Poštnina plačana v gotovini. HUMORISTIČNI LIST Izhaja mesečno = dvakrat. || Številka stane 2 D., ff letno 30 D. |j Uprava in H uredništvo: Škrat, M Kranj pošt. predal s Inserati = po dogovoru. if Štev. 4. V Kranju, dne 21. maja 1927. Leto I. Kratkovidni sprevodnik; ... in kje je vozni listek za psa? Kaj nimate? Pa še brez nagobčnika? To je pa že od sile! Plačate kazen 1 Stran 22 „ŠKRAT" Štev. 4 Cenjenim bralcem! Kdor pridobi »Škratu" 10 no¬ vih, sigur. naročnikov, temu po¬ šiljamo eno leto list popolnoma brezplačno? —fi— Svinjski rivec. Opera z začetkom, brez vsebine in konca, pri pogr¬ njenih mizah. Uvod. Sredi junija gostuje v Kranju ljubljanska opera s »Seviljskim brivcem". Komaj so lepaki zagledali de¬ ževni kranjski dan, je nastalo strahovito navdušenje. Ulice so nenavadno oživele — zlasti ob • večernih in nočnih urah. Vse žvižga, piska, poje in igra na raz¬ lične inštrumente (kot kitaro, lončen piskerček napol¬ njen z vodo, glavnik itd.) od gospoda do čevljarskega vajenca. In kaj vse ne slišiš! Eden brlizga arijo iz Trubadurja, drugi se muči z „žensko“ iz Rigoleta, tretji mrcvari Toreadorja, kdor pa tega ne zmore pa: „Tri tavžent večerov po plač sm špancerov, oh zdej pa nč več, kje šla lubica preč." ali pa: »Preljuba moja draga, pridi k meni — (Hopsala. Kmalu bi se mi zaletelo in bi ne bilo prav.) Cen j. naročniki {Poravnajte na¬ ročnino, da nam prihranite mnogo nepotrebnega dela. Torej skratka: vse tuli, tuli na. mile in nemile viže. In vse to iz golega navdušenja do umetnosti in glasbe. Prav! Nimam nič zoper to, da se goji tudi te vrste šport. Z žvižganjem se krepe ustne mišice, z drenjem trebušne itd. Ampak, ljubi kristjani, kako pri¬ demo do teh zastonjkarskih večernih in nočnih kon¬ certov? Baje imajo ti koncerti še drug namen, da namreč razvijejo čut do umetne glasbe tudi tistim, ki nimajo posluha. Spričo gostovanja ljubljanske opere je sicer to hvalevredno. Predlagal pa bi, da se za te nadebudne in požrtvovalne talente napravi cvetlični dan. Mislim, da bo vsak rad odrinil par dinarjev in s tem omogočil prenos večernih koncertov iz javnega v zasebni lokal . . . Sicer pa — ničesar hudega ni¬ sem rekel, ne mislil in ostane lahko vse tako, kot do zdaj. Kajti se zna dogoditi, da mi zabrusi zopet kdo v obraz kaj podobnega kot nedavno neki paglavec (katerega sem nahrulil, ker je tako neusmiljeno brliz- gal pod oknom, da je še stari materi, ki je že dva¬ najst let gluha, letelo skozi ušesa): »Slišite, vi o glasbi niti pojma nimate!" — Seveda, če je za to vrsto glasbe treba imeti poseben pojm, potem se udam. Tega res nimam. Torej, kot sem že dejal, navdušenje je veliko. In ker je navdušenje lepa in nam sploh prirojena čed¬ nost, naj ostane vse pri starem. Mislim celo, da bo navdušenje z vsakim dnem naraščalo. Višek pa je po mojem že doseglo, kajti : dobili smo novo, izvirno slo¬ vensko opero — »Svinjski rivec". Sam sem jo čul (mislim, da je bila generalna vaja) in se mi zdi škoda, da bi ostalo pri enem samem izvajanju. Av¬ torja in komponista (katerih je toliko, kot izvajalcev in zato nisem vedel, na katerega bi se obrnit) sicer nisem vprašal, če jo smem po .spominu reproducirati na papir. Upam pa, da ne bo zamere posebno, ker imam pri tem edini namen omogočiti vprizoritev do¬ mače opere tudi na onih odrih, ki za gostovanje lju¬ bljanske nimajo ne primernega lokala, ne denarnih sredstev. Ta pa ima v tem oziru vse prednosti. Ne zahteva orkestra, scenerija je lahka (godi se lahko kar v gostilni) potem, oseb malo in vsled tega tudi stroškov malo. Pa naj preidem k stvari. OSEBE: Jonka, gazda . . . • Kinči, ljubimka . . Kovca, nj. prijateljica Sicer, posestnik . . Anka, njegova žena tenor mezosopran sopran bariton mezosopran pl. Kos, bankir in ljub. bas Natakarica, gostje itd. Dejanje se vrši v sedanjih časih. Dirigent in režiser g. Jonka. 1. in vsi ostali akti. Scenerija. Prijazna gostilniška soba. Na levi glavni vhod. Na sredi vrata, skozi katera se vidi druga soba. V levem kotu peč. Ob njej miza in sedem stolov. V ospredju na desni dve mizi. V sosednji sobi par miz in stolov. Na stenah slike. — Levo in desno od gledalca. Vrši se ob enajstih zvečer. Ko se za¬ stor odpre, sede vsi pri mizi ob peči. V sosednji sobi trije gostje s poročevalcem vred. — ♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦ Štev. 4 »ŠKRAT" Stran 23 Uvertura. Vsi, razen Jonka, pojejo skozi nos: „0“! Eden višje, drugi nižje, kot je pač primerno njiho¬ vemu glasu. Kinči in Anka variirata za pol tisa, da je harmonija popolnejša. Vsi ostanejo s svojim „0“ na isti višini od začetka do konca uverture. Jonka (trobi skozi nos po melodiji »Glej ga, 'glej ga, mandeljca ...“): „Ne-e, nina, nenana, ninana, nenana, ne-e, nina, ne- nana, ninana, na . . . itd. (Proti koncu uverture prinese natakarica liter vina in »dejanje" se prične.) Jonka (začne po poljubni melodiji. Podobno pojo vsi ostali skozi celo izvajanje): »Tako, prijatelji in dame ve, zdaj šel je zastor gor. Začnimo pee—eti. (»pee—eti" zapoje s trilerjem.) Vsi: Dobro, dajmo peti. Jonka: Pred vsem se moramo sporazumeti, kako ime naj bode operi, ki bomo zdaj si jo zapeli. Sicer: Tako je. Jaz opozoril bi vas le, da naj dostojno bode nje ime. Kovca: To bi želele tudi me. Kinči in Anka: Da, da, to srčne naše so želje. pl. Kos : Prijatelji in dame ve izvolite poslušat’ me. Vsi: Poslušamo. Govori Kos! pl. Kos: Čez dober mesec pride k nam v naš starodavno znani Kranj ljubljanska opera s Seviljskim brivcem. Prijatelji, jaz opero poznam in rečem vam, da vredna tega je imena. Da naši ne bo manjša cena, zato je skromno moje mnenje: če oni je ime »Seviljski brivec", naj naši bode — »Svinjski rivec!" (Nastane strahovito navdušenje in aplavz. Natakarica prinese v ta namen še en liter.) Jonka (ko se vihar poleže): Omizje cenjeno, na to se pije! Zdaj Sicer naj o vincu nam zavije. Sicer (grmeče, da se tresejo šipe v oknih): Že dolgo nismo pili ga, zatorej danes dajmo ga, Zbor: Primi Košek kupico povezni jo na mizico. (pl. Kos izpije na dušek. Sicer ponavlja, dokler ne pridejo vsi na vrsto. Natakarica prinese nov liter.) Jonka (ko je napitnica končana): Tako zdaj dragi, ljubljeni, ko smo se že zedinili za naše opere ime — preidemo lahko takoj na nje razvoj. Kinči: Prihaja ura že duhov, kaj, ko bi raje šli domov? Sicer: Pustimo v miru mi duhove, skrbimo rajši za nosove! Jonka: Ni napačna ideja tvoja! Le pijmo zdaj, gospoda moja! Zbor: Bratci veseli vsi, tralala hopsadra, pesem zapojmo si, hopsadrila. Od vinca ruj nega, kot solnce čistega, tralili tralala itd. (Vsi dvakrat eks! Natakarica prinese zopet liter. pl. Kos dobi popadke in gre ven na levo. V sosednji sobi eden izmed gostov od navdušenja zaspi. — Pri nadaljnem izvajanju prehajata Kinči in Anka vedno bolj iz tisa v cis, Jonka in Sicer pa iz gisa v bis, zlasti pri pitju.) Jonka: Kam pa šel je drugi bas? Kinči: To bi vprašala tudi jaz. Anka: Kaj, ko bi ti pogledat’ šla če morda ni kaj hudega. (Kinči gre ven.) Sicer: Ne bojte se, saj čvrst je Kos! Ce dela zdaj iz vina zos, kot riba bo on jutri zdrav in štel denarce, da bo prav. (Kovco nekam tišči, gre ven na levo.) Anka: Kam šla je zdaj še Kovca? Jonka: Mogoče si ji kolca .. . Da ste tako za luno — vam še enkrat odpustim almpak naredite mi uslugo in ne obabite se — drugače imam čez 22 let zopet tako kamelo v garniziji. Ste razumeli? Na levo okrug, marš! Požrešnost. Kmečki fant je prav rad vampe jedel. Pri neki zabavi so njegovi prijatelji sklenili, da ga bodo enkrat za vselej odvadili vampov. In res, stare irhaste hlače zrežejo na običajne kose v omako. Fant pride, poje; nato ga vprašajo, kako mu je teknilo. „Oja, prav do¬ bro, samo čudno se mi je zdelo, da je toliko gum¬ bov prišitih . . :* Stran 24 „SKRAT“ Štev. 4 Anka: Jonka: Sicer: Bi rada vedela po čem? Kako naj jaz pač vem, kaj meša mladim se ljudem. Je muhasta mladina res, po glavi gre samo ji ples in pa ljubezen vmes. Dekle za fanti hodi za nos jih rada vodi, čeprav ji včasih škodi. Jonka: Kaj bilo dragi Sicer bi, če šli bi ven pogledati, da kaj se jim ne pripeti! (Sicer gre ven. Med poijo lovi ravnotežje.) Anka: Tako, ostala sva sama. Joka: Zato pa pijva ga, korajža naj velja. (Pijeta. Kratka pavza. Iz sosednje sobe se sliši glasno smrčanje. Da scena ni premrtva, brunda Jonka po napevu „Pojd’ no sem, pojd’ no tja." Čez čas se vr¬ nejo Kinči, Kovca in Sicer.) Anka: Preljuba moja Kinči, se morda Kos trpinči? Kinči, Kovca in Sicer: Trpinči, trpinči, trpinči se zares. Kinči: Tam po dvorišču tava in muka kakor krava. Vsi trije: Trpinči, trpinči, trpinči se zares. (pl. Kos se vrne. Natakarica mu prinese veliko črno s pepelom.) pl. Kos : Preljubi Jonka, daj nam kaj zapeli. Sicer: Kaj hoče pač zapeti, ko vse zapele so. pl. Kos: Ne mislim žensk, jaz mislim pesmico. Jonka: Mar naj zapojem vam, da težko je življenje nam? pl. Kos: Ne tega, Jonka, tega ne! l e tako, ki vesela je. __ (Spije črno kavo. Nato začne zopet vino.) Sicer: Če vam le za veselo je potem naj jaz zapojem vam prelepo pesem, ki jo znam od žene fest in fest moža. Ti, Anka, boš pomagala. Vsi: Zapojta nam, zapojta. Sicer: Moja žena je zavber od glave do nog, na vrat’ ima bulo, na glav pa en rog. Zbor: . Hodrilerija tidrilatom, hodrija ritata tom, Anka: Oh, jaz imam zavber in fest moža, da dan sem ga vsaki bolj žalostna. Zbor: (kot preje.) Jonka: Živijo! Eks! (Navdušenje narašča kot Sava ob povodnji. Gost, ki je v sosednji sobi zaspal, se prevrne iz stola od sa¬ mega vzhičenja. Natakarica prinese še en liter. Cela stvar z litri vidno napreduje in se razvija. Opera, ki p v rehaja v vedno bolj živahen tempo, traja do dveh. Če pa je dovolj kolofonije se lahko podaljša do zore. Izvajalci, s tekstom vred, so v tem slučaju na višku [razen Kinči, ki se ji že ob dveh pozna, da jo tišči spat]. Začno se dueti in kvarteti, spremljani z izrazito mimiko, ki posekajo vse do zdaj znane. Zaključi pa se z efektnim „zmešanim zborom".) Epilog. Tako. Upam, da sem storil svojo dolžnost. Če sem kakemu društvu s tem ustregel, me bo. veselilo. V slučaju izvajanja naj se pa vsekakor obrne na diri¬ genta za podrobne informacije glede izvajanja in za dopolnitev teksta. Če pa bi jo kako društvo rado vprizorilo, pa nima zato sposobnega ansambla', naj prosi za gostovanje kranjski ansambl posebno, ker tantjeme niso pretirane. (Večerja, 2 Štefana vina za vsakega igralca in 1 liter za vsako igralko ter en¬ kratna vožnja od dvorane do prenočišča. Če je pre¬ nočišče v dvorani, vožnja odpade.) Obenem bi sve¬ toval društvom, da se o priliki izvajanja preskrbe z zadostnim številom žandarjev, katere naj nameste k izhodom. To predvsem radi tega, da bodo poslušalci zdržali do konca. ... Štev. 4 »ŠKRAT" Stran 25 —fi— „Ponesrečeno vasovanje" ali „Podoknica s klicajem". •Ra Nasekal se ga Peter je ob treh gre zjutraj spat, med potjo pa premisli se k ljubi gre vasyat. • in Pred hišo, kjer mn ljuba spi, stoji pa hišica; prilepljena na njej visi prekrasna deklica. In ker se Petru vse vrti, zamenja „hišico“; pred sliko verno zdaj kleči, kot bi pred ljubico. »Ah, čuj me, draga ljubica," ji vneto govori, „kot ti si lepa, mucika, prisegam ti, jo ni!" »Poslušaj, draga, usliši me, saj čisto sva sama, odpri mi okno kamrice, 3a se pomeniva!" Tako jo kliče, jo roti — zastonj so prošnje vse — naposled pa se ujezi, kot bivol se zadre. A dolgo Peter iie kriči, ker pride policaj, s pestjo za vrat on naredi podoknici klicaj . . . Ob robec prišla. Zjutraj vstopita v prvi voz ljubljanskega tramvaja dva ponočnjaka, se vsedeta in lepo zaspita. Na drugi postaji vstopi gospodična 15. let. Ker je vse zasedeno, vzame robec in se z njim prime za gornjo usnjeno zanko, katere so pripravljene za one, ki morajo stati. Pri sunku voza je damica spustila zanjko in robec ji pade enemu spečih dveh krokarjev v naročje. V ve¬ liki zadregi ni vedela, kaj naj stori. Da bi robec pobrala — jo je sram -— pa raje čaka, kako bi robec sam v roko sfrčal. Že misli, da je-.ob robec — ker se bliža postajališče, kjer mora izstopiti. Tedaj se predrami eden izmed spečih ter zagleda robec v to¬ variševem naročju in zraven v veliki zadregi stoječo gospodično. Hitro sune s komolcem spečega tovariša v rebra. Ko ga ta prav zaspano in neumno pogleda — mu prvi z očmi pokaže na dekljco potem pa na njegovo naročje rekoč potiho: »Tam poglej!" Prebu- jeri obrne pogled na damico, potfem pa na naročje, in ko zajjledh — na pol v . spanju — belo misli, da je srajci, in hipoma potlači za hlače ... ■ OPOZORILO! Zadnje dni je zabeležila kronika več avtomobil¬ skih skokov v okolici mesta Kranja. Slavno ob¬ činstvo se zato opozarja, da se zavaruje pri kakem zastopniku za¬ varovalnice,^da bo v slučaju nesreče krito. Mogoče v prihodnji številki več o tem. Kako elektrika nitse potegne . . . Dobro natrkan možakar z dežele kolovrati v pozni uri po mestnih ulicah. Gleda na uro, vendar je vinska iluminacija preslaba, da bi videl na uro ; zato se radi večje stabilnosti nasloni na kandelaber električne sve¬ tilke. Odpne površnik, ker mu je vroče in gleda na številke, ki kažejo čas. Srečno ugotovi, da je ura 1 / 2 12. Pomirjen hoče zapeti površnik. Prišel je pri tem ma¬ nevriranju iz ravnotežja ter brzo objel kandelaber. Z eno roko se držeč svetilke, je z drugo zapenjal po¬ vršnik. Ko je srečno zapel vse gumbe, je hotel z no¬ vimi močmi nadaljevati pot. Toda o groza ... ne more se premakniti z mesta . . . Žalosten, skoraj jo¬ kajoč glas »na pomoč" je privabil stražnika, kateri si po bližje ogleda tega nočnega kalina in ga vpraša po vzroku njegovega „na pomoč" klicanja. ŠKRAT Stran 26 Tvoja nebeška milina, kamrica, posteljca fina, meni ne gre iz spomina sleherno noč. „Doma pri nas na deželi sem že veliko slišal o elektriki, pa hudimana, da bi kar tako na lepem pri¬ jela poštenega človeka, ki se nasloni nanjo, tega pa še ne. Prosim pomagajte." „Pomoč vam je odveč očka, malo ste se ga na¬ sekali, pa ste površnik zapeli pomotoma okoli kande- labra mesto samo okoli svojega trebuščka . . .“ K oknu saj zdaj se prikaži svoje obličje pokaži, da se oko potolaži, in bolno srce. Če pa zastonj te budijo pesmi, naj misli hitijo k tebi in tebi želijo: ljubica, lahko noč! Podoknica. (Trubadurju iz Cerkvene ulice v spomin.) Dober vojak . . . Icig je bil že tri dni pri vojakih. Pa pride čast¬ nik in ga vpraša: „lcig, zakaj naj vojak da svoje življenje in kri za domovino?" Icig (z zalitim židovskim obrazom) premišljuje — naenkrat se pa zasmeje ter prijateljsko potreplja čast¬ nika po rami rekoč: „Prav imate, gospod poročnik, zakaj n a j ga pa da . . .“ Na električni . . . Na tramvaj vstopi gospod ter vljudno vpraša so¬ potnika: „Ppprrosssim kkkje ppppa mmoram izzzsto- ppit zzzza Ppppolljjanne?" Nobenega odgovora. Sprevodnik začuden nad molkom ogovorjenega pove vprašalcu potrebno. Ven¬ dar ko ta izstopi vpraša sprevodnik gospoda, zakaj onemu jeclajočemu gospodu na prijazno vprašanje ni dal odgovora. »Mmmissslittte ddda si pppppusssstim ppppppri- pelllljati zzzzzaušššššniccccco . . .“ ČE JE NESREČA še tak velika, če je vsa šipa — na kosce razbita, nič ne jokaj, nič ne tarnaj, HLEBŠU IZ KRANJA v roke jo daj Ta je poceni in dobro poprav, za šipo veliko prav malo boš dav. Zrcala, okvirji, steklene reči pri HLEBŠU IZ KRANJA počen se dobi. Listnica uredništva. Kranj. Dopisi brez podpisa jadrajo brez¬ pogojno v koš. Luna med zvezdami seva zemljo tišina odeva dragi pa tebi prepeva ljubica, čuj I Rože na vrtu duhtijo misli zdaj vroče hitijo k tebi in tebe želijo, ljubica moja . . . Kakor brez uma glej tava moja uboga mi glava. Mirno zdaj vsakdo že spava meni ni moč. v* „ŠKRAT“ Stran 27 Štev. 4 Med dijaki. — Ali ni ta brzojavna naprava nekaj precizno mehaničnega in kako veliko so ljudje z Edisonovim izumom napredovali. Včasih (kar si gotovo že bral v zgodovini) je porabil človek teden dni časa za islo stvar kot rabi danes par ur. Oddaš na pošti brzojav — par ur nato dobiš, kar si zahteval od dotičnega. Ali ni to kolosalno? — — Beži beži, kaj boš čvekal, da bi te kokla brc¬ nila. Pred tremi tedni sem očetu brzojavil naj mi te- legrafično nakaže 500 Din — pa denarja še danes nisem prejel; no veš kaj . . . ... ko. Pri sodniji. Sodnik: Jožef Pokluka, ali imate kake pred- kazni?" Jožef Pokluka: "„Da, dvakrat oženjen — pet ali šest otrok . . .“ ... ko. Na shodu. Jeclajoči gospod je govorniku rekel: »Vvvi ssste ossssel." Govornik prekine Svoj govor in pravi dotičnemu: »Vzemite takoj besedo nazaj, sicer vas tožim radi razžaljenja časti." »Naaaa! Ssssem vvvvesssel, ddda ssssem jo ven sssppppravvvil . . .“ Sumljivo. — Tvoja briljantna ogrlica gotovo ni prava. — — Zakaj?" — Zato ker si morala tvojemu čestilcu obljubiti, da jo ne zastaviš ... — Previdno. Principal (moškemu, kateri se je prišel predsta¬ viti za službo blagajnika): „ .... ja tako daleč bi bila stvar v redu. Vaša spričevala so prav dobra .. . toda povejte mi ali nimate nobene bradavice ali ma¬ terinega znamenja ali sploh kakega posebnega zna¬ menja na kateremkoli delu telesa?" Hladnokrvnost. Prodajalec srečk: » . . . Torej gospod Imadost se je ravno bril, ko ste mu prišli naznanit, da je za¬ del glavni dobitek, kaj pa je dejal?" »Nič ... še niti vrezal se ni . . .“ Hvaležna soproga. — Tvoj mož se je vendar dal omehčati, da ti je napravil telefon — si ga li že uporabljala? — — Seveda sem ga že uporabljala, naročila sem takoj telefonično novo obleko, nov klobuk in gra¬ mofon ... — Občutljiv. Težak zločinec (ko prebere svojo tiralico v ča¬ sopisu): »Kaj samo 3000 dinarjev na mojo glavo?" Premeteno.' Umetnik v stradanju pride k nčkemu potovalnemu panoptiku: »Jaz bi pri vas napravil štiridnevno stra- dalno predstavo. Koliko mi daste honorarja?" Ravnatelj panoptika: »Honorarja vam ne morem dati, pač pa prosto hrano če hočete . . .“ Tako ali tako. — Vi imate pa danes steklenico vina v torbi gospa soseda — ali praznujete god? — O ne, veste moj mož bo jutri sojen in če bo oproščen, bo od veselja spil vino. — Ce bo pa obsojen? — Totem ga spije pa od jeze. Neizkušen. Sin (malodušno): »Takoj skočim v vodo, ako me Ela ne mara." Oče (svareče): »Nikar, Karleto. Ti še ne poznaš vode." Urezal se je. Snubec: »Ah, jaz ljubim vašo hčerko, arfipak ne radi denarja." Oče (zelo bogat): »Tako? No, mojo hčerko dobi samo pameten človek." Zaupljivo. Sodnik: »Tako, 24 tatvin ste izvršili in sicer" — hoče prebrati vse delikte. Obtoženec (dobrovoljno): »Ne trudite se, gospod sodnik, saj tako verjamem, da je vse v redu . . .“ Dolga zima. — Nič manj kot 16 sukenj je obtoženec ukradel. — Je pa tudi zima bila letos zelo dolga . . . Srečno naklučje. Dama na vrtu restavracije: „Fuj, v juhi plava hrošč." Gostilničar: »Ah . . . kako interesantno . . . jaz ga dosedaj še nisem videl." Tako se vsakdo bo smejal, če enkrat »Škrata" bo prebral. Zato preberi družbi ga na glas, da ji napraviš kratek čast Tud’ sem In tja se bode našel kdo, ki »Škrata" sl za dom naročil bo. Stran 28 „ŠKRAT“ NEŽA: „Oh, ljubi Francelj, bodi moj in pridi k meni v vas nocoj, Brez tebe ni življenja mi — saj lepšega od tebe ni!“ Štev. 4 FRANCELJ: „Ah, Neža, ti si rajski in glasek tvoj je kakor med. Na kraj sveta grem rad s teboj — saj srček tvoj je ves zdaj moj.“ I Pijanec. Ne vem, ali je vino pijano, ali jaz. Odgovori. Šifri „Večni maj - poste restante". V „Škratu" kraj pošte niste označili. Ker je na svetu več poštnih uradov, nisem vedel odložiti pismo. Odgovor tedaj na tem mestu: Na mojo neizmerno žalost Vam moram naznaniti, da mojega sedanjega naslova nikakor ne morem spo¬ ročiti, ker se mi je žena pred kratkem vrnila iz ljub¬ ljanske porodnišnice ter me obdarila s prirastkom za eno glavo, tedaj nas je vsega skupaj 6 oseb brez psa in brez pestunje. Ker je žena našega pismonoša najbrže podkupila (kar jaz nikakor ne zmorem pri tej draginji) dofbiva izključno le ona vso pošto v roke in bi torej bila oba v nevarnosti v slučaju, da ji pride pod nos najina korespondenca. Prosim pa, da se oglasjte prihodnje leto najmanj tri mesece preje, to v februarju ali vsaj v marcu, ko gre žena na kratek oddih v Beograd (ker za v Rim se v tem času ne šika). Z oglasom v tem listu, ves obupan v dolini 'solz se od Vas začasno poslavlja Vaš nesrečni bivši za¬ ročenec iz „Scifcerparka“. ... ko Pod šifro »Idealen razgled št. 5“ v zadnjem „Škratu“ sem prosila za sobo in posteljo, kjer bi da¬ jala inštrukcije. javilo se je toliko hišnih gospodarjev in strank, starih in mladih, samskih, še več pa ože¬ njenih dedcev, da mi je nemogoče vsakemu posa¬ meznemu na tem mestu se zahvaliti. Da se bom pa zamogla vsaj deloma oškodovati za toliko pozornost napram tujki med domačini in da ne bi bilo preveč nepotrebnega letanja in zakonskih zadreg ali pa celo morebitnih ločitev, vas povabim vse, posebno pa še oženjence, kateri so v- delikatnih stvareh napram last¬ nim ženam najbolj molčeči, da se snidemo v svrho dogovora glede najemnine in prostora ob pol 2. uri zjutraj na kratek gozdni piknik pod tremi križi na Kalvariji. Razni likerji in jestvine dobrodošle. Se en¬ krat zahvala in svidenje s pozdravi vaša majska roža točasno na letovišču pot na StruževO pri železniškem mostu. ... ko. Izdajatelj in odgovorni urednik Ignac Sumi. Za tiskarno „Sava“ d. d. odgovarja Vilče Pešl. — Vsi v Kranju.