Poitnina plačana v gotovlni. Izkaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jtova &oba Cena 1 Dia KcdaKc;ja in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so piačljrve. Štev. 94. i Celje, pondeljek 24. novembra 1930. Leto XII. Proračun celjske občine za 1.1931 V petek 21. t. in. je imel celjski ob- čiTiski svet redno sejo, na kateri jc bil obravnavan in sprejet občinski proračun za 1. 1931. Župan g. dr. Go- ričan je po odobritvi zapisnika zad- njo seje sporočil, da je bi] g. dr. An- ton Ogrizek z odlokom predsednika vlade in notranjega ministra razre- šei) dolžnosti celjskega podžupana in odbornika občinske uprave v Celju. Nato je sledil razgovor In skiepanje o proračunu za 1. 1931. Finančni referent g. dr. Vrečko je poi-ocal in predlagal v glavnem na- siednje: Meslni proračun za I. 1931. izkazu- je 6,603.907.50 Din potrebščin, pre- jemkov v posameznih poglavjin pa .'3,819.037.27 Din, torej 2,784.930.23 Din primanjkljaja. Kritje z občinskimi dokladami, taksami in nakladami znaša 2,798.950 Din, prebitek pa po tej sestavi 14.019.77 Din. Posamezna proračunska poglavja izkazujejo naslednje številke: Primanjkljaj v 1. 1930. je preclvi- odjetje naj predlo- /i obračun. Črta naj se v proračunu ()0.000 Din za nabavo poltovornega avtomobila za vodovodno podjetje. Določi naj se komisija ali pododbor s 4 člani (županoin tei1 finančnim, gospodarskini in referentom za pod- jetja), ki bi vršili zlasti finančno in gospodarsko nadzorstvo v clektrarni in plinarni. V bodoče naj bi se pred- lagali v občinskem svetu faktični obračuni mestnib podjetij. Ne bilo bi oportuno, da bi mestna občina prevzela pobiranje trošarine na vi- no. Predloži naj se poročilo o mest- ni stanovanjski akciji. vPredlagano povišanje doklad in trošarine v zve- zi s prispevkom za policijo je tako važno vprašanje, da bi ne mogel da- nes glasovati za to v obliki, kakor jo je predlagal referent.. Župan in obč. odb. Posavec sta izjavila, da bo občinskemu svetu predložena takoj po Novem letu toč- na bilanca mestnega avtobusnega podjetja. Obč. odb. B e r n a r d i je predlagal znižanje pavžalirane ob-: činske davšeine na igranje s karta- mi od 10 na 8.000 Din in dosedanji pavšal za naklado na žganje v zne- sku 40.000 Din. Obe. odb. Rebeu- schegg se je prikljuCil izvajanjem obč. odb. prof. Mravljaka glede pred- laganoga povišanja doklad in troša- l'ine in je predlagal, naj se namesto tega krije novi izdatek okrog- 250.000 dinarjev za policijo z obrestmi od posojila 3,000.000 Din za regulacijo Savinje. To sc lahko stori, ker se z regulacijo Savinje itak še ne bo pri- čelo v 1. 1931. Pridružil se je tudi predlogu obč. odb. Bernardija. ObC. odb. Ravnikar se je tudi izjavil odločno proii povišanju trošarine na žganje. Obč. odb. dr. J. Hrašovec je predlagal, naj predložijo finančni, gospodarski in stavbni odsek v treh odbornikov, ki se volijo tudi vsako leto. Mestni teritorij izven City je razdeljen v 27 okrajev. Za volitve v parlament je London razdeljen v 29 volilnüi okrajev. London pošlje v parlament B2 poslancev. London ni samo največje evropsko mesto, nego tudi1 središče svetovne trgovine in industrije, pa tudi een- trala svetovnega denarnega prome- ta. Modne srajce z dvema ovratnikoma za 48 Din nudi edino tvrdka Vegi & Bewc, Celje, Glavni trg 10, pri farni cerkvi. mesecih občinskemu svetu natančen gradbcmi program za ceste, ki bi prišle v prihodnij petletni dobi na razgovor in v poštev. Govornik se je tudi izjavil proti povišanju občin- skib doklad in troSarine. ObC. odb. Posavec je predlagal, naj pošlje občina po 1 člana fiuančnega in go- spodarskega odseka in odseka za podjetja v Maribor, Ljubljano in Za- greb, da pregledajo tainošnje elek- trarne in se informirajo o razmerju med elektrarno in občino. Govornik je tudi sporočil, da je bil izvoljen obč. odb. Borlak za vodovodnega re- ferenta, nakar je obc. odb. dr. Hra- šovec izjavil, da dotična seja vodo- vodnega odseka sploh ni bila sklica- na. Govorila sta šc obč. odb. dr. Skoberne in ravn. Brinar. KonCno je še predlagal obč. odb. prof. Mastnak, naj dovoli obč. svet Sokolskenm društvu v Celju ]>odporo v znesku 10.000 Din in sicer 5000 Din v prvi polovici prihodnjega leta, 5000 Din pa v drugi polovici. Če bi se pa zgradilo letno telovadi- šče na Glaziji, bi se porabila druga polovica podpore za amortizacijo posojila za telovadišče. Finančni re- ferent dr. Vrečko je vztrajal, da sprejme občinski svet predlagani proiačun brez sprememb kljub teht- nim razlogom, ki so se iznesli proti povišanju trošarine na žganje od 40.000 na 140.000 Din in povišanja doklad na direktne davke od 30 na 40%. Župan je ob pol 23. prekinil sejo za četrt ure. Med tem časom se je sestal finančni in gospodarski od- sek skupno z obč. odb. Bernardijem in Rebeuscheggom k seji. Odsek je sklenil, naj se določi za policijo le 200.000 Din in ne 250.000 Din, ta zne- sek pa se naj krije iz obresti od po- ^ojila za regulacijo Savinje. Občin- ski svet je sprejel ta prcdlog in tudi predloge obč. odb. prof. Mravljaka, dr. Hrašovca, prof. Mastnaka in Bernardija, nato pa. je bil občinski proračun s predlaganimi spremem- barni sprejet sogiasno. Finančni referent je še poroCal o nokatei'ib zadevah in je bilo sklenje- no naslednje: Prošnja vojaške bol- nice za obnovo električne instalaci- je je bila odklonjena. — Predlog okoliške'občine, da bi mestna občina napravila na levi strani Mariborske ceste od bivše Rebekove tovarne do Nove ceste v Gaberju hodnik za pe- ace, je bil istotako zavrnjen. — Ob- čina bo prevzela tudi drugo polovico stroškov za kanalizacijo pri novi hi- Ši g. M. Pika za bolniškim vrtom. — Olepsevalno in tujsko-prometno drušlvo je prosilo občino, da bi na- pravila živo mejo z visokimi dreve- si na podaijšani Aškerčevi ulici od novega mostu do Mariborske ceste. Prošnja je bila odklonjena, ker leži cesta že v obmoCju okoliške občine in 'naj okoliška občina sklepa o proš- nji.— Občina bo previredila v stari gimnaziji stanovanje upokojenega obč. uradnika g. Božiča. — Prošnja g. Draga Normalija za preureditev stanovanjskega prostora v stari gim- naziji je bila odklonjena. — Pred- log, naj se v piinarni preuredi sta- novanje za vodovodnega mojstra, je bil odklonjen. — Ce bi most na dr- žavni cesti Cez Sušnico pri Glaziji razširili na 1(! m, hi morala inest na občina prfcpevati 230—270.000 Din. Zadeva je bila odložena. Proračunska seja je trajala od 18.25 do 23.15 in je potekla razmero- ma mirno in stvarno. DOMACE ViffI Vsem cenj. inserentom sporočamo, da bo letos nabirala božična in no- voletna voščila za »Novo Dobo« iz- ključno viprava sama po svojih po- oblaščencih, ki se botlo izkazali s pooblastilom. il Standardizacija perutnine šta- jerske pasme. Dne 20. t. in. se je vr- šila v Celju konferenca naših naj- boljšib strokovnjakov perutninarjev za standardizacijo Stajerske pasme. Konferenco je otvoril inspektor kme- tijskcga oddelka banske uprave inž. Jos. Zidanšek. Pozdravil je navzoče in obširno orisal poinen standardi- zacije naše domaCe perutninske pas- me, ki je velevažna za nadaljni raz- voj perutninarstva v naši državi. Konference so se udeležili: inž. Ludv. Muri, od banske uprave v Ljubljani, kmet. res. Martin Zupanc iz Maribora. Perutninarski odsek kmet. družbe so zastopali: predsed- nik g. Jaka Selcer, strokov. tajnik kinet. družbe g. Kafol Franjo, gosp. KlemenčiČ, ga. Cerne Antonija. Za- drugo za izvoz jajc v Št. Jurju ob juž. žel. sta zastopala gg. Emil Sche- scberko in Miroslav Venningholc. Nadalje so bili navzoGi: ga. Golob Malvina, gg. graščak Herberstein, inž. prof. Abreis Matko, inž. Wenko Benedikt, inž. Oblak, inž. Koprivšek, direktor inž. Petkovšek, Jakob Zni- darič, Mibael Levstik in J. Gosak. Razvila sc je živabna debata, v kate- ro so posegli posebno gg. kmet. rei. Ivo Zupanc, inž. Muri Lud-, pred- sednik perutnin. odseka I. Seher, inž. Wenko in Abrets, graščak Ilerber- stein in ga. Golobova. Določil se je standard štajerske pasme v vseh po- drobnostih. Vzor je rujava Stajerska kokoš s Copkom za grebenom. Jere- bičarske štajerke se opustijo. Istota- ko grabasta fttajerska in suhodol- ska pasma. d Gradnja jadranske proge. Dne 21. t. m. je prispela v Kotor sti'o- kovna komisija prometnega mini- strstva, da prouči definitivno traso za železniško p^rogo od Kotora do Jadrana in teren za gradnjo jadran- ske proge od Peči preko Kolašina do Podgorice. Z delom na tem delu proge bodo pričeli že spomladi. d Avtoinatična telefonska centrala v Beogradu, kl bo imcla 20.000 šte- vilk, bo otvorjena najbrž 1. maja pri- hodnjega leta. d Zveza planinskih društev kraljc- viue Jugoslavije bo imola pj'ihodnje leto svoj sedež v Ljubljani. (1 Urejeno prebavo in zdravo kri doseženio z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franc Jožeiove« vode. Strokovnjaki - zdravniki za ' motnje pi'i prebavi livalijo »Franc Jožefovo« vodo, ker poživlja delova- nje želodca in či-evesa, odpravi otek- lino jetcr, zviša izločevanje želodca, stopnjuje izločevanje seči, j)okrepi pi'esnavljanje in posveži kri. »Frasic Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinali. d Dunajska vreiucnska napoved za torek 25. novemfora: Sprva niirao- grede jasno in nekoliko mirnoj^e vreme, potem hitro naraščanje juž- uih vetrov in temperature, pozneje poslabšanje. Splošna napoved: Nova nevarnost viharjev. IzCeljainokolice c Podpore celjske občine za leto 1931. V novem občinskem proraču- nu, ki je bil sprejet v občinski seji 21. t. m., so v poglavju »dobrodel- stvo in prosveta'« predvidene nasled- nje podpore za 1. 1931.: Olopševalno in tujsko-prometno društvo v Celju 105.900 Din (podpora v gotovini, pla- ča mestnemu vrtnarju, najem cvet- ličnjaka, drva, razsvetljava in na- jeninina za pisarno), Zveza za tujski promet, Clanarina 1.000 Din, Glasbc- na Matica v Celju 12.000 Din (redna podpora ter vrednost najeinnine in drv), Muzejsko druStvo 5.000 Din (reilna podpora in vrednost najem- nino), Mestna ljudska knjižnica 20.000 Din (podpora v gotovini in za inventar). Dijaška kuhinja 5.000 di- narjev, Podporno društvo za l-evne Licence drž. realne gimnazije v Ce- lju 5.000 Din, DijaSki tlom 2.500 di- narjev, Dramatično društvo 10.000 dinarjev (podpora v gotovini in vred- nost drv), Drž. krajevna zaščita de- re 19.000 Din, Kolo jugoslov. sestor 10.000 Din, Savinjska podružnica Sl'D 2.000 Din, Zdravstveni dom 30.000 Din, Bor/a dela 12.000 Din, Zinisfco periio, pSatenine, pulöwe^j, noyctV3cef r okavice v bogati izbiri po nainižjih cenah pri tvrdki Vegi & Bi>vc, CcJje, Olavni irg št. 10, pri farni cerkvi. Katol. prosvetno druStvo 2.000 Din, Ljudsko vscučilišče 2.000 Din, fond va\ spomenik kralja Petra 5.000 Din, Udruženje vojnih invalidov, krajev- ni odbor v Celju 2.000 Din, Izobražc- valno društvo »Svoboda« 1.G00 Din, za razne dobrodelne in kulturne na- mene 20.000 Din, za popravilo Mai-i- jine cerkve 10.000 Din, Podmladek RdeCega križa 1000 Din, za telesno vzgojo 10.000 Din, Sokolsko društvo v Celju 10.000 Din, za knjigo g. prof. J. Orožna »Zgodovina Celja« 5.000 dinarjev, Protituberkulozna liga 1000 Din, Kmetijski pospeševalni urad 1000 Din in Zgodovinsko dru- štvo v Mariboru 15.000 Din. c Do'govi celjske mesfne občine. Leta 1923. je imela mestna občina 3,004.825.30 Din dolgov na posojilib, leta 1927. skupno 4,733.358.44 Din, leta 1929. pa 9,971.995.44 Din. Sedaj znašajo dolgovi občine 15,287.107.03, v novem proračunu pa so še pred- videna nova posojila v znesku 900.000 Din, tako da bodo dolgovi narastli na preko 1(5 milijonov tli- narjev. ( Prihodnja seja celjskega občin- skega sveta bo v sredo 20. t. m. ob 18. Na dnevnem redu je volitev upiavnoga odbora Mestne hranilni- co. c Tudi Celje dobii zvočne filme. Kakor sino izvedeli iz zanesljivega vira, bodo v najkrajšem času uvede- ni v Mestnem kinu v Celju zvo^nj filmi. Kinolastnik gosp. Čeplak se je kljub opTomnim stroškom in velike- mu riziku odločil, da si nabavi pr- vo\1rstno, preizkušeno zvoßno apa- raturo. Ta korak je treba vsekakor pozdraviti in upoštevati. Obstoj zvočnega kina v Celju bo seveda od- visen od obiska. Kljub temu, da zna- f^ajo sti'oski za nabavo zvočne apa ratnro v Celju ravno toliko, kakoi v velikili mestih, bodo cene prosto- loin v kinu le neznatno zvišane. Pr- va predstava z zvočnim filmom bo že sreili decembra. Dan otvoritve zvočncga kina bonio ?>o javili. c Sokolska telovadna akademija. Kakor sino žc javili v zadnji Stevil- ki, bo priedilo Sokolsko clruätvo v Colju v Mestnem gledališču telovad- no akademijo v proslavo Ujedinje- nja v soboto 29. t. m. ob 20.30. Aka- demija se bo ponovila v nedeljo 30. t. m. ob 15.30. ObCinstvo iz Celja in okolice, pa tudi iz drugih krajev, bo gotovo obakrat napolnilo gledališče. c Koncert koroških pesmi. Zdru- ženi pevski zbori CPD, »Oljke« in Kat. prosvotnega dniStva priredijo na praznik Ujedinjenja 1. decembra ob 20. v vcliki dvorani Celjskega do- ma koncert koroških pesmi z zani- mivim sporedom. Zbor CPD bo vodil g. Šegula, zbor »Oljkev g. J. Vid«C- nik, zbor KPD pa g. ZafoSnik. Uvo- doma bo predaval g. dr. Janko Ai-- nejc o vprašanju: »Kako poje ko- roški Slovenec?« Cisti' dobiček kon- certa jc namenjen v prosvetne in narodno-obrambne svrbe. Predpro- daja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. ( Ljudsko vseučilišče. Drevi ob osmih bo predaval v risalnici me- sčanske sole urednik g. Radivoj Re- bar iz Maribora o borbi za Macedo- nijo v razvoju zgodovine. Opozarja- mo občinstvo ponovno na to aktu- alno in za.nimivo predavanje. c Francoski krožek naznanja, da se vi Si javno francosko predavanje o pesnikih Parnasa, ki ga bo imel g. lektor Vey iz Ljubljane, nepreklicno priliodnji petek 28. t. in. ob Vi7. zve- čer v Narodnem domu. Vstopnine ni'. ( SveLana oivoritev mestne klav- siice. V petek 28. t. in. ob 1(J. se bo vršila svečana otvoritev modernizi- rane in poveCane mestne klavnice. Štofe, kamgarno, ševijote, blago za modne hlače, double blago po zelo nizkih cenah edino pri tvrdki Vegi & Bevc, pri farni cerkvi. Stev. 94. »Nova Doba« 24. XI. ,1930. Stra» 3. c Smrtna kosa, Umrl je danes v Podlehniku pri Ptuju g. Franc Maj- ¦cen, centralni direktor posestev Šta- jerske hranilnice v Gradcu in brat g. Mira Majcena, načelnika Prvo južnoštajerske vinarske zadruge v Celju. Bocli simpaličneinu možu ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! c Umrl je v soboto 22. t. m. v celj- ski bolnici 34-letni cinkarniški de- lavec Jpže Stožir iz Zg. Hudinje pri Celju. N. p. v m.! c Triglavanska proslava v Celju. J. A. D. »Triglav« bo proslavilo 55- letnico obstoja dne 10. januarja 1931 v Celju. Ob tej priliki se bo vr- šilo svečano zboi-ovanje starešin in aktivnih članov, zvečer pa v Celj- skem domu elitni ples v korist rev- nim »Triglavanom«. c Triglavani, g-g. starešine in ak- tivni člani, so naprošajo, da se ude- leže sestanka, ki bo v torek 25. t. in. ob 20. v Celjskem domu. c Žnpna uprava v Celju je v seji dne 21. t. m. imenovala za prosve- tarja Sokolskega društva Cclje bra- ta Franja Roša, učitelja in pisatelja v Cclju. c Poroka. V pondeljek 24. t. m. do- poldne se je poročil v župni eerkvi v Celju g. Janko Kupnik, poručnik v Krivi Palanki, z gdč. Heli Kolško- vo, hčerko lnnjorja v p. g. Kolška v Celju. Mladoniu paru iskreno česti- taino! c Zimsko-sportni odsek SPD v Ce- lju obvešča, ila sc vrsi tečaj za sa- vezne snmške učitclje na Krvavcu. Dnevna oskrba 40 Din. Odhod iz Ljubljane 29. t. m. opoldno iz hotcla Miklič. c Osebna vest. Gosp. Andrej Bi/.- jak, politično-upravni uradnik pri ^reskein načelstvu v Celju, je položi! pri banski upravi v Ljubljani prak- tični izpit. Čestitamo! c Poroka. V nedeljo 23. t. m. se je poročil v Beogradu g. Milovan Pro- levič, narednik vojne akademijo, z gdč Ivanko Dondjivicevo, hčerko g. Ivana Dondjiviča, nadzornika poli- cijskih agentov v Celju. Mladenm paru iskreno čcstitamo! Prepričajte se, kakšno angleško blago Yam nudi po nizki ceni J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. 13 ( Nočni požar v Tremerju. Danes ponoči okrog 2. je bilo alarmirano celjsko gasilno društvo, da gori no- vi kozolec posestnika Cenclja v Tre- merju pri Celju. Coljski gasilei so se takoj odpeljali v Tremerje, kmalu pa so prispeli tudi še laški gasilci. Kozolee je pogorel do tal. Turii polj- ski pridelki in leseni deli gospodar- skih strojev so postali žrtev požara. Kozolec je bil vreden 30.000 Din. Za- niinivo je, da je lani pogorel stari kozolec, ki ga je zažgala hudobna j roka. Vzrok nocojšnjcga požara Se ni j ugotovljen. j c Nesreča ne počiva. 14-letni dela- j vec Aleksander Kostanjšek iz Male- ga tabora pri Humu ob Sotli se je v soboto 22. t. m. težko poškodoval pri delu v tovarni. Eksplodiral je ne- ki stekleni balon in drobci so prerc- zali fantu kite na dcsni roki. — 15- letni kovaški vajenec Jožef Gabro- vec iz Dobrove pri Konjicah se je pri tfelu udaril s kladivom po levi roki | in si zmečkal kazalec. — 57-letni znani posestnik Franc Manen v Tr- novljah pri Celju je 21. t. m. žagal hmeljevke. Ko je zadel s hmeljevko v steno, mil je leva roka spodrsnila in prišla pod žago, ki mu je odreza- la Stiri prste. — Dno 21. t. m. je pa- del iO-letnemu rudarju Cirilu Zeliču v Hudi jami pri Laškem v rovu tc- žek kamen na glavo in ga težko po- žkodoval. — 25-letni dninar Jakob Polak iz Lastniča pri Podöetrtku se je 20. t. m. vsokal s sekiro globoko v levo nogo pri stopalu. — Vsi po- nesročenci se zdravijo v celjski bol- nici. ( Tatvina. Služkinji Ceciliji Obla- kovi, stanujosii na Ljubljanski cesli ! 21, je 21. t. m. okrog 15. izginila s i kodnika pred podstreSjem sivoruja- va zimska suknja, par novih rokavic in modro krilo v skupni vrednosti ': 218 Din. (• Poziv. 20-letna, v ismarje pristoj- na služkinja Marija Frecetova naj se zglasi v celjskem policijskem ura- du, kjer bo dobila nekatere predme- te, ki so njena last. c Najribe: Iložena očala, najdena 20. t. m. ob 20. pred niostno elektrar- no; 1 litei-ska pločevinasta posoda, najdena v Kocenovi ulici; rujava otroška ročna torbica z robcern, rož- nim vencem in glavnikom. Najdeni prednieti se dobe v tukajšnjem po licijskeni uradu. c Nale^ljive bolezni v Celju in celj- skem srezu. Po uradni statistiki je bilo stanje nalezljivih bolezni v me- stu Celju in celjskem srezu v času od 1. do 7. novembra nasled- nje: tifuzne bolezni: v mestu Celju jö edini bolnik ozdravel; škrlatinka: v celjskem srezu je ostalo od prejš- njega tedna 5 bolnikov, na novo so oboleli 3, ozdravela sta 2, v nadaljni oskrbi jili je ostalo 0, v mestu Celju so ostali od prej 3, na novo je obo- lei 1, ostali so v oski-bi 4; davica: v celjskem srezu je ostalo od prej 5 bolnikov, na novo sla obolela 2, ozdravelo jih je 5, v oskrbi sta osta- la, 2; sen: v celjskem srezu sta osta- la 2 bolnika še dalje v oskrbi. c Delovni trg v Celju. Pri ekspozi- turi Javne borze dela v Celju je is- j kalo od 1G. do 22. t. m. dela 31 oscb (20 moških in 11 žensk), iz prejšnje- ga tedna jib je preostalo 435 (301 nioški in 134 žensk), delo je bilo po- nujeno za 37 oseb (23 moških in 14 žensk), posreclovanj je bilo izvršenih 23 (v.n, 15 moških in 8 žensk), odpa- dlo je 21 oseb (14 moških in i7 žensk), koncem tedna je ostalo v evidenci • 22 oseb (292 nioSkib in 130 žensk). c OBLEKA SE JE POCENILA! Na> preclek v oblačilni industriji. Da se čim mogoče znižajo stroški produk- cije in s tem poceni blago, iščejo tr- govci in industrijei celega sveta no- vih virov in potov do pocenitve. Pod geslom »Velika prodaja pri majli- nem dobičku« je celjska veletrgovina R. Stermecki začela boj proti dragl- nji na celi Crti. Izpopolnila je svojo oblaCilno industrijo tako, da more danes postaviti na trg prvovrstne obi eke po jako nizkih cenab. S svo- jo oi-ganizacijo dela v konfekciji se je tvrdki posrečilo, da zniža cene obi eke za 29% in še več. To znižanje ccn pa ne gi-e na raCun blaga in iz- delave, ampak ravno nasprotno. Bla- J go je prvovrslno in izdelava solid- na, tako, da tvrdka lahko v tein kou- 1 kurira z vsemi. Koristi znižanja ten ne bo imela samo tvrdka, ampak tu- di konzumenti, ki bodo prišli na la način po jako ugodni ceni in pogo- jih do solidne obleke. Cene so se zni- žale tako, da tvrdka /nudi danes moSke obleke po 290. — Din in krat- ke zimske suknje iz solidnega blaga | po 3G0 Din. Vidi se, da publika z vne- mo pozdravlja pocenitev blaga, kar pricajo stalno napolnjeni lokali tvrd- ke. i- V hoielu »Union« v Celju se toči si no krajinsko vino 1930 po 12, v to- Cilnici 10 Din, cviček 1929 po 16, v tocilnici 14 Din, fino jeruzalemsko 1930 po 16, v točilniei 14 Din, irami- nec 1929 po 20, v tof.ilnici 18 Din, sa- rajevsko dvorsko pivo vrCek 5, v to- čilnki 4.50, Caša 3 Din. 840 Kino Mestni k'ino Gelje. Na splošno že- | Ijo se predvaja velefilm »Njegova poslednja maska« še v pondeljek 24. novembra. V glavni ulogi »novi Jan- nings« Rovensky. — Torek 25., sre- da 20. in četrtek 27. novembra: »San ! strasii« (»Opoj«). Drama v 6 dej. s predigro po znani noveli Avgusta Strindberga. V glavni ulogi Gina Manes. »San strasti« je film najbolj- še kvalitete. Dopisi Sv. Jurij ob juž. žel. Razveseljivo je dejstvo, da se Sokol v Št. Juriju sir! med naše kmetsko ljudstvo. Kmetski fantje, ki so izpočetka z ne- zaupanjem zrli v novega Sokola, pri- hajajo zdaj redno in z velikim ve- Smoking biago v črni in modri barvi dalje za sportne obleke in damske plašče, svile, srajee, kravate, nogavice dobite v veliki izbiri in po nizkih cenah pri tvrdki = Franc Kolbezen, Celje, Prešernova 3 seljein v telovadnico. V prvi vrsti je to pač zasluga neumornega prosve- tarja br. Hajnška, ki se je z vsemi razpoložljivimi moCmi posvotil so- kol skemu delu in delu za naše kmet- sko ljudstvo. Ne samo, da jih s pri- mernimi predavanji navdušuje za i vzvišeno sokolsko idejo, on se tudi razgovarja z njimi, jih bodri, da še sami povedo svoje misli, tolovadi z njimi, vodi petje in orkester in pri- reja igre. Zato pa ga imajo fantje radi in tako-le plačilo je za prosvet- nega delavca gotovo mnogo lepše in več vredno kakor katerokoli drugo odlikovanje. Br. Hajnška vneto pod- pira pri delu br. Seručar, ki, skro- men koL je, ne sili nikdar v ospred- je, a je marljiv kot čebelica. Takili delavcev je treba, potem lahko dru- štvo napreduje. Naša želja je le, da hi oba, br. Hajnšek in br. Serucar pridobila še novih članov med fanti kmetsko-nadaljevalne Sole, ki1 se je pravkar pričela. Potem bo pač so- kolska župa v Celju ponosna na So- kolsko društVo v St. Juriju. Za malo denarja dobite modro angleško blago za damske plašče pri J. Kurtiš, Celje, Kralja Petra c. Krško. (Triglavanski večer.) Jugo- slovensko akademsko društvo »Tri- glav« iz Zagreba je priredilo v sobo- to 15. t. m. »Triglavanski večer« v Krškem. Zbralo se je ob tej priliki izredno lepo štcvilo aktivnih članov, zastopstev drugih akademskih dru- glev (Danica, Istra) in prijateljev »Triglava« z namenom, da najsta- rejšemu slovenskemu in jugosloven- skemu akademskemu društvu izka- žejo ponovne svoje simpatije. Zlasti moramo povdariti, da se je večera udeležila dcpulacija »Starešinske zveze« iz Maribora (g. dr. Irgolič in dr. Grmovšek); nadalje so pofastili prireditev s svojo prisotnostjo gg. I sreski načelnik, predstojnik okraj- nega sodišča in najodličnejše občin- sivo jz Krškega. Do zadnjega kotič- ka napolnjena dvorana je bila pač I dokaz, kako priljubljen je »Triglav« Krščanom in s kako pozornostjo za- sledujejo njegovo udejstvovanje slo- venski narodni krogi. »Triglavanski vefer« je otvoril g. dr. R Dobovišek kot zastopnik starešin iz Krškega s kratkim nagovorom. Nadalje sta še govorila g. dr. Srečko Grmovšek v imenu »Starešinske zvezc« in pred- sednik »Triglava« iz Zagreba akade- mik VI. GuliČ. Vse govore je občin- stvo živahno aklamiralo in prirejalo stareSinam in aktivnim članom dol- gotrajne, navdušene ovacije. Po kratkem odmoru je nastopila gospa Levstikova ;i'z Krškega in odpela s spremljevanjeni klavirja dve pesmi, J ki sta bili podani lepo in z občut- jem. Naš stari znanec akademik H. Vodeb je ponovno pokazal, da je simpatičen liivicni baritonist. Zapel je tri pesmi1, drugo posebno z zano- som v živahnem ritmu, da jo je na bufen aplavz moral ponoviti. Ugo- den vtis je ostavil pri vseh navzočih nastop ccllo-solista, akadeinika Je- rončiča. Nato so se vršili brucovski izpiti, ki so postali med slovenskimi akademiki nekak tradicijonalen do- godo'k in srecen uvod v novo študij- sko leto. Po tej tofki se je razvila do odhoda vlakov živahna zabava s ple- som, pri kateri je neumorno sviral pri'znani »Triglavanski orkester« pod vodstvom akademika Šuškoviča. Po- sebna zahvala gre spoštovanemu daniskcmu komiteju, ki je mnogo doprinesel k animirani zabavi. »Tri- glava lahko s ponosom gleda na 55 let svojega plodnega dela. K veCeru mu še enkrat iskreno čestitamo z že- 1 jo, da bo njegovo bodoče delo ven- čano z novimi uspchi. — L. J. _______ I Sport 0 kraljevskem sportu Dandanes ni nobenega dela sveta več, kjer bi ne poznali smučarstva. Povsod, v Evropi, Ameriki, Avstra- liji, na Japonskem in celo v Afriki na zasneženeni Atlasu, nalethno na smučarje, ki so si edini v tem, da gojijo najlepši sport, o katerem je dcjal Nansen, da je kralj vseh spor- tov. Ostale panoge zimskega sporta daleč zaostajajo za smučarstvom, predvsem zaradi tega, ker so vezane na prostor ali proge. Popolen raz- mah v zasneženein pi*ostoru nam pa daje smučarstvo, ki je najboljši vod- nik k svetlobi in solncu v tednih in mesecih, ko najbolj hrepenimo po blagodejnih toplih žarkih. Snmčar je ponosen na visoko starost svojega sporta, ker so smuči eno najstarej- ših kulturnih orodij, ki so ga narodi oblikovali dolga stoletja. SmuCi so bile prvotno samo prometno sred- stvo, ki ga je izumilo človeštvo vsled trdih življenskih pogojev. Ko si je moral človek v zasneženih pokraji- nah iskati hrane in obleke, so bile smuči edini pripomoček, da je ob- vladal naravo. V najtajinstvenejše kraje so pripeljale Človeka ravno smuči. V območje severnega in juž- nega tečaja je prodrl na smuCeh Amundsen. Nansen je prevozil celo Grönlandijo. S smufini so prevozili prvič Aljasko, Kanado, Spitzberge. Najvišja svetovna gorovja je razis- koval človek s smučmi. Tudi pri nas Slovencih je smučar- stvo najstarejši sport. Že sto- in sto- letja se smučajo v Blokah in Valva- zor posveča tenm sportu celo po- glavje. VeCina ljudi je obsojena ži- veti v dolinah v meglcnih mestih, kjer nam ostanc sol nee zastrto sko- ro polovico dni v letu. Zato ni cud- no, da ima smučarstvo toliko navdu- šenih pi'istasev, ki po zinii pohite naglo iz megle v solnčnc višine. Tu- kaj se nam odkrije zimska narava I v vsej svoji krasoti. in lepoti — od na.jmanjšega kristalčka ivja do ar- hitektonske lepote snežnih streh. In tla, po katerih se smuear giblje, so najčistejša in najmehkejša pji-epro- ga. Opajajoč obCutek navdaja smu- čarja, čc drči z veliko hitrostjo po tej preprogi. Pri smučanju nam nu- di nenavadno ugodje tudi sportni moment, ki pa ne tiči v premaganju tekmovalca, ampak v premagovanju ovir, ki nam jih stavi narava. Grmi- čevje, drcvesa, jarki, skalovje, raz- lične vrste snega, menjajoCa se str-' mina, vse to je treba premagati. Ve- lik pomen amuöarstva je tudi v tem, da nam omogoča ter nas spodbuja k bivanje na svežem zimskem zraku, v .času, ko živimo večjidel v zaprtih in zaduhlih prostorih Smucanje in s tem bivanje na svežem zraku sma- trajo Skaudinavci za nekaj, kar je veC in mnogo lepše, nego sport. Smu- canje je povratek k naravi v zimi. In ta se na.jjačjc izraža v zimski al- pinistiki, katere si brez smuči sploh ne moremo predstavljati. Časi, ko so hodili s krplji v Alpe, so ininuli. Tudi naše Slovensko planinsko dru- štvo je v tem prebilo led in se je od- ločilo, da začne gojiti energiöno to panogo alpinistike. Zimskosportni odsek SPD v Celju. Uienec za čevljarsko obrt se takoj sprejme. Josip Kos, čevljarski mojster, Celje, Dečkov trg 6. 2-2 Vajenca za čevljarsko obrt sprejmem takoj. Josip Kolar, čevljarski mojster, Celje, Samostanska ul. 6. Stran 4. »Nova Doba« 24. XI. 1930. Štev. 94. Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Igndt Herrmann. 118 Z avtorjevim dovoljonjem poslovenil Stanko Svetina. Začasno stanovanjc gospo Koncle- likove ni bilo dovolj doslojno, da bi se opravil v njem obrecl krsta. Slav- : nost vseh trek krstov bo torej pri Vejvarovih. Njihov salon jo bil na to slavno nedeljo spremenjen v kapeli- co. Med okni je stala mdza od diva- na. in je bila pokrita s snežnobelim prtoin, katerega čipke so se dotikalc tal. Na sredo so poslavili križ in ga obdali z rožami v vazah in z veneki (,'vetlic, katcrih je teta Katinka toli- ko nanesla, da se je razširjal vonj kakor v cvetličnjakii. Ob treli pi'ideta duhovna gospoda, toda že po obedu se je polastilo vseh 1 članov rodbine razburjenje. Trudili so se, da bi ga utajili, toda ni se jim posrečilo, povsod ga je bilo polno. Pravzaprav že celi obed ni bil nič vreden. Samo gospe Muknšnablovi se ni pokvaril dober tek, in samo ona je ohranila zavest, da se res obeduje. Bila je navajena takih po- javov in nič je ni motilo, da prideta dva duhovna gospoda namesto enc- I ga. | Mojster Kondelik se je sprehajal po sobah, največkrat se je vrnil v i spalnico, kjer so ležali vsi trije otro- ci'eki, ki jih je čuvala zdaj dekla Ka- tinka, zdaj Marjanica. Prvo dete je imelo povijalni trak prepleten z atlasoviin belim trakoni, drugo z modrim, tretje z rdečim. Kondelik je gledal na otroke, kakor bi jih neprenehoma štel in je napra- vil pri tern zelo skrben obraz. ' »Samo glejta, da se ne zmotita, ] punci«, je opominjal dekli', »naj ima vsaka svoje. — In glejta tudi, da va- ma ne zaspijo, sicer bodo začeli kri- <5ati ob najbolj nepripravnem času.« Otroci sicer niso zaspali, toda za- Celi so krieati ravno v trenutku, ko je ob treh zazvenel v predsobi elek- trični zvonCek. Znano je, da vsa de- teta na svetu kričijo ravno tedaj, ko bi moral a biti tiho. In tako je tudi naša drobnjad kričala sedaj v zbo- ru, solidarno, pošteno. K rešilni akciji je pristopila prva gospa Muknšnablova in je hitela v spalnico, kot pomočnica pa takoj za njo teta Katinka, ki je vedno vohala priložnost, da bi si pridobila zaslug ne samo za materi, ampak tudi za male potomce. Ni bilo tako hudo. Pokazalo se je, da je bilo treba deteta samo vnovič poviti in njihovo razburjenje je utih- nilo. V istem trenutku, ko sta stopi- la duhovnika v salon, se je pojavila na pragu tudi gospa Muknšnablova in je nesla dva koška, tretjega teta Katinka. Deteta so bila brez kake nezgode krščena in zapisana v matrike, ka- kor se spodobi. Duhovnika sta posc- dela z rodbino pri slavni mallei. Ali je bila prisotnost duhovnikov kriva, da je bil mojster Kondelik ne- kako zmešan? Ali je učinkoval obed sam? Ali je morda gledal s proros- kim duhom v daljno bodočnost ma- lih ljudi? Bil je raztresen in se je vedno gladil z roko po čelu, kakor bi mu padel tja las. Slednjič se ni mogel več premagati. Vstal je, šel v spalni'co, zagledal se v tri drobne glavice, stresel z glavo, polno skrbi, | vrnil se je v obednieo in je dregnil Vejvaro: »Pojdite z menoj, Vejvara.« Vejvara je šel. j Mojster je zaprl oprezno vrata. »Prosim vas, Vejvara, katero dete pa ste držali pri krstu na rokah?« »No, Vaška, oče, tegale, z rdečim, trakonv« Mojster se je globoko oddahnil. »Ali vestc to gotovo, Vejvara?« »Toda oCe----------« Vrata spalnice so se tiho odpiia in vstopila je gospa Muknšnablova, ra- dovedna, kaj tu gospoda išCeta. Ka- kor da je -ne bi opazil, je rekel moj- ster Vejvari z zamolklim glasom: »Clovece, veste, kaj se mi vedno zdi? Da v tem rdečem povijalnem prtu ni fantek, ampak punca. To bi • bil mal er, za božjo voljo, ako hi hila naša Betka kršeena za Vaška!« Gospa Muknšnablova je osupnila, vendar se je premagala in se je glas- no zasmejala. »Dragi gospod Kondelik! Saj sem jih sania zavijala. Kako naj bi se bi- lo to zgodilo?« »Jaz tudi ne vem«, je odgovoril niojster Kondelik negotovo. »Toda zdelo se mi jo, da ima Vašek večji nos . . .« »Za božjo voljo, dragi gospod, saj je to kakor drobtinica. Kje naj bi se vzel nos. Pojdite k mizi, da ne bi duhovnika kaj rekla — —« In je nalahno porinila oba očcta skozi vrata. Komaj so se zaprla vrata za nji- ma, je matrona skočila k vozlu v rdečem povijalnem prtu in je odvila dete. Najboljše annleško sukno za moške obleke dobite pri J. Kudiš, Celje ___________________________________________________________________________i Pisalni starojs znamke „UndCTWQOd" se dobe pri Antonu Lečniku, Celje, Glavni trg. Prodaja tudi na o broke. Damski plašci s krznomže od 60Q pin napre^ du Zimske moške suknje smoking, frak, promenadne obleke, nadslje moderne sporine, obleke po vseh cenah. Naročila izvršim v 24 urah. Prepričajte se o postrežbi in solidnosti mojega dela. Priporoča se modni atelje Fr. Meško, Ceije Aleksandrova ul. 3. i I USf ANOVUENA LETA 1881. uBIJSKQ pOSDJIiniCa i V LEIJU Celje v lastni hiši Narodni dorn Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stu|e isajugodneje, nudi popolno varuost in iz- placuje toeno. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnih vlog jamei poleg zavo- dovih aktiv po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znasajo nad Din 14,500.000—. PODRUiNICI: v w MARIBOR ioiVANi Alcksandrova cestast.11. (v lastni hiši) Franio Dolzan kleparstvo, vodovodne inštalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 5Ü-19' Lokal in stanovanje v Celju se odda krojaču ali šivilji. Naslov v upravi. Pianist z večletno prakso išče službe. Naslov v upravi lista. H i 6 o štev. 34 na Ponikvi ob juž. žel., v sre- dini vasi blizu cerkve, p r o d a m. Je zidana in krita z opeko, zraven sta dva lepa vrta. Cena se izve pri last- niku lvanu Zdolšku. 2-1 ppoda se visoka omara, umivalnik, kompletna postelja, nočna omarica, slike in po- soda, mizica s ptičjo kletko, vse dobro ohranjeno. Naslov v Razlagovi ul. 7 pri hišnici. MALINOVEČ pripravljen iz aromatiümih gorskih rnalin in vkuhan z čistim sladkorjem S kg Din i8- Stara lekarna „Pri orlti" Mr. Ph. IVO TONČIČ CELJE, Qlavni trg — Aleksandrova uüca. Slav, občinstvu vljudno naznanjam, strankam za nadaljna naročila. K. Marš^ urarska delavnica, Ceije« 3t Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavoüu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni pslači pm kolodvoru) Prihrankom rojakou u Hmeriki, clennrju nedo- letnih, kl ga ulagajo sodišln ter naložbam cerkvenega in obün- skega denarja posvefa posebno pažnjo. Hranünica daje poso- jiia na zemljlšča po najnižji obrestni meri. Use pi'osnje resuje brezpiaüno. Zb hranünc vloge jamči poleg Sa moctn sollfi z vsem PrGmožen>cm premoženja hranilnice 56 IIIOIU L6IJC in vso davčno močjo. urojuje aaöo Pečnik. — Odgovoren ta. konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarnonSlIlan C0ttna. ~ Oba v Celju.