Strežni ognji. Večerni vzduh i zgi n ja . Teme. je vztrepetala in se ovila okoli temnih in svetlih gore,visokih in da 1 jnih, ka kor da bi hotele izpiti in izsrkati ir n.iih vse Černe prele eti .Noč.Zemlja težko ^ope.Nočno nebo zveni'kot daljna,lehna muz i tta . Ozvezdje se ^klenja v strastnem teženju ned temno zemljo in gre v tiho skrivnost.Pa se odtraejo sestre zvezde,polne aorečega zleta,in popadejo v jedrnih lokih no hrepenečo zemljo in vžigajo, vžigajo... Na Gori zasveti lučke. V vznožju vzreste šum tegine pesmi in nerešča v hreščeč orkan. Gore pe zaiskri in zežeri v vesolje o,kresovi, neši ognji, naši strežni ognji ! Nami stražarji se zganejo in rastejo v pesem: i>zare ja jmo, bre t je 1 Ognjene moč gre v struge strtega upanja, skoz suhe jesenske gozdove sre zarje v belo poml8d. V ne s reste sladke Neskončnost, čez nese čel8 gre viher vstajenja, od neših svetlih oklepov se odbijejo strelinke noči. Pelikani bomo,z raztrganimi prsmi,v hrano neizmernim in sončne mostove bomo prožili čez lajajoče prepade, mi bratje, mi znanilci Luči, mi trobente ne kerubovih ustnih, mi kreaulji Duhe,z mehko perotjo in ostrimi očmi, m i plamteče ba kije, nagnjene v dan, rni Tvoji stražarji do konce črne noči ..." In odmevalo in vriskalo ja i7 daljnih daljin; Do konca črne noči, amen, amen, amen ... / ■ Jož ko Kroš elj: Spomin. Lepe je noč nocoj tam zunaj v geju -Prenežno, prenežno je veter vitko brezo objel, ji leska mehko pobožal in odbežel, odbežal v daljo in legel v zlato pšenico -in se smejal, smejal - Ob oknu slonim in tako lepe ja noč nocoj tam zunaj v geju -Mladost, He.m, kam hrepeniš ? Molči, molči- - 3 - Jožko Krošelj: Iz, moje Zastri mojo mladost kakor belo runo mesečnih noči in mi daj zreti sveto obličje daljnih molitev in mi daj čutiti toplo bližino čiste ljubeznijo Dobra o Čiste Samo roko iztegni, in iz te prstene posode bo vzbrstelo življenje - Škender: (a ) Naše pesmi. Nase pesmi spe še globoko v srcu kakor pod zimsko odejo pšenični semeni : majka gruda uči jih himno življenja, ki jo bodo peli klasi kleni. Naše pesmi spe še globoko v srcu , spe kqkor iskre v trdem kremenu, ko jih iz kreš e pojoče življenje švicnile bodo v svet v divjem plamenu. o, in ta de j - , Tedaj bo - ra zpalil svet se v žarne kresove kakor ne•Šentjanževo , in klasi bodo peli himno življenja, da bo vriskala zemlja in ukelo nebo . . . Mirko Avsenak: Sveta ura. No c* o ,i sva gama s Teboj, ki Ti ne vem imena: približaš se človeku v sveti uri najvišjega veselja in najtežja bolesti; takrat pristopiš blizu k njemu, morda me loči od Tebe le ped,morda le neurejena misel, pred očmi mi stoji kakor obraz dragega človeka in skoraj bi ^e ga lahko doteknil. Ete takrat zaspi vsaka taka ž e ije, ka ko r bi se bela, da postane greh, a ko bi hotela postati telo, in roka komaj trepetajoč leži ne srcu. Ti pa; Ti Brezimen®, mi daš vsakokrat, ko sem potreben naj bolj, vse - o, ko bi jaz mogel izreči, kaj da mi deš:ali je zdravje, ali ja milost, 8li morda slutnja Tvoje skrivnosti Ti Brezimeno. In noooj sva sama, jez in Ti, ki Ti ne vam imena: Duša moja, trudna in neutolažena, od dvomov topa in od bolesti te svoje mladosti, dušice, ne pojdeve več v to de želo, koder sva hodila sedaj; tam ja vce, tam ni bogastev smpa k vse, vse, in tam ljudje umirajo ob potih, ker ime j o Midva pa po j dev^ v tiho deželo. Mirko Avsenak: Tiha deklica. Pleti,pleti rož ice,deklica , v mehki, dišeči venec; pleti za moje bodoče lepe dni, ki še bogvekje me ča&ajo " in bodi mi dobra, dobra ti tiha deklica I Tudi jez, tudi jez bi rože plel zn lepe dni, pa je tu notri nevera, ki duši, in trdi kot les so mi trudni,beli prsti,de vsak cvet zmečkajo,da vsake roža - ubožice pod njimi umre. 0 tvoji roki smrti ne čutijo,le tvoj topel dih. Mehko in ljubo jih boža tvoje dlan, kakor si tiha ti dobra deklica,de mi je hudo, hudo . ifekor da tvoje sestre so . Albin Podjsvoršek: Ura. Ti ls - tp k . Smrt približuje kore Is . Kam greš ? Kg 'so ne c sveta J Pozdravi jo : T8m moje mladost je doma. Ko sam stopil... Ko sem v svoji bolečini zopet stopil na breg, je veter prinesel iz zelenih vrtov Is mojim nog8m glasove oblačnega večera. Položil sem roko na prse in sem poslušal. Na oknu je igral nelsdo na vijolo pesem, ki jo je davno nekoč razbral na zeleni poljani. Za oglom zavija pes in laja v zvezde. Iz vrta prihaja k oknu duh rož, ki jim je mesec ponudil curek rumene svetlobe, - Iz roči prihaja k otrokom na okna pesem - 'm Legel sem na posteljo, odgrnil sem modro zaveso pri oknu: Rote je za igrels v mesečini . / T • • Tihe so sanje. Mehke so gtopinje čez novi sneg. 0, samo enkret je zapadel sneg, samo enkrat je zakril s kr®stalnim pajčolanom trudnega popotnika na dolgi poti . . . Tiho in skrivnostno je prihajal bliže. Ni ga opazil, ni ge spoznal . Včasih se t i zgodi,da objemaš mrak, da stiskaš k sebi noč v vročem hrepenenju. Kb pa se bliža i7;ponitev, kloneš glavo in ne spoznaš ure obiskpnja. Tiho in skrivnostno je bilo svidenje, tih in skrivnosten je bil blagoslov popotniku na belih poljanah. Plahe so stopinje čez samote, čez kristalne dalje. Hrepeneče oči iščejo in begajo za njim, za tihim snom mladosti in njegovim blagoslovom ob prvem snegu . . . Helga : Misel na beli dom. Dom, upanje moje, vroče ljubljeni dom , v tvoje naročja se mi hoče . Tam 73 sinjimi eorami vasice in roža žarijo, rožo žarijo skoz okenca msls tale hišica žarijo in vabijo, vabijo . . . Tam po svetišča ljubezni ; vse srca so moja vsa vsa mani živijo, v se v ^vojih svetiščih z e me ljubezni gorijo . . . Leopold StaneK: Cigančkov sveti večer. Tin - tam : Tin - tam struna razglašena Dete pveto poj mi pesem =se smehlja mi o nabesih ker ga boža o Detetu božjem mehka pesem - tihih jaslih u speva nka Tin - ten : t ihi v at er -v vetru pesem , bolna prošnja -tale je svati mo,j večer. S. K. : N o x m y s t i c a . V zapečatenih nočeh zavrem , omamen napoj me zenaee v vrtinec in ne najdem dna . V mučeniski grozi se ts 'tirat razkolje moje srce in rodi iz večnega semena Biser ; Ir potrkam prav narahlo z njim ob božjo dlan , prav narahlo . . . T. : Ob razdobju. /Študija/. Kaos različnih organizacij in nažira nj.Človeštvo stoji nemo in brez opore pred velikimi čudeži kulture. In vprašuje sanjavo in se- • /° ga v daljino: Kaj je/t isto? ni. Kajti nobena visoka misel nobena ideja,noben žarni ideal ne prešinja ten nekupičenih kulturnih pridobit ev.Tudi v literaturi je isto. Samo hrepenenje, samo iskanje. In to hrepenenje raste. Kam vede? Kako pa utešiti? v kat e- re «truae napeljati silno valovanje nerr.- čajoc j.h voda? 0', naše dijaške duše I Ka te lepo pestrost : v sete duša z <*■ ruc imi potezami, različna t e le sp » različni znečeji,tod8 danite ne s pod drobnogled in spoznali boste, ds nas druži vse nete tiha, dobo te in notranja moč- ali voz,nese ideja, Ki 'Korenini v globo- v . l _ Z « i 1 ■? »• rt f viwi i , i i O r? n <5 TT A T h ne s pod drobnogled in spoznali boste, da nas oruza vse ne na tiha, globo te in notranja moč- ali voz,neke ideje^ -