigralci pričaku- jejo, da bo imel senzorje vklju- čene ob vsaki nevarnosti pred svojimi vrati. Občinski derbi domačinom Kamnik : Komenda 1:0, stre- lec Novak. Enakovredna igra pred velikim številom gledal- cev. Odločile so izkušnje Ka- mničanov. Poraz je goste poti- snil k dnu tabele, toda zdajšnje sposobnosti »vitezov« so večje. Vztrajati do konca! Uspešno v gosteh Če zmaga Članske ekipe NK Kamnik v Cerknici (3:0) ni po- menila presenečenja, je zmaga nad prvoplasirano Ilirijo v Šiški (3:1) prvovrstno ligaško prese- nečenje pomladi. Iliriji ni mo- gel pomagati niti »šef« Smolni- kar (javnosti znan po dogodkih v Depali vasi). Zmago Kamni- čanov so bučno proslavili v Čr- nomlju, kajti tamkajšnja Kolpa je v boju za prvo mesto. Tudi njim so Kamničani spomladi že odrezali točko. M. M. Razstava NK Kamnik vabi vse prijatelje športa na ogled razstave 75 LET NOGOMETA V KA- MNIKU, ki je odprta do 26. junija v Razsta- višču Veronika v Ka- mniku. Vabljeni so tudi ljubitelji starih fotografij in spominov na kamni- ško družabno življenje v preteklih desetletjih. nje v prvenstvu srednjih šol, ko je v skoraj popolni postavi osvojila naslov državnega prvaka. Dokaj uspešno so nastopili tudi kadeti, ki so se uspeli uvrstiti v kadetsko ligo in si z 4. mestom zagotovili okvirno 8. mesto v Slo- veniji. V konkurenci pionirjev je bilo podobno kot pri mladincih, saj so Kamničane v predtekmovanju izločili kasnejši državni prvaki, kar je za to generacijo velika smola, ker jim najbolj primanj- kuje predvsem močnih tekem. Prvič so letos začeli načrtno delati z mlajšimi pionirji, ki so v dveh mesecih odigrali kar 20 tekem in se uvrstili v slovenski finale, kjer pa se je pokazalo, da je za preboj med prve tri v državi potrebno delati že v 3. in 4. ra- zredu osnovne šole. Vsekakor pa velja, da raste v Kamniku nov mladi rod od- bojkarjev, ki bodo že čez nekaj let predstavljali klub. Tako je le- tos organizirana poletna šola od- bojke na zunanjih igriščih pod vodstvom trenerja Gregorja Hri- barja, na katero ste vabljeni vsi, ki obiskujete osnovno šolo. To je le kratek opis rezultatov dela, ki so ga odbojkarji naredili v tej sezoni, ko so se kot vedno borili tudi s finančnimi težavami, za katere kaže, da v naši občini ni posluha. To leto so namreč na- stopili brez glavnega sponzorja in prav sramotno je, da so ka- mniška podjetja prispevala manj kot podjetja iz preostale Slove- nije. Vseeno pa velja omeniti ne- katera podjetja iz občine, ki so prisluhnili težavam vrhunskega športa: Kalcit, L. B. Kamnik, SKB Kamnik, Eta, Novi Graniti, Gra- ditelj, Kočna, Svilanit in na koncu TAD EUROPE KERIN, ki je letos ponovno prispeval največji delež. Vsem tem se igralci in uprava kluba zahvaljuje in upa, da jim boste priskofili na pomoč tudi v prihodnje. JOŽE JANKOVIČ Balinanje Po 9. kolu Virtus skoraj v vrhu Potem ko so balinarji dupli- škega Virtusa v Postojni morali pre- pustiti zmago Soviču, vodeči ekipi v I. državni ligi, so naslednji dan, v nedeljo doma spet slavili zmago v tekmi s Slogo iz Ljubljane z rezul- tatom 9:7._________________ Ivo Koretič in Cveto Lanišek pred polEnalmm tekmovanjem v parih. Po devetem kolu I. državne lige je v vodstvu Sovič s 25 točkami, drugo in tretje mesto pa si delita z 19 točkami BK Virtus in Jadran Pata iz Izole, sledijo Jesenice s 15 točkami itd. Posebej kaže opozoriti tudi na rezultat, ki sta ga v paru na polfi- nalu državnega prvenstva v Skofji Loki dosegla člana BK Virtus Ivo Koretič in Cveto Lanišek. Med 240 pari z ljubljanskega, gorenjskega in štajerskega območja, ki so se med seboj pomerili v predtekmo- vanjih do polfinala, sta se uvrstila na odlično 9. mesto. To pomeni, da jima je za eno mesto ušla uvrstitev v finale. (fs) Iščemo prodajalca za delo na stojnici. Pogoj vozniški izpit. Trgovina Scorpio, Moste 881 A, Komenda. J Z KAMNIŠKI OBČAN kronika 22. JUNIJA 1995 Pozdravi Kamniških koiednikov s poti po Kanadi LAKE LOUlSE Tha Columbia Iceffctas^j-jv covering 150 squaie miles a!85pQ^feovrf PHOTO - S'nx,i Hoyta l Vf-' Novice iz Alpskih cest Turistična regijska skupnost ALPSKI SVET KARAVANK KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP - program Alpske ceste organizira v sodelovanju z evropskim programom OUVER- TURE Mednarodni razvojno raziskovalni tabor o vplivu ekolo- ških turističnih programov v alpskem svetu. Tabor bo od 14. do 23. avgusta v Kamniški Bistrici. Prijave in dodatne informacije sprejema TIC Kamnik, tel: 831-470. Slovenski inovatorji se bodo 24. junija ob 11. uri zbrali v Termah Snovik, kjer bodo predstavili nove programe pomoči mladim inovatorjem ter nov program ekološke inovacije v tu- rizmu. Vsi kamniški inovatorji so vabljeni! V okviru programa Alpske ceste bo 26. junija od 17. do 21. ure na Občini Kamnik tečaj za gostince in turistične delavce. Zanimive bodo teme o komuniciranju z različnimi kategorijami turistov in priprava različnih kategorij kvalitete in zahtevnosti turističnih storitev ter izdelkov. Udeležba je brezplačna. SM lugi io se ie zgoaiio v maju Umor na Kranjski, v zdravstveni dom frače namesto aparata 2. 5. V Podgorju je zgodaj zju- traj prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil udeležen občan ka- mniške občine. Ta je z vozilom podrl betonsko ograjo v dolžini 28 metrov. Ugotovljeno je bilo, da je bil povzročitelj pod vpli- vom mamil. Med pregledom vo- zila so bile najdene injekcijske brizgalke, igle in še rjav prašek, za kateregaje bilo ugotovljeno, da je mamilo. 3. 5. Neznani storilec je nad Motnikom nekemu občanu pose- kal 25 smrek. Policisti so na kraju našli sledove vozila ter kasneje izsledili storilca, sicer Tuhinjca. 3.-4. 5. Vlomljeno je bilo v butik usnjene galanterije na Šu- mi, iz katerega so storilci odne- sli več usnjenih izdelkov, tako da je nastala precejšnja materialna škoda. Storilci so bili po treh te- dnih odkriti. 7. S. V gozdu pri bajerju na Križu je prišlo do požara. Gasilo je 17 gasilcev iz Kamnika. Požar je po vsej verjetnosti povzročil odvržen cigaretni ogorek, zradi katerega se je vnelo suho listje. Pogorelo je grmičevje v obsegu 30x30 metrov. 9. 5. Mladoletni KamniČan se je pošalil in je s solzivcem šprical po prostoru gostinskega lokala v Kamniku. Policisti so ob prihodu sprej odvzeli, občana pa predla- gali sodniku za prekrške. Obravnavana je bila skupina mladoletnikov zaradi izsiljevanja. Prestrašili so enega svojih vrstni- kov in ta jim je moral zato nositi denar (nemške marke). Oškodo- van je bil za okoli 1500 DEM. 10. 5. Ob 2. uri zjutraj se je sprožil alarm v trgovini Ajda na Duplici. Na kraju dogodka je bilo ugotovljeno, da je neznanec z uporabo orodja poskušal odstra- niti okensko steklo; okno je sicer odprl, vendar se je takrat sprožila alarmna naprava. Storilec se je pri tem premislil in zbežal. Prišlo je do zamenjave pošiljke, in sicer je pošiljka, poslana iz Amerike v Avstrijo, prišla na na- pačen naslov. Tako so v kamni- škem zdravstvenem domu name- sto aparata za reanimacijo prejeli paket, v katerem so bile frače, manjša bodala in ameriške gumi- jevke; Avstrijci pa so najbrž dobili aparat za reanimacijo. 13.5. Na Kranjski cesti je prišlo do umora. Stanovalci so javili, da že nekaj časa pogrešajo sostano- valko. Gasilci so v spremstvu po- licistov vlomili v stanovanje. Kra- jevni zdravnik je na najdenem truplu ugotovil znake nasilja. Sto- rilec je bil po 14. dnevih izsleden - šlo je za 36-letnega občana, ki je sicer živel v Šmarci, nazadnje pa v Radomljah. Iz parkirnega prostora pred gostilno Pod skalco je proti Vr- hpolju na regionalno cesto zape- ljal občan iz Domžal. Izsilil je pre- dnost voznici Kamničanki, zaradi cesarje prišlo do trčenja. Povzro- čitelj je kazal znake vinjenosti - alkotest je pokazal 2,2 g/kg. Sledi predlog sodniku za prekrške. 14.-15. 5. Vlomljeno je bilo v diskoteko, iz katere so storilci odnesli za 500.000 SIT opreme, pijač in cigaret. Storilci in večina predmetov so bili po dveh tednih odkriti. 21, S. V gostinskem lokalu v Soteski sta se med kartanjem sprla dva občana zaradi pravil igre. Nato je eden izmed njiju udaril drugega z roko tako, da je ta padel na hrbet ter pri tem uda- ril ob okensko steklo. Po hrbtu se je porezal. Poškodovanca so od- peljali z reševalcem; oba občana pa se bosta še srečala s sodnikom za prekrške. 23. 5. V Zgornjih Stranjah je prišlo do prometne nesreče in si- cer je povzročitelj s stranske ceste zapeljal na regionalno, pri čemer je prišlo do trčenja z voznikom iz Gornjega Grada. Po trčenju je povzročitelj odpeljal naprej in policisti so ga izsledili na domu. Ker je kazal očitne znake vinje- nosti, je bil preizkušen z alkote- stom, ki je pokazal 2,61 g/kg alko- hola v izdihanem zraku. 27.5. Na PP je bilo prijavljeno, da je 20. 5. prišel v enega od kamniških gostinskih lokalov ne- znan moški z izgovorom, da ga je poslal mož lastnice lokala, ki pa je trenutno odsoten. Mož naj bi nujno potreboval denar in ta možakar naj bi mu ga prinesel kot kurir. Neznanemu moškemu je bilo tako izročenih 4000 DEM in 40.000 SIT. Kasneje se je izka- zalo, da mož ni potreboval nobe- nega denarja in tudi, da ni niko- gar poslal. Policisti so ugotovili, da gre za storilca iz Ljubljane, ki je že znan po tovrstnih dejanjih. Ovaden bo tožilstvu zaradi golju- fije. 30.5. V okolici Kamnika sta se sprla bivši mož in žena. Prvi je zagrozil s samomorom ter s sabo vzel lovsko orožje. Policisti so po treh urah iskanja moža izsledili, se z njim pogovorili in ta je dejal, da mu samomor »še na kraj pa- meti ni prišel« in da je hotel bivšo ženo »le prestrašiti«. DGV Krmnha V maju so se poročili: - KOŠIR Miran, trg. potnik iz Kamnika in GRILJ Jana, laborantka iz Kamnika - ZADNIK Andrej, strojni tehnik iz Tunjic in VRHOVNIK Karmen, kemijski laborant iz KAMNIKA - BREMŠAK Robert, dipl. ing. lesarstva iz Podgorja in HLADE Irena, zobotehnik s Križa - VRHOVNIK Ivan, delavec v skladišču iz Studenca in KOSIRNIK Fanika, delavka v proizvodnji iz Stolnika - BREZNIK Jernej, kemijski tehnik iz Krivčevega, in KOSTANJE- VEC Nataša, strojni tehnik iz Krivčevega - JERETINA Gregor, strojni ključavničar iz Kamnika in ŽEKAR Veronika, med. sestra iz Nožic - HRIBAR Anton, stavbni ključavničar iz Podgorja in GOLOB Bernarda, absolvent ekonomije iz Podgorja - ORAŽEM Marjan, ing. strojništva s Križa in PRELOVŠEK Si- mona, tekstilni konfekc. iz Kamnika - GERKMAN Franci, prometni tehnik iz Cerkelj na Gorenjskem, in ZARNIK Natalija, ekonomski tehnik z Mlake - RAJTER Matjaž, ključavničar iz Markovega in VRTAČNIK He- lena, knjigovodja iz Srednje vasi pri Kamniku - BLAGOJEVIČ Bogdan, dipl. ing. strojništva iz Prevalj, Ravne na Koroškem in RIFEL Manja, profesor razr. pouka iz Prevalj - GOLOB Tomaž, prodajalec iz Nevelj in ZAJC Iris, strojni tehnik iz Vira pri Domžalah. V maju so umrli: - SCHLEGL Vera, upokojenka iz Kamnika, Tunjiška cesta 21, stara 69 let - SEVER Andrej, upokojenec iz Kamnika, Medvedova ul. 32, star 68 let - URŠIČ Janez, revirni lovski nadzornik iz Županjih Njiv 9, star 50 let - ALPNER Pavel, upokojenec iz Godiča 3, star 80 let - RAK Stanislav, upokojenec iz Kamnika, Fužine 2/A, star 70 let - VOVK Marija, upokojenka iz Kamnika, Kranjska 4/č, stara 70 - SUŠNIK Anton, inv. upokojenec iz Gozda 5, star 62 - GRADIŠEK Jožef, upokojenec iz Spodnjih Stranj 12, star 74 let - PERNE Ivan, upokojenec iz Brezij nad Kamnikom 13, star 60 let -TRAVEN Frančiška, upokojenka iz Šmarce, Gornji log 13, stara 83 let - MOČNIK Ana, upokojenka iz Kamnika, Steletova 11, stara 70 let - KRIŽMAN Janko, upokojeni gradbeni delovodja iz Gmajnice 27, star 67 let. VRATA MOJEGA DOMA - VRATA JELOVICA ^____________________________________* PRODAJNI PROGRAM NOTRANJIH VRAT: GLADKA VRATA - hrast, mahagoni, - belo pleskana VRATA »STIL« IN »KLASIK« - hrast PODBOJI - z nadsvetlobo ali brez - gladki ali stilni - globine podbojev: 10, 12, 15, 22 in 28 cm - za suho montažo vam ponujamo tudi slepe podboje - vratna krila so standardnih širin, polna ali z izrezom za steklo - vsa notranja vratna krila lahko dobite tudi v drsni izvedbi - furnirana vratna krila in podboji so lahko v lakirani ali luženi izvedbi za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, SUHO MONTAŽO, GARANCIJO In SERVIS ^JELOVICA lesna Industrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: 634-261 prodajna mesta: ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/61-30, faks: 632-761 KRANJ, tel./faks: 064/211-232 LJUBLJANA, tel./faks: 061/185-15-00 TAJLES Trzin METALKA Kamnik _______JERNEJ, d. o. o., Litija SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Marko Senožetnik Kamnik, Mengeška ul. 5 tel.: 811-861_________ V središču Gornjega Grada oddamo lokal. Tel.: (063) 843-240. PEUGEOT MtQMX® Servis - prodala Rova 3/a, Radomlje t* prodaja.- 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 Poleg osebnih vozil Peugeot možna dobava kombiniranih vozil Peugeot 806 in kombijev Boxer. RJPČKD Lukovica CEMENTNI IZDELKI IZDELUJEMO: "£ - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo, peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKĐPU NAD 20.000 SIT 22. JUNIJA1995 to in ono KAMNIŠKI OBČAN 13 Planet Zemlja kliče SOS V zadnjem tednu letošnjega marca so se v Berlinu zbrali ekologi in strokovnjaki OZN, ki preučujejo dogajanja v atmosferi našega planeta. Cilj tega zboro- vanja je bil ugotoviti, v kakšnem obsegu se je zmanjšal ali pove- čal človeški vpliv na vremenska dogajanja od leta 1993, ko so v Rio de Janeiru državniki sveta sprejeli resolucijo o tem vpraša- nju. Berlinska konferenca ugota- vlja, da v tem času ni bilo pozi- tivnih znamenj o izboljšanju sta- nja v atmosferi. Današnji človek zavestno uničuje Zemljo, vodo in ozračje zaradi pohlepa po boga- tenju in ugodju. Moč in oblast uporablja za to, da si ustvarja čimvečji dobiček v breme na- ravnega okolja. Uporablja le ti- ste znanstvene dosežke, ki mu omogočajo velik profit, ne da bi upošteval opozorila znanstveni- kov in javnosti. Zaradi pogoltno- sti ruši naravno ravnotežje. Tako si spodjedamo človeški obstoj na tem planetu. Strokovnjaki, ki re- dno preučujejo znane in neznane naravne pojave v ozračju bijejo plat zvona. Druga skupina, ki pa te pojave kabinetsko analizira, svari človeštvo, naj se vendar spametuje, naj zmanjša porabo energije in naj ne onesnažuje ozračja in vode. Negativni pojavi, ki v zadnjih letih ogrožajo naše življenje na zemlji, so: dviganje temperature v ozračju, ozonske praznine v atmosferi, prevelike emisije monoksida in žvepla v ozračju in onesnažene vode. Vse to so posledice nezadržne po- trošniške sle. Porabo naravnih danosti bi morale države sveta spraviti v razumne meje in tve- ganje za naš obstoj bi bilo znatno manjše. Ljudje se vse premalo zave- dajo, kaj počno z naravo v tej moderni dobi, ki počasi in zane- sljivo zateguje zanko okoli vratu. Brez motornega vozila si ne mo- remo več zamisliti normalnega življenja. Kljub temu bi lahko ve- likokrat pustili avto v garaži in naredili nekaj korakov v korist lastnega zdravja. Če se ozremo po našem lastnem okolju, v ka- terem živimo, bomo ugotovili, da glede varstva narave nismo veliko boljši od drugih dežel. Skozi mesto Kamnik od Metalke do križišča v Šmarci se prevali vsako uro približno 1200 avto- mobilov in še nekaj več po obvo- znici. V konicah pa je to cesto že težko prečkati. Po meritvah glavni onesnaževalec zraka ni in- dustrija, pač pa zasebna kurišča. V kurilni sezoni porabi vsako go- spodinjstvo približno 1200 litrov olja. To znese letno spet okoli 1,5 mil. ton olja, v to porabo pa niso všteti stanovanjski bloki in javne ustanove. K tem podatku gre prišteti še porabo energije v kamniški industriji. Srednje ve- lika tovarna v Kamniku za ogre- vanje in proizvodnjo porabi le- tno 2,7 mil. kubikov plina. K tej porabi je še prišteti 7 ka- mniških tovarn in skupna po- raba plina znaša približno 6,5 mil. kubikov plina. Na državljana Slovenije spustijo v ozračje 120 kg žvepla in 600 kg monoksida. Samo ljubljanska centralna ko- tlovnica pokuri letno 200.000 ton premoga. Ob tako veliki porabi energije za ogrevanje in zastru- pljevanje ozračja se ne smemo čuditi, da se v atmosferi dogajajo neslutne spremembe. Mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s to problematiko, in Združeni narodi opozarjajo dr- žave in narode, naj v svojo ko- rist in korist narave vendar kaj ukrenejo. Vsa opozorila kaj malo zaležejo. Morda po izreku kralja Ludvika XIV: »Po meni je lahko vesoljni potop.« A. KONDA Kultura tako in drugače Na srednji šoli Rudolfa Ma- istra Kamnik je med tretjimi letniki gimnazije zavladalo vse- splošno veselje, ko smo izvedeli, da bo 20. aprila potekala socio- loška delavnica. Veselja dijaki se- veda niso izražali zaradi »ljube- zni« do sociologije, ampak so se veselili drugačnega šolskega dne. Gostje in predavatelji delavnice so bili mag. Andreja Barle, dr. Slavko Gaber, dr. Janez Pavšič, dr. Zmago Šmitek in nenazadnje tudi naš profesor Bojan Čas, ki je delavnico pripravil. Sociološka delavnica je pote- kala v dveh delih. V prvem je najprej profesor Bojan Čas pred- stavil slovensko sociologijo in kulturo. Zvedeli smo, kako je s sociologijo na Slovenskem in z njenim razvojem od druge po- lovice 19. stoletja do danes. Po- litik in pisatelj Etbin Heinrich Costa je bil prvi Slovenec, ki je že leta 1855 na Dunaju izdal fi- lozofsko-sociološko študijo En- zvclopadische Einleitung in ein Sistem der Geselshaftswissensc- haft (Enciklopedični uvod v si- stem družbene znanosti), v kateri razlaga temeljne principe, razvije temeljne pojme in prikaže skico sistema. Knjiga obsega 119 strani. Profesor nam je predstavil tudi prve sociološke knjige, pisane v slovenščini, in ostalo literaturo, ki si jo je bilo moč ogledati v naši avli. Mag. Andreja Barle iz Za- voda republike Slovenije za šol- stvo in šport je povedala nekaj zanimivosti o sociologiji vsakda- njega življenja. Predstavnika Fi- lozofske fakultete v Ljubljani sta bila dr. Janez Peršič, ki je razpra- vljal o podobnostih in razlikah, ki ločujejo zgodovinopisje od kul- ture, ter doktor Zmago Šmitek, ki se je lotil vprašanja o vlogi an- tropologije na področju kulture. Poleg teh predavateljev se je de- lavnice udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Predstavil je našim velikokrat ne- zanimivo in dolgočasno politiko, njene vrednote, pravila njenega delovanja, njeno svobodo... in z njo povezano kulturo. Zanimivo je bilo opazovati kulturo (v smi- slu obnašanja) dr. Gabra, ki s svojim zdolgočasenim izrazom in ležernim sedenjem ni zbujal pre- velikega zanimanja za delavnico. Vendar še vedno velja tisto, da videz vara. To se je pokazalo v drugem delu naše delavnice, ki je bil v primerjavi s prvim pre- kratek. V tem delu so namreč dijaki ministru Gabru zastavljali vprašanja, ki so se nanašala pred- vsem na šolstvo, njegove pomanj- kljivosti in včasih tudi nepravič- nosti. Gospod Gaber je na vsa vprašanja odgovarjal odkrito in neposredno. Odkril nam je tudi svoje izkušnje iz let poučevanja v Škofji Loki in tako dokazal, da se bori za pravice učencev in nji- hove zahteve. Celotna delavnica je potekala v znamenju kulture.To ni nič ču- dnega, saj je prav kultura eden izmed osnovnih pojmov sociolo- gije. Kulturo pri tej vedi obravna- vamo drugače kot v vsakdanjem življenju, kjer pomislimo na bon- ton, lepo obnašanje ali pa celo na kulturo kot na rastlino. Kultura sociologu pomeni celotno druž- beno - zgodovinsko dediščino, zato nič čudnega, da so se preda- vatelji lotili tako različnih tem. Sociološka delavnica je bila dobro organizirana in izvedena. Lahko rečem, da so sociološke delavnice, kot je bila zadnja v bo- doče še kako dobrodošle. Novi obrazi predavateljev in drugačne teme so popestrili šolski dan. Za- trdim pa lahko tudi: pri nas se vedno nekaj dogaja. NINA R. BERGHAUS, 3. Č SŠRM Kamnik Energetika 95 V prvi polovici maja je v Ma- riboru potekal naš največji in hkrati edini sejem z naslovom Energetika 95. Odziv obiskoval- cev in pa širok spekter razsta- vljalcev iz domovine in tujine sta pokazala, kako pomemben del vsakdanjega Življenja je energija. S panoji, predavanji in drugim propagandnim materialom smo na velikem sejemskem prostoru nase opozarjali tudi izvajalci pro- jekta ENSVET Naš cilj je čim varčnejša in učinkovitejša raba energije v gospodinjstvih, izvaja pa se pod okriljem Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Za- voda za raziskavo materialov in konstrukcij iz Ljubljane. Naloga energetskih svetovalcev, ki smo sestavni člen v vrsti izvajalcev lega projekta, je torej omogočati občanom brezplačne nasvete in jim tako pomagati pri reševanju problemov, ki se tičejo toplotne zaščite stavb in njihovih ogreval- nih sistemov. Eden od ciljev je tudi dvig ekološke kulture ce- lega slovenskega naroda, ki pa danes, priznajmo, vsekakor ni na zavidljivem nivoju. S to predsta- vitvijo smo želeli vzbuditi pozor- nost širšega občinstva, saj pre- davanja ne potekajo le v času sejma. Svetovanje občanom izva- jamo namreč kar v sedemnajstih energetsko svetovalnih pisarnah širom po Sloveniji. V vsaki od njih so za to svetovanje usposo- bljeni ljudje, ki so vam na voljo. Varčevalni ukrepi, s katerimi smo pričeli zaradi energetske krize in ekoloških zahtev Evrope, v katero se trudimo priti, nas sili v prehod na vedno čistejše vire energije. V ta prostor smo z velikimi načrti zakorakali tudi Kamničani, saj nas v najkrajšem času že čaka plinifikacija mesta in okolice. Pa sploh kaj in koliko vemo o tem? Le malokdo se za- veda, koliko problemov prinese s seboj zamenjava goriva! Poja- vljali se bodo problemi pri izbiri kotlov, gorilnikov, obnoviti bo potrebno dimnike, izdelati bo po- trebno nove projekte. Nahajamo se torej pred problemi, ki so vre- dni poglobljenega študija in če nič drugega, bo to tudi precejšnja investicija. Še kako dobrodošla bo v teh primerih strokovna po^ moč in propagandni material, ki je na voljo v pisarni. Energetski svetovalci iz Kamnika smo mne- nja, da je zdaj pravi čas, da sku- paj premeljemo nastajajoče pro- bleme in poiščemo rešitev za či- stejši in toplejši jutri. Oglasite se v svetovalni pisarni in pomagali vam bomo! RUDI ZAJC AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje«, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. JaflLS&un doa Suhadole 13, Komenda Storitve iz varstva pri delu. Tel. 711-875. KOVlNpTEHNA OPREMA MENGEŠ, KOLODVORSKA 2, tel.: 061/737-006 Polet ekipno tretji na državnem prvenstvu Letošnje prvenstvo Slovenije v letenju z jadralnimi padali se je odvijalo v Posočju, natanč- neje v Kobaridu. Ta predel Slo- venije je med jadralnimi letalci znan kot zelo zahteven teren. Leti se v visokih gorah, ter- mična dviganja so zelo močna in tudi zvrtinčena, v ozkih dolinah pa nastajajo močni dolinski ve- trovi. V prvi polovici maja se je 70 pilotov iz Slovenije in iz Če- ške ter Avstrije pomerilo na od- prtem prvenstvu Slovenije, do- mači piloti pa tudi za letošnje naslove državnih prvakov. Zaradi močnih vetrov, ki so bili v večjih višinah premočni za jadralna padala, so bili izpe- ljani trije tekmovalni dnevi, naj- daljšo disciplino pa so morali piloti preleteti tretji aan, ko je bilo potrebno obleteti tri obra- tne točke v dolžini 75 kilome- trov. Iz kamniškega kluba POLET je na prvenstvu sodelovalo 13 pilotov, ki so kljub obilici smole dosegli nekaj res lepih rezulta- tov. Posebej dobro se je »odre- zala« ekipa POLETA, ki se je v konkurenci klubov, ki so imeli uvrščene ekipe, teh je bilo 16, uvrstila na 3. mesto. V vseh letih, odkar tekmuje Polet na držav- nih prvenstvih, je to najboljša uvrstitev, posebej, ker je ekipa za drugouvrščeno ekipo Kriške Gore zaostala samo 50 točk. V ekipni razvrstitvi se točkujejo trije najboljši rezultati tekmo- valcev iz istega kluba, za vsak tekmovalni dan posebej. Med posamezniki se je najbolje uvr- stil Rok Preložnik, ki je zasedel 7. mesto. Med prvimi tridesetimi tekmovalci pa smo imeli še 5 pi- lotov. Svojevrsten podvig pa je napravil Peter Slapar z zmago drugi tekmovalni dan, kar sicer ni presenečenje glede na nje- gove sposobnosti, toda zmagal je s takšno prednostjo, da to ni na tekmovanjih v Sloveniji še ni nikomur uspelo. Peter je za zmago dobil običajnih 1000 točk, Domen Slana, ki je osvo- jil drugo mesto, pa le 620 točk. Kljub tej zmagi je Peter osvo- jil šele 28. mesto zaradi smole pri fotografiranju obratnih točk. Podobno smolo je imel tudi ko- maj šestnajstletni MIHA RE- POVŽ. Med tekmovalno disci- plino mu je odpovedal fotoapa- rat, tako da je v skupni razvr- stitvi izgubil mesto med dvaj- setimi najboljšimi. Zelo solidno je letela Tjaša Jug, ki je v ge- neralni razvrstitvi osvojila 31. mesto, bila najboljša med žen- skami, poleg tega pa je opravila tudi najdaljši slovenski ženski dolžinski prelet, dolg 75 kilome- trov, za kar je potreboval nekaj minut več kot 5 ur. Piloti tekmovalci se bodo ju- nija pomerili na tekmovanjih, ki bodo potekala v Karavan- kah, en tekmovalni dan pa bo tudi na Veliki Planini, seveda, če bo vreme ugodno. Kot veli- kokrat doslej so tudi letos na pomoč priskočili stalni pokrovi- telji, kot so URKO, PETROV in RESTAVRACIJA REPOVŽ Domžale. -do- Eta, Živilska industrija Kamnik d.d. Hitro zamrznjena zelenjava Hitimo, kar naprej hitimo in za vse nam zmanjkuje časa. Eta iz Kamnika vam je tudi tokrat priskočila na pomoč in poslala na tržišče petnajst vrst zamrznjene zelenjave. Etino zamrznjeno zelenjavo imamo lahko vedno pri roki, saj je priprava enostavna in hitra. Preizkusite naš nasvet še danes! Mali oglasi Instruiram matematiko, fi- ziko in osnove elektroteh- nike. Tel.: 738-662. Iščem žensko za enkrat do dvakrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Tel.: 815-184. Mlade sibirske huskve z ro- dovnikom, cepljene, prodam. Tel.: 811-126. SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI ZAJC RADOVAN DR. VET. MED. TEL.: 728-753 HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17 SUPER AKCIJA MEŠALNA BATERIJA ARMAL MLM ZA KOPALNO KAD Z ROČNO PRHO ENOROČNE CENA = 13.490,00 LIKALNIK ELMA Z INOX PLOŠČO, PARNI, art. LPR.07 CENA = 5.990,00 NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV IN GOTOVINSKE POPUSTE: NAD 20.000 SIT 5% NAD 70.000 SIT 8% I nT KAMNIŠKI OBČAN oglasi - zahvale 22. JUNIJA 1995 STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 in 713-821 MflRKET mana Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 : AKCIJA! l - Ariel 4 kg t - olja - razna • - kava barcaffe \ - kis (11) l - sladkor 1/1 - sir maxi special - plenice Pampers * - namizno belo vino ■ 999 SIT ; 175 SIT « 130 SIT i 110 SIT ! 120 SIT I 756 SIT ; 1.400 SIT ■ 160 SIT ■ * Odprto od & do 20. ure, l ob sobotah od 8. do 17. ure, ! ob nedeljah od 8. do 12. ure. JANEZ VREČEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. k^čna PE MODNA HIŠA, Medvedova 1a, tel. 831-404 | Obiščite MODNO HIŠO in se prepričajte o kakovostni ponudbi POLETNIH : OBLAČIL ZA VSO DRUŽINO! i j Nudimo vam naslednje UGODNOSTI: ijj - 5% popust pri gotovinskem nakupu nad 15.000 SIT - BREZPLAČNA POPRAVILA pri nas kupljenih oblačil po vaši meri DRUŽINSKI NAKUP na 5 čekov I SUPER PONUDBA: otroške majice HUGO samo 921 SIT!!! i PE KNJIGARNA, Ljubljanska 1b, tel. 315-295 | vam sporoča, da POHITITE S PREDNAROČILOM ŠOLSKIH KNJIG IN DELOVNIH ZVEZKOV, ker vam kasneje ne bodo mogli zagotoviti prednaročniških ugodnosti POSEBNO OBVESTILO POTROŠNIKOM: VSE NAŠE PRODAJALNE SO V POLETNEM ČASU ODPRTE OD PONEDELJKA DO PETKA DO 19.30! DEŽURSTVA: v mesecu JUNIJU sta ob sobotah od 7. do 19. ure dežurni trgovini MARKET KRANJSKA (tel. 814-916) in STRANJE i (tel. 825-423), ob nedeljah pa od 8. do 11. ure trgovina MARKET KRANJSKA | | V mesecu JULIJU bosta ob sobotah od 7. do 19. ure dežurni trgovini ZAPRICE (tel. 816-061) in KOMENDA (tel. 841-139), ob nedeljah pa od 8. do 11. ure trgovina ZAPRICE. jI Ob prazniku državnosti vsem kupcem In drugim Kamnicanom i] iskreno čestitamo! i SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! Kamnik, Šutna 33 (v sadnikaijevi hm) tel. 831-362 Pestra izbira in konkurenčne cene * ženskega, moškega in otroškega spodnjega perila * čudežnih modrčkov različnih modelov in različnih barv * ženskih, moških in otroških nogavic * ženskih, moških in otroških kopalk Obiščite nas med 9. in 12.30 ter med 16. in 19. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. ŠPELA MARKET Volčji potok 24 (ob gostilni Mini bar) tel.: 812-636 NOVOST! Živilsko blago, ki ga lahko naročite po telefonu 812-636 v vrednosti nad 5.000 SIT, vam pripeljemo na dom brezplačno do 5 km. Pokličite nas in prihranite si svoj čas! Odprto: pon.-petek: 7h-19h sobota: 7h-15h nedelja: 8h-12h Razne narezke pripravimo po vaši želji! Pestra izbira - ugodne cene! ZARJA Molkova pot 5, Kamnik tel.: (061) 832-201 fax: (061) 832-219 COhUi^-J0 Nudimo: - prozorna gladka stekla (od 2 mm do 10 mm) - obarvana gladka stekla - refleksna stekla - ornamentna stekla - profilno steklo - kopilit - izolacijsko steklo - termopan Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, v nujnih primerih pa nas lahko pokličete od ponedeljka do sobote od 6. do 18. ure. C*tblm Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE -TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! )BIL PROGRAM ^B JSM Bi jH HI mm WBk '■.■.-. ■ ■ V industrijski prodajalni HEIKO DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: (061) 715 233 22. JUNIJA 1995 oglasi - zahvale KAMNIŠKI OBČAN 15 trgovina z gradbenim ml oei 721-730 materialom 723-12e Krakovska 4b 723-194 61230 Domžale fa* 061 713-288 00 OPiKt... 00 STREŠNIKA - h še mnogo več... Po KONKURENČNIH CENAH vam ponujamo vse vrste GRADBENEGA MATERIALA. Novosti v prodajnem programu: • zidarsko orodje • opečni strešnik JAMINA Iz uvoza - PARKET - lamelni hrast 16x16 • bitumenski hidrolzolacljski trak GV 35, GV 45 Iz uvoza • NOVI SCHIEDEL DIMNIKI • premazi za les - SANDOUN Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec In možnost dostave z avtodvigalom. NOVO: GRADBENO SVETOVANJE, IZVEDBENA DELA NA PODROČJU STREH. Pri gradnji, še posebej pa pri obnovi se srečujemo z raznoraznimi problemi, V našem podjetju imamo gradbenega svetovalca, ki vam bo BREZPLAČNO pomagal in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 17.-19. ure. V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa odi doti ure. t Žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob izgubi najine drage žene in mame ANE MOČNIK roj. 1. 7.1925 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem tovarne TITAN Kamnik za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. Modicu za poslovilne besede, cerkvenim pevcem za ganljivo petje, trobentaču za zaigrano Tišino, organistu in g. Župniku za pogrebni obred. Vsem se enkrat hvala. Žalujoči: mož in sin ter drugo sorodstvo Praznina, moreča samota, povsod, kjer te iSče srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast in stric JERNEJ PESTOTNIK iz Gradišča v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem KIK-a, gasilcem, čebelarjem, borcem, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala dr. Andreji Krt in patronažni sestri Marinki Resnik za zdravniško pomoč, predstavnikoma GD Šmartno in ZB Šmartno za poslovilne besede, cerkvenim pevcem in pevcem Lire za ganljivo petje, izvajalcu Tišine, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in praporščakom za zadnji pozdrav. Žalujoči: vsi njegovi Junij 1995 Obveščamo vas, da smo odprli novo trgovino Nevlje 2, Kamnik (druga hiša od križišča za Olševek) tel.: 831-382 Po zelo ugodnih cenah vam nudimo pestro izbiro posteljnine in usnjene galanterije. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 14. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure. SE PRIPOROČAMO! TRGOVINA AJDA (NASPROTI tovarne STOL) teL813-892 - DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30 v soboto od 7.30 do 17.00 v nedeljo od 8.00 do 12.00 V trgovini AJDA vam ob že tradicionalno najnižjih cenah celotnega asortimana prehrambnih izdelkov, čistil in kozmetike ponujamo še dodatno ugodnost - ZAMIK PLAČILA VAŠEGA NAKUPA PRI PLAČILU S ČEKI: LB, PBS, SKB, A-BANKA-. NAKUP NAD sit ZAMIK PLAČILA DO 1.500,00 15 dni 2.000,00 16 dni 2500.00 17 dni 3.000,00 18 dni 3.500.00 19 dni 4.000.00 .20 dni 4.500.00 21 dni 5.000,00 22 dni 5,500,00 23 dni 6.000,00 24 dni + 10 dkq KAVE ....... fi^CO" 30 dni Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetu zendja se zgane, zame pa pomladi ni ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete FRANCKE KOŽLAKAR z Duplice, Jakopičeva 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Stola, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako hvala dr. Bogdanu Logarju in patronažni sestri Romani Poljanšek iz ZD Kamnik ter osebju bolnice dr. Petra Držaja za skrbno zdravniško pomoč in nego. Hvala pevcem za ganljivo petje, g Modicu za poslovilni govor, g. Župniku za lepo opravljen pogrebni obred in praporščakoma za zadnji pozdrav. Žalujoči: sestra Cilka, bratje Nande, Vido in i ojze z družinami ter drugo sorodstvo Duplica, Kamnik, Cirkuse, Trst, junij 1995 Odšel si liho brez slovesa, mimo spis in čakaš nas. Imel težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, ata in brata ANTONA SUŠNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sode- lavcem, prijateljem in gasilcem za izkazano spoštovanje, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Daničevim in Prgančičcvim, GD Gozd za častno stražo, poslovilne besede in pokop, taxi službi - Mery impex d.o.o. Kamnik, pevcem za ganljivo petje in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem najlepša hvala. Žalujoči: žena Micka, hčerki Mira in Erika i. družinama, sestra Ivanka z družino ter drugo sorodstvo Gozd, Vodice, Mengeš, maj 1995 UŽIVAJTE OB NAKUPU V NOVI TRGOVINI TALNE OBLOGE * TEPIHI * TOPLI PODI * TAPISOMI * ITISONI * TEKAČI KARP DEKOR i J%&^ USNJARSKA* DEKORATIVNI IZDELKI * PRTI * PREGRINJALA * ODEJE Ugodno!! - posteljnina - komplet 2.800 SIT, - prešite odeje 2 kom 8.400 SIT - vzglavne blazine 2 kom 3.358 SIT - majice 844 SIT - viskozne srajce 1.568 SIT - kratke hlače - otroške 1.250 SIT moške, ženske 1.470 SIT - vrtne garniture... PVC POSODE IN RAZNE ŠČETKE Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Življenje tone v noč, Se žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. Ko vse si nam razdal, vso ljubezen in vso moč, v 64. letu spokojno si zaspal ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina in dedija ZVONETA LEMIČA dipl. ing. strojništva se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in poslovnim prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih lajšali bolečine, nam pomagali, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje m sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno hvaležni smo prof. dr. Emi Mušič za njeno dolgoletno zdravniško pomoč in človeško toplino. Zahvalo dolgujemo tudi njegovemu zdravniku dr. Logarju iz ZD Kamnik, zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik in bolnice dr. Petra Držaja. Hvala g župniku za lep poslovilni obred. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Titana: njegovim nekdanjim sodelavcem, direktorju g. Berlecu za ganljive besede slovesa in pevskemu zboru za občuteno zapete pesmi. Vsi njegovi Kamnik, Mengeš, junij 1995 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od tivljenja. ZAHVALA V 70. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat in stric JANKO PRELESNIK iz Sp. Stranj 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Rudnika kalcita in Svilanita ter znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju ZD Kamnik - dr. Plavčcvi, sestram Emi, Darki in Miji za skrbno zdravniško pomoč, Zvezi borcev Kamniška Bistrica - Godič, gasilcem, praporščakom za spremstvo in besede slovesa, gospodu župniku Berčanu m lep obred, pevcem in trobentaču za odigrano Tbino. Žalujoči: žena Francka, hčerki Majda z možem Francijem in Zofka z možem Žarkom, vnuki Sabina, Nataša, Klemen in Maja. brat Peter z družino in teta Mici Stranje,- Radomlje, Bistričica, junij 1995 16 KAMNIŠKI OBČAN 22. JUNIJA 1995 NAPREDEK AKCIJSKE CENE V NAPREDKOVIH TRGOVINAH Namizno belo vino, 1 1, KZ Metlika 162 Sit Sok pomaranča, 100%, 1 1, Špic BP 125 Sit Sok pomaranča, 2 I, Bravo BP 237 Sit Sok Jabi, 1 1, Fructal BP 96 Sit Radenska z limono, 1 1, Radenska 34 Sit Kava Bar, mleta, 100 g 133 Sit OJje sončni cvet rastlinsko, 1 1, Helios, 166 Sit Kis vinski, 1 1, Sampionka 131 Sit Ajvar, 330 g, Eta 258 Sit Gorčica, 360 g, Eta 131 Sit Kompot ananas, 850 g, uvoz 134 Sit Mortadela Gorica Šampion, 1 kg 99 Sit Klobasa čajna MIP, 1 kg 1.409 Sit Vegeta dodatek jedem, 500 g 446 Sit Špageti Barilla, 500 g 76 Sit Testenine metuljčki Barilla, 500 g 94 Sit Pralni prašek Ariel, 4 kg 1.220 Sit Mehčalec za perilo Silan koncentrat, 1 1 532 Sit Detergent za strojno pomivanje posode Somat, 2,5 kg 1.139 Sit Sol za pomivalni stroj Somat, 2 kg 416 Sit Tekočina za sijaj posode Somat, 500 ml 334 Sit Zobna krema dan na dan FF, 75 ml 162 SIT Krema za sončenje Amai F 15, 100 ml 581 Sit Mleko za sončenje F 12, 180 ml 681 Sit Mleko za sončenje F6 ,180 ml 581 Sit Mleko za sončenje Johnsons faktor 8 700 Sit Toaletni papir rolce, 10 kos 194 Sit ********************** ***************** Hladilna torba Kapp 2.290 Sit Senčnik za vrt ali teraso 1,8 Dm 2.570 Sit Sušilec za perilo z nastavki 1.331 Sit PVC vedro 7 1 (cca 30 kos) 273 Sit Copati za vodo PVC otroški 560 Sit Copati za vodo za odrasle 750 Sit Moške spodnje hlače, 3 kosi, vzorčasti 480 Sit Moške spodnje hlače, 3 kosi, beli 550 Sit Ženska pižama s kratkimi hlačami 1.900 Sit Moška pižama s kratkimi hlačami 2.710 Sit Jupol, 30 kg (barva za pleskanje) 2.760 Sit Cement Anhovo vreča 50 kg 530 Sit Ponudba velja do prodaje zalog. Novo za gospodinje! Novo za gospodinje! Dostava živilskega blaga na dom V Napredkovem marketu Dom Domžale, Miklošičeva ul., lahko po telefonu št. 712-445 naročite živilsko in drugo blago iz ponudbe marketa. Blago vam bomo do doma v razdalji 10 km pripeljali brezplačno, če je njegova vrednost 10.000 Sit ali več. ************************ *********************** Nakupi od 7.30 do 24. ure Od 1. julija 1995 dalje lahko v Napredkovi trgovini Delikatesa — v centru Domžal — na Ljubljanski c. 85, kupujete neprekinjeno od 7.30 do 24. ure. Trgovina je dobro založena, v vsakem trenutku pa je na policah svež kruh iz lastne pekarne. V NAPREDKU VEDNO NEKAJ NOVEGA — NEKAJ VEČ! (GHIJMIII22 GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI Kamnik, Šutna 76, tel.: 812-962 - plašči in zračnice za kolesa različnih dimenzij - plašči in zračnice za mopede, motorje, samokolnice in kmetijske stroje (obračalniki) - cevi - gumijaste in plastične od 04 mm do 032 mm - jermena - klinasta (program Sava) - avtoprevleke, avtoteplhi - rezervni deli za pralne stroje - ter še mnogo drugih drobnih predmetov... Pridite in poglejte! £ >š Kamnik, Usnjarska 9, iiJUUUL tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA AKCIJAH - barvni televizorji Gorenje - 15% gotovinski popust VELIKA IZBIRA * GOSPODINJSKIH APARATOV, GLASBENIH STOLPOV IN TELEVIZORJEV Možnost nakupa na obroke: 1+5 obrokov brez obresti 1+8 obrokov, 9% obresti na 6., 7. in 8 obrok Pri gotovinskem plačilu priznamo 10% popust. Možnost nakupa na 3 enake obroke s 5% popustom. Ugodno! POSODA EMO, I. kvaliteta, ostanek od izvoza po 596,10 SIT/kg. Brezplačna dostava. OBIŠČrTE NAS NA Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ura Avto Car d.o.o. Svetčeva 1, Mengeš, tel. avtosalon: 737-414 RENAULT POOBLAŠČENI K0NCESI0NAR tel: 737-279 faks: 737-431 Postanite tudi vi član velike družine Renault! : • celotna ponudba vozil Renault | • strokovno svetovanje i • drobna presenečenja * Pri nakupu novih Renaultovih vozil vam pomagamo z ugodnim kreditom (R+7% - za cllo, R+11,5% - za ostale modele) In leasingom. Vsi, ki boste do 31 Julija vplačali 30% pologa na leaslng za avtomobile iz zaloge, boste lahko avto prejeli takoj, obroke pa boste pričeli odplačevati šele čez 3 meseca Poleg tega vam priznamo še dodatni popust na prodajno ceno za naslednja vozila: - za Šafrane, Espace, Express - 1,5% popusta, ; - za Trafic in Master - 2,5% popusta. Za ves RENAULTOV program zagotavljamo kompletne servisne usluge. Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro, ; ob sobotah pa le v salonu med 8. in 12. uro. Dobrodošli! £ A@ffl (ft* Kamniško kopališče, ki ga upravlja Plavalni klub, bo te dni odprlo svoja vrata. Kopališče je lepo urejeno. Voda v bazenu je že 13. junija, koje nastal ta posnetek, imela 26 stopinj Celzija. Zraka pa zaradi deževnih dni seveda niso mogli ogreti. Hkrati z mednarodno razstavo akvarela v gradu Zaprice so v Galeriji Miha Maleša na ogled tudi akvareli tega kamniškega rojaka. Nič kaj prijeten ni pogled na »garderobe in sanitarije* na ka- j mniškem teniškem igrišču. Kdaj bomo dočakali ureditev tega območja, zanima tudi občinske svetnike. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik____________ Bliža se poletje, ko večino časa preživimo zdoma. Pred odhodom na pot se verjetno vedno sprašujete, kaj storiti z dragocenostmi, saj vlomilci ne poznajo dopustov. Resnično varno, preprosto in sorazmerno poceni jih lahko shranite v šefih Nove Ljubljanske banke Podružnice Kamnik na Glavnem trgu 10. Letna najemnina za najbolj iskan sef je 5.000 tolarjev, za največjega pa 22.500 tolarjev. Preživite dopust brez skrbi, najemite sef za svoje dragocenosti! Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve!