m aturitetni komisiji. Vse mu je bilo všeč, posebej pa mu je imponiral profesor slo­ venščine, sedanji akadem ik in univerzitetni profesor dr. Franc Zadravec. Končno se mu je po zadnji vojni na široko odprlo Slovensko Primorje. Pogosto me je obiskal v Postojni. Na njegovo pobudo sem leta 1949 referiral v Solkanu na prvem povojnem kongresu jugoslovanskih geografov o Goriški in Gorici. Kasneje sva skupaj vodila sovjetskega akadem ika geografa dr. S. V. Kalesnika po Rakovem Škocjanu. Seveda pa ga je zlasti pritegovalo tamkajšnje zamejstvo. Zato je dobro poznal Kanalsko dolino, Goriško in Tržaško, prek Beneške Slovenije pa je bil z eki­ po slovenskih geografov tudi v furlanskem Vidmu, kjer so bili na geografski stolici univerze sprejeti izredno ljubeznivo. Tu je Svetozar občutil več kot zgolj formalno razumevanje za Beneške Slovence. Ne morem mimo najvišje republiške Kidričeve nagrade, h kateri je leta 1980 ob soglasju Geografskega društva Slovenije pripomo­ gel prav Ilešič. Bil je veselo razigran, sam pa sem občutil, da bi bili tega priznanja bolj od mene deležni pomembnejši slovenski kulturni delavci. Žal Ilešič ni mogel kronati svojega izjemno bogatega znanstvenega opusa še z novo Geografijo Slovenije, potem ko je 25. 4. 1974 že podpisal pogodbo z Državno založbo Slovenije. Čutil se je zdravstveno šibkega in močno utrujenega. Tudi sam nisem uspel pripraviti še pete knjige Krajevnega leksikona, ki naj bi zajela naše ce­ lotno zamejstvo. Lotil sem se samo zamejskega prostora v Italiji, a tudi tega le še kot usmerjevalec terenskega dela, ki ga sam več nisem zmogel. Tako morem po pe­ tih letih pokazati le nekaj skromnih drobcev, ki so bili objavljeni v našem časopisju. Prva generacija, ki se je zbrala okoli Geografskega vestnika, je umrla. Ostal sem sam. Druga neposredno za njo z Ilešičem je tudi že pokojna. Naj bi nakazani nalogi, ki sta izjemnega pom ena za poznavanje celotnega prostora, kjer bivamo Slo­ venci, uresničili naši mlajši geografi v doglednem času. R. Savnik Sedemdesetletnica univ. prof. dr. Vincenca Malovrha Življenjepis in bibliografija našega slavljenca sta dober primer za razglabljanje na tem o človek in sile oz. silnice. Prve so tiste izven nas, ki spreminjajo pogoje člo­ vekovega žitja in delovanja. Kako so krojile Malovrhovo življenjsko pot, povedo že podatki, da je ta Gorenjec (rojen 17. 7. 1915 v Predosljah pri Kranju) končal sred­ njo šolo na Ptuju, univerzo v začetnem letu svetovne vojne, leta 1941, pa v Ljubljani (sm er zgodovina in geografija). V tem mestu je brez posla dočakal osvoboditev. M ed silnicami naj pri M alovrhu podčrtam ljubezen do gora in do narave vobče. Z gorami je povezana približno tretjina Malovrhovih objav (če bi delili članke na geo­ grafske in ekonom ske, bi sem sodila slaba polovica). Spominjam se, koliko odziva je m ed nami študenti vzbudil eden njegovih prvih objavljenih člankov o votlinicah, ki nastajajo v snegu nad gorskimi kraškimi predeli (Proteus 1952/53, št. 1). Mejni ka­ m en M alovrhovega zanimanja za gorsko pokrajino je njegova disertacija, objavljena v G V 1957— 58 z naslovom O metodi geomorfološke analize gorate pokrajine z vi­ d ika ekonom ske, posebej agrarne geografije. Proučevanje vpliva reliefa, lege in kli­ me na naselja in prom etnost je Malovrh nato opustil, ne pa gora samih. Po letih asistenture (1946— 1948) v Geografskem inštitutu (zdaj Oddelek za geografijo FF) je M alovrh presedlal na Ekonomsko fakulteto. V novem okolju nastopa gorati pro­ stor kot posebno okolje za gospodarjenje. O tem govorijo naslovi kot »Nekaj smer­ nic za proučevanje gospodarske problem atike goratih pokrajin« (Ekonomski zbor­ nik 1956), »Določevanje razvoja goratega gospodarskega prostora« (E Z 1959), »Okoliš Trebelno. Poskus analize majhne enote hribovskega gospodarskega pro­ stora« (E Z 1961). Druga silnica Malovrhovega jaza je nagnjenost k abstraktnemu razmišljanju. Ne gre mu toliko za kvantifikacijo, temveč za iskanje globljega pomena. To nagnjenost ljudje navadno označujejo za smisel za teorijo ali nagnjenost k filozofiji. V petdese­ tih letih tega stoletja, ko se je pišoči Malovrh pojavil v slovanski geografiji, je to po­ menilo odmik od faktografske geografije, ki se je zadovoljevala z opredelitvijo ma­ terialnega sveta. V tej luči lahko sodimo, da je bil Malovrhov prehod med ekono­ miste v manjši meri izraba enkratne priložnosti za uveljavljanje osebe in matične stroke v drugem okolju, temveč bolj logična posledica njegove naravnanosti. Saj mu je ekonom ika s svojo večjo teoretsko zgradbo nudila hvaležnejše poprišče dela. Ta silnica ga je kasneje privedla do tega, da je zapustil izhojene poti tradicionalne eko­ nom ske geografije kot vede o razmestitvi gospodarstva po svetu. Svoj predmet eko­ nom ska geografija je z leti preimenoval v ekonomiko prostora, tega pa kasneje raz­ delil na teorijo gospodarskega prostora in na temelje regionalnega planiranja. Za oba je objavil tudi skripta, za planiranje v treh zvezkih (Temelji regionalnega plani­ ranja: I. del 1977, II. del 1979 in III. del 1980). Za tisk je zdaj pripravljeno njegovo delo z naslovom Temelji gospodarnosti. Po naslovu sodeč bi lahko to bila sinteza obeh predavanih predmetov. Rezultanta omenjenih sil in silnic je jubilantova bibliografija, kot jo je sam se­ stavil za različne namene. Za Malovrha je značilno, da v njej ni člankov iz Proteusa, Planinskega vestnika, Naših razgledov, Geografskega obzornika, niti ne vseh iz Geografskega vestnika. Taka skromnost gotovo ne povečuje slavljenčevo popular­ nost. V zadnjih letih smo v GD večkrat govorili in pisali o temeljih geografije, poza­ bili pa, d a je o njih utemeljeno pisal že Malovrh (Geogr, obzornik 1966, št. 2). Ko­ liko naših solnikov ve, da je kdaj Malovrh pisal o pojmih kot tropsko podnebje, po­ rečje in pod. (G O 1955, št. 4). Podobnih primerov je še mnogo. Malovrhov učbenik klim atologije bolj poznajo v drugih delih Jugoslavije kot Slovenci, malo je znan nje­ gov učbenik Temelji regionalnega planiranja itd. Ob jubilantovi sedemdesetletnici je prezgodaj oceniti Malovrhov prispevek k rasti slovenske znanosti. Poleg tega more podpisani presojati prispevek samo v luči fizične in regionalne geografije. Naj omenim z njima v zvezi le mnenje, da je Malo­ vrhovo opozorilo na potrebo po analiziranju bioklime po dekadah in ne po mesecih (G V 1975) v prim eru pretežno gorate Slovenije vse pozornosti vredno. Malovrhova disertacija odpira vrata v široko območje funkcijske analize gorate pokrajine. Žal se ni podal skoznje noben naslednik, da bi dopolnil teorijo, ki je v srčiki kompleksne geografije. M alovrhova polivalentna delitev goratega sveta po bolj ali manj kvanti­ tativnih pokazateljih je bila v petdesetih letih ena prvih poskusov te vrste na sloven­ skih tleh. Kot rečeno, se podpisani ne šteje za sposobnega, da bi ocenjeval Malovrhov doprinos k ekonomiki. Naj prida le mnenje, da brez ustrezne uveljavitve v tej pano­ gi ekonom isti ne bi pristali na razmeroma hitro napredovanje slavljenca v zvanjih (1948 docent, 1962 izredni, 1968 redni profesor EF) in da je opravljal v letih 1969 — 1971 posle dekana EF. Univ. prof. dr. Vincencu Malovrhu želimo, da bi zdaj po upokojitvi lahko v mi­ ru in zdravju vrgel na papir še m arsikatero svoje spoznanje in z njimi, tako kot do­ slej, hodil po strmem razvodnem grebenu med geografijo na eni in ekonomiko na drugi strani prepada. Vem, hvaležna taka pot ni, saj prva podcenjuje ekonomsko za­ konitost, druga pa prostor. Toda kot nekdanji plezalec se Malovrh tudi takih neiz- hojenih poti ne ustraši. Srečno! Ivan Gams Dr. Vladimir Kokole — šestdesetletnik /6 . junija je praznoval znani slovenski geograf in prostorski planer dr. Vladimir K okole šestdesetletnico. Čeprav ta jubilej ne pomeni pomembnejšega preloma v njegovem dejavnem življenju, vendar zasluži, da se ob njem ustavimo, zlasti ko gre za tako plodno in večstransko delujočo osebnost, kot je naš jubilant.