STRELSKA DRUŽINA VIDE PREGARC IN NJEN RAZVOJ
Strel&a družina Vide Pregarc je pričela s svojim delovanjem in razvijaigem že leta 1948. V tem letu se je po terenu osno-valo — na pobudo in ob pod-pori mestnega strelskega odbora Ljubljana — več strelskih dru-žin, pri sindikalnih organizacijh pa tako imenovanih strelskih ekip. Tako se je v sindikalni organizaciji pri RLO III. -Moste ustanovila strelska ekipa, ki je imela v svojih vrstah veči-noma borce jz N0V, člane omenjene sindikalne organiza-cije. Streldca ekipa je že takrat prevzela ime po narodnem he-toju Vidi Pregarc, ki je bila ustreljena na dvorišču tovame Saturnus. Takrat strelci še niso imeli toliko možnosti za tre-ninge kakor danes (streljali so iz ene pisarne skozi drugo v tretjo pisamo ali pa v čakalnici kina Triglav), niti niso še imeli do-brega orožja, saj so takrat ob-stajale le zračne puške znamke Tyrol, torej izključeno iz uvo-za. Tudi finančna ^edstva so prispevali člani satni, nekaj po-moči pa je ekipa dobila od sin-dikalne podružnice RLO III in organizacije ZB terena Kode-ljevo.
Ko so bili v letu 1951 ukinje-ni RLO in njihove sindikalne podružnice, je to doletelo tudi strelsko ekipo Vide Pregarc. Toda strelcem, ki so ostali in stanovali na Kodeljevem, ni bilo do tega, da bi opustili strelski šport. Na pobudi iniciativnega odbora, katerega predsednik je bil Karelj Štrekelj, je bil avgusta 1. 1951 sklican ustanovni občni zbor strelske družine Vide Pre-garc. 15. avgusta 1951 je bila dokumentacija in vloga za regi-stracijo strelške družine predlo-
žena notranji upravi mesta Ljubljana, ki pa je odobrila de-lovanje strelske družine šele 23. januarja 1953 z odločbo štev. IV. 504/1-53. Kljub temu je družina pričela z rednim delo-vanjem tj. nadaljevala je delo strelske ekipe že v letu 1951 in ga razširila tudi na območje te-rena Kodeljevo. S tem letom pa so se pričele tudi težave zaradi prostorov za treninge in tekmo-vanja pa tudi zaradi vključe-vanja novih članov, predvsem s terena Kodeljevo. Tako družina v letih 1952 do 1954 ni poka-zala pravega napredka niti re-zultatov in mestni strelski od-bor je večkrat postavil vpra-šanje nadaljnjega obstoja dru-žine. Že v naslednjem letu pa je družina delala in vzgojila precej dobrih, odličnih strelcev, ki so postali stebri družine in v na-slednjih letih pokazali svoje znanje na raznih tekmovanjih v Mostah, Ljubljani in Sloveniji. Ker je bilo v družini malo članstva in v njihovem sestavu ni bilo ženske ekipe, sta se leta 1953 združili strelska družina Polonca Čuda in tovarne Plete-nina in strelska družina Vide Pregarc. Zdnižena SD je obdr-žala ime Vida Pregarc se okre-pila z dobrimi in aktivnimi strelci, predvsem pa strelkami, materialno pa ni bUa več popol-noma odvisna od članov samih, dohodkov od članarine in ob pomoči ZB na terenu Kode-ljevo; ravno ta organizacija je namreč v teh letih največ pod-pirala strelsko družino tako fi-nančno kot materialno in je bila glavni zagovornik, da dru-žina ni bila ukinjena v letih, ko je bilo postavljeno vprašanje njenega nadaljnjega obstoja.
S pridobitvijo novih članov so se pokazali tudi uspehi v delovanju in rezultatih na raz-nih tekmovanjih. Takrat se je razvila v eno najbolj mndžičnih in najmočnejših strelskih družin v Ljubljani. V letu 1955 so bili strelci SD Vide Pregarc najboljši v Ljubljani kot 10-članska, 15-članska in 30-članska ekipa v množičnem tekmovanju. Ne-kaj najboljših pokalov, plaket, zastavic in diplcm je v vitrini na streliSču v Titovem domu. Že v tem letu pa se je pokazala ve-lika potr*a po strelišču za stre-ljanje z zračno puško katerega takrat še ni bilo. Streljali smo v sobici 5 x 12 m za dvorano kina Triglav, ki smo jo imeli na raz-polago samo ob sobotah in ne-deljah dopoldne. To je bilo naj-bolj pereče vprašanje, ki je bilo delno rešeno 1. 1962 s stre-liščem na Pokopališki ulici, last občinske strelske zveze. Dru-žina je bila od leta 1955 pa vse do leta 1965 na višku svojc moči tako gjede organizacije kakor tudi po rezultatih. Bilaje med najmočnejšimi v Ljubljani in tudi v Sloveniji. V teh letih je imela v svojih vrstah tudi sek-cijo pripadnikov milice postaje Moste. 1. maja 1959 se je dru-žini priključila še sekcija tovar-ne Saturnus, ki še danes uspeš-no deluje pri tej družinj.
Zaradi vse večjega števila članstva - največ nJadine ta-kratrie X. gimnazije - se je pokazalo, da bi morala družina imeti večje število orožja. Tega je bilo takrat zelo težko dobiti in ga družina res tudi ni dobila. Zato se je v naslednjih letih hitro zmanjšalo število članstva in ko je leta 1964 družina izgu-bila še svojo dvorano, se je od-
bor odločil prenesti material, orožje iri vsd dejavnost v pro-store Titovega doma, kjer jim je takratni občinski strelski odbor dal na razpolago dvorano za treninge in v souporabo tudi svoje pisarne. Vendar so člani s terena Kodeljevo pričeli odsto-pati in nekateri so odšli v druge strelske družine, kjer so imeli boljše pogoje za trening in tek-movanja.
Strelsko družino Vide Pre-garc danes sestavljajo nekateri prebivalci Kodeljevega in sdt-cija Saturnus, Toplame.Gostin-skega podjetja Moste in OS Vide Pregarc. Družina se še ved-no uspešno udeležuje vseli tek-movanj in iyeni rezultati so še vedno med najboljšimi v naši občinL
Strelci družine se že prirpav-ljajo za slovesno proslavo 30—letnice obstoja in delovanja dmžine, ki bo čez tri leta. Ta-krat se bo pokazalo, kakšni so rezultati dela posameznjh čla-nov in tudi cele strelske družine skoz leta njenega razvoja šport-nega strelstva in tekmovanja v naši občini.
Za obstoj in uspehe, ki jih je do danes dosegla strelska dru-žina, pa se lahko že danes za-hvalimo predvsem najstarej-šemu članu in ustanovitelju družine Karlu ŠUeklju, ki še danes uspešno tekmuje na tek-movanjih in dosega dobre rezul-tate. Ne smemo pa pri tem po-zabiti še drugih pobudnikov za ustanovitev strelske družine Vide  Pregarc,  in to tovarišev
Jančiča, Tratnika, Kobilice, Ludvika Šefica in tovarišice Ma-rije Velkin - Ostanek; ne sme-mo pozabiti tudi Jožeta Pla-ninca in Mira Letonja, ki imata največ zaslug za uspešno delo-vanje družine, za njene športne uspehe in za razvoj strelstva v naši občini nasploh.
Skozi vsa dobra in slaba leta je člane družine vodila v uspeš-nem delovanju ena sama misel: Le množičnost v strelskem športu je tisti neizčrpni vir, ki daje nove, dobre ter odlične strelce in je tudi garancija, da ne bomo nikdar ostali brez šte-vilnih tekmovalcev za katero-koli tekmovanje. Strelci naj bodo prvi na braniku naše do-movine.
D. KOBILICA
Ekipa strelske družine VIDA PREGARC leta 1956