X( letnik. v Gorici, dne 4. septembra 1902. 36. številka. NA ZNANJE. — S prvim septembrom se jepre?9lilo„Slovensko katoliško delavsko društvo v Go-rici“ v nove prostore v Semeniški ulici štev. 16. — V isti hiši ima od 1. septembra naprej svoje prostore tiidESfciSravništvo ,.Primorskega Lista.“ — Toliko na znanje dmištvenikom delavskega društva in naročnikom „Prim. Lista". Snujte izobraževalna društva! Zlasti v zadnjem času nam je napredno glasilo opetovano predbncivalo, da smo nasprotniki ljudske izobrazbo. Ker so se naši dopisniki izrekli proti veselicam in javnim plesom, katere «o vpri-zorili naprednjaki, zato smo naenkrat nasprotniki ljudske izomike. Ne! Mi ne nasprotujemo izomiki in izobrazbi ljudstva. Ravno nasprotno, mi iskreno želimo, dp. se paše ljudstvo, res izobrazi, da je poklicani činitelji poučujejo in izobražujejo, da bode tudi naš narod napredoval in se razvijal. Kapital našega naroda še ni izčrpan do dna. Naložen ni v vrednostnih papirjih, v obširnih zemljiščih, v zlato-nosnih rudnikih, — marveč v vernosti, poštenosti, skromnosti, v bistrem umu in zdravem telesu. Pogubilo se je sicer tudi že mnogo vrlin. Moloh sedanjega časa jih je tirjal. Gospodarski propad jo spravil že na stotine slovenskih družin na beraško palico. Premnogim krajem se je kot znak zadnja leta včrtal revščina in ž njo vred domače oderuštvo. Stara skromnost se je umaknila bahavosti in gizdavosti. Nezmernost je narasla skoro v narodno zlo. Zavladalo je le preveč nebrzdano hlepenje po vžitku. Zgubilo se je čustvo celoskupnosti, tudi po kmetih, in ž njim ona srečna poštenost in LISTEK. S Krasa v Ljubljano-Kamnik. (Konec.) Nekatere znamenitosti v Kamniku! V Kamniku Bivam začasno v „veliki ulici11, ki pa je komaj za polovico tako velika ali dolga, kakor je ulica „Ra9tellou v Gorici. Ima pa čedne hiše in pet gostiln! — Ker je mesto majhno, ne potrebuje nobene kažipotne knjige, marveč si ptujec lehko vse sam ogleda. Da so tukaj^ni meščani in kmetje res pobožni kristjani, sem se zopet prepričal v frančiškanski cerkvi pri peti sv. maši in „ofru“ za cerkvene potrebščine. Zastonj se trudijo liberalni časniki omajati v dobrem slovenskem ljudstvu spoštovanje do vere in njenih oznanjevalcev menihov in duhovnikov. Saj je tudi pokojni g. dr. Nikolaj Tonkli, čegar prerano smrt sem ravno ta hip zvedel iz „Goriceu, (št. 65) vprašal nekdaj kot advokat nekega (tolminskega) liberalca, kmali ob zadetku tega žalostnega načelnega razpora, s čim ho mogel liberalizem nadomeščati največo svetinjo sv. vero, ako bi se mu posrečilo isto iztrgati ljudstvu iz srca?! Pa toliko bodi le memogredi omenjeno. Pojdimo rajše k nekaterim kamniškim znamenitostim! Ko je še izhajal humoristični list „Bren-ceyu, tedaj je tukaj županoval več let : skromnost, ki ne pozna sebičnosti. Časopisi in knjige trosijo med narod dvomljive, novodobne, duševno pridobitve, s katerimi podkopujejo srečo narodovo. A še vedno imamo dokaj zdravega, nepokvarjenega jedra v narodu. Šo obdeluje ljudstvo v ogromni večini rodno zemljo ter tako, če tudi težko vzdržuje glavni steber obstanka svojemu. Še velja Slovencu poštena beseda, čistosti ne sramoti. Kad sluša svoje vodnike in jih spoštuje. Naše ljudstvo čuti potrebo, da si zboljša stanje, ni še zgubilo upa boljših časov. Slovenski narod ni še pozabil svojega Stvarnika. Slovenskemu narodu so v ogromni večini ne more očitati, kar velja dandanašnji celim deželam : „Mene, studenec žive vode, so zapustili in si iz-kopnli kapnice, kapnice predrte, ki ne morejo držati vode !“ Slovensko ljudstvo je v večini še vdano veri, katero čuva kot dragoceno zapuščino pradedov. Tako je stanje našega ljudstva. In temu našemu dobremu narodu vs iijujejo liberalci svoj napredek, omiko in svobodo. Kakšna pa je napredna omika, v čem obstoji svoboda? Pisava liberalnih časopisov, govori liberalnih prvakov nam kažejo njihovo omiko in svobodo. Liberalni napredek je demoralizacija ljudstva, omika njega posurovelost, svoboda pa se pojavlja v zaničevanju duhovnikov in cerkve ter nespolnovanje verskih dolžnosti. Gorje našemu narodu, ako bode napredoval v liberalnem smislu, ako bodo liberalci po svoje izobraževali. In res se opazuje, kako tu in tam naše ljudstvo se vedno bolj odtujuje cerkvi, zanemarja svoje verske dolžnosti, a napreduje pa v posurovelosti in razdivjanosti. Toda ni še vse izgubljeno! Telo, ki še ne nosi smrtne kali v sebi, se še ozdravi, če tudi bolehajo udje. Novo zidati na starem, ohraniti kar je dobrega, bogati nemškutar: G. Johann Kecelj, nad čegar prodajalnico smodnika na glavnem trgu stoji še zdaj samo nemški napis in tudi na velikem njegovem grobišču, — podobnem mavzoteju, — na Žalah, se odlikuje samo nemški napis: „Ruhestiitte der Familie Kecel*1. Pa pustimo mrtve počivati v miru, kajti vse to je le sad odgoje, kakor vidimo to tudi pri drugih renegatih, čijih renegatstvu je kriva le odgoja, kakor imamo v tem brezštevilnih izgledov v Trstu, Gorici in drugod! Za omenjenim nemčurskim županom je zasedel županski slolec dr. Makso Samec, ki je umrl tudi prerano, komaj ob 45 letu svoje dobe. Mož — zdravnik je bil zlo priljubljen in skoz in skoz narodnega mišljenja in delovanja. V njegov spomin se z6ve del ceste med spodnjim in dolenjiin mestom „Samčev predor41, — nad katerim se vzdiguje strmi holmec Maligrad s trojno cerkvijo ali kapelo, — ker se je pod njegovim županstvom odstranil strmi klanec med gorenjim in do-lenjim mestom. Tudi sedajni župan g. Močnik si je že postavil „železen spominek*1 „aere perenius’1, ker je dal napraviti lep pa dragocen most iz železa čez reko Bistrico, vezeči „veliko ulico11 s predmestjem „Podgora“. Nad tem se dviga koničasta jako strma pa dobro obraščena skoraj navpik stoječa, „Stari-grad“ imenovana, gorica. Da mesto tudi odstraniti kar je nezdravega, organizem poživili, je še vedno mogoče! Storila pa bode to katoliška i d ej a ! To idejo pa naj v ljudstvu razširjajo in vtrjujejo katoliška izobraževalna društva. Ti ka društva snujte povsodi. Po teh društvih razširjaj se prava omika med najširše sloje naroda, vnema narod za pravi napredek. Naše ljudstvo želi pouka, ne kratimo mu ga. Komur je mar sreča in obstanek naroda, ustanavljal bode izobraževalna društva, kot mogočen jez napram liberalni korupciji. Zakaj bodočnosti Slovencev veljajo besede, katere je zapisal koncu življenja socijolog, ki je leta in leta razmotrival socijalno vprašanje: „Narodi, ki spolnujejo deset božjih zapovedi, vspevajo; n u*r o d i, k i j i h p r e I a m 1 j a j o, g i-nevajo; narodi, kijih zatajo, zginejo11. Na delo torej, ker resnobni so dnovi! * Družba sv. Mohoija. Z velikim veseljem naznanjamo dragim Slovencem, da je število udov družbe sv. Mohorja letos znatno napredovalo. 80.046 Slovencev-Mohorjano v se je letos zbralo pod zastavo sv. Mohorja in Fortunata, toliko se jih je združilo pod košatim drevesom, katero sta v dobro slovensko zemljo zasadila nepozabna nam škof A. M. Slomšek in monsignor A. Einspieler, katero je s svojim blagoslovom očividno zalival ljubi Bog, katero je skrbno gojila slovenskih rodoljubov požrtvovalnost in gorka ljubezen. Hvala neizmerna zato darovalcu vsega dobrega, ljubemu Bogu, ki je bla-gloslovil naš trud; hvala tisočera vsem neumornim poverjenikom, ki zbirajo raz-trešena krdela Mohorjanov, hvala vsakemu posamezniku, ki je s svojim pristopom k družbi množil naše število! napreduje, svedoči to, da je dobilo 1901 svojo prvo tiskarno, lastnik je A. Slatnar, ob voglu glavnega trga. Vendar pa se pogreša boljša razsvitljava kakor je sedanja petrolejskih svetilnic, katere pa ob mesečnem svitu, (kakor se to godi te dni) nadomešča druga, najcenejša, namreč, — luna! Nad sredo mesta, kakor sem že gori omenil, se vzdiguje strmi holmec nekdaj obzidani, le kakih 40 metrov visoki Maligrad s trojno staro-veško*) cerkvijo ali kapelo, katero sem na god sv. Roka obiskal. V ve*i pred e^ednjo ali drugo kapelo je altar sv. Roka, kjer je bila ta dan sv. maša. V drugi ali srednji kapeli je altar sv. Miklavža z lepimi slikami iz Jezusovega in Marij nega življenja, katere je pred 10 leti obnovil tukajšnji slikar Matija Koželj. V tej kapeli je tudi 8 klopi. V spoduji jako majhni in zelo mračni kapeli v kateri more stati le kakih 10—12 oseb, je altar sv. Petra, ob katerega straneh sta kipa sv. Pavla in Jakoba apost. V gorenji kapeli, kamor se gre po zložnih stopnicah, kakor v spodnjo, je lep altar Matere Božje 7 žalosti. Stene so tudi lepo opravljene s slikami že imenovanega umetnika M. K. Okoli zvunajnega zida t. j. okoli srede zidu te tristroke kapele je pokrit *) Da je ta trojna cerkvica stara, je razvidi ti iz ostankov uekiti starih slik, med katerimi itoji letna itevilka 1416! Pii. Družba šteje letos 3936 udov več kakor lani in 1450 udov več kakor predlanskem. Po posameznih škofijah je število sledeče: 1. Goriška nadškofija . . 8697 (^-:t 98)'udov 2. Krška škofija........... 6566 (-f' 357) „ 3. Lavantinska škofija . . 25408 (+ 1637) „ 4. Ljubljanska škofija . . 31313 (-f- 1726) „ 5. Tržaško-koper. škofija . 4268 (4- 227) „ 6. Sekovska škofija . . . 556 (— 42) „ 7. Sombotuljska škofija . . 346 ( 5) )» 8. Zagrebška škofija . . . 446 ( 33) V 9. Senjska škofija . . . . 193 ( 13) »» 10. Poreška škofija . . . . 132 ( 4) 1» 11. Djakovška škofija . . . 66 l (+ D »1 12. Rosna . 229 1 '& 3) ») 13. Videmska nadškofija • . 183 ( s »» 14. Razni kraji 420 ( 121 )) 15. Amerikanci 982 l [T 74) »> 16. Afrika in Azija . . . . 242 i r+ 33) J* Skupaj . . 80046 | [4- 3936) udov. Pregled nam torej kaže, da je najlepše napredovala ljubljanska škofija, ki ponosno stopa vsem dragim na čelu, ter ima letos 1726 udov več. Gled6 napredka za njo ne zaostaja skoro nič dična lavantinska Škofija, v kateri je 1637 udov več. Lepo se je postavila tudi naša k r S k a škofija, kjer smo vkljub tako težavnim razmeram vendar častno napredovali za 356 udov. Lep napredek kaže tudi tržaško-koperska škofija, kjer je 227 udov več, in goriška, kjer so napredovali za 98 udov. Dobro so se postavili rodni bratje onkraj „ve-like luže11. Amerika šteje 74, Afrika in Azija 33 udov več. Po drugih krajih je ostalo razmerje nekako enako, oziroma je neznatno nazadovalo. Mohorjanom bodi geslo tudi zana-prej: Ne nazaj in navzdol, marveč vedno naprej in navzgorl Politični pregled. NaSa notranja politika. — V danajskih listih čitamo da misli vlada sklicati državni zbor v prvem tednu me- hodnik. Kapela ali trojna cerkvica ima tudi dva jako milodoneča zvonca, ki vabita h sv. mašam in zvonita mrličem. Vsak tujec rad obišče omenjeno trostroko cerkvico in pomoli v njej. Tudi je raz poleg stoječe razvaline „Malega grada11 lep razgled po mestu in okolici v bližnje Mekine, Nevlje, v Stranje in do sv. Primoža in na jug po kamniškem polju in ravnini proti Ljubljani. Maloštevilne ulice imajo, seveda, samoslovenske napise, kakor so n. pr.: Glavni trg, velika ulica, Japeljnova ulica, Vodnikova ulica, Prešernova ulica, Ra-detzky-eva ulica, Šlakarjeva ulica itd. Ob nedeljah pa in praznikih obiskujejo verni meščani radi svoje drage ranjce na pokopališču na Žalah, ki je tik nad mestom. Tako sem šel tudi jaz na veliko Gospoj-nico obiskati to lepo pokopališče kamniškega mesta. Pred vhodom je na zidu velika slika, kako kličejo angelji mrtve h vstajenju, na drugi strani zida, ki gleda v pokopališče, pa vstajajo mrtvi iz grobov, katerim je že na obrazih poznati izvoljenje ali pogubljenje. Na sredi pokopališča stoji jako lepa cerkev sv. Jožefa z velikim zvonikom in z slikanimi okni. Iz mnogoštevilnih krasnih spominkov in napisov na njih se razvidi, kako častijo ali spoštujejo Kamničani svoje drage pokojnike. Nekateri napisi so jako lepi in ginljivi ja vero dom cftg | Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkiat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uti dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Ncfraakovaaa pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroai. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l'.r>0 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7 seca oktobru. Isti listi poročajo, da se začne ministerski predsednik dr. Koerber dogovarjati s češkimi voditelji dne 5. sept. Mnogo hrupa je vzbudilo pismo češkega poslanca dr. P#efika, kateri se nahaja adaj v nekem koi«tfiAču. Vsi listi prinašaj* uvodne članke, ki se pečajo z vsebino tega pisma. l)r. 1’acak pravi mej drugem v tem pismu: Stališče Čehom je določeno z izjavo, ki so jo dali po temeljitem pretresu vseh razmer ob koncu minole se-sije državnega zbora. Ta izjava ni bila preklicana in je veljavna ter obvezna za Čehe. S tem je položaj tako pojasnjen, da ne more biti nikakih dvomov. Ako se Čehom rostituira notranji češki uradni jezik, dopuste stvarno razpravljanje o nagodbi, če se jim rečena zahteva ne izpolni, nastopijo tiste konsekvence, ki so označene v omenjeni izjavi. Kakšne natore da bodo, to mora določiti klub. Ako se pravi, da morajo Čehi imeti ozire na državne interese, se mora opozoriti, da se nemška obstrukcija na te interese ni prav nič ozirala. Gre se za to, ali naj bo Avstrija nemška država, ali država, v kateri so vsi narodi ravnopravni, ali naj imaj« vsi narodi vpliv na upravo, ali naj bodo nenemški narodi odvisni od Nemcev. Italijanski kralj je obiskal nemškega cesarja. V Berolinu so priredili velike slovesnosti. Oba vladarja sta pov-darjala potrebo trozveze. Kralj se je že vrnil v Italijo. Položaj v Franciji se poojstruje od dne do dne. Mislilo se je, da se odpor proti zapiranju redovniških šol skoro poleže, a da za tem nastopi mir. Toda poročila, ki dohajajo iz Francozke, go-vorč o veliki organizaciji naroda proti državnim oblastim, katera obstoji za v prvo v tem, da ljudstvo odreka plačevanje davkov. „Libre Parole" prinaša poziv, da se ustanovi liga za o drek a-kanje davkov; poziv sta podpisala Fran^os Copp6 in Edvard Drumont, urednik antisemitskega li«ta „Libre Parole". Poziv se glasi: »Odrekanje davkov ni strankarski manever, niti revolucijonarno sredstvo, a tudi ni malenkostno draženje, kakor to imenuje ministerstvo. Za nas je odrekanje davka dobro premišljeno in možato pozivanje na društveni zakon, po katerem je vsem članom b tem, da so plačali davek, zajamčeno upoštevanje njih lastništva, njih svobode in njih pravice. Vredni bi ne bili, da se nas pogleda, ako bi nadalje plačevali davke vladi, ki z nam postopa, kakor bi ne postopali niti tuji zmagovalci s tujimi jim premaganimi11 itd. Temu razglasu je priložen formular, da ga podpišejo in izpolnijo oni, ki odreko davek, a „Libre Pa-role“ objavi imena njih. Dopisi. Iz Kanala. — Pred mesecem razposlal je odbor »Narodne čitalnice1* v Kanalu sledeči poziv v javnost ki se je bral večinoma v vseh slovenskih časopisih : „V tekočam letu mine 35-let odkar so rodoljubi ustanovili v Kanalu „Na- prav s pesniškim vznosom in poletom v nebeške višave, izražajoči veselo upanje v večno življenje, kjer se bomo z našimi ranjcimi združili in kjer ne bo ločitve več in bo vladala neskaljena ljubezen. Napisi so v ogromni večini slovenski; le nekaj in večinoma od vsadnikov in bolj starih, je nemških, čemur pa se ni čuditi. Ne smem pa pri tej priliki pozabiti na jako v®likp sliko, ki je na zvu-najnem zidu cerkve, namreč sv. Krištofa, (Christophoros,) kako nese on čez derečo vodo na ramenih dete Jezusa (z zemeljsko kroglo v roki.) Ko sem se od te ozrl dalje potem lepem pokopališču, sem zagledal prav živo podobo smrti, namreč istega Cerkvenika, kako je brezozirno z ojstro koso bujno travo kosil po pokopališču, ravno tako, kakor dela smrt koseča brezozirno stare in mlade ljudi, ter nas vedno spominja na za vse veke pomenljivi: „Memento mori“, tudi ti boš umrl! Ko sem si z ganljivimi občutki najlepše spominke z njih pomenljivimi napisi ogledal, sem šel skoz druge (severne) vrata na goro Kalvarijo, kjer stoj6 v strmini petero lepo slikanih kapelic in katere je letos bil prenovil že omenjeni slikar M. Koželj. Te petere ginljivo slikane kapelice nam predstavljajo 5,r# (skrivnosti) žalostnega dela sv. roženvenca z dotičnimi slovenskimi napiti in še drugimi slikami rodno čitalnico11. Celo to dolgo vrsto let je delovala kanalska čitalnica kaj vspešno z» probujo in prosveto naroda v svojem ožjem okolišu. Ista je bila in je še zibelj »narodnih misli4*, zvesta čuvarica narodnih sanj in uzorov itd. itd.M Oglejmo si nekoliko te le vrstice. — Kedo so tisti rodoljubi, ki so vsta-novili »Narodno čitalnico" v Kanalu? Ti so bili duhovniki ali gg. kterim so liberalci na lanskem volitvenem javnem shodu v Kanalu očitali, da niso nič storili za probujo in prosveto naroda na Kanalskem. Ti gg. „nunci“ imeli so namen s »Čitalnico" v Kanalu delovati po edino pravem načelu ki se glasi: „Vse za vero, dom, cesarja1*. To je gojiti v ljudstvu versko čustvo in širiti narodno zavest v zvestobi do habsburške dinastije. To se pravi širiti med ljudstvom pravo omiko. — Kako je pa dandanašnji? Odborov poziv pravi: »Ista (čitalnica) je bila in je še zibelj narodnih misli, zvesta čuvarica narodnih sanj in uzorov". Koliko puhlic! „Čitalnica“ je res bila nekdaj pod vodstvom gg. nun-cev zibelj narodnih misli, ali dandanašnji se zbujajo dvomi — če se pomisli, da se v čitalnici čitajo časopisi kakor »Slovenski Narod", „Soča“, „Primorec“ in konfuzna „Edinost“. Tedaj mora človek ki trezno sodi, reči, da je čitalnica postala zibelj narodnih mislih, toraj v resnici pravih sanj ki jih rodijo bolni možgani. Dzor čitalnice bodi toraj: Siriti s pomočjo omenjenih liberalnih časopisov sovraštvo in zaničevanje do gg. nnncev, ki so čitalnico ustanovili! — Hvaležnost, omika, kje si! Kaj bi rekli oni gg. duhovniki ki so pomagali čitalnico ustanoviti in ki počivajo v grobu ko bi vedeli kaj je iz njih nekdaj uzorne čitalnice nastitlo! Do konca 1. 1901 bila je Čitalnica naročena tudi na časopis „Slovenec“ edini slovenski strogo krščanski časopis, ki ne rabi rokavic, kedar je treba liberalcem naprednjakom resnico povedati. Ker pa resnica t oči kolje in vest budi, radi tega menda čitalnica nima letos več „Slovenca“ pač pa menda židovska časopisa „Piccolo“ in ,,Prese“. Ta narodni praznik — tako se je namreč krstilo to slavje 36-letntce, —- zasluži pa drugo ime — se bode zaključil s „pIesom“. S plesom se bodo pokrili eventualni stroški slavja, in po vrhu se bode izvrševalo med „mladino“ ki se tega narodnega praznika gotovo vdeleži, libetalno-napredno načelo ki se glasi: Vse za „omiko“ „napredek“ in „svo-bodo“. Kedor ne ve in bi rad vedel kaj te tri besede pomenijo, počaka naj poznih nočnih ur dne 7. septembra v Kanalu, ali pa na poteh ki vodijo iz Kanala v posamezne občine. — Tableau. S trnovske planote. — Tako-imenovani »povabljeni gost1* čutil je že dvakrat potrebo pisati v „Soči“ o veselici pretepaškega društva „Orla“ s Trnovega pri Gorici. V prvem dopisu je vabil občinstvo na udeležbo, zraven pa se prav junaško zaletaval v našega g. kurata, posebno radi notice v »Prim. iz Jezusovega trpljenja in reki sv. pisma. V zadnji ali peti kapelici, h kateri vodijo (16) stopnice, je tudi lep oltar Jezusovega križanja z obema razbojnikoma ob straneh, ki sta tako živa viditi, da mora srce vsacega še tako neobčutnega človeka ganiti. Dobri Kamničanje hodijo til sem v trumah moleči naglas žalostni del sv. Roženvenca. Tudi Be v tej 5. kapeli berejo vsaki teden sv. miše. Posebno je pa farna cerkev Marij-nega čistega spočetja, katere podoba (slikana od M. Koželja) se že na krasnem pročelju iste cerkve lepo vidi. Tudi frančiškanska cerkev je posvečena Materi Božji. Ima 7 lepih altarjev, na katerih (altarjih) so te dni mnogoštevilni duhovniki 3 narodnosti, slovenski, hrvaški in nemški maševali, tako da neki dan je bilo odsluženih nič manj kot 25 sv. maš. Pa še nekaj ne smem pozabiti, namreč velike smodnišnice ali tovarne za smodnik. Kmalu izven mesta je viditi obzidje, znotraj katerega jo tovarna, to menda »potrebno zlo" za ta čuden in nemiren svet! Ta tovarna pa obsega več poslopij, (menda okoli 20) katera siojfc med visokimi drevesi v obzidanem velikanskem prostoru, v dolgosti dobre pol ure, tako da se potrebuje z.a obhod zidu nad l1/* uro, kakor mi je pravil Btražnik na vratih držeč v rokah sulico, kakorine ao imeli rimski vojščaki: Rav- Listu4* o omenjeni veselici. Poročevalec pa se je prav po nepotrebnem zaletavul v g. kurata, kajti gospodje nunci našo občine niso z dotično notico v nobeni zvezi, ker ista izvira iz povsem druzega vira. Vsi napadi v »Soči1* so torej obrnjeni na povsem napačno adreso — ši-banje zraka I — Nasprotno bi pa smeli o dopisniku v »Soči** marsikaj povedati, kar bi mu ne bilo v pohvalo in zaslu-ženje. Resnici na ljubo moramo reči, da vsa trnovska veselica je bila pravzaprav javni ples, obložen s petjem, deklamacijo in nekoliko radi lepšega ograjen z jeličjem. Vse to je bilo pač prirejeno pod imenom »veselica pevsko-bralnega društva", da so glavni prireditelj plesa pred svetom skriva za to prozorno jelič.jo ograjo, da ga nepoklicano oko njegovih predstojnikov ne bi moglo zazreti. Dopisnik v »Soči1* pa nam njega sam odkriva, ko tukajšnjega učitelja g. Lebana predstuvlja kot načelnika društva in ga navdušuje, da bi v kratkem zopet priredil javni ples. Dopisnik torej samega sebe z eno roko zakriva, z drugo pa se občinstvu predstavlja. No v tem se izkazuje dopisnik boljšega glumača, nego učitelja. Na dan veselice so pred šolskim poslopjem vihrajoče zastave dajale občinstvu dokaz, da ima naša šola nepotrebno zvezo z omenjenim javnim plesom. Naš »Orel** pod vodstvom g. učitelja Lebana pa ne nastopa samo na plesnem odru, ampak kaže tudi zmožnost za nastope v gle-dijatoriških igrah. Poveljnikov klic: »društvo gor**! je že želo imenitne uspehe. — Dopisnik v „Soči“ hvali vspeh društva na plesni veselici, pozabil pa je hvaliti vspeh pretepaškega klica: »društvo gor“! 0 hvaljenem vspehu se je med ljudstvom slišala vsa druga kritika, tako glede izvajanja »besede", kakor glede došlih kronic in odsotnih punc! Kaka solza je morda potekla bolj radi premalega kupčka došlih kronic, kakor radi »Rabeljskega jezera". Dopisnik pač zna farbati in zavijati, ali ljudstvo vidi vse v pravi luči. ljudstvo pač dobro vidi in umfe, da g. učitelj s svojim društvom, s plesi in gla-dijatoričnimi nastopi ne bo zagrnil različna nepotrebna obiskovanja trnovskih pečij, s katerimi menda pač ne povspe-šnje versko-nravno vzgojo. Povabljeni gost varuje dopisnika napadov, sam pa meni, da on sme prosto napadati druge. Zapomnite si g. dopisnik to, da kdor po-sojuje, pač sam zahteva povračila. Tihi opazovalec. Iz krejske županije. (Izv. dopis). — Jedva so pri nas nekoliko potihnili odmevi deželnozborskih volitev, že je metala agitacija mogočne valove za volitve v starešinstvo. Duhovi so se ločili kakor povsod v dva tabora. Loči pa Borjence ne toliko liberalizem, ampak razdelitev pašnikov. Staroselce loči pa pravda ali bodo malčarji plačevali za cerkev in duhovna ravno toliko kakor bogatejši kmetje. Največ verskega, momenta pa se je pokazalo med Krejci, to je ali naj sodijo v starešinstvu možje krščanskega duha, vneti za blagor občine, ali pristaši Gaberščekovi. natelj, zdaj c. kr. topničarski major, ne pusti brez posebnega dovoljenja nobenega noter. Pravil pa mi je tudi civilni stražnik, kako da spravljajo smodnik. Najpoprej v dva Žaklja iz cvilka, kateri se potem de-vajo (2 po 2) v sodce in zabijejo. Zadnja nesreča, da je bilo vse mesto v velikem strahu in so že stanovalci iz mesta bežali, se je zgodila 1886 leta ko je eno poslopje zletelo pa h sreči naravnost v zrak in se je ponesrečil le en delavec. Druge škode ni bilo. Zdaj pa so neki vsa dotična poslopja tako prenarejena, da je skoraj sleherna nevarnost za mesto izključena, ker v slučaju kakega raztre-ljenja (ali eksplozije) bi šlo isto tje gor proti planinam a ne proti mestu. Da je kadenje tobaka v obzidju strogo prepovedano, to se itak umeva. Druga enaka tovarna za smodnik je pa na Ogerskem, v Banski Bistrici, (Neusohl, Bestrecz-B&nya) kjer proizvajajo tudi brezdimni prah; a tukaj v Kamniku le navadnega. Zato gre železna proga ir. kamniške postaje unstran mesta naravnost v isto tovarno, vozeča dotične snovi za proizvajanje istega. Topničarji kličejo v nevarnosti sv. Barbaro za pomoč. Mi pa prosimo skoz isto Trojedinega Boga, naj nas varuje: Kuge vojske in lakote 1 Toliko za zdaj, ker se vrnem domu v teh dneh. (M. Mihaljev-letovičar.) Zaradi mlačnosti in neporazumlje-nja v naši stranki propadli smo dno 17. aprila; ali na pritožbo nekaterih volileev bila ju volitev ovržena ter nova odcejena na 12. avgusta. Žreb je določil ta dan, da bode imelo starešinstvo manjšino štirih pristašev Gaberščekove pogubne politike V drugem in prvem razredu je pa šlo gladko v dogovoru s staroselkirni posestniki. Tako šteje naša stranka 10 do 13 zanesljivih mož. Ker je nasprotna stranka priziv zamudila bodo v kratkem volitev župana. Želeti bi bilo, da bi izvolili moža, ki bode vreden naslednik dosedanjega župana Mihe Sok-a. V kratki dobi treh let je mož poplačal vse stare občinske dolgove, potem ko je s težavo potirjal za-stunke. Dovršil je razdelitev pašnikov. Go -podarski voz j>> zdaj na gladki, trdni poti. Posebno značilno je to, da ni nikdar dal dovoljenja za javni ples, kakor so delali vsi njegovi predniki bodisi iz kratkovidnosti ali pa dobičkaželjnosli. Toliko v priznanje in trojen spomin njegovega križevega županovanja. Iz Dornberka. — Na stvarne dopise v »Gorici** in »Prim. Listu" o liberalni veselici v Dornbergu, pri kateri so naprednjaki svojo lastno kri — šolske otroke — pohujševali, ne vejo ti junaki druzega odgovoriti, kakor da vsi besni vpijejo, zmirjajo, blatijo in žugajo, češ, zdaj se bo vse treslo pred temi boja-željnimi petelini. Človek bi kmalu dvomil, ali so ti ljudje še pri zdravi pameti. Poglejmo le dopis v 95. št. »Soče**, ki zavzema skoro polovico nemajhne Ga-brščekove plahte Tam stoji črno na belem: »Napredovati v slabem ni lepo, ampak hudobno". Zdaj pa dragi čitatelj dovoli, da ti za poskušnjo, kako dornberški liberalci »napredujejo in niso hudobni" iz omenjenega dopisa navedem nekaj napredno-lepo-dišečih cvetk. Evo jih: »Podlo človeče, skrij se za gnojišče, hinavec, pobeljen grob, neumna živina, bik, podle duše, zopet hinavci, kaštroni, fej, fej, zavrženi otroci Eve, ober-katolik, smrdijo po špiritu in petijotu, lumpi, brezvestneži, I. vrste patentirani klerikalec, skledoliznik". Občinski možje pa, ki so do letos podpirali jetičnega »učenega" skribanta teh naprednjakov, so: »Gnoj, prava kuga, ki pljuvajo v svojo lastno skledo in iz nje jedo". Potem ko so podpisani »Dornberški naprednjaki" te lepe za človeško družbo dostojne in opiljene nadevke izbruhi, nadaljujejo: »Poboljšajte se (bodite surovi, kakor liberalci, kaj ne?)! Skrajni čas je torej, da vendar enkrat svojo neumnost spoznate, da se skrijete za gnoj, da se z gnojnico perete toliko časa, dokler spregledate, da jadrate po slabi poti, katera vas utegne že prihodnje leto na železnici spremljati z namenom, da Vas odpravi v druge kraje med divjake, ker s takim ponašanjem niste bivanja vredni v taki vinorodni in vsakem obziru napredni dornberški občini". Kdo je toliko brihten, da more umeti to liberalno blodnjo o gnojnici, železnici, divjakih in napredni dornberški občini? Težko še celo »učeni abecedar. Dalje: ,Ako se ne poboljšate, bomo pa mi pričeli, (tako nas je strah teh liberalnih petelinov, da se kar vsi tresemo) ter mazali občino da bo kar ščrnavala, kajti prihodnjič še kaj hujšega". Za danes naj bo dopisniku oziroma nasprotnikom v stvarno ravnanje (kdo se ne smeje tej kolobociji) kajti, ako koga še kaj srbi, mu bomo še pomagali brez domačega zdravnika '.(Uboge reve!) Podpis: »Dornberški naprednjaki . Tako pišejo »Dornberški naprednjaki" in obljubujejo, da bodo svojo lastno občino mazali, da bo pred naprednim svetom kar črna. Slovensko občinstvo, kaj ne, takih učenjakov in naprednjakov ;ii pod božjim solncem, kor so dornberški mazači. Vprašamo pa javno kolovodje dorn-berških liberalcev Budina in nadučitelja Križmana, ali se tudi vidva štejeta v kolo podpisanih »Dornberških naprednjakov ? Ali so pa morda ti »Dornberški naprednjaki" le znani liberalci, ki so pa in ostanejo vedno le Pov-lica z znanim lačnim škricem, ki je tam nekje na jugu zgubil. Boga, vero, dušo? . Če sta še v družbi teh »izobražencev", potem vaju pomilujemo, da bodeta pomagala mazati svojo lastno občmo. 0 p. u r e d.: To je napredek: Gosp. nadučitelj Križman je pač lahko vesel, da napredna omika, ki jo širi napredno učiteljstvo, tako napreduje in podaja tako klasična dokazila v javnosti. Iz Šmarij. — Radi bolezni so je naš velespoštovani župan g. Kr. Gruntar odpovedal županstvu. Začasno je vodil županske posle podžupan g. Jožef Verč. 28. avgusta pa je bil izvoljen županom velespoštovani gosp. Filip Poljšak, veleposestnik in c. kr. poštar. Hranil se je te časti, a uklonil se splošni želji ljudstva, kojega zastopniki so ga enoglasno izvolili. Gosp. novoizvoljeni župan je povsem sposoben voditi težavne posle našega županstva, ima tudi najboljšo voljo delati za občni blagor občine. — Vse splošno zaupanje stnrašin in udanost Občinarjev naj mu sprčuje, da smo vsi ž njim in želimo, da bi nam če ne dalje vsaj toliko let županil kakor odslopivši njegov prednik. Bog ga živi ! Iz šmarijsko faro. — Rihember-ške volitve so jako skrbele tudi nekega študentka iz Spodnje Branice, ki prihaja že tri leta v Koper in je letos prigugal do tretjega tečaja. Spravil se je na agitacijsko kljuse pa hajd nad Svinjane, da dela med njuni za vso — osrečevalno napredno stranko. Pa spodletelo mu je ; še svinjanskih otrok ne premoti tule pobič, ne pa vrlih mož volilcev na Svinem. Agitatorček, prav ti je pokazal nekdo vrata, ki se odpirajo nekam, Na Vojščici je bila pret. nedeljo t. j. 24. avg.' velika slovesnost, katero je insecuiral priznani nabožni pisatelj tamkajšnji župnik č. g. Karol Čigon. Obhajali smo blagoslovljenje kipa lurške Matere Božje ali M. D. čistega Spočetja. Kip je izvanredno lep ter naredi na gledalca najbolji utis, izraža čistost in ponižnost takorekoč očividno ler vzbuja v človeku sveta čuvstva v toliki meri, da i nehote pade na kolena in vtopljeu v vročo molitev pozablja ob milih pogledih nebeške kraljice vse zemeljsko gorje. Kip sam bode v cerkvi lep okras, ljudstvu pa vspodbuda, da išče tolažbe v molitvi. Slovesnost je začela ob 10. uri z blagoslovljenjem kipa, kateremu se je naredila na prostem kapelica iz samega zelenja. Blagoslovljenje je vodil in izvršil preč. g. dekan iz Komna ob prisotnosti sedmorice sobratov. — Ljudstva se je nabralo mnogo, da morda še nikoli toliko na VojšČici. Dekleta v belini bo delala ob strani špalir, pevci pa pod vodBtvom g. r.čitelja so odpevali Mariji na čast lepe pesmi. Po dokončanem blagoslovu dvignejo dekleta kip »er cela procesija krene z mesta med petjem in molitvijo na pot po vasi in črez polje ter nazaj v cerkev, kjer postavijo blagoslovljen kip na odrejeno mu mesto. — Nato stopi preč. g. dekan na leco ter v izbranih besedah označi ljudem velik pomen današnje slavnosti ter ob enem krasno vplete med svoj govor izvor če-ščenja lurške M. B. Na koncu govora apeluje č. g. govornik na prisotne, da 83 spominjajo v svojih prošnjah in molitvah tudi mnogozasluženega g. župnika, kateri jim je priredil današnjo slavnost. Nato začne slovesna peta maša, katero je daroval č. g. novomašnik A. Šlrekelj ob asistenci dveh č. gg. domačinov. Tudi tu so pokazali pevci svoje zmožnosti — le škoda da niso bolj izurjeni. Po dokončanem sv. opravilu je ostalo še mnogo ljudstva v cerkvi, dekleta pa so zapele še par lepih pesnij, kar je na prisotne naredilo globok utis. — Z ozirom na pretesen prostor, kateri je odmerjen dopisom v „Prim. Listu“, sklenem z željo, da bi čč. duhovščina, kjer je le mogoče uvajala take pobožnosti, ker se ljudstvo tako vspodbuja k molitvi, ter ob enem odvrača od slabih in krivih potov modernih učiteljev laži-liberalizma. (1 g. župniku pa za prekrasen užitek presrčna zahvala! Novice. Velecenjenim naročnikom »Primorskega Lista“. — Osmi mesec tekočega leta je dokončan. Kdor ni še plačal naročnine, naj takoj pošlje. Priporočamo zaupnim možem, da storijo v tem oziru potrebne korake. List stane od zdaj do novega leta 1 K. Nj. Veličanstvo presvetli cesar na potu v Pulj. — V pondeljek ob 9. uri 45 min. je dospel dvorni vlak z Nj. Velič. cesarjem na kolodvor v Divači. Kolodvor je bil slavnostno okrašen. Na kolodvoru je bila zbrana duhovščina, uradništvo, šolska mladina in velika množica ljudstva. Cesar je stopil čilega koraka z voza, burno pozdravljen z „živio-klici. Eksc. grof Gofijs je cesarja pozdravil in bivii det. posl. Maha je v posebnem govoru izražal udanost ljudstva. Na to so bili cesarju predstavljeni ravnatelj državnih železnic dvorni svetnik Boro- vi c z k a, sežanski o k raj n i glavar Rebek, svetnik Pl.atzer in predst. tajnik Fabijani, okr. kom. Mosettig, župnik Omers in več drugeduhovščine in županov, katere je cesar milostljivo nagovoril. Čez 10 minut se jo odpeljal cesar spremljan z navdušenimi vzkliki proti Herpeljam. V H e r p e 1 j a h in Kozini so bile hiše lepo okinčane z zelenjem in zastavami Ljudstva se je zbralo več tisuč na kolodvoru. Cesarja je prišla pozdravit duhovščina, državni untdniki, županje, učiteljstvo in šolska mladina, ki je nosila črno-žolte zastave. Prišli sta iz Trsta tudi obe veter, društvi. V Buzetu je že od ranega jutra pričakovala cesarja ogromna množica prebivalstva na tamošnjem kolodvoru. Kolodvor je bil okrašen z zelenjem in z zastavami. Dekan buzetski z duhovščino, nam. svet. SchalTenhauer, drž. uradniki, obč. zastop, dež. posl. dr. Trinajstič, šolska mladina itd. so bili zbrani na kolodvoru, da pozdravijo cesarja. Ob bližanju dvornega vlaka so grmeli topiči in se je zasvirala cesarska himna in ljudstvo je z viharnimi „živio“-klici pozdravilo cesarja, ki je iz vlaka so za-nvaljeva za prisrčne pozdrave ves čas dokler ni vlak izginil od tod. Na kolodvoru v Cerovljah zbralo se je zopet mnogo ljudstva ki je pozdravljalo vladarja z burnimi „živio“ klici, Načelnik pazinske občine dr. K u-r el i č je pozdravil cesarja ter se mu zahvalil za ustanovitev hrvatske gimnazije v Pazinu in ga prosil, da bi se ustanovila v Pazinu hrv. kmetijska šola. Cesar je obljubil da se hoče za to stvar zanimati. Ravnotako se je zbralo na vseh postajah do Pulja mnogo občinstva, duhovščina, uradništvo, in šolska mladina, ki so cesarja pozdravljali. K obedu na krovu ladije „Miramar“ bili so povabljeni poleg nadvojvode Rainerja tudi namestnik grof G o fi s, škof Flapp, dež. glavar Campitelli, puljski župan in mnogo višjih oseb. Pred in po obedu je imel cesar običajni „cercle“ mej katerem je ogovarjal razne osebe. Vojaške vaje mej mornarico na eni in pešpolki na drugi strani so pričele v v pondeljek in se zaključile danes. Nj. Velič. cesar odrine tudi danes iz Pulja. Da se je ljudstva kar trlo, se razume samo ob sebi. Odlikovanje. — Presvitli cesar je podelil ravnatelju ženskega učiteljišča g. Štefanu Križniču naslov šolskega svetnika. Čestitamo ! — Vodja pomožnih uradov na okrožnem sodišču g. Potočnik je bil povodom umirovljenja odlikovan z zlatim križcem s krono za zasluge. Duhovne vjye za goriško duhovščino vodi č. p. Volbert iz družbe Jezusove, znani in sloviti govornik. Drugih vaj se udeležuje nad 50 duhovuikov. Spremembe v frančiškanski pro-vlnciji. — Ljubljana: P. Hugolin Sattner, gvardijan in župnijski upravitelj, P. Severin Fabiani, katehet, P. Adolf Čadež, kapelan, P. Bonaventura Resman, kapelan. Bogoslovci: P. Albert Pirc, P. Maks Brelih, P. Norbert Sušnik, P. Simon Čurin, P. Kazimir Zakrajšek, P. Gvido Rant, P. Pius Žankar. — S v. Gora: P. Kasijan Zemljak, gvardijan, P. Kalist Medič, vikarij, P. Evgen Stanet. — N o v o m e s t o: P. Gothart Podgoršek, vikarij in učitelj, P. Nikolaj Traven. — Kamnik: P. Franc Ambrož, katehet. — Pazin: P. Salvator Zobec, vikarij in katehet, P. Alojzij Bobnar, P. Arhan-gelj Apej. — Nazaret: P. Klarus Rottman, gvardijan, P. Karol Schopf, P. Adalbert Flere. — Brežice: P. Avguštin Čampa, gvardijan, P. Alfonz Furlan, vikarij in magister novincev, P. Emerik Landergott, P. Ambrož Remic. V tem samostanu se nastani sedaj novi-cijat. — Gorica: P. Andrej Golob, P. Ernest Jenko. Bogoslovca: P. Friderik Saller, P. Vincencij Kunstelj. — Maribor: P. Robert Dolinar, P. Klement Grampovčan, kapelan in katehet, P. Al-kantara Črtanec, kapelan. Bogoslovca: P. Krizostom Wester, P. Teofil Zajec. — Sv. Trojica: P. Nikolaj Mežnarič, gvardijan in župni upravitelj, P. Elekt Hamler, vikarij, P. Nazarij Schonvvetter, P. Fulgencij Trafela, kapelan, P. Berard Jamar, kapelan. — Brezje: P. Odorik Kreiner, P. Atanazij Auser, P. Anselm Murn. Umlrovljeuje in imeuovanje. — Višji policijski svetnik pri tržaški po- licijski direkciji gospod Ivan Budin je bil to dni umirovljen in mu je cosar podelil red železne krone Iretje vrste. Na njegovo mesto pa pride gospod Lasciac dosedaj c. kr. okr. gbrar v Poreču Podeljen mu je naslov \.adnega svetnika. Imenovanje. — Za definitivnega profesorja na tuk. gimnaziji je imenovan provizorični gimnazijski učitelj Gustav Hemetsberger. Premem ba v učiteljski službi. — V Ločnik gre g. Kuntih io n ■ g. Kutin, ki ostane v Št. Mavru. — I Kož-bano pride mesto učitelja Klavora, ab-solvirani učiteljiščnik g. Al Toroš, v Devin za učiteljico pa g.čna Marija Blaž;č. Dohod in vstoličenje novega tržaškega škofa. — Dne 28. avgusta odpotoval je novi tržaški škof msg. dr. Frančišek Nagi iz Ljubljane proti Trstu. Spremljali so g- Priporoča se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, batlst, zephir svile, svile za prati, Volile de Lanle, Tennis, Oksford, piqui' luknjasti. Mo/.ka sukua po vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobUJe, platna, Čhiffona, ruskega platna' ifneippovega platna, hlačevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombaževin, žepnih rut itd. Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 16% pod oeno, dokler Je le laloge. Pod perilo spada sledečo: bele srajce z barvanimi oprsnlki. ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce Itd. Vse po najnižjih in stalnih cenah! Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. ^0°??0^°00°°o°o0°°°0 °'oOo°0 ° o ° o O 0°o o °000 000q0 o go n°°0o£o0° go%0/So0o°S^oS000°?So°o|i » n ^ OO '-V\ nO C/p (® °oP°o°0o o0 o P o OO O O OyO o o o P.o‘o° ° O o °o°°o0o0o°oo O 0O00 °Q'° o o O 0oO^OC o°o° O Oog OO 0 0 ^0DU ) °o° °°0°o O O o o ooo ooooc oo °°0 oo o0o O OOOqC O ° ° Q O 0 OO0°0 Nobena skrbna gospodinja naj se ne pomišlja dalje uvesti to zdravo pijačo. 00oo o o o Op o° O Najbolj prlporočna primes In naj boljše nadomestilo za zrnato Kavo. Kathrelner-Knelppova sladna kava se dobiva pristna samo v Izvir nlh zavojčkih z varstveno znamko »župnik Knelpp« In Imenom Kathreiner. yoQWo OoOo °d°00°C?8