Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 20. januarja 1963 Leto XIX. - St. 17 (5392) Trinkova stoletnica P rthodnji petek 25. t. m. se bomo vsi Slovenci, zlasti pa Slovenci v Ita-> Iji in med njimi seveda 6 Posebej tisti, katerih usodo a delil že tri leta pred njih /djučitvijo v novonastalo dr-jfVo> spomnili in proslavili oletnico rojstva pesnika, bu-Jtelja in glasbenika Ivana r*ka Zamejskega. Je pred desetimi leti slav-1 Pesnik praznoval svojo de-'tdesetletnico, je glasilo bene-. ‘d Slovencev «Matajur» ob-,®V*I° o svojem buditelju več ^kov, iz katerih posnemamo Mednje podatke in misli. Ivan Trinko se je rodil 25. "duarja 1863 v gorskem selu fcihunu vzhodno od Čedada. e«iu svojemu planinskemu ,&iu je ostal mnogo bolj zvest ak°r njegov podkrnski rojak jj°jetnu. Gregorčič je v doli-, °Peval krasoto svojih planin z1 Umrl v neutešenem hrepe-vnedju po njih. Trinko se je Jj8 leta vračal v poletnih me-“®cih v SVOj matajurski svet Se je v zadnjih letih vse do 1. 1954, stalno odtrgal mesta. Umrl je v svo-^ rojstnem Trčmunu, kjer s tudi pokopan. Domači gor-časi so kot biseri uvezeni . črnoge njegove pesmi in čr-.Ce- V domači zemlji je nje-duh tako trdno zakoreni-tJen. da je vse njegovo delo Wedvsem posvečeno tudi njej. i, I1 rinkovo umetniško iziživ-v^čje se naj krepkeje zrcali v '"t ^6di. Kako se je na gim-tul^ji icljub neugodnim raz-'ram s stratno vnemo doko-rf st svojega izraznega sred-$ jfe - do jezika — je bilo 4 7 marsikod omenjeno, a je »■J iwrai znova vredno, da se i'Mari. Italijanski izraz mu ? Pozneje često služil za to, ? je zahodne sosede sezna-$ z našim, ruskim in polj-slovstvom v prevodih in ^ravah. Prevajal je Prešer-g.' Gregorčiča, Tavčarja in ..Vilarja, iz Puškina, Nekra- ft"8> Turgenjeva, Tolstoja in 0?8°lja, iz Sienkiewicza in j/rčiheckega. Pisal je o bene-^‘li Slovencih in njih jeziku, stavil je slovensko slovnico ». Italijane in knjigo o Ju-usiaviji Tudi filozofska vpra-je obravnaval v itali j an-k či> predaval in pisal o njih S1 Rjavil daljše poglavje o °vanski filozofiji. J^a umetniško ustvarjanje pa rčiča in je dalo tudi - » go”811 globljo estetsko podla-'j[ izražanje bolesti, ki so kov njega in njegov rod. Jen- in" »? t* K«! ,1». IH y: or id1 1« |d A 4 A p0 ~ zmožnost, da se pesnik v naravo in mu nje-fQtì?Ddobe dramijo v srcu so-('Hj/6 ali nasprotne slike in WVa> j9 močno poudarjena g0 . v Trinkovih pesmih. Bla-6’ nežnost in milina so Pr$g 1 znaki v njegovem «Raz cerkveno glasbo. Trinko se je rad posvečal cerkvenim skladbam, ustvarjal po svojih težnjah in močeh, iskal v glasbi plemenitega udejstvovanja in razpravljal o petju in napevih. Pisal je v italijanščini o starih cerkvenih napevih med Slovani v Italiji, o zgodovini oratorija «Odrešenikovo rojstvo» in ponovno o Jakobu Tomadiniju in cerkveni glasbi na Furlanskem. Njegovo glasbeno delo bi zaslužilo podrobnejši strokovnjaški pretres. Tu naj poudarimo, da je tudi to njegovo delo v soglasju z vsemi osnovnimi težnjami njegove plemenite duše. Tretja plat umetniškega izživljanja Trinkovega je upodabljajoča umetnost. Tu se je posvetil predvsem risbi s peresom. Gojil jo je zlasti v mlajši dobi, ko so se njegove risbe pojavile na razstavah in so jih poročila često pohvalno omenjala. Tudi vrsta Trinkove tvornost' ; e značilna zanj kot umetniki človeka. Večino njegovih risb je uničila prva svetovni vojna. Kolikor jih je ostalo pričajo vse o tisti notranji skladnosti in ubranosti, ki jo poznamo iz pesmi. V motivih prevladuje domača pokrajina ki učinkuje neredko kakor o zadje h kakšni pesmi: resna, polna globokih senc, z ne pre-arkimi prameni svetlobe. Rad riše gozd, košato grmovje, skalo vito strugo s šumečim potokom ali z umerjeno reko, ulico starinskega mesta s slovesnimi oboki, skromno cerkvico, prelomljeno drevo, skrivnostne kotičke, vabeče k resnobnemu ali vedremu čustvovanju in razmišljanju. V izbiri se razodeva bogastvo občutljive duše, ki jo je marsikdaj nemilo zadelo, da se je razočarana skrušila vase, a podlegla zdvajanju: zme- rom znova je v samoti začela sijati od lastne notranje, neuničljive toplote in svetlobe. Visoka, ravna častitljiva Trinkova postava je spominjala na svetopisemske očake in obenem na dostojanstvene gospodarje naših kmetij, katerih stopinja razodeva, da se zavedajo svoje veljave, ki vedo, kaj so domu dali in kaj so od njega prejeli. Njegova beseda ie zvenela moško in polno, a poznala je tudi vse odtenke za izražanje vsakovrstnih čustev. Njegovim plemenitim potezam se je poznalo, da jim je notranja zavest dala tisto pristnost in svojskost, ki prebija iz vse njegove umetnosti, bodi pesem, skladba ali slika. Trinkova umetnost je prikrila iz njega samega, to se pravi iz najbolj zdravega bistva našega naroda na skrajnem zahodu. Ivan Trinko je z leti dozorel v najznačilnejšega, v največjega beneškega Slovenca v tem stoletju. To zorenje je bilo vselej v tesnem stiku z umetnostjo. Trinko je ustvaril svojim ožjim in širšim rojakom lepo število vsakovrstnih estetskih vrednot, ki jim sijaj ni ugasnil z njegovo smrtjo. Boy, ahje listju». Rahlo nami- mu je ljubše kakor boinv in jarko izražanje glo- občutij H?6rjenost, skladnost in res V(, /■ so glavni znaki Trinko-Des?0ezije. Bolj razgibana in [a Je včasih njegova pro-1 zha biti tudi šegava in knji ^bšna, kakor dokazuje 5v°io paglavci», ki ima iCeno v mladinskem in «Črtiajans^e-rn slovstvu. V teh SloVeCah in slikah iz beneško-^teiinske4a pogorja» je pi-iWj, Postavil dostojen spo-avoji lepi, sončni do-6orw in regil kopico pristnih šejggl* izrazov z najzahod-§a roba našega ozemlja. - glasbena darovitost 'va kaže, da temelji na grudi in njeni pesmi, tnu je dala širšo in telil glasbeno naobrazbo navdušila predvsem za 'H Niite Oh, daj zasijaj svit nam zore bajne, vstani, sonce zmage nam si jajne Prikazi skoraj žarko nam se lice pogažene pravice! Zanimiva vprašanja v zvezi z deželo F.-J. k. Ob izjavah generalnega republiškega prokuratorja na otvoritvi sodnega leta v Trstu Ob slovesni otvoritvi letošnjega sodnega leta je generalni republiški prokurator v Trstu dr, Giovanni Migliardi v svojem govoru omenil nekatere zadeve, kakršnih dosedanji podobni govori niso vsebovali. Zato se nam zdi prav, da jih na tem mestu omenimo in s tem opozorimo tudi slovensko javnost na stvari, o katerih je že sedaj v javnem razpravljanju večkrat govora in na zadeve, ki bodo prav gotovo predmet javne obravnave v bližnji prihodnosti. Predvsem naj omenimo govornikov poudarek o vlogi Trsta: v našem dnevniku smo njegove be, sede že prejšnjo sredo v poročilu o otvoritvi sodnega leta z zadovoljstvom podčrtali. Dr. Migliardi je namreč med drugim dejal, da je zgodovinska naloga Tržačanov, da delajo na zbližanju med romanskim, slovanskim in germanskim svetom. Mislimo, da pač ne more biti dobromislečega človeka pri nas, ki se ne bi z govornikom strinjal in z zadoščenjem ugotavljamo, da je bila ta misel s tako čdličnega mesta vnovič povedana in podčrtana. Toda govornik se je dotaknil poleg tega še vprašanja — ali več vprašanj — ki bodo nastala z u-stanovitvijo avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, kar se bo zgodilo prav gotovo še v letošnjem letu. Pri tem se je omejil na zgolj pravna vprašanja in — govoreč o deželni ureditvi na splošno — dejal, da se mu zaskrbljenost, da bi dežela oslabila državo, ne zdi upravičena, ker mor. da vključitev dežel v državni u-stroj celo krepi povezavo med državljanom in državo, pa čeprav le posredno. Ko pa se je govornik dotaknil naše dežele ,je med dru. gi-m dobesedno dejal; «S čl. 2 posebnega statuta se nepreklicno zaključi staro vprašanje o pravni konfiguraciji tako i-menovanega Tržaškega ozemlja. To ozemlje je ustanovni in bistve. ni del ene izmed italijanskih dežel in zaradi tega ustanovni in bistveni del ozemlja italijanske države: kot tako je brezpogojno podvrženo italijanski suverenosti. «Zadnji člen statuta, člen 71, pa celo določa: «Dokler ne bo z ..........................................■■■■■■>■■.............................................................................. Vsa Evropa pod snegom in v ledenem oklepn Snežni viharji v Italiji, po vsej Jugoslaviji in drugod - Povsod velike ovire za promet - Avtobus s 23 otroki 24 ur pod snegom A kaj iz vas, a kaj tedaj pa bode, nesrečne podle, klete kukavice, ve, ve, na pol dušice, ki zapustivši brate in narodnost in krilo majke Slave, zasfavo svojo ste boječ izdali, iz tabora zbezali, nepravdi ste vklorvili grešne glave? IVAN TRINKO m r% RIM, 19. — Skoraj po vsej Italiji je še vedno zelo mrzlo in močno sneži. V Benetkah je danes mraz nekoliko popustil in je začelo spet snežiti. Ceste so pokrite s tenko plastjo ledu. Zmrznjena je tudi laguna, vendar pa je promet no njej normalen. Od prejšnje noči neprestano sneži tudi na vsem področju Verone. Tudi v Emilii neprestano sneži in temperatura je zelo nizka. Močno sneži tudi v Bologni in v vsej pokrajini ter v pokrajini Ferrare. V pokrajini Siena ni zapadlo že sedem let toliko snega, kakor te dni. Močno sneži tudi na področju Modene in Ancone. Nov sneg je zapadel danes v Pescari in na področju Chietija. V Milanu je nepresta- no snežilo od včeraj in je prenehalo snežiti šele danes opoldne. Vse ulice so pokrite s plastjo ledu. Vso noč je divjal snežni vihar ob ligurski obali, kjer so sunki burje dosegli tudi 120 kilometrov na uro. V Genovi je pristaniško poveljstvo opozorilo ladje na nevarnost. Letališie je zaprto za promet. V Florenci je prvikrat odkar je Italijo zajel mrzel val, preteklo noč snežilo. Vse mesto je pokrito z belo odejo. Toliko snega ni bilo v tem mestu od leta 1929 oziroma 1942. Sneži po vsej Toskani in povsod je cestni promet zelo težaven. Tudi Viareggio z vso obalo je pokrit s snegom. Cvetličarji iz Versilie, katerih nasadi niso bili prizadeti, Combe in Kongo — Za tega moža zahtevam šc dodatna zagotovila, da mu se nc bi kaj hudega zgodilo in da bi igral še važno vlogo... so dobili številna naročila nageljnov iz Italije in iz tujine. Velike količine nageljnov bodo poslali tudi na Dunaj. Iz Pise poročajo, da primanjkuje v nekaterih občinah električna energija, na bližnjih vrhovih pa divjajo močni snežni viharji. Snežilo je tudi v vsej Umbrii. Na področju Novare je bil včeraj do sedaj najmrzlejši dan, kar jih je bilo na tem področju. Na bližnjih vrhovih je pihal mrzel veter in je snežilo. Temperatura je padla tudi na 13 pod ničlo. V dolini Bedret-to je bilo 22 pod ničlo. V prvih jutranjih urah se je iztiril poštni vlak nà progi Rim-Florenca. Zadel je ob zemeljski plaz, ki se je bil utrgal zaradi slabega vremena. Zaradi silnega udarca se je nasip še bolj zrahljal in na lokomotivo se je usul nov plaz zemlje. Vlakovodja je bil hildo ranjen. Drugih devet oseb je bilo laže ranjenih. Zaradi iztirjenja tega vlaka so i-meli vsi vlaki na tej progi velike zamude. V Rimu je mraz popustil in od sinoči neprestano dežuje. Zaradi tega je voda poplavila številna pritlična stanovanja v nižjih delih mesta, številne ceste so poplavljene. Več avtomobilov je obtičalo v blatu. PARIZ, 19. — Iz drugih evropskih držav poročajo, da mraz še ni pbpustil. V Berlinu je termometer padel na 31 pod ničlo. Prišlo je do številnih prometnih ihcidentov. Na Nizozemskem je zelo oster mraz in močno sneži. Ponekod je bilo tudi 20 pod ničlo. V Švici so snežni zameti v zadnjih urah povzročili velike ovire v cestnem in železniškem prometu. Na Danskem so kanali pokriti z ledom, kar ovira plovbo. V Parizu je bilo davi 15 pod ničlo. Skoraj v vsej Franciji grozi nevarnost, da bo dolgo trajajoči mraz hudo prizadejal gospodarsko dejavnost. Cestni in rečni promet je povsod zelo težaven in ponekod sploh nemogoč, isto velja za pristaniški promet. V srednjem de- lu države in na področju Liona je snežilo. Samo ob sredozemski obali je relativno milo podnebje. Pred pristaniščem v Calaisu je morje pokrito s tanko plastjo ledu. V vsej Angliji je kopenski in pomorski promet zelo težaven. Zelo se čuti pomanjkanje goriva in tudi dobavljanje električne energije je pogostoma prekinjeno. Na številnih področjih je močno snežilo. V zahodni Angliji so ukipili številne potniške vlake. Mnogo lokomotiv je imobiliziranih zaradi nizke temperature. Na Danskem zatrjuje meteorološki zavod, da sta bila zadnja tedna po letu 1776 najmrz-lejša v deželi. Predvidevajo, da bo termometer še padel. Tudi v Nemčiji je zelo mrzlo. Bloki ledu ovirajo rečni promet. Cuti se pomanjkanje goriva za domačo uporabo. Na Madžarskem je termometer padel na 26 pod ničlo. V Avstriji imajo vlaki na nekaterih področjih velike zamude. Ponekod pa je bil železniški promet ukinjen. V zgornji Avstriji je neki potniški vlak obtičal v tri metre visokem snegu. BEOGRAD, 19. — Na vsem jugoslovanskem ozemlju divjajo snežni viharji. Posledica tega je, da je več mest izoliranih, cestni promet prekinjen in mnogo vozil je obtičalo na sredi poti. Snežna odeja je dosegla na nekaterih krajih višino dveh metrov. V Srbiji so skoraj vse ceste neuporabne. Niš je od davi popolnoma izoliran. Tudi Titograd je izoliran in telefonska zveza s tem mestom je prekinjena. Na cestah v Makedoniji je več avtomobilov obtičalo v snegu. Potnike so rešili vojaki s posebnimi vozili. Avtomobilska cesta, ki vodi iz Beograda proti zahodu, je prekinjena na več krajih, in prav tako tudi cesta, ki vodi iz prestolnice v Skopje in na grško mejo. Okoli 100 turistov v Niški banji, 10 kilometrov od Niša, je blokiranih in brez hrane. Vojaški oddelek te i velikimi napori približuje temu kraju s hrano in z najnujnejšimi potrebščinami. V Bosni sta mesti Gac-ko in Grahovo popolnoma odrezani od ostalih krajev, V Kvarnerskem zalivu piha burja s 150 kilometri na uro, tako da je pomorski promet popolnoma prekinjen. Ceste proti Trstu so zaradi snega na več krajih prekinjene. V Bosni šo številna manjša mesta izolirana. 2elezniški promet se kljub ogromnim težavam nadaljuje, čeprav nastajajo ogromne zamude. Brzi vlak iz Budimpešte je prišel danes v Beograd z 10-urno zamudo. Letalski promet je popolnoma • ukinjen. Najbolj mrzlo je bilo davi v Zagrebu (10 pod ničlo), Ljubljani (13 pod ničlo), v Sarajevu (12 pod ničlo) in v Beogradu (10 pod ničlo). Najnižja temperatura je bila danes v Bosni, in sicer 28 stopinj pod ničlo. Donava in Sava sta na nekaterih krajih pokriti z ledom. Najhujše je bilo neurje nad Senjem, kjer piha burja 150 kilometrov na uro. Termometer kaže 12 pod ničlo, in od včeraj neprestano sneži. Nekoliko boljši je položaj v Sloveniji, čeprav je tudi tam zapadel nov sneg. Na Primorskem divja močna burja, ki je pri Ajdovščini dosegla hitrost 110 km na uro. Zaradi snežnih zametov je otežkočen promet med Ljubljano in Zagrebom ter med Mariborom in Zagrebom. Na Hrvaškem je najhujši položaj v Liki in v Gorskem ko-tarju, kjer je sneg popolnoma paraliziral ves avtobusni promet, ki je v teh krajih skoraj edino prometno sredstvo. Snežni vihar na področju Kvarnera in Gorskega kotarja in Slovenskega primorja je onemogočil skoraj popolnoma vse zveze Reke s temi kraji. Snežni zameti na cesti med Trstom in Reko pa dosežejo v nekaterih krajih dva metra višine, medtem ko je cesta med Cresom jn Lošinjem v nekaterih krajih zasnežena do 1 me- (Nadaljevanje na 2. straniJ republiškim zakonom določeno drugače bo upravno oblast vladnega generalnega komisarja za Tržaško ozemlje — izvzemši db-last, ki pritiče prefektu, in oblast, ki še prenese na deželo '— izvajal vladni komisar v deželi.» «Ce na podlagi tega člena preneha obstajati vladni generalni komisar, pa s tem ne preneha obstajati oblast, ki mu pritiče, le iz. vajanje te oblasti je delno preneseno na deželo, delno pa na vlad nega komisarja v deželi. «Zato se postavlja vprašanje: Ali je nadaljnji obstoj te oblasti zakonit? Ali je mogoča glede izvajanja suverene oblasti delitev prebivalstva dežele Furlanija-Ju-lijska krajina, ki sestavlja enoten subjektiven element dežele? «Ne spuščam se v to vprašanje tudi zaradi tega, ker vključuje vprašanja mednarodnega prava, ’ kar bi bilo za razpravo na tem mestu preveč dolgo. «Omenil bom pa vprašanje izključno notranje prirode, ki bo predvidoma postavljeno. «Dokler je zadevno obtast izvajal izključno generalni komisar, ni bil mogoč noben konflikt gle. de pristojnosti, ki seveda terja več subjektov. «Toda sedaj, ko se izvajanje o. menjene oblasti deli med deželo in vladnim komisarjem, postane konflikt med tema dvema organoma možen in se je torej treba vprašati: Na kak način bo konflikt postavljen in rešen? -Ali bo vladni komisar, kot nosilec oblasti, ki je bila prej v pristojnosti generalnega komisarja lahko avtonomno postopal in pri tem zanikal razširitev na Tržaško ozemlje določb, ki jih smatra, da so bile samovoljno izdane? Ali bo moral prijaviti konflikt drugemu organu? Kateremu organu? Vladi, od katere je bil generalni komisar neposredna.. odvisen ali pa ustavnemu sodišču na podlagi oblik, ki so predvidene za konflikte med deželo , in državo? *Ne anticipiram rešitev, temveč smatram, da ni nekoristno, da sem to vprašanje omenil». Gornja vprašanja, ki jih je postavil dr. Migliardi so vsekakor ne le zanimiva, temveč tudi zelo važna, in kot vidimo pa tudi — pravni problemi so skoraj vedno taki — še povrhu precej zamotana. In seveda se s čisto novinarskega stališča lahko še manj spuščamo v poskus nakazovanja njihove rešitve, kot generalni republiški prokurator ali kateri koli pravnik, ki se bo morda v (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik vlade Fanfani se bo danes dopoldne vrnil z obiska v ZDA v domovino. Med pogajanji s Kennedyjem je v imenu Italije baje pristal na ustanovitev večstranske jedrske atlantske sile v nasprotju z de Gaullom, ki na tako silo ni pristal. Fanfani jev pristanek je hkrati najvažnejši rezultat njegovega obiska. To pa bo imelo posledice, ki bodo prekoračile zgolj vojaški okvir dogovora ter pomeni: 1. pristanek Italije na strateško linijo ZDA v nasprotju s francosko: 2. potrdilo, da je Italija nasprotna kakršnemu koli direktoriju v NATO, ter bo lahko enakopravno kontrolirala uporabo te sile; 3. Italija ne bo mogla pristati na morebitno ustanovitev evropske atomske sile na de Gaullovo pobudo in 4. Italija še nadalje — kljub levemu centru — priznava med zahodnjaki vodilno vlogo ZDA. — Ugibanja o «Polarisib», ki bi v prihodnosti nadomestili sedanja oporišča v Italiji, pa so seveda še vedno le ugibanja in počakati bo treba na vesti o konkretnejših podatkih Fanfanijevih razgovorov, tako rekoč na štiri oči, s Kennedyjem. Brez dvoma je pri tem nadvse važno Nennijevo stališče tako glede vstopa Anglije v EST kakor glede atlantskega atomskega oboroževanja: 1. V Evropi, ki se je zaradi sporazuma de Gaulle - Adenauer nagnila na desno, pomeni vstop Anglije v EST in njena postopna politična integracija s Evropo, vsekakor element za vzpostavitev ravnotežja v korist demokratičnih sil, čeprav pri tem upoštevamo laburistične ugovore. 2. V svetu, ki mu grozi atomsko uničenje, se nevarnost toliko bolj veča, kolikor bolj se veča število držav z atomskim orožjem ; zaio nasprotujemo angleški ali francoski atomski oborožitvi, kakor bi bili proti morebitni atomski oborožitvi Kitajske ali drugih držav.» — Ko bo torej Fanfani poročal o svojem obisku pred parlamentom. bo naletel verjetno na vse posledice teh Nennijevih stališč. V skladu z načelom, da se polemika o sporih med komunističnimi partijami ne dramatizira je bila tudi vsebina govora delegata ZKJ na berlinskem kongresu kljub nezaslišanim kitajskim na padom na Jugoslavijo. Zato pa je govor naletel na tem večje odobravanje. NOVI PREDLOGI DE GAULLA PO NEUSPEHU V BRUSLJU? L. Pearson predlaga skupnost Kanade in ZDA Komentarji tiska - Nenni o stališču PSI do skupnega tržišča in atomske sile NATO PARIZ, 19. — V poučenih kro gih zatrjujejo, da namerava Francija predlagati v čim krajšem času ustanovitev obširnega področja za svobodno industrijsko izmenjavo, ki bi zajemalo šest držav skupnega tržišča, Veliko Britanijo in države EFTA. Dodajajo, da do sedaj ni francoska vlada še nič sklenila toda proučuje tak načrt. Zatrjujejo, da je ta načrt v skladu z načrtom, ki ga je Velika Britanija predlagala pred štirimi leti, in ki ga je tedaj Francija zavrnila. Kmetijstvo bi bilo izključeno--------------- lz tega načrta, da bi se izognili Segni bo razpustil parlament najkasneje do 11. februarja? Po mnenju nekaterih «dorotejcev» je Moro najresnejši kandidat za predsednika vlade po volitvah Razgovor Fantanija z U Tantom v New Yorku težavam, ki so nastale pri poga janjih za vstop Velike Britanije v skupno tržišče. Načrt bi torej veljal samo za industrijske proizvode, s posebnimi določbami za vsak posamezni proizvod. Baje ta načrt podpirajo francoski industrij ci. Iz Kanade pa javljajo, da je kanadski liberalni voditelj tester Pear son predlagal, naj bi ustanovili skupno tržišče med Kanado in ZDA. Po njegovem mnenju bi to bila najboljša politika, če bi se Velika Brita nija vključila v evropsko skupno tržišče. Voditelj kanadske opozicije Je izrazil mnenje, da je enotnost med državami skupnega tržišča simbol novega regionalnega sistema za reševanje Skupnih vprašanj. Dodal je, da bi ta formula lahko pomenila korak naprej ne sa mo za Evropo s pogojem, če ne bi tako ustanovljene skupine skušale postati «selektivne, diskriminatorske in zaprte same vase». V zvezi s pogajanji v Bruslju je britanski mimsier Heath, ki se je danes vrnil v London, poročal Mac Millanu in zunanjemu ministru Mac Millan bo moral v torek poročati o pogajanjih v spodnji zbornici Mac Miiian je oalocen naaa ljevati pogajanja, ker bi neuspen pogajanj, pomenil tudi neuspeh Konservativne stranke na bližnjih volitvah. Foreign Office pa je odločno zanikal trditve nekega belgijskega časopisa, da sta se Kennedy in Mac MUlan na Bahamskih otokih tajno sporazumela, da bosta ovirala razmah evropske skupnosti. V zameno za sodelovanje ZDA pri ošibitvi strukture skupnega tržišča bi po mnenju časopisa morala angleška vlada zatisniti eno oko in omogočiti sovjetsko-ameriški sporazum o Berlinu. V Bonnu je državni podtajnik za gospodarstvo Alfons Mueller-Armack, ki se je vrnil iz Bruslja, izjavil med drugim: «Bazen če ne pride do čudeža, se bodo pogajanja za vstop Velike Britanije zakijičila negativno 28. ali 29. janua^a.»- . Na koncu je še dejal: «Ce je res, da rimske pogodbe predvidevajo soglasne sklepe, je vendarle absurdno,, da se mora pet držav ukloniti volji ene same države.» izjavil je dalje, da je bilo 70 odstotkov vseh vprašanj, ki so povezana z vstopom Velike Britanije v skupno tržišče, že rešenih. Britanski tisk izraža danes pesimizem glede izida pogajanj. «Times» piše, da se je treba pripraviti na možnost, da se bodo v kratkem času pogajanja formalno zaključila in da bo Velika Britanija ostala še več let izven skupnega tržišča, «Daily Mirror» pravi, da poročila iz Bruslja pomenijo, da Velika Britanija ne bo sprejeta v skupno tržišče, razen če se ne dogodi čudež. Vendar pa je list mnenja, da se bo Veliki Britaniji ponudila, prej kakor se misli, nova priložnost za vstop v to skupnost. «Financial Times» je mnenja* da bo «mnogo odvisno od stališča Adenauerja in od rezultata njegovega ponedeljskega sestanka z de Gaul-lom.» Vendar pa so po mnenju lista moznos .i za vstop Velike Britanije v skupno tržišče znatno manjše. Hamburški list «Die Welt» piše, da je frančoski zunanji minister de Murville, s tem da je dal Veliki Britaniji možnost novih pogajanj, «privolil v koncesije glede datuma in postopka, toda ne glede izida pogajanj». Voditelj italijanske socialistične atranke Nenni posveča svoj ne. deljrfici uvodnik v glasilu «Avanti!» še posebno vstopu Velike Britanije v skupno tržišče in jedrski sili NATO, Stališče generala, de Gaulla, piše Nenni, je nesmiselno-» Pri tem pripominja, da ni moč mi- Seveda nočemo niti poskušati v naprej polemizirati s tistim, kar je generalni prokurator v svojem govoru predvidel glede morebitnih konfliktov zaradi pristojnosti itd.. Vendar pa pripominjamo, da taki konflikti ne bi smeli v nobenem primeru dajati povodov za kakršno koli kršitev naših narodnostnih pravic. Pri tem mislimo tudi na izgovore na morebitne dolgotrajne birokratske postopke, ki jih taki konflikti po navadi povzročajo. Saj s tem ne bi bil dosežen namen ustanovitve dežele: da se namreč oblast še bolj demokratizira, da se še bolj približa ljudstvu in narobe — oziroma — kot je dejal dr. Mi-giiardi — da se z vključitvijo dežel v državni ustroj, povezava med državo in državljani še bolj utrdi' S. R. siiti, da bo de Gaulle menjal stališče o teh dveh vprašanjih, v primeru vstoipa Velike Britanije v skupno tržišče ima de Gaulle mož-veta. Kar se tiče jedrske sile NATO pa ima v svojo korist «nemško solidarnost in dejstvo, da A-meričani nimajo možnosti vmešavati se v njegove odločitve glede oborožitve». Nenni takole obrazlo-žuje stališče italijanske socialistične stranke o teh dveh vprašanjih: «1. V Evropi, ki se je zaradi sporazuma de Gaulle-Adenauer nagnila na desno, pomeni vstop Ve-u;e Britanije v skupno tržišče in njena postopna politična integracija z Evropo vsekakor element za vzpostavitev ravnotežja v korist demokratičnih sil. Zato smo naklonjeni angleškemu vstopu v evropsko gospodarsko skupnost, čeprav pri tem upoštevamo laburistične ugovore. 2. V svetu, ki mu grozi atomsko uničenje, se nevarnost toijVo boli veča, kolikor bolj se veča število držav z atomskim orožiem Zato nasprotujemo angleški ali francoski atomski oborožitvi, kakor bi bili proti morebitni a-tomski oborožitvi Kitajske ali drugih držav.» Nato poudarja, da v ameriškem načrtu o večstranski jedrski sili ni moč najti primernega sredstva, da bi absorbirali francosko odločenost, da gre po poti, ki jo je iz- „ ____ brala, ter poudarja, da je «edino | pustu parlamenta in o razpisu jamstvo za mir v neposrednem sti- , splošnih političnih volitev. V ne-ku in kompromisu med Washing- katerih dorotejskih krogih se že tonom in Moskvo». | govori o tem, kdo bo, po volit- RIM, 19. — Predsednik vlade Fanfani se je danes vrnil iz Chicaga v New York, kjer ga je sprejel generalni tajnik OZN U Tant m ga zadržal na kosilu. Predmet razgovorov med 'Fanfani jem in U Tantom je obsegal vprašanja razorožitve in zaostalih področij. Vprašanje razorožitve je zlasti aktualno spričo bližnjega zasedanja razorožitve- --------------- ne konference v Ženevi. Italija vah> predsedoval novi vladi in • • - *- se s tem v zvezi pripominja, da ima največ možnosti za to politični tajnik KD Moro. Vse te kombinacije pa predpostavljajo gornji potek dogodkov in ne upoštevajo Fanfanija samega, ki ima glede tega svoje osebne poglede in se ima za naravnega nadaljevalca politike levega centra. Toda tudi ne glede na to, prevladuje mnenje, da bodo parlament razpustili najkasneje do 11. februarja in da bodo volitve 21. aprila ali najkasneje 5. maja. Na televizijski oddaji «Tempo libero» so obra'vnavaii vprašanje odnosov med sindikati in politiko gospodarskega načrtovanja. Od-daje so se udeležili: Gabriel Ven-tejol, generalni tajnik «Force Ou-vrière»; Novella, generalni tajnik OGIL; dr. Viglianesi, tajnik UIL; Storti, tajnik CISL, in minister za državni proračun La Malfa. Ventejol je poudaril, da sindikati zasledujejo s politiko gospodarske, ga načrtovanja, poteg smotrov gospodarskega in gmotnega značaja hkrati tudi socialne smotre, kakor n.pr. izboljšanje šole, popolnejšo izobrazbo mladine, boljšo socialno zakonodajo in strokovno izobrazbo delavcev. Za Novello pomeni načrtovanje dvig življenjske ravni delavstva in omejitev moči monopolov; po mnenju Vi-glianesija mora načrtovanje odpraviti posledice neuravnovešenega gospodarskega in socialnega razvoja, Storti pa zagovarja mezdno diferenciacijo skladno z diferenciacijo profitov. Minister La Malfa pa je govo- pripisuje posebno važnost, pa naj bo tudi le delnemu uspehu pogajanj o razorožitvi na tej konferenci. Po razgovoru z D Tantom je Fanfani sprejel newyorškega župana Wagnerja na italijanskem veleposlaništvu v Peti aveniji. Fanfanijev prihod v Rim je predviden zi jutri dopoldne ob 9,55. Takoj po vrnitvi, verjetno že proti večeru, bo Fanfani poročal predsedniku republike Segniju o rezultatih svojega obiska v z.DA in razgovorov s Kennedyjem in U Tantom. Prav tako jutri zvečer se bo Fanfani sestal z Morom, v ponedeljek z generalnim tajnikom NATO Stikkerjem, ki ga bosta sprejela tudi Segni in Piccioni. V ponedeljek bo tudi seja vodstva KD, v torek pa bo seja ministrskega sveta (zunanja politika in ENEL), v sredo pa bo razprava o nezaupnici, ki se bo zaključila proti koncu tedna. Prevladuje mnenje, da bo razprava o nezaupnici vladi stvarno zaključila sedanjo zakonodajno dobo in da bodo čez nekaj dni — brž ko bosta poslanska zbornica in senat odobrila nekatere nujnejše ukrepe, kakor n.pr. reformo senata, zakon o avtonomni deželi Furlaniji-Juiijski krajini, u. krepe o izboljšanju plač raznim kategorijam javnih nameščencev in druge — izdali odlok o raz- ril o vlogi sindikatov v politiki gospodarskega načrtovanja, kar predpostavlja tudi določeno mezdno politiko; to pa ne izključuje avtonomije sindikatov, ki pa se morajo nujno podrediti volji parlamenta, v kolikor je odgovoren za vodstvo celotnega političnega, gospodarskega in socialnega življenja države. Z gospodarskim načrtovanjem se, po mnenju ministra, znebimo tudi «večnega vprašanja tako imenovane .spirale’ cene-mezde», namreč nevarnosti inflacije, ki grozi italijanskemu gospodarstvu. Šest otrok zgorelo ŽENEVA, 19. — Sest otrok v starosti od 9 do 13 let je zgorelo med požarom, ki je uničil lesen paviljon bolnišnice v Lavignyju, 25 kilometrov od Lausanna. Požar je popolnoma uničil paviljon. Kljub zelo ostremu mrazu (15 stopinj pod ničlo) in kljub snežnemu metežu se je zbrala velika množica za krstami trupel otrok, ki so jih prepeljali v Aubonne. Požar je izbruhnil davi navsezgodaj, in zdi se zaradi kratkega stika, ki je nastal pri ogrevalnih napravah. Požar je ob 5.30 opazil neki delavec iz bližnje hiše, ki je takoj poklical gasilce in o-pozoril osebje bolnišnice. Osebje je skušalo uporabiti protipožarna sredstva in rešiti otroke, ki so obupno klicali na pomoč. Toda požar se je razširil s tako naglico, da so bili vsi poizkusi zaman. Od osmih otrok so rešili samo dva. Gasilci iz bližnjih krajev so zaradi velikih zametov na cestah prišli na kraj požara z veliko zamudo. Kongres v Berlinu V vzhodnem Berlinu se je preji, nji teden začel kongres vzhodnonemške enotne socialistične stranke, na katerem je podal poročilo prvi tajnik Walter Ul-bricht. Izredne važnosti pa je bil govor Hruščova na kongresu. Govor je bil vsestransko pomirljiv in konstruktiven in je naletel na velik odmev v tujini. Ta govor odlikuje globoka vera v miroljubno sožitje ter vsestranska konstruktivna podpora najnaprednejšim silam pri njihovih naporih za zmago vsega, kar je v skladu s potrebami družbenega napredka. V svojem govoru je Hruščov izjavil, da je nemško vprašanje tudi danes najbolj življenjskega pomena. Poudaril je, da je zagotovitev miroljubnega sožitja med obema Nemčijama ob upoštevanju dejanskega položaja, naloga svetovnega pomena. Nerešeni nemški problem je vzrok oboroževalne tekme. Zato ne bo mogoča prava razorožitev, dokler ne bo sklenjena nemška mirovna pogodba. Poudaril je zatem, da je učinkovitost sovjetske miroljubne politike prišla do izraza ob karibski krizi. Prav stališče SZ je preprečilo izbruh atomske vojne. Pri tem je omenil, da imajo ZDA 40.000 atomskih bomb in atomskih konic. Opozoril je pri tem, da ima prav tako Sovjetska zveza dovolj atomskega orožja in tudi stomegatonsko bombo, ki je v primeru vojne niti ne bi smeli uporabiti v Evropi, ker bi zadela tudi SZ in Vzhodno Evropo. Poudaril je dalje, da bi bilo po ocenah znanstvenikov v prvem atomskem udaru ubitih 700 do 800 milijonov ljudi, s površine zemlje pa bi bila zbrisana vsa največja mesta, ne samo v ZDA in SZ, temveč tudi v Franciji, Nemčiji, Italiji, Kitajski, Japonski in drugih državah. Obsodil je zatem tiste «dogmatike», ki trdijo, da bi bila vojna v korist socializma, in pripomnil: «Marksi-sti-leninisti si ne moremo zamisli-I ti rasti komunistične civilizacije | na razvalinah svetovnih središč IIIIIIIIIIIIIIIII................................................................................................................................................................ VLAHOVIČEV GOVOR NA BERLINSKEM KONGRESU «Na kitajske napade ne bom odgovarjal ker je to gonjo ZKJ že obsodila in zaradi spoštovanja do kitajske revolucije» «Narodi Jugoslavije niso strahopetni, ker so svojo hrabrost dokazali, ko je bilo to potrebno - v borbi proti nacifašizmu», je poudaril delegat ZKJ - Hrustov sprejel delegacijo iz zahodnega Berlina tfemčije je nocoj, navd Zanimiva vprašanja (Nadaljevanje s 1. strani) tej zvezi v prihodnosti oglasil tudi v našem listu, če bo potrebno. Tudi v mednarodno pravno plat vprašanj, ki utegnejo nastati v zvezi z ustanovitvijo dežele se trenutno nočemo spuščati, saj bi bilo to dvakrat tvegano. Pač pa bi radi že sedaj povedali, da bo v bodoči, deželi slovenska skupnost nekoliko bolj združena kot je bila do sedaj : vsi Slovenci vseh treh pokrajin bodoče dežele bomo imeli skupni deželni svet ali parlament, skupno deželni odbor ali deželno vlado in tudi skupnega vladnega komisarja v tej deželi. In ker nas predvsem zanima, kako bodo ti deželni organi ravnali z nami glede naših narodnostnih pravic, moramo že sedaj reči, da kljub veliki pomanjkljivosti tudi člen 3 omogoča, da se izpolni tista vztrajna in nenehna zahteva vseh Slovencev v Italiji, da se Jim pravica namreč ne sme deliti več po pokrajinah, da ne smejo več obstajati tri kategorije glede narodnostnih pravic! Vsi deželni organi bi morali z vsemi Slovenci v deželi enako ravnati, saj velja za vse omenjeni člen 3. ki se glasi: «V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo kateri koli jezikovni skupim, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti». Na podlagi tega člena je moč pravice, ki so zajamčene Slovencem na Tržaškem — pa čeprav jih v celoti še ne uživajo — raztegniti na Slovence na Goriškem in na Slovence v videmski pokrajini, ki do sedaj od leta 1866 narodnostnih pravic sploh niso Uživali. Evropa pod snegom (Nadaljevanje s 1. strani) ter in pol visoko. Takega neurja ne pomnijo niti najstarejši ljudje. VARŠAVA, 19. — V nekem kraju v vzhodni Poljski je avtobus, v katerem se je vozilo 23 otrok, obtičal v snegu več ko 24 ur na neki podeželski ce-’ sti. Sneg je popolnoma pokril avtobus. V prvih urah je vozač držal prižgan motor, da je bilo v avtobusu kolikor toliko toplo. Po več urah je skupini kmetov uspelo skopati ozek prehod do avtobusa, da so lahko prinesli otrokom živila in tople pijače. Nad 200 vojakov je moralo delati več ur s pomočjo tankov in drugih primernih sredstev, da so lahko rešili o-troke. Na področju Prudnika so morali vojaki delati 30 ur, da so odkopali vlak, ki ga je bil sneg zametel. Na kooaresji Enotne socialistične stranke ije jé nocoj, navdušeno pozdravljen, govoril vodja delegacije Zveze komunistov Jugoslavije Veljko Vlahovič. Njegov govor sto delegati tem bolj ftavdušeno sprejeli, ker se Veljko Vlahovič sploh ni spuščal v odgovor na napade kitajskega delegata. Veljko Vlahovič je med dru-giln ugotovjl, da je socializem postal danes močna sila, ki u-sodno vpliva na nadaljnji razvoj človeštva. «Mir je postal danes nedeljiv, kajti vsak poskus, da se s silo rešujejo mednarodna vprašanja, nosi v sebi nevarnost uničevalne jedrske vojne. Zato se mora politika sile, politika vmešavanja v notranie zadeve drugih, politika ogrožanja neodvisnosti in svobode drugih narodov obsoditi kot osnovni vzrok vseh mednarodnih sporov in kriz. «Danes je položaj tak, da tisti, lfi se usmerja na novo vojno, nima več pravice govoriti v imenu ljudstva. V imenu ljudstva danes lahko nastopajo samo tisti, ki se trdno in odločno borijo za mir in za nadaljnji razvoj in napredek. Jugoslavija je mnenja, da se mir lahko dosežč samo s tistimi naprednimi silami, ki so vedno in dosledno izvajale nače- la miroljubne koeksistence in vsestranskega sodelovanja med državami in narodi,» je poudaril Vlahovič m nadaljeval: «Jugoslavija je tudi v zadnji krizi okrog Kube dala svoj prispevek in podprla miroljubno pobudo Sovjetske zveze. Jugoslavija je socialistična država. Njeni narodi so poleg Sovjetske zveze dali največ žrtev v vojni proti nacifašizmu in z delom pokazali svoj internacionalizem. Jugoslovanskih narodov ne more nihče imenovati strahopetce, če se danes vztrajno zavzemajo za mir, zakaj oni so svojo hrabrost pokazali tedaj, ko je bilo to potrebno, v borbi proti nacifašizmu. Prav tako so pokazali svojo hrabrost v borbi za mir in prijateljstvo med narodi in v borbi za osvoboditev narodov izpod kolonializma in imperializma.» Vlahovič je nato ponovil znano jugoslovansko stališče glede rešitve nemškega in berlinskega vprašanja in glede vprašanja razorožitve. V zvezi z odnosi z Zahodno Nemčijo je Vlahovič poudaril, da je bila Jugoslavija prva, ki je osvobodila nemške ujetnike in na ta način pokazala svojo humanost, ki jo Zahodna Nemčija danes vrača z dajanjem zaščite fašističnim vojnim zločincem in ubijanjem jugoslovanskih državljanov. Jugoslavija na vse to reagira dostojanstveno in ne izgublja upanja, da bo demokratičnim silam v Zahodni Nemčiji v interesu nemškega ljudstva uspelo začeti konstruktivno politiko. Potem ko je poudaril, da je Jugoslavija za sodelovanje z vsemi državami, posebno pa s socialističnimi, je ugotovil važen rezultat sodelovanja s so «alistični-mi državami v zadnjih letih. Vlahovič je nato izjavil, da je Jugoslavija mnenja, da morajo biti vse razprave s socialističnimi in z delavskimi gibanji podrejene miru, velikim ciljem socializma in konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanju, osnovnim interesom delovnih ljudi na svetu. Dejal je, da je v razpravi potrebno spoštovati resnico. To stališče določa tudi odnos Jugoslavije do napadov vodstva KP Kitajske. Vlahovič je izjavil, da o kitajskih napadih ne bo govoril, ker je gost, pa tudi zato, ker je izvršni komite ZKJ novembra lani to gonjo javno obsodil, in zaradi spoštovanja do kitajske revolucije 'n njenega pomena, katerega bi morali kitajski voditelji bolj upoštevati. Vlahovič je ugotovil, da dela delovno ljudstvo Jugoslavije pod vodstvom ZKJ nenehne napore za napredek socialističnih odnosov za razvoj materialne osnove socializma, za vsestranski napredek gospodarskega in kulturnega življenja, pri čemer je Jugoslavija dosegla že velike uspehe. Agencija ADN javlja, da ja Hruščov sprejel sinoči skupino zahodnih Berlinčanov in članov za-hodnoberlinske komunistične stranke in se z njimi razgovarjal dve url. 105 potnikov utonilo D2AKARTA, 19. — Na nekem jezeru na severnem področju Sumatre je nastal požar na ladji, ki se je potopila. Utonilo je 105 oseb. Drugih 145 potnikov pa se je rešilo s plavanjem. Požar, ki je nastal v strojnem oddelku, se je naglo razširil na rezervoarje goriva, ki so eksplodirali, prav ko je ladja bila na sredi jezera. INDORE (Indija), 19. — Deset železničarjev ie zgubilo življenje, 13 pa jih je bilo ranjenih, ko se je vagon, natovorjen s tračnicami, odtrgal od vlava in se zaletel ob steno predora. Deset dni na steni CORTINA D’AMPEZZO, 19. — Trle nemški planinci, ki se pripravljajo, da preživijo že deseto noč la severni steni Velike Cine, so včeraj napredovali za drugih deset metrov. Po mnenju domačih planinskih vodičev je bil ta del ključ i položaj celotnega plezanja, ker je šlo za nevaren večmetr ki previs. To noč bodo torej čakali zoro s skalo pod noga ti. Jutri bodo naskočili zad njih devetdeset metrov, ki jih -e j i od vrha. Gre za del stene, ki je popolnoma gladka in ki je v t m. letnem času pokrita z ledeno plastjo. Ta del stene se imenuje « ibla», ker nima nobenega oprijema. Plezalci računajo, da bodo upo vbili za preplezanje tega dela stene še drugih pet dni. Trije plezalci so listki sporočili, da se počutijo dobro ter so zaprosili fotog tfske filme in topla živila Z USPEHOM SE NADALJUJE RAZPRODAJA vsega zimskega blaga po LIKVIDACIJSKIH CENAH PITASSI CENE ZA MOŠKE Plašči od 9.900 lir dalje ZA ŽENSKE Plašči od Obleke » 9.600 » » Obleke » Hlače » 1.900 » D Jopiči » 4.900 » » Tailleurs » Srajce » 950 » » Krila » TRIESTE CORSO ITALIA 7 ZA OTROKE Plašči od 4.900 lir dalje Obleke n 3.800 » » Jopiči » 2.900 » » Hlače » 580 » n Dežni plašči iz najlona za moške in ženske od 3.200 lir dalj« 8.500 lir dalje 2.500 » » 4.700 » » 1.000 » » ♦♦♦♦♦♦»♦•♦♦♦•♦♦«♦«♦♦M«« GORIZIA CORSO VERDI 92 kulture in na opustošenem površju zemlje.» Pri tem je Še poudaril, da je za SZ najbolj pravilna politika miroljubnega sožitja. Končni cilj te politike je, zagotoviti najboljše pogoje za zmago socializma nad kapitalizmom v miroljubnem gospodarskem tekmo, vanju. Nato je kritiziral stališče albanskih in kitajskih voditeljev proti miroljubnemu sožitju in je poudaril važnost enotnosti komunističnega gibanja. Pobijal je trditve, da država, s katere voditelji pride do nesoglasij, ni so-menijo, da Albanija ni sociali-cialistična država. Huda nesoglasja z albanskimi voditelji ne poetična dežela. Glede Jugoslavije pa je izjavil: «Mi imamo na primer o posameznih vprašanjih ideološkega značaja gledišča, ki se razlikujejo od gledišč Jugoslavije. Samo to pa ni razlog za trditev, da Jugoslavija ni socialistična država. Tega ne smemo delati, ker so objektivne značilnosti in ureditev, ki jo tam imajo, socialistične. Sredstva za proizvodnjo in oblast, ižvojevana v junaškem boju jugoslovanskih narodov, pripadajo jugoslovanskim delovnim ljudem. Tam ni veleposestnikov, ni bančnikov, ni kapitalistov. Jugoslovan, ski narodi se borijo za zgraditev socializma in komunizma. Kakšen razlog je torej za «ekskomuni-kadjo» Jugoslavije iz socializma, za njeno izključitev iz socialističnih držav?» Na koncu je Hruščov poudaril, da KP SZ ne sklepa kompromisov v bistvenih vprašanjih za mir in socializem, in je izjavil, da bi bilo dobro, če bi sedaj prenehala polemika med komunističnimi partijami, in da je treba ' doseči pomiritev duhov. Pozval je tudi, naj bi prenehala polemika o spor. nih vprašanjih v tisku. Izrekel se je proti sklicanju svetovnega posvetovanja komunističnih partij, ker takšno posvetovanje «sedaj ne bi pripeljalo do mirne in razumne izgladitve razlik, ampak bi jih zaostrilo in pripeljalo do nevarne razcepitve». Ulbrichtovi predlogi Walter Ulbricht je v svojem poročilu na konferenci v vzhodnem Berlinu v celoti in brezpogojno podprl stališče Hruščova tako glede Nemčije in Berlina kakor glede spora z Albanci in Kitajci. Ulbricht se je zavzemal za bolj formalne odnose z Zahodno Nemčijo in za miroljubno sožitje z njo. V glavnem je predlagal: 1. Spoštovanje obstoja vzhodnonemške republike ter njenega političnega in socialnega sistema. 2. Spoštovanje meja vzhodnonemške republike. 3. Odpovedati se a-tomski oborožitvi in nabavljanju atomskega orožja. 4, Blokirati oboroževanje v obeh 'nemških državah. 5. Spoštovati potne liste in državljanstvo obeh nemških republik, da se olajša normalizacija potniškega prometa med obema republikama. 6. Uvedba rednih kulturni h in športnih odnosov med obema državama. 7. Sklenitev trgovinskega sporazuma med obema državama za povečanje trgovine. Važen govor je imel tudi Go-mulka, s katerim se je bil HYu-ščov posvetoval na Poljskem pred prihodom v Berlin. Gomulka je v celoti podprl sovjetsko stališče tako glede mednarodne politike kakor glede odnosov med komunističnimi partijami. Tudi voditelj italijanske delegacije Luigi Longo je v celoti podprl politiko Hruščova in je govoril o «italijanski poti v socializem». Veliko nezadovoljstvo pa je izzval govor kitajskega delegata, ki je ostro napadel politiko Hruščova in nesramno obrekoval Jugoslavijo. Vsi delegati so dvignili velik hrup in ga pozivali, naj neba. Predsednik kongresa ga je večkrat pozval, naj uporablja dostojne izraze, in je dodal, da njegove besede proti Jugoslaviji pomenijo izzivanje, ter da te besede v imenu svoje stranke obsoja. Kenncdyjcva poslanica Predsednik Kennedy je prejšnji teden naslovil kongresu poslanico o stanju v državi zatem pa z več poslanicami obrazložil proračun za finančno leto 1962—63, ki je najvišji dosedanji proračun v ZDA ter določa nad polovico izdatkov v vojaške namene V svoji poslanici o stanju v državi je Kennedy govoril z optimizmom o sedanjem mednarodnem položaju, hkrati pa je opozoril na potrebo po «stalni budnosti». Reke! je, da je, «kakor kaže, začel veter sprememb pihati močneje kot kdaj koli v svetu komunizma kakor tudi pri nas». To je izjavil v tistem delu poslanice, ki govori o možnosti za mir med Vzhodom m Zahodom. Dodal pa je, da trenutna tišina «ne sme uspavati» Kennedy trdi, da je od stališč Sovjetske zveze odvisno, ali bo ta mir trajal še naprej, trdeč: «Ce bodo sedanje tendence lahko prepričale Sovjetsko , zvezo, da ubere pot miru, se ji bodo pridružile vse zahodne države», če pa ne bo tako, potem nimajo po Kennedijevem mnenju zahodne države druge izbire, kakor da imajo «orožje pripravljeno za akcijo». «Ce bi želela Sovjetska zveza miroljubno tekmovati, potem bomo tekmovali. Ce je Sovjetska zveza pripravljena usmeriti svojo energijo po poti, po kateri smo krenili mi — k izpolnitvi velikih nalog naših narodov — tedaj bo področje sporazumevanja zelo široko: sporazum glede Berlina, sta. btlnost v jugovzhodni Aziji, nadzorstvo nad iznenadnim ali slučajnim napadom, ter splošna in popolna razorožitev.» Kakor rečeno, je Kennedy predložil kongresu največji proračun v zgodovini ZDA, v znesku 98 mi. lijard 802 milijona dolarjev. Proračun predvideva primanjkljaj Skoraj 12 milijard dolarjev. Proračun določa za obrambo 55,4 milijarde dolarjev, ki je doslej naj-večja v mirnem času v ZDA. V primerjavi z lanskim je letošnji vojaški proračun za dve milijardi 727 milijonov dolarjev večji. Najvažnejša postavka v proračunu se nanaša na medcelinske rakete, ki naj bi jih po novem programu izdelali 800. Predvideno je tudi, da bodo do konca leta imeli 24 podmornic na atomski pogon, ki bodo lahko prevažale rakete «Polaris». Ob koncu leta 1964 bodo im«!« ZDA tuoi reakcijskih letal, oboroženih z «Hound Dog». Za atomsko energijo določa F' račun dve milijardi 850 milij°n> dolarjev ter predvideva, da bodo podzemeljski poizkusi f*®“, Ijevali tudi letos, in ne izključi obnovitve tudi poizkusov » " mosferi. . Glavne Kennedyjeve zahtevi vojaškem proračunu so: 1. Mol" sila za represalije ob podpori " ketnih izstrelkov. 2. Bolje °Prlj Ijene letalske in raketne sil«-J Močnejše in bolj elastične k°Pe ske, pomorske in letalske “ vencionalne sile. 4. Program klonišč proti «jedrskim pad nam». 5. Bolje opremljene proti «komunističnim uporom prevratom». , K vsemu temu je treba do C ti še program pomoči tujini, ( določa 4,9 milijarde dolarje«, 'j katerih milijardo 480 milijo"" za vojaško pomoč. Predsednik je v svoji poslal1 poudaril, da ima namen varčll ti, toda to ne velja niti za vol ške izdatke niti za raziskoval vesolja. ZDA imajo v načrti»,.? najpozneje v letu 1970 pošli« človeško posadko na Luno. la »J soljsko raziskovanje je določiJ» 4 milijarde 2Q0 milijonov d0‘tj jev. Poslanica omenja, da boi ZDA in SZ sodelovale, kar s«.,* ,| raziskovanj za telekomunikacij?. pomočjo umetnih satelitov, in * : se tiče proučevanja magnetaH polja Zemlje. Predsednik ugotavlja tudi, dal bila gospodarska dejavnost v P’J teklem poslovnem letu šibka, I zato predvideva znižanje dač*J za deset milijard dolarjev v ‘r letih, da se s tem spodbode I spodarska dejavnost. Italija Predsednik vlade Fanfani J% tem tednu obiskal predsednv ZDA Kennedy ja, ki ga je bil Pj vabil v Washington, da bi si njim pogovoril o perečih med", rodnih vprašanjih, predvsem P* razprtijah v zvezi z atomsko o?.. rožitv tjo NATO in priključitvi Velike Britanije k evropski it skupnemu tržišču. Glede obeh ' > vprašanj je velik prepad med »v lišči Francije, oziroma de G&l la, in drugimi članicami ati C» skega zavezništva. Razgovori pokazali, če je to bilo sploh . potrebno, da je Italija čvrsto strani ZDA, vendar nam j l \ razgovorih med obema državni'* | ma znano le toliko, kolikor 'J razvidno iz sicer splošnega nega sporočila o teh razgovor'" pripomniti pa je treba, da sta J Fanfani in Kennedy razgovor J la dvakrat skoro po eno uro . na štiri oči, in o vsebini teh ‘“J nih razgovorov ne vemo nit- . radno je bilo javljeno, da se " lija in ZDA strinjata glede ot°Z ske oborožitve NATO in nujnosti pristopa Velike Britok je k evropskemu skupnemu tr‘ šču, hkrati pa da si bosta no prizadevali za dosego spl®*! pttdzorovane razorožitve in plenitve jedrskih poskusov ter sy da za ohranitev miru na 'šve#:,. Glasilo KD «Il Popolo» je obl’ vilo odgovor na sklepe centralF ga odbora PSI, ki ga pripisuj*! političnemu tajniku KD Mor. Ton odgovora je na splošno utn%, jen, vendar se v njem zelo odio no poudarja, da je KD vedno r vezovala uveljavljenje deželne1 " reditve z vprašanjem «polit'*! stabilnosti» in «demokratične nosti» v deželi in da je zato bf: podlage obtožba PSI, da KD J držala svoje obveze o odobfd deželnih zakonov že v tej za\t nodajni dobi. Na to je Pierac.n ni odgovoril v glasilu «Av0n.:t prav tako umerjeno, vendar 1 i pribil, da ustava postavlja d^A Cene roke za uveljavljenje ne ureditve in da si nobel' stranka, pa na i bo to tudi str* 1 k u relativne večine ne more J stiti pravice, da izpolnjevanje *,[ stavnih določb podreja svoji oCJ ni političnega položaja; v feJ desetih mesecih vlade levega c,[ trg pa se ta položaj ni v nitJerA* | spremenil, da bi se sedaj ®*, postavljalo vprašanje «p olitiy stabilnosti» in «demokratične V ložili v petek v poslanski niči resolucijo o nezaupnici di, o čemer bo razprava verjF" 5» v sredo. Ta razprava pa ne re prinesti nobenega presenečeni niti pomeni nevarnosti za vlaC'j ker so socialisti izjavili, da nameravajo menjati svojega sedanjega stališča do vlade in ! se bodo glasovanja o nezaut ci vzdržali, vendar z motivayji ki ne bo polemična proti P**,» in njenemu predsedniku, ki K izpolnila svoje programske 0 À veze, ampak proti KD, ki se L umaknila glede odobritve djA nih zakonov že v tej zakonoy« m dobi. PSI je namreč Pr!|| vladni krizi, ker mora parlaP**! odobriti še nekatere važne u'*! pe, med temi tudi zakon 'o nomni deželi s posebnim sta» j tom Furlaniji-Juiijski krajini, j Med ukrepi, ki jih je parlatnF, odobril v tem tednu, naj otU*,i mo ukinitev uprave imovine Casa in desetletni načrt za 0L diteu stanovanjskih hiš za 0 lavce. «j Na sindikalnem področju s«A J ponovno zaostril spor med e>.i industrijcev in kovinarji, ker se nenadno razbila pogajanji % sklenitev vsedržavne kolektiv delovne pogodbe. J O^OOOCOOOOOOOCOCOOO o. ZDENEK JIROTRA > >OCOc>OOCOt»OOOOOOOOOOQPc PRAVILA SO SPREMENILI Gospod Piskor si Je kuhal Saj in od časa do časa tiho zaklel. Takole proti večeru si je vedno kuhal čaj in vedno tiho preklinjal. Nikdar pa mu ni prišlo niti v sanjah na hiisel, da se je način, s katerim si je pripravljal svojo Priljubljeno pijačo, v dolgih letih njegovega mladeniškega življenja razvil v komično ^ko, v kateri se stari, osa-meli možakar s stisnjenimi •obrni bori proti hudobnosti samovarja, domišljavosti ča-jeve ponvice in nevzdržne nagajivosti kovinastega jajčka, Spolnjenega s čajem. «Kuš», je dejal pridušeno gospod Piskor, ker se je ope-~®1 in spustil kovinasti jajček v čaj, ki je vrel. Nekaj fesa si je pihal v prste, potem je zagrabil dolge škarje ln skušal z njimi ujeti verižico jajčka na dnu čajne Ponvice. To je bilo naporno čelo, ki mu ni šlo ravno najdlje od rok. V tem trenutka Je nekdo potrkal. Gospod tčskor je ob misli, kdo bi to to°gel biti, prenehal s po-ritusi, obrisal škarje ob rokav in dejal: «Naprej!» V sobo starega mladeniča je otopil vitek, kakih 50 let star Proški, ki je držal v naročju rieki predmet, zavit v bel svi-en Papir. "Iščem gospoda Vaclava Pi-®kora,» je enostavno izjavil, k°t če si ne bi bil gotov, da le prišel na pravi naslov. "To sem jaz,» je rekel go-Spod Piškor in dokončno od-lc>žil škarje. Obiskovalec je vzel na znanje njegovo identičnost ter se kratko predstavil. "Prantišek Dostal.» «Veseli me,» je presenečeno odvrnil gospod Piskor. «S čim vam lahko postrežen?» «Trenutek,» je energično re-kol obiskovalec, postavil ta-Jtostveni predmet na mizo, strgal z njega papirnati zavoj to z zanimanjem vprašal: "Ali je to vaše?» Gospod Piskor je nekaj čaja gledal na velik srebrn pokal z malim kipcem tekača na Njegovem pokrovu in z ridpi-: som: «Najboljšemu tekaču v j®tu 1924 — Atletska unija», ri ato je odkimal z glavo. «Ne,» je odgovoril. «Ne?» se je začudil gospod Postal in v njegovem vedenju le bilo prvič opaziti majčke-n° negotovost. Trenutek je ^mišljeno obstal, nato pa °bupano pogledal po sobi in J tem trenutku že zagledal do-kaz, točneje, celo' vrsto doka-?0v- V kotu sobe je stala ste-k*ena omara, polna pokalov, zastavic, plaket in drugih tortnih trofej. «Dovolite,» je rekel gospod "tostai. Naglo je stopil k ornato nataknil na nos očala, si Natančno ogledoval napise in zlasti še vgravirane letnice, riato je pomembno pogledal laznino, ki je bila med vrsto P°kalov, in se nato vrnil k hiizi. "Kako torej?» je strogo Prašal in uprl v gospoda Pi-,ra jasen, prodirajoč po-Bled. _ Gospod Piskor je zaprl oči, Potopil z noge na nogo in ato radovedno izdavil : "Kako ste, prosim vas, pri-n na misel, da sem vam ta P°kal poslal ravno jaz? Saj ®(n napisal vendar popolno-r?a drugo ime odpošiljatelja prazen tega tudi izmišljen «Trenutek!» je rekel gospod °stal in nekaj časa energič-r°v mahal s tesno se prilega- Pokrovom pokala. Nato r nJ®Sa potegnil dopis v j žriatem ovoju in dejal: "Toie vam je pisala neka go-Podična v letu 1925. Toda Va*ma nisem bral, ampak sem sedanji naslov ugotovil Prijavnem uradu.» Gospod Piskor je zagrabil J??10» Pogledal na naslov od-»iatelja, nekoliko pomislil, ° Pa stisnil iz sebe: «To je bilo pred 30 leti. Bi-v to lepo in pridno dekle. J Je niste poznali?» Gospod Dostal je preseneče-110 Pogledal. je; [ f —pred nekaj minutami izvrtan roo. doktor. Medtem, ko so lopovi izginili na vse rÙA, VAS KUČEM I OROPALI SO 'l £*OŽ4, K/ 7£ SED£L NASPROV MAS/ J |QKp*4 GA 80M4 V KA-> pomagala po svojih močeh in doprinesla svoj delež za zmago pravice. Slavljenca sta od vsega začetka zvesta čitatelja našega dnevnika ter se čistitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov in vseh prijateljev pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika z željo, da bi preživela še mnogo skupnih zdravih in srečnih let. M. M. NABREŽINA 3afed frinii dnevi. In še 30 se odrekli domačim čev °m padlih partizanov, tal-Po* P.rotlfašlstov, ampak so '•aj imena ljudi, ki ne-Wrii meni-f° v vsedržavnem MM sv’(.Zato J® socialdemokrat- •vetovalec Fantini povsem Naj nekaj povemo, kar se tiče naše in ostalih vasi naše občine. Ni nam prav nič všeč, kar opažamo na naših (slovenskih) osnov nih šolah. Ko namreč zaradi bolezni izostane kakšna učiteljska moč, ■ jo takoj nadomesti druga, kar je pravilno, ker bi sicer trpel pouk. Za namestnika ni težav, saj je dovolj nezaposlenega učiteljstva. Ne vemo,, kaj je krivo, da za slovenske šole ni istega merila kot za italijanske šole, vsaj tako kaže praksa. Dočim je za italijanskega učitelja takoj namestnik, mora slovenski razred nekaj dni na to čakati. Ni dovolj, da je slovenska šola v marsičem priprajšana, treba jè, da smo še v tem na slabšem. prizadetim (seveda onim, ki so škodo prijavili, ker je drugi ne dobi), da se je poslužijo in dvignejo nakazilo, in to že iz razloga, da bodo vsaj preizkusili učinek močnih krmil (te dobijo le živinorejci; oziroma oni, ki imajo živino) in umetnih gnojil. Poslednja so pri nas vse premalo znana, a so — če so pravilno uporabljena — zelo koristna. Moramo ob tej priliki poudariti, kar kmetje večkrat pravijo: «Ce ne poznamo vrednosti domačega kot glavnega gnojila in ne znamo kaj pomeni umetno gnojilo, ni naša krivda. Za to so postavljeni organi, ki bi nas morali o tem temeljito poučiti. Naše ljudstvo ljubi ptice. Ptice pa so naš še večji prijatelj. To bi dognali šele, če bi ptic ne bilo. Je torej le v korist vseh — kmetov in nekmetov- — če jih ne preganjamo in zatiramo, ampak da jih zaščitimo. Ptice, ki prezimijo pri nas, nimajo niti strehe niti zaloge hrane. Cim hujša zima, tem večje pomanjkanje, glad in pogin. Takšna je njihova usoda, ko so druge živali v tem letnem času bolj ali manj na varnem. Moramo se jih torej spomniti in jim s hrano pomagati. To lahko stori vsaka hiša. hodnih in vzhodnih vršacev, ki vsebujejo cinkovo in svinčeno rudo. Ob razstrelitvi min je bil epicenter nedaleč od morene ali grušča, ki vsebuje vodo in ki se izteka potem iz Rajbeljskega jezera proti Koroški. To predrzno vrtanje v «potok» je pred 53 leti, in sicer 8. januarja 1910 povzročilo, da se je pogreznila državna bolnišnica in potegnila s seboj sedem nedolžnih žrtev, ki so še danes zakopane v globinah rudnika in še nihče ni mogel do njih. Tudi takrat je razstrelitev min povzročila, da je voda dobila prost dostop v izpraznjeni del rudnika, kamor je seveda vdrla pod močnim pritiskom in s seboj potegnila v globino grušč in bolnišnico. Podobno se je zgodilo 14. januarja letos ob 21.25. Rajbeljski rudarji menimo, da leži krivda za tako predrzno vrtanje na rudniškem vodstvu. Glede tega bi lahko navedli več primerov, ki zadevajo predvsem vprašanje varnosti v rudniku, saj lahko trdimo, da varnostni ukrepi še zdaleč niso taki, kot bi morali biti. Temu je tudi pripisati dejstvo, da število rudarjev stalno pada, saj je rudnik še pred desetimi leti zaposljeval kakih 1.500 rudarjev, sedaj pa jih le še kakih 400 skupaj z zunanjimi delavci. Izkoriščanja je torej več kot dovolj in o tem bi se lahko spisala cela knjiga. Stanovalci razpokanih hiš so se obrnili na ravnateljstvo s prošnjo,” da bi dobili zatočišče v varnejših stanovanjih. Toda odgovorili so jim, da so njihova sedanja stanovanja dovolj varna, kar pa ni točno, zlasti še če upoštevamo, da se ljudje bojijo o-stati v njih — če iz drugih razlogov ne — že iz psihološkega. Zaradi tega so se prizadeti obrnili na občino v Trbiž, vendar nam še ni znano, kaj so jim odgovorili. Toda potres je 'Izzval tudi” ne malo govoric, ki imajo svojo o-snovo v praznoverju. Starejši, posebno ženski svet, namreč razširja govorico o starih prerokbah rarijkega Trentarja, ki naj bi prerokoval, da bo na prostoru, kjer stoji danes Rajbelj, nastalo novo jezero! Na tem je sicer nekaj resnice, če upoštevamo, da je v časih ranjkega Trentarja (leta 1778) obstajal v Trenti rudnik železa. Franc Vaclav Lucenberger pa je vsekakor imel precej smisla za geologijo in si je pravilno predstavljal, kaj se lahko zgodi, če voda prodre v rudnik. Njegovo mnenje je potrdila nesreča 8. januarja 1910, ko se je pogreznila bolnišnica skupaj s sedmimi ljudmi. Ni bil prerok, pač pa široko razgledan mož, vsaj za tiste čase. Tako razledan, da so Trentarji in Sočani tudi obe svetovni vojni pripisali uresničitvi njegovih prerokovanj. Za zaključek naj še omenim, da je bilo sunek slišati tudi v Trbižu in v Logu pod Mangartom. 16 in 17. t. m. smo imeli rudarji stavko v vsedržavnem merilu, saj zahtevamo izboljšanje naše zastarele delovne pogodbe. RUDAR V zadnjem trenutku smo prejeli dodatni dopis iz Rajblja, v katerem nam naš dopisnik sporoča, da Je trbiškl župan zajamčil stanovalcem razpokanih hiš, da se bo v Vidmu zavzel za rešitev njihovega vprašanja. Izrazil je tudi svoje začudenje, kako to, da rudniška uprava še ni rešila te zadeve ln stanovalce iz teh hiš preselila v druga stanovanja. gradnji novega poslopja domače delavsko-kmečke posojilnice. V za-četku je šlo delo še precej naglo naprej in so dozidali že tudi prvo nadstropje. Tu pa se je delo ustavilo in zidarji čakajo, da bo mraz popustil ter bodo potem začeli postavljati streho. Kljub temu zastanku pa upajo, da bo domače zidarsko podjetje, ki je prevzelo to gradnjo lahko delo zaključilo do aprila, kakor se je obvezalo proti posojilnici. K A TIN AR A Domačini se vprašujejo, če bi bilo dobro, da bi občina postavila ob zidu, Ki vodi od križišča, kjer je gostilna, pa vse do vasi zaščitno železno ograjo, ki bi služila mimoidočim, da se zavarujejo pred sunki burje, ki so bili še posebno v teh dneh zelo močni in tudi pred padci zaradi poledice. Tudi razsvetljava na Ratinar! ni preveč dobra. Prav bi bilo, če bi občina postavila še nekaj luči od gostilne pri «Gelmo» do Kalanove hiše. Zvečer je na tem delu ceste zelo temno, kar je nevarno za šoferje, pa tudi za pešce. SLIVNO V nedeljo, 6. t. m. se je za vedno ločil od nas komaj 29-letni Milan Sardoč (Kletenčiče c). Ni omahnil nenadno, marveč po dolgotrajnem bolehanju za boleznijo, ki tako močno napada mladino, a jo ta v svojem mladostnem zanosu večkrat omalovažuje. Težko je bilo usetn vaščanom, a najtežje mladini, ki je zgubila dobrega sovrstnika. Dolga vrsta pogrebcev domačinov in iz sosednih vasi — je prerano preminulemu mladeniču izkazala zadnjo čast in s tem iz pričala, da je pokojni imel mnogo prijateljev. Lahka mu domača zemlja! Izrekamo svoj. cem naše sožalje! Po zaslugi domačina Grassija, nadarjenega ljubitelja glasbe, sc naši mladinci po zadnji vojni ustanovili orkester, ki je kmalu dosegel lepe uspehe. Kdor se u-kvarja z glasbo, ve, da tudi ta zahteva požrtvovalnost, vztrajnost, red, disciplino in še kaj, kar današnji mladini na splošno ne prija. Tako je bilo z novo priključenimi orkestraši in orkester je, žal, razpadel. A je še nekaj prvot-nih orkestrašev, ki ne morejo pozabiti svojih melodij in se jih vsako toliko loti želja po tej glasbi. Na Silvestrovo so z instrumenti odšli v Novo Gorico. Zelo všeč bi bilo nam, sosednim in tudi bolj oddaljenim krajem, če bi orkester obnovili. Pomoč... V teku je razdeljevanje bonov za nakup močnih krmil in umetnih gnojil po znižanih cenah tistim kmetovalcem, ki so prijavili zaradi suše nastalo škodo v lanskem poletju. V teh dneh pa smo slišali na račun te pomoči več kritičnih pripomb, za katere smo bili na-prošeni, da jih objavimo. Seveda ne samo kritične pripombe, temveč tudi pozitivna mnenja. Med pozitivne izjave moramo predvsem prišteti mnenja tistih kmetovalcev, ki so s tem načinom razdeljevanja pomoči zadovoljni in nimajo ničesar pripomniti. Toda med našo anketo smo naleteli le na malo takih primerov, če hočemo biti točni — le na štiri. Velika večina o-stalih kmetovalcev, ki smo jih vprašali za mnenje, pa se s tem načinom ne strinja in pripominja — poleg tega, da je denarni znesek absolutno premajhen — še naslednje : Za pomoč je bilo nakazanih oziroma zbranih nekaj manj kot 15 milijonov lir. Pravilneje bi bilo, ko bi prizadetim kmetom dodelili močna krmila in umetna gnojila brezplačno ter tako dali kmetu možnost, da si ostalo količino nabavi sam — po svoji lastni potrebi in zmožnosti. Ni namreč rečeno, da imajo vsi kmetje enake pogoje in predvsem finančne sposobnosti, da si lahko nabavijo močna krmila po sedanjih cenah — čeprav polovičnih. Zato smo slišali, da nekateri kmetje bonov v teh pogojih ne bodo dvignili. Druga kritična pripomba se pa nanaša na vprašanje monopola, ki ga ima pri razdeljevanju krmil • m gnojil Kmetijski konzorcij. Slišali smo pripombe, češ zakaj Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo favorizira samo Kmetijski konzorcij, kot da ne bi bilo drugih trgovin in zadrug? In še: ali je prav, da služi (in pri petnajstih milijonih ne malo!) samo ena ustanova!? Toliko smo bili dolžni napisati na račun nemalega števila pritožb, ki smo jih slišali v pr-vem tednu razdeljevanja bonov za krmila in gnojila po znižanih cenah. STEVERJAN Vaščani so zadovoljni z izimlj-šanjem dela ceste skozi Grojno, kjer je občinska uprava poskrbela za asfaltiranje s spalmobitom od mostička v Grojni pa do spodnjega dela vasi. Žal pa goriška občina še ni poskrbela za asfaltiranje svojega dela ceste, ker bo šele potem prišlo to delo do prave veljave. Steverjanska občina je že pred dvema letoma zaprosila za državni prispevek, s katerim bi poskrbela za asfaltiranje ceste tudi skozi vas, vse tja do Dvora in morda tudi trga pred cerkvijo. Do sedaj pa še ni bilo nobenega odgovora iz Rima. Vaščani so mnenja, da bi bilo dobro ponovno opozoriti pristojne organe na to prošnjo, saj je sedaj pred volitvami najbolj ugoden čas, da ne bodo naleteli v Rimu na gluha ušesa. BORŠT S0V0DNJE Izredno hud mraz, ki Je pritisnil zadnje tedne, je paraliziral tudi pri nas večino zunanjih del, saj smo imeli več dni zaporedoma po 10 in več stopinj pod ničlo. To se je poznalo zlasti pri V petek zvečer na dan vaškega patrona sv. Antona, je bila v Bor. štu že tradicionalna prireditev. Vabilu na prireditev so se, kljub mrazu, in burji, odzvali številni vaščani, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano pri šolskih sestrah. Seveda niso mogli priti na prireditev ljudje iz sosednih vasi, ker je bil mraz pač prevelik, zato pa bodo prireditev domačini ponovili danes popoldne. Upajmo, da bo vreme ugodnejše in da si bodo lahko še drugi ogledali to lepo kulturno prireditev in se ob njej do srca nasmejali. Naj povemo, da je tudi letošnjo prireditev organizirala domača mladina, ki jo je učil tukajšnji župnik. Najprej je nastopil me-šani cerkveni pevski zbor, ki je pod vodstvom pevovodje Draga Preteklo nedeljo je bil v Pre-slovi dvorani redni občni zbor Zavarovalnice za govejo živino v Bazovici, na katerem so razpravljali o križih in težavah, ki jih preživlja živinoreja. Po poročilih, iz katerih je bilo med drugih razvidno, da število živine nenehno upada, so zborovalci potrdili obračun delovanja ter izvolili nov odbor, v katerem pa je večina starih odbornikov. Na sliki vidimo predsedstvo občnega zbora, katerega se je udeležil tudi inž. Josip Pečenko. pešcem ter voznikom. Svoječasno je malo manjkalo, da ni vrgla na avto cesto natovorjen voz z vprego in voznika, Nato je grozila še drugim, ko je te dni brila s hitrostjo okrog 100 km 'na ura, in se je vsakdo bal čez ta most. Tukaj je nujno potrebna višja, krepkejša in gosta ograja. Mogoče zveni ta zadeva pretirano, a je resnična in opozarjamo nanjo, preden bi se mogla pripetiti kakšna hujša nesreča. Nedvomno se s tem strinja naša občina, zaradi česar jo prosimo, da se za stvar zavzame. Dela pri ljudski hiši gredo h koncu in na pomlad bo, mislimo, brezdomcem že na razpolago. Tal-kih je še mnogo in prav v tem nenavadno močnem mrazu si želijo v bolj človeški dom. Vsem seveda ne bo mogoče ustreči, a šestim najpotrebnejšim bo nudila primerno streho. ■tiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiHitiiimiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiMMutiiimtftia ZGODBA 0 HERODU SESLJAN Ze lani smo povedali v vašem listu, kako nevarna je pot čez most nad avto cesto, ko divja bur-ja. In prav tukaj ima — kot pravijo — burja mlade, saj brije z vso razbesnelostjo in preti (Nadaljevanje s 4. strani) ZIMSKI MOTIV IZ GROCANE (Foto Magajna) Petarosa zapel: «Zdravljico», «Naša zvezda», «Divja rožica» (ženski zbor), «Planine», «Rož, Podjuna, Žila» in «Eno devo le bom ljubil». Za pevskim zborom je nastopila domača dramska skupina, ki je prav lepo podala komedijo v treh dejanjih «Iz starih časov». Vsebina te igre, pri kateri so se navzoči do solz nasmejali, je v kratkih besedah naslednja: V vasi pričakujejo prihod domačina, ki se je pred toliko leti izselil v tujino in je svoji vasi vedno pomagal. Namesto njega pride v vas drug izseljenec, z istim imenom. Sele na koncu pride na dan pomota in vse se lepo in srečno izteče. V vlogah so nastopili: Branko Kosmač kot župan, Boža Zahar njegova hči, Zorka Auer, natakarica Rezi, Edo Bernhardt v vlogi Franka Margona — Amerikanca, Bruno Zahar — Franka Margona, opernega pevca, Tončka Petaros operna pevka Zora Lupša, Miran Zobec učitelj Pavel Hmeljak, trije svetovalci, ki so jih igrali Angel Strajn, Stevo Kosmač in Marjan Kosmač, stražnik Fabio Veljak in poštar Stevo Zahar. Vsi so bili zelo dobri ter so želi zasluženo priznanje. Priznanje gre seveda tudi organizatorjem te lepe prireditve. M. M. • • • Slabo vreme na dan vaškega patrona pa je tudi povzročilo, da ni bilo običajnega srečanja Tončkov in Tončk v naši vasi. Gostilne so bile v glavnem prazne, le osmica, ki so jo odprli pri Josipu Furlanu na št. 44 (po domače pri Korončičevih), je imela precej gostov, toda v glavnem le domačinov. Vino je bilo dobro in je šlo hitro v promet, toda kljub temu je upati, da ga bo ostalo še kaj tudi za danes. Tako je Herod 8 krvjo začel svoje vladanje leta 37. pred našim štetjem, ki je trajalo 33 let, do 4. leta naše dobe. Jožef Juda, naj večji Herodov življenjepisec, pravi o njem, da je bil velike postave in prijaznega vedenja. Ze kot otrok se je naučil raznih spretnosti, predvsem ravnanja z o-rožjem. Herod je bil, po Jožefovem opisovanju, nenadkri-ljiv lokostrelec, nepremagljiv vojščak, ki se je odlikoval z velikim pogumom in nenavadno spretnostjo. Poleg tega pa je bil Herod silno ambiciozen, vedno in povsod- je» nassml biti ^ori prvi in so mu morali to prvenstvo priznavati na ves glas vsi. Bil Je zelo častihlepen. Njegovi sovražniki pa so dali Herodotu nekoliko drugačno karakteristiko : «Herod se Je polastil prestola kot lisica, na njem se je držal kot tiger, a umrl je kot pes.» Čeprav si je Herod močno prizadeval, da bi uredil državo, da bi izboljšal gmotne razmere prebivalstva, da bi zatrl zločinstvo, da bi okrepil trgovanje z drugimi deželami, da bi ublažil davke in druge dajatve, ni bil med Judi priljubljen. Postal je judovski kralj s pomočjo rimskih legij, sam ni bil Jud, ni poznal in ni razumel ne vere Judov ne njih kulture. Vse življenje je bil samo nadvse zvest prijatelj Rimljanov in vdan izpolnjevalec njih ukazov. Zato ga je večina Judov sovražila. V nenehnem hrepenenju po neodvisnosti in svobodi, jini je bilo kaj malo mar vse Herodovo prizadevanje za napredek države in blagostanje prebivalcev. Končno je bilo vse, kar je napravil, zato, ker je bilo tako všeč Rimljanom, ker Je bilo tako predvsem zanje koristno. A vse, karkoli je prihajalo iz Rima, je bilo Judom nezaželeno. Herod pa je tudi na zunaj pokazal, kako visoko ceni in upošteva vse, kar je tujega: rimsko in grško; navade, nošo, kulturo, nazore in način življenja. Svojo palačo si je dal razkošno urediti, prav tako se je obdal s številnimi dvorjani, iz Grčije je poklical filozofe, znanstvenike, in umetnike. Obenem pa je dal sezidati v večjih mestih sijajna poslopja velika gledališča in svetišča, vse v grškem slogu. V Jeružar lemu Je dal v amfiteatru postaviti kipe Avgusta in poganskih bogov, odprli pa so ga z velikimi igrami kot je bilo v navadi v Rimu. V načrtu je imel zgraditi velikanski tempelj, naj lepši in najbolj znamenit kar jih Je svet videl. Zato je ukazal porušiti tedanji tempelj v Jeruzalemu, ki je bil vsem Judom nadvse drag. Ta Herodova namera je vzbudila pri vseh prebivalcih veliko nejevoljo. Kralju so očitali oskrunjenje svetih judovskih relikvij. Vendar pa se je vse nekako pomirilo m z veliko nestrpnostjo so ljudje pričakovali kdaj bo sezidan novi tempelj. Polnih šestnajst let Je minilo, preden je bil dokončan. Na vrhu gore Morija je stalo mogočno poslopje s številnimi dvoranami z vežami, obokanimi vhodi, s stopnišči, z daritvenim: mizami, zastori in s stebri. Herod je hotel, da bi inad vsakim vhodom postavili zlatega rimskega orla, simbol Rima, kar je povzročilo novo sovraštvo in gordnjanje. Herod se je z zidanjem templja in tudi s svojo vdanostjo Rimu zelo priljubil Rimljanom. Zaradi tega so mu izkazali veliko zaupanje s tem, da so priključili Judeji še E-gipt in Sirijo. Tako je postal Herod v resnici mogočen via-dar. Toda pri svojih podanikih ni znal vzbuditi simpatij. Vedno več je bilo tistih, ki so ga sovražili. To so zlasti pričale številne zarote, ki so jih vedno češče kovali zoper njega. Zdaj tu, zdaj tam. A Herod se je obdal z velikim številom vohunov, ki so ga obveščali o' vsem, kar se je govorilo o njem in proti njemu. Z vsemi razkrinkanimi zarotniki je kar brž obračunal nenavadno kvu-to. Toda, kaj mu je to pomagalo. Med zarotniki so bile celo njegove žene, ki jih je i-mel kar deset, in sinovi. Umoril je tudi svojo mater, ki se je zarotila proti n;emu, ker je videla, kako krut in krivičen je. A nadvse kaže njegovo krutost, ko je dal pomoriti toliko nedolžnih otrok v Betlehemu. Ni poznal usmiljenja. Zadnja njegova žrtev je bil njegov sin, ki ga je lastnoročno umoril. A pet dni zatem je tudi zanj prišel konec. Končal je tako kot je začel: v krvi. iiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiHiiiiit Pravila so spremenili (Nadaljevanje s 3. strani) ga konkurenta. To pa ni bilo prav. In veste, kaj bi moral napraviti?» «Morali bi plačati obleko,» je kratko dostavil gospod Do-stal. «To tudi,» je smeje rekel gospod Piskor. «Toda povedati bi vam bil moral, da bi lahko tekli kot Nurmi. Moral vas bi prepričati, da se tekač s takim talentom pojavi samo enkrat vsakega pol stoletja, moral vas bi navdušiti in vas pripraviti za prva tekmovanja na tekališču t«r vam tudi ponuditi svoje izkušnje. Tega pa nisem napravil in vseh 30 let sem si očital, da sem zagrešil napako. Nedavno tega pa sem videl v časnikih vašo fotografijo ln sem vas spoznal na prvi pogled. Dosegli ste sicer drugačne uspehe in vam za ta stari pokal ni mar, čeprav ni dvoma, da vam po vsej pravici pripada. Toda v letu 1924 ste bil nedvomno najboljši tekač vi, čeprav tega niste va deli.» Padal Je že mrak, ko se je zamišljeni gospod Dostal s srebrnim pokalom v naročju vračal po zapuščenem lipovem drevoredu proti domu. Mislil Je na čas pred 30 leti in se smehljal. Nenadoma je previdno pogledal okoli sebe in začel, držeč klobuček tako, kakor si ga je gospod Piskor tako dobro zapomnil, teči. Tekel je tako kakih 100 m, nato pa se je ves zasopel ustavil. «Kje neki,» si je zamišljeno rekel z nasmeškom. «Dane« mi to vei ne gre.» Iz češčine prevedel : Z. V. Prunursici anguille 20. januarja 1963 Vreme včeraj: najvišja temperatura —5.4, najiižja —9.1, oo J9. uri —5.4; vla-te 52 odit.. zračni tlak 1011.7 salen, veter 38 krp severovz'odnik, sur’ii bure 63 lem. nebo 9 desetin pooblačeno, snežne padavine 2 cm, morje razgibano, temo. morja 6 st. ^rzaški n e v n i k Danes, NEDELJA, 20. Januarja Fabijan Sonce vzide ob 7 40 m zatone ob 16.52. Dolžina dneva 9.12. Luna vzide ob 2.39 in zatone ob 12.53 Jutri, PONEDElJEK, 21. januarja Neža Glasilo li. s, pojasnjuje V svoji zadnji številki od 19. j ten j a, da bi Slovensko gledali- t.m. objavlja «Vita Nuova», glasilo Katoliške akcije, pismo, katero mu je poslal Fran Rauber v imenu ravnateljstva Slovenskega gledališča v Trstu v zvezi z napadom na Slovensko gledališče, katerega je «Vita Nuova» objavila 5. t.m. pod naslovom «Diario della città». Pismo se glasi: Na podlagi obstoječih zakonov vas prosim, da objavite nar tlednjo izjavo : članek, ki je izšel pod rubriko «Diario della città» (številka 2180 lista evita Nuova» od 5. januarja 1963) vsebuje obrekljive trditve na račun čuta državljanske in moralne odgovornosti, ki bi ga moralo imeti vsako gledališko vodstvo vedno pred očmi pri sestavljanju svojega repertoarja in ki ga je skušalo Slovensko gledališče v Trstu vedno vestno upoštevati. «Ni res, da je Slovensko gledališče v Trstu «orodje jugoslovanskega komunizma».» «Ni res, da se Slovensko gledališče «bori proti moralnim in socialnim načelom slovenskih staršev in nekomunističnih Slovencev sploh»,» «Ni res, da Slovensko gledališče ogroža mir v naši pokrajini in kvarno vpliva na vzgojo mladine». «Ni res, da je v «Švejku» Ha-ška-Gruna protagonist duhovnik, ki je «pijanec, prevratnež in ateist». V resnici gre za pro-timilitarističen motiv vojaka svejka, ki je znan po vsem svetu po gledališki priredbi B. Brechta.» «Ni res, da drama Jožka Lu-keša «Prgišče zemlje» hujska Slovence proti Italijanom. Delo — kakor so lahko ugotovili vsi tisti, ki so ga v resnici incieli in kakor so lahko ugotovili tudi organi vladne cenzure — nasprotno obravnava vprašanje zapuščanja zemlje po kmetih, ki se brez vsakega pomisleka predajajo lahkemu zaslužku, ki jim ga obeta zemljiška špekulacija. Niti ni resnična trditev, da je delo Josipa Tavčarja «Zeh pred smrtjo» «mešanica orgij in «strip-tear sa». Osnovni motiv, ob katerem se navdihuje to delo, je globoko nravstven, ker hoče pokazati varljivost filozofije, ki sku-sa opravičevati razvrat kot duševno posledico strahu pred a-temsko smrtjo, da niti ne govorimo o tem, da niso «Zeha pred smrtjo» nikoli igrali v Trstu. Niti «Poročnega prtiljaka» ni Slovensko gledališče n igralo. «Tendenčno in podtikovalno je tudi tolmačenje Rouissinove komedije «Ko se štorklja zabavat. Ore za zelo običajno francosko komedijo, ki je doživela v Parizu in drugod bučen u-speh in ki jo po navadi vključujejo v repertoar v vseh državah, da z njo zabavno učijo staro resnico, da se morala tako imenovane «visoke družbe» slabo prilega naukom zdravega dì už.nsicega življenja. Komedijo so vsekakor prepovedali mladini izpod osemnajst let. Končno je popolnoma lažna trditev, da je «Pravljica o cesarju in pa-s^.rju* komunistično navdahnjena, kajti v tem primeru bi tile takšne tudi Perraultove pravljice. «Čiankar Lucio Sinceri je proučil v svojem članku šest del, izbranih iz treh različnih gledaliških sezon. Treh izmed teh del ni Slovensko gledališče v Trstu nikoli igraiO. To dovolj jasno kaže, da je hotel Lucio Sinceri uprizoriti antipatično piuvdo proti namenom in ni pri tem sploh omenil velikih umetnin svetovne dramske u-metnosti, ki jih je igralo Slovensko gledališče (Shakespeare, Molière, Gogolj, Čehov, Dostojevski, O’Neill, Wilder, Jone-sco in toliko drugih) in med temi najbolj znana italijanska dela Goldonija, Pirandella, Bet-tija, Nicodemija, De Benedettila, Eduarda De Filippa in drugih. Za ravnateljstvo Slovenskega gledališča v Trstu: Fran Rauber». P. S. — Če se bodo podobna obrekovanja nadaljevala, bo vodstvo Slovenskega gledališča prisiljeno postopati po zakonu. * * * Pismu sledi približno enako dolg dodatek uredništva lista «Vita Nuova», v katerem pa ni če nikoli smo zasledili nič takega, kar bi moglo ovreči katero koli izmed navedb v odgovoru vodstva Slovenskega gledališča na obreko-valne in netočne trditve pisca Lucia Sincerija o našem gledališču. «Vita Nuova» s tem indirektno priznava, da se ie s člankom Lucia Sincerija zaletela in vztraja le pri trditvi, da je dolžna in da bo tudi v bodoče vedno dvignila svoj glas v protest proti nemoralnosti predstav. Tega seveda glasilu Katoliške akcije nihče noče odrekati, želeti pa bi bilo, da bi vsaj v primeru Slovenskega gledališča bilo njegovo pisarije stvarno in utemeljeno in da bi odgovarjalo resnici, ne pa, da bi po vzgledu Lucia Sincerija tve-zilo neresničnosti, šele tedaj bomo lahko sprejeli trditev lista «Vita Nuova», ko zavrača obtožbo o klevetanju in blatenju Slovenskega gledališča, «da tega nikoli ni in ne bo delala» kot resnično in kot dokaz dobronamernosti in iskrenega ho- šče v Trstu uspevalo in bilo tudi s strani oblasti deležno tistega upoštevanja in podpore, k; mu kot najvišji umetniški instituciji Slovencev v Italiji upravičeno in po sprejetih obveznostih pripada. Sullo o avtoslradi Trst-Benetke Minister za javna dela Sullo je včeraj sprejel podtajnika KD Forlanija in se z njim razgovar-jal o vprašanjih gradnje avto-strade Trst-Benetke. Razpravljali so predvsem o predlogih raznih ustanov in prebivalstva, da bi bila ta nova cesta čimbolj funkcionalna in da bi ustrezala sodobnemu prometu. Minister je zagotovil demokristjanskemu podtajni. ku, da bo takoj predložil pristojnim organom ministrstva omenjene predloge in da bo osebno poskrbel, v kolikor bo to mogoče, da bodo vsa nakazana vprašanja zadovoljivo rešena. Novo postajno poslopje na Opčinah, ki je bilo včeraj uradno predano svojemu namenu VEČER SLOVENSKIH NARODNIH MELODIJ «Avsenikovci» so ogreli poslušalce na Stadionu Danes nastopijo še v Križu in zvečer v Gorici Medtem ko je vsenaokoli zavijala burja in ko je mraz ščipal v okončine, je bilo v sicer slabo zakurjeni dvorani na stadionu «Prvi maj» toplo in prijetno kot sredi najgorkejšega poletja. Za ta velik kontrast so poskrbeli evropsko priznani slovenski mojstri lahke glasbe in narodnih motivov «avsenikovci», ki bodo danes nastopili v Križu in zvečer v Prosvetni dvorani v Gorici. Vreme je sicer preprečilo, da bi bil obisk takšen kot bi bil v normalnih vremenskih okoliščinah, ko bi bila dvorana prav gotovo nabito polna. Toda prav sinočnji glasbeni večer je pokazal, da i-mamo pri nas še vedno ljudi, ki jih ne zaustavi nobena elementarna sila kadar gre za to, da prisluhnejo našim tako prijetno donečim domačim melodijam, melodijam lepih gorenjskih gora in dolenjskih ter štajerskih planjav, melodijam prijetnega večera v vaški gostilnici in večno lepemu «lIlaa•llltfl■l•ll■lll•ll■lllll•lllll■lll■lllf l■■lt•v••l■v■l■l■■lllllll■lgl■■lll■llll■l■llllllP■•l«ll■■lll■l■lll•llllllllalr1r,allllallallaallalllalllllllllllll,lllalll,l,llll,lll,tallllal,,a,,,l,l,ll,,,lIIIMlllllllllllllallal,lllll,lllallalllflVlltvllglllaalalalalallllaf iliiiaiiiliiaiaMI,i,,illl||,,l|tB|ia|||ia||||aa|||||||taiai|aai|aaa|aa It NAVZOČNOSTI NAJVISJIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI Nova postaja na Opčinah predana svojemu namenu Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki jugoslovanskih železnic in carinarnice v Sežani Včeraj dopoldne je bila ob pri- j doseči tako, da so zgradili 5,5 km sotnosti najvišjih predstavnikov ob lasti predana svojemu namenu nova železniška postaja na Opčinah. V posebnem vlaku, ki je odpeljal iz Trsta ob 10. uri, so bili vladni generalni komisar dr. Mazza, tržaški župan dr. Franzil, predsednik pokrajinske uprave dr. Delise in drugi gostje, katerim so se na Opčinah pridružili tudi predstavniki jugoslovanskih železnic ter carinarnice in obmejnega poverjeništva iz Sežane. V postajnem poslopju Je bila kratka ceremonija, med katero je šef tržaške železniške direkcije inž. Ravnatelj tržaškega železniškega oddelka dr. Gianrione Giannone obrazložil karakteristike nove postaje in openskega železniškega vozla sploh. V tej zvezi je poudaril, da sta bili doslej na Opčinah dve postaji, in sicer na progi Trst-Ljubljana in progi Trst-Pod-brdo-Jesenice. Po Tazmejitvi pa sta se obe postaji znašli v položaju mednarodnih postaj za tranzitni promet, za kar pa seveda 6e zdaleč nista bili pripravljeni. Zaradi tega se je porodila misel, da bi obe postaji združili ter ju tako tudi funkcionalno pripravili za naraščajoče potrebe obmejnega prometa. dolgo novo progo, povečali število železniških tirov in izvedli razna druga tehnična dela, kar se bo nedvomno v mnogočem odrazilo v tranzitnem prometu. Gradnja nove proge, železniške postaje in drugih objektov, je veljala milijardo 572 milijonov lir. Po govoru inž. Giannona so si gostje najprej ogledali novo postajno poslopje, ki je res lepo u-rejeno in so v njem tudi uradi carinarnice, finančne straže in obmejne policije. Potem je bila v baru na postaji zakuska, kjer so se gostje zadržali dalj časa v pomenku. Ob 11.45 pa so zopet sedli v vlak, ki je bil čez pol ure spet v Trstu. Med zakusko na Opčinah smo vprašali predstavnika jugoslovanskih železnic ,kaj sodi o novi postaji in združitvi obeh prog. Glede postaje se je zelo pohvalno izrazil ter dodal, da bo združitev obeh prog pripomogla tudi k hitrejšemu po slovanju na meji, zlasti pa še kar zadeva odntamo vagonov. Potrjeni sklepi krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je kot varstveni organ odobril vrsto sklepov krajevnih ustanov. Med drugim je odobril za tržaško občino: najetje 21.599.500 lir posojila za razširjenje javne razsvetljave pri Spodnji Magdaleni, 600.000 lir prispevka pomožni ustanovi socialnega skrbstva, plačilo stanarine za stanovanjske izgnance, konvencija za zdravstveno oskrbo kroničnih bolnikov, zavarovanih pri INAM. Za pokrajino: obnovitev sklepa o posebni delitvi živil šibkim šolskim otrokom v dolinski in repen-taborski občini. Za Dolino: sprememba tarife za zasedbo javnega prostora, odstop jusarsklh zemljišč za stavbišča. Za Milje: najetje prostorov za strokovni kemični institut, nagrada glavnemu tajniku in 1 načelnikom raznih oddelkov. RAZŠIRITEV SINDIKALNE AKCIJE Vsi industrijski delavci bodo podprli kovinarje Včeraj je podpisala začasni sporazum podružnica podjetja 0M Po uspeli stavki kovinarjev zasebnih podjetij po vsej državi so začele sindikalne organizacije misliti na to, da bi podprle kovinarje tudi ostale stroke. Pri tem gre za dvojno podporo: gmotno in stavkovno. Delavci drugih kategorij ter kovinarji podjetij z državno udeležbo in podjetij, ki so podpisala sporazume, bodo prispevali za stavkajoče delavce denar ; razen tega pa bodo sindikati proglasili tudi splošno stavko. V ta namen so se včeraj sestala tajništva vseh treh sindikalnih konfederacij in se sporazumela, da bodo vse stroke nudile gmotno solidarnost kovinarjem. Tajništva vseh treh konfederacij se bodo ponovno sestala po bližnjem sestanku kovinarskih zvez, da bodo sprejela sklep o splošni stavki industrijskih delavcev po vsej državi Tajništvo FIOM pa je proučilo poročilo, ki ga je izdala predvčerajšnjim Confindustria. FIOM poudarja, da se Confindustria zopet sklicuje na pretežko breme sindikalnih zahtev, da bi opravičila svoje nepopustljivo stališče in zmedla delavce. FIOM Je že dokazala, da iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiMHiimitiiiiimniiiiiiitiiiiiiimiiimiinnmiiiiiiiiiiimiiimMiiiiiimiinifiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiihiiiiiiiiiiiiiiiiiii mogie ODPRTA VRATA BOLNIŠNICI IN CASILSKC POSTAJI Zaradi ledu in močne burle nesreče na tekočem traku Dva težje ranjena v prevrnjenem avtu v Drevoredu Sanzio - «600» v drevo na Ul. Flavia Zaradi ledu se je včeraj v prvih jutranjih urah zgodila prometna ne srea v Drevoredu Raffaelo Sanzio Okrog 3,30 je 34-letni Osvaldo Mar tini iz Ul. Montecucco 4 vozil avto nogah, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti dva tedna. Ko je policija dobila potrebne podatke, so gasilci odstranili avto, da ne bi o-proti Sv. Ivanu, zraven njega pa ! virai prometa, se je peljala 19-letna jugoslovanska | Kot običajno, so imeli zaradi sla-igralka Aca Halilovič, ki že dober, bega vremena jn burje tudi gasilci teden stanuje v hotelu De la Ville, polne roke delà, ker so morali po-Avto je na ledeni ploskvi zdrsel, za-! hiteti na razne kraje, kjer so se plesal po cesti in se prevrnil ter ; porušili dimniki ali so se vnéle sa- treščil na tramvajske tračnice. Nekdo, ki je kmalu nato zagledal ponesrečeni avto, je obvestil karabinjerje in poklical rešilni avto ter gasilce. Iz zelo poškodovanega avtomobila so potegnili ponesrečenca in ju z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Martini, ki je dobil živčni pretres, se je pobil in ranil po čelu, zlomil desno ključnico in se pobil in opraskal po nogah, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni. Aca pa se je močno udarila v je izgubila spomin, pobi- _______ __________o_ __________ glavo in . Delo je bilo sedaj izvršeno in obe I la se je po prsnem košu in zapest-postaji sta združeni. To je bilo moč ju desne roke ter se je ranila po ......................................................n,..................................... je, ali so počile vodne cevi, ali je burja odtrgala okenca in okenske okvirje, ali pa so morali pomagati šoferjem, ki so obtičali na cesti. Samo od 8. do 20. ure so morali posredovati 24-krat V noči med petkom in soboto pa so gasilci imeli opravka s požarom, ki je nastal v Ul. Delle Ln-fe, kjer je na neki stavbi zgorelo 40 kv. metrov površine strehe in podstrešja. Požar je povzročil en milijon lir škode, delo gasilcev pa je bilo otežkočeno zaradi burje in mraza. Zaradi močnih curkov vode je bilo poškodovano tudi pohištvo petih družin, ki stanujejo TODA VREMENOSLOVCI NAPOVEDUJEJO IZBOLJŠANJE.. 200 avtomobilov v zametih na cesti Sežana-Postojna Že sinoči se je začela temperatura rahlo dvigati Znatne zamude vlakov * Požar med Štivanom in Tržičem Tudi včeraj je bilo na tržaškem področju izredno mrzlo. Potem ko smo ponoči zabeležili v mestu 10 stopinj pod ničlo, se je živo srebro v dopoldanskih urah dvignilo le za dve ali tri stopinje, medtem ko je burja, katere sunki so presegli 60 km na uro, nosila oblake snežink. Promet po mestnih ulicah je bil zaradi snega in poledice precej otežkočen in tudi druge dejavnosti na prostem so zamrle. Toda popoldne se je začela temperatura polagoma dvigati in ob 19. uri je meteorološki zavod zabeležil t—i5,4 stopinje. Ob polnoči je termometer v središču mesta kazal —5 stopinj, na Opčinah pa je bilo —8 stopinj, kar pomeni, da se je temperatura dvignila za celih 5 stopinj. Vse torej kaže, da bo sibirski mraz, ki je dva dni vladal na našem področju, popustil in da se bližamo normalnemu stanju. Vremenoslovci napovedujejo za danes ponovni dvig temperature, vendar ne izključujejo manjših snežnih padavin. Za začetek prihodnjega tedna pa predvidevajo lepo vreme, ki se nam bo v primerjavi s sedanjim zdelo prav pomladno. V tržaški okolici je sneg povzročil zastoje tudi v prometu na nekaterih cestah, predvsem pa na cesti Opčine-Bazovica, kjer je za- radi visokih zametov ostalo v snegu nekaj avtomobilov in tudi avtobus, ki vozi na redni progi po tej cesti. Sele po nekaj urah so ga potegnili iz zameta, kamor se je zaril. Snežni meteži pa so povzročili dosti večje zastoje na cesti Sežana-Postojna, kjer so že ob 14.30 zaprli ves promet. Zaradi snežnih zametov je ostalo na cesti blokiranih kakih 200 avtomobilov in tovornikov, ki so jih reševali vse do 21. ure, ko so plugi cesto očistili in jo zopet usposobili za promet. Cesta je sedaj torej spet prevozna, vendar miličniki že v Sežani priporočajo največjo previdnost pri vožnji. Kako hudi so bili snežni meteži dokazuje tudi dejstvo, da je ostal na cesti Di-vača-Senožeče v zametih motorni plug, ki se ni mogel prebiti skozi več kot dva metra visoke zamete. Na pomoč mu je morala priti skupina delavcev, ki jo po nekajurnem delu rešila plug iz zameta. Vsekakor pa je cesta Se-nožeče-Divača za promet zaprta, saj ie do ponoči še niso mogli očistiti. Kakih 30 motornih vozil in med njimi nekaj tržaških avtomobilov pa je bilo včeraj od 17.30 do 21. ure blokiranih v snegu med Trstom in Senožečami. Zaradi nesporazuma so namreč v Sežani cesto odprli — čeprav le za pet minut — kar pa je zadostovalo, da so ta vozila nadaljevala pot proti Postojni. Toda še pred Senožečami so zašla v zamete in so morali šoferji čakati do poznega večera, da so jih rešili. Iz Vipavske doline pa poročajo o hudi burji, ki je dosegla 110 kilometrov na uro. Burja je med drugim prevrnila 3-tonski tovornik na cesti pri vipavskem letališču, in sicer pri odcepu za Branico. Zaradi burje in poledice je bila tudi cesta Razdrto-No-va Gorica še danes ponoči zaprta za ves promet motornih vozil. Končno naj še omenimo, da je slabo vreme povzročilo tudi precejšnje zamude v železniškem prometu, saj je na primer vlak iz Pariza, ki odhaja iz Trsta proti Ljubljani ob 20.2Q, prispel v Trst s 120 minutami zamude. Pri vsem tem pa je zanimivo, da je sinoči okoli 21.30 nastal požar med Tržičem in Štivanom, in sicer v gozdu pod železniško progo. Kako je do požara prišlo v tako hudem mrazu, si ni moč razložiti, pač pa je razumljivo, da se je potem zaradi močne burje hitro razširil, saj je segal v dolžino kakih 500 metrov. Gasilci so imeli polne roke dela, da so požar pogasili, v dveh nadstropjih stavbe. Nekoliko pozneje so se v baru «Brasilia» na Trgu Goldoni zaradi pregrevanja vnele naprave za ventilacijo. Lokal je bil poln gostega dima, zaradi česar je bilo delo gasilcev precej otežkočeno. Tudi tu znaša škoda nekaj manj kot milijon lir. Gasilci so med drugim včeraj morali tudi v Boljunec, kjer je močan sunek burje odtrgal reklamno tablo. Žrtve burje, mraza in poledenele ceste so se včeraj kar vrstile. Ob 8.05 so pripeljali v bolnišnico z zasebnim avtom, kjer so ga sprejeli na L kirurški oddelek zaradi šoka, Josipa Besednjaka, starega 25 let, od Spodnje Magdalene 1209. Zdravniki so izjavili, da se bo moral zdraviti od 20 do 40 dni. Besednjak je nekaj pred 8. uro vozil z avtomobilom Fiat «600» po Ul. Flavia, matrimonio» Luciana Ohaillyja, dalj* Straussovega «Kavalirja z rožo» v ®-rlglnalni izvedbi in Offenbachovo «Lepo Heleno». Drugi del sezone se b® začel 6. februarja z gala predstav® londonskega baleta. Nazionale 14.30 18.15 22.00 «Il giorn« più lungo». Nastopa 44 svetovi® znanih umetnikov. Arcobaleno 14.30 «Don Giovanni della Costa Azzurra». Technicolor. " Ferzetti, Coccinelle. Fenice 14.00 «La strada a spirale» Technicolor. Rock Hudson, Buri I" ves. Excelslor 14.30 «La steppa». Marki* yiady Charles Va nel. Technicolor. Grattacielo 14.30 «Sexy al neon Technicolor. Prepovedano mladini- Supercinema 14.30 «Il fantasma dell’opera». Technicolor. Herbert Lori*. Alabarda 14.00 «Il sorpasso». Vittori® Gassman. Prepovedano mladini. Filodrammatico 14.30 «Le 7 spade del vendicatore». Colorscope. Beatrice Altariva. Aurora 15.00 «Sessualità». Prepove-no mladini. Cristallo 14.30 «Due contro tutti» " Technicolor. Walter Chiari, Raimo®-do Vianello. Capito! 14.00 «La Fayette una spad> per due bandiere». Technicolor. Or-son Welles. Garibaldi 15.00 «Timbuctu». Technic®" lor. John Wayne, Sophia Loren. Impero 15.00 «Fior di loto». Massimo 14.00 «I,i duca nero». Tech®*' color Cameron Mitchei, Grazia M*" ria Spina. Moderno 14.00 «Barabba» — AnthonJ Quinn, Silvana Mangano, Vittori0 Gassman. Technicolor Astoria 14.30 «Il tesoro di capiti® K-ldd». Technicolor. Astra 14.30 ci tre moschettieri». Vittorio Veneto 14 15 «Ponte di mando». Technicolor. Alee Guinness. Dirk Bogarde Abbazia 14.00 «Gli invasori». Technicolor. Cameron Mitchei, Giorgio Aldi sson Marconi 15.00 «Senilità». Claudia Cardinale. Prepovedano mladini. Ideale 15.00 «Il grande spettacolo» Technicolor. PD Prosek-Kontovel priredi v n®-deljo 3. februarja mladinski izlet ®* vrh Sappade. Cena izleta 1500 lir. Vpisovanje vsak večer na sedežu dru*" tva. Mali oglasi PRI VAŠIH NAKUPIH oOIŠCte trg®-vino «MAGLIABELLA» na Korzu ®*' ribaldi, n (Barriera) nekaj korak®* od avtobusne postaje. Pri nas dobit' veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, n®" gavic In perila za ženske, moške I® otroke po najntžjih cenah v Trstu. streženl boste v vašem jeziku. Pri n*' kupu dobite primerno darilo. PRI MAGAZZINU FELICE — T r**' Ulica Carducci 41 DOBITE: žensk'-moške in otroške dežne plašče, b®*J de, hlače, Jopiče in srajce najboljši® vrst in znamk po Dajnižjih cenab. BRUSIN1 CARLO, Trst, Ul. Batti»1* 20, prodaja gospodinjske elektr®' ne predmete — štedilnike na drv*’ premog, plin, elektriko — trajno *®1 reče peči na premog In kerosene ieI na plin In elektriko in televizor!^ Olajšave pri plačilu. Postrežba pil** na dom. — Telefon 29-041. PLASTIKA ZA POKRIVANJE POD°V višina 2 metra po 500 lir kv. met'‘’ termoplastičnl podi, ploščice «Sili®®*' plastične preproge, zagotovljena ®f mestltev. brezplačni predračuni. Za#’ majte se pri «ITALPLAST», Trst, T" Ospedale 6, tel. 95-919. KREPKEGA 17-LETNEGA DEČKA * znanjem slovenščine išče trgovina * TALPLAST», Trg Ospedale 6. AVTOIMIEVOZ Rihard Cunjo Trst, Strada del Frtuli št. 28# Tel. 35-379 Tovorni prevozi za tu tn inozemstvo — Konkurenčne ceo* Wni órsET "(Tifò vm k — 7 20. januarja 1963 /7 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN S sekiro je grozil v mlekarni in zahteval od prodajalke denar Na zatožni klopi sedi samo ropar, njegov pomočnik pa je izginil Na porotnem sodišču se bo pod Predsedstvom dr. Rossija začela Jjjtri razprava proti 25-letnemu Marku Pušeku in 21-letnemu Želj-*u Ranogajecu, ki sta obtožena r°Pa. Pušek je v zaporu, Rano-*aJec pa je izginil. Kakor smo že poročali, je Pu-?eK obtožen, da je 3. marca zve- -?r zagrozil s sekiro in oropal “‘■letno Caterino Sauro iz Ul. Ve-ruda 52 v mlekarni, ki jo ima v uh San Pantaleone št. 20. Rano-|alec in neki Alija, tako pravi *^ujek, sta ga prisilila na ta Podvig. Čakala sta na ulici, Pu-»ek pa je prišel okrog 20. ure J' .mlekarno, zagrozil s sekiro in Prisilil žensko, da mu je izro-Cila vse, kar je imela v blagaj-?*■ in sicer 600 lir. Na srečo je renska malo prej skrila v drugi Predal izkupiček istega dne v znesku 37.000 lir. Klicala je na Pomoč, nekdo je obvestil policijo, *l je bila kmalu na mestu, med-*em pa sta dva trgovska pomoč- druga dva njegova paj-°8sa pa sta pravočasno pobegnila. * * * . Na kazenskem sodišču, ki mu Je predsedoval dr. Edel, se je Moral zagovarjati 27-letni Rino J\‘ccin iz Vittorio Veneto, ki je P'l obtožen ropa na škodo 32-etne Rose Bonsignore iz Ul. Loc-®nj 18, toda sodišče je upoštevalo utemeljene pripombe branil-Ca in je odredilo, da se ne sme nadaljevati sodni postopek proti Ootožencu zaradi pomanjkanja o-Vadbe prizadete stranke. Kakor ?Mo že omenili, je policija prijavila sodišču Piccina zaradi ro-P*i sodišče pa je ugotovilo, da M šlo za rop, ampak da je Pic-?!n sam hotel na nedovoljen na-čin uveljaviti svoje pravice. Piccin, ki je po poklicu šofer, S® 14. oktobra lanskega leta v “aru Espresso spoznal omenjeno zensko, s katero se je dogovoril, n® bosta skupaj preživela noč, jn ji je za to njeno uslugo obrobil deset tisoč lir. Bonsignore S® je spremila v svoje stanovale in najprej zahtevala, naj ii ’*roči lO.OdO lir. Piccin ji je denar izročil, toda razburil se je, ,®r ga je čez dobre pol ure žen-s'a že podila češ da jo preveč ntruja in da se bo vrnil njen c ■ C Zaščitnik. Piccin se je razjezil, vzol torbico in iz nje 10.000 lir, 'Zaradi česar je nastal prepir. Pic-C1n je odšel s svojim denarjem na obrežje, kjer je parkiral svoj tvornik s prikolico. Rosa pa je "Malu nato odšla na policijo in «Vojega gosta prijavila. Agenti so ,.8a kmalu našli, ker ji je Piccin Prej povedal, kje ima tovornik. Tako so ga odpeljali na zasliše-vanje in ga aretirali ter prija-Vili sodišču zaradi ropa. Zenska je prijavila, da ji je jMcin odnesel razen 10.000 lir tu-J*.l 4.000 lir, toda sodišč« ji ni yerjelo. ker je bilo dokazano, da j® ta drobiž imel Piccin pri' "sebi r° je v omenjenem baru piščal Kohsjumacijo svoji priložnostni ‘Prijateljici». Javni tožilec je zahteval za «“toženca 16 mesecev zapora in ?“-000 lir globe, toda obrar/iba J6 dokazala, da se Rosa ni dr-ala dogovora in da je obtožba "autemeljena. • * « , Na kazenskem sodišču, ki mu ja predsedoval dr. Boschin, pa J® bila razprava proti 60-letni v/ktoriji Starc vd Skerlavaj s Prlanske ceste št. 489, ki je bila “tožena tatvine, češ da je 7. ?®Ptembra lani nagovorila nekega Jletnega dečka, naj pobere nov-‘.a, ki jih turisti mečejo v vod-Jak v miramarskem parku. Zen-jka je bila z dečkom, ki je njen s?*ad, na kopanju v Grljanu, pa Ij® »e na povratku mimogrede (jMavila v parku, kjer sta zagle-aia nekatere obiskovalce, ki so obirali novčiče iz vodnjaka. Te-j|l je ženska rekla dečku: «Poj-h ,‘udi ti.» Dečko se je sezul in di> aJ n®kaj drobiža (360 lir, 6 h. rjev in 40 avstrijskih grošev), p °°iž je dečko izročil ženski, Ijjav. tedaj pa je prišel paznik, p..le vzel podatke in žensko ‘Javil policiji. (jjfanske ni bilo na razpravi, soba k pa j° obsodilo pogojno ta. “ mesecev in 10 dni zapora r 20.000 lir globe. lonec vrele vode ^Padel ženski na nogo U ,°|redna žrtev mraza .e posta-8eujÈaraj 41-letna Enrichetta Cres-UariCh por- Tordini iz Ul. Pon-pj],es 5. V bolnišnico so jo pri-jp Jali z zasebnim avtom ob 15.50 Odrti,0 sprejeli na dermatološki 1^ : alt, Ugotovili so ji opekline nja J*1- *n III. stopnje na spodil!, delu leve noge. Ob priho-je V bolnišnico je povedala, da v . ,°S 16. ure sedela pri mizi tak,, Sostilni v bližini dobro Pači ene Peži- No je šel mimo ta daki njej neznani gost, je vodR . ® prevrnil lonec vrele op'jj.j’j ki je bil na peči in jo t vrtovi v slaščičarni Ttgp00^1 med eetrtiom in petkom -ni, “tare mitnice, katere last- >|idiMii,■tiuiiiiiimiEaumiu,nuni,,u,m Opozorilo naročnikom v' Jugoslaviji ••»Vij. ®**“>.nike na naš list v Jugo-?u®fJa !ul0 prosimo, da do 31. Ja-, lšji ' o “kažejo naročnino za le- ** Vnak Po m°žnoj:l vsaj z» pol le-d*lo I PreJ. da nam tako prihranijo “On,- " sirotke. Posebnih položnic ne Na° ^‘“Jall. Jejef Cl“na za dnevno izdajo znaša: p,»čat| 420 dln al1 letno din. **eje.' I' treba vedno najmanj dva , N» * TnaPrn, to Je 140 din. k>: n,»a samo nedeljsko izda. tih. p. *Cn® IS« din ali letno 1920 Ya»nr«i ?•! te treba vsaj tri mesece l.i,t1 'h‘° Je 400 din. blatnik oom° Pošiljali samo rednim a*rotUi0,n- Kdo® “* bo ln)el platane Mo br, e *« dni pred rokom, mu bo. vl,l bnrijt "ataljojega obvestila usta-Mo"0*1'Janje lista. fatie. ki n* bi hoteli podalj. '•koj ,cnme, prosimo, da nas o tem Naroči*8*1-'0- *^UlT» ,no vp,atajte po položnici na J«, Državna založba Sloveni- blinki Jt j"*’ tek ra{- pr* Narodni Trgu Stage Mitnice, katere lastnik je 54-letni Oscar Pirona iz Ul. Rossetti 80. Prišli so na notranje dvorišče, nato pa so vdrli skozi okno v trgovino ter odnesli 50.000 lir drobiža. Pirona je odkril tatvino ko je zjutraj odprl blagajno in je takoj obvestil leteči oddelek kvesture. Neznani vzroki nezgode ženske Ob 18.30 so sprejeli v nevrološki oddelek čistilko Violetto Testi, vd, Berni, staro 40 let iz Ul. Negrelli 11, Zdravniki so ugotovili, da se je potolkla po glavi in da je popolnoma izgubila spomin. Ozdravela bo v 8 dneh. O-sebje RK, ki jo je pripeljalo v bolnišnico, je izjavilo, da jo je našlo v stanovanju Cristine Ca-del v istem poslopju, kjer stanuje tudi ona sama. KINO ROSANDRA- BOUUNEC predvaja danes 20. t. m. ob H. uri Superscope estmacolor film: VENERE DEI PIRATI (Venera piratov) Igrajo: Gianna Maria Canale, Massimo Serato, Scilla Gabel in Livio Lorenzo -^MbMULlinTFnWfo - predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 15. uri film: nova komedija Billyja Wilderja UNO, DUE, TRE (Ena, dve, tri) Igrajo: JAMES CAGNEY, HORST BUCHHOLZ, PAMELA TIF-PIN in ARLENE FRANCIS V ponedeljek, 21. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: UNO, DUE, TRE (Ena, dve, tri) li 1 NO «IRIS» PROSEK predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 16. uri Technicolor film: VENERE SEI VACCI A (Divja venera) Najtoplejša ljubezen brez pridržkov Po romanu «Verd Madur» Josčja Virosa Igrajo: JEANNE VALERIE in CARLOS LARRANAGA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Odpraviti je treba spolevinarstvo in demokratizirati ustanove v kmetijstvo Prenehajo naj komisarske upravo v konzorcijih ■ odpraviti je treba posredovalce, ki podružujojo blago na škodo proizvajalca in potrošnika • več pozornosti zadružništvu in njegovemu razvoju Na sinočnji seji pokrajinskega sveta v Gorici, ki je trajala dobrih pet ur, so svetovalci razpravljali o splošnih problemih kmetijstva na Goriškem. V odsotnosti dr. Chientarolija je predsedoval odv. Devetak, ki je po uvodnih formalnostih takoj dal besedo odborniku za kmetijstvo Vezilu. V obširnem poročilu, ki je trajalo nad eno uro, je Vezil poročal o dosedanjem delu pokrajinske uprave v korist kmetijstva ter je poudaril težnjo po družinski ekonomiji v kmetijstvu. Govoreč o sklepih državne konference o kmetijstvu je priznal tudi, da je spolovinarstvo že preživela oblika, ki jo je treba odpraviti. Goriška je razdeljena na štiri kmetijska področja: Kras, Gradiščansko polje, Brda in Krmin ter tržiški okoliš, od katerih ima vsako svoje posebne probleme. O-menil je tudi vojaške služnosti ter zagotovil, da se zmanjšuje njihov negativni vpliv s primernimi ukrepi. Govoreč o Brdih je priznal, da je tu največ negativnih elementov, ki jih je treba odpraviti. Kar se pa Krasa tiče je povedal, da je na delu poseben konzorcij za izboljševanje. Po njegovem poročilu se je razvila obsežna debata, v katero so posegli svetovalci: Marizza, Ma- rini, Marinčič, Bergomas, Martinelli, Cociani, Renzi in Papais. V svojih izvajanjih so se dotaknili vseh problemov, ki zanimajo goriško kmetijstvo. Levičarski svetovalci so kritizirali spolovinarstvo, ki bi ga morala vlada takoj odpraviti. Zahtevali so tudi demokratizacijo in demokratične volitve v vodstvu raznih konzorcijev, odpravo razdrobljenosti v kmetijstvu, pospeševanje zadružništva, ki mu je treba pomagati gmotno in moralno ter med kmetovalci okrepiti zadružno zavest. Pokrajinska uprava naj še v večji meri podpre vse pobude za razvoj kmetijstva in naj vskladi svoje delo z vsemi ustanovami in vsemi organizacijami, ki delujejo na tem področju. Poudarili so tudi, da je treba kmetijstvo rešiti vseh obstoječih monopolov, ki ga samo izkoriščajo, in odpraviti tudi številne posredovalce, ki dvigajo cene med prodajalcem in potrošnikom, od česar imata oba škodo Med debato sta bili predloženi tudi dve resoluciji, ena demo-kristjanska, druga pa komunistič- VELIKA RAZPRODAJA ZARADI RAZŠIRITVE LOKALOV pri „£& TRST - Ul. Udine št. 1 - Tel. 36914 Vse za otroka - mame, ne zamudite priložnosti ! PRODAJA PO ZELO NIZKIH CENAH! n!7 =1*1= Y/sss,/sssft//ys/ss///sW/sssss* Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenske narodne pesmi; 11.15: «Mlin na dnu morja», pripovedka; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj; 13,30: Glasba po željah; 14.45: Vokalni duet Kos-Per-tot; 15.00: Ciganski motivi; 15.20: Portret v miniaturi: Sergio Bruni; 15.40: Jam Sessioni 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Za smeh in dobro voljo; 17.30: Plesna čajanka; 18.30: Obisk v naši diskoteki; 19.15: Nedeljski vestnik; 19,30: Melodije Iz. revij; 20.00: Sport; 20.30: Solisti z orkestri: 21.00: Iz slovenske folklore: «Pratika»; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23,00: Polifonska glasba. 9.30: Kmetijska oddaja; 12.00: Plošče; 12.15: Danes na športnih Igriščih; 14.00: El Campanon. NEDELJA, 20. JANUARJA 1963 II. program 8.00: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za ženske; 10.00: Mimogrede zabeleženo; 10.35: Glasba za praznični dan; 11.35: Pevci; 12.10: Plošče tedna; 13.40: Revijski program; 14.30: Teden aktualnosti; 15.45: Glasbena prizma; 16.15: Odmevi na prireditve v svetu; 17,00: Glasba in šport; 18.35; Vaši Izbranci; 19.50: Srečanje med notami; 20.35: Sama glasba; 21.00: Športna nedelja; 21,35: Evropa poje. Koper 6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.14: Vedre pesmi; 9.00: Reportaža; 9.15: Moški zbor iz Kopra; 9.30: Zabavni zvoki; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00: «Proizvajalec In upravnik»; 11.15: Poje Nini Rossi; 11.30: Parada orkestrov: 12,10: Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 12.50: Glasba po željah; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: «Pod lipo zeleno»; 16.00; Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.10: Glasbena medigra: 19,30: Prenos RL; 22,15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Ital. pesmi in plesi; 8.30: Kmetij ska oddaja; 11.00: Za same orkestre; 11.25: Roditeljski krožek; 13.25: Na obisku v Montecarlu: 14.00: Schumannove skladbe; 14.30. V nedeljo skupaj; 11.15: Nogomet od minute do minute; 17,00: Gior-danova opera «Fedora»; 19.00; Športni dnevnik; 20.25: Daudetov roman «11 nababbo»; 21.00: Na klopci; 20.00: Luči in sence; 22.15: Prokofjev. III. program 17.05: Skladbe Giovannija Croceja; 17.15: Apuleio di Madaura: «Processo per maglia»; 19.00: Rousse-lov «Trio, opus 58»; 19.15: Pregled Italijanskega slovstva; 19.30: Wag nerjeva opera «Siegfried». Slovenija 6.00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki za turiste; 7.40: Pogovor s poslušalci; 8.00: Mladinska igra; 8.40: Stare francoske otroške pesmi; 9.05: Zabavna glasba; 10.00: Se 1 HITRA POPRAVILA = TV APARATOV ^TREVISAN Trgovina: Prat, Ulica San -Nicol* »t. 2 — Tel. 24 018 = Delavnica: Ulica delle Mi- z lizie St. 8 - Tel. 78-27« = pomnite, tovariši; 10.30: Matineja simfoničnega orkestra; 11.30: Zabavni zbori; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00: Koncert pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba: 15.30: Naš' pevci v italijanskih operah; 16.00: Humoreska tedna; 16.20: Ogrlica s popevkami; 17.05: Mandoline in godala: 17.12: Radij ska igra; 18.3Q: Športna nedelja; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Od valčka do jazza; 21.00: Iz pisem Musorgskega: 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Glasbena medigra; 23.12; Skupni program JRT. Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; 11.30: Nabožna oddaja; 16.00: Neposre- den prenos športnega dogodka; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Detektivka «Stava»; 19.00: Dnevnik; 19.15: Registriran športni dogodek; 20.05: Deset minut z Gian-nijem Bonaguro; 20,15: Sport; 20,30: Dnevnik; 21.05: Riccardo Baoohellii «Milin na reki Pad»; 22.10: Televizijski tednik; 23.10: Športna nedelja In Dnevnik. DRUGI. KANAL 18j20: Trodejanka Josepha Haye-sa «Ure obupa»; 21.05: Dnevnik; 21.15: Glasbeni variete; 22.00: A-stronavtl; 22.25: Sport. Ponedeljek, 21. januarja 19(3. 8.30, 8.55, 12.40, 15.00: Sola 17,30: Program za najmlajše; 18.30 «Nikoli ni prepozno»; 19.00: Dnev nik; 19.15: Glasbeni carnet; 20.00 Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: K! no in dogodvščine; 22.00: Teletris 22.35: Pianist Arturo Benedetti- Michelangeli; 23.00: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Potova nje gospoda Perrichona; 22.45: Sport. Jug. televizija 9.55: Smučarska tekmovanja — prenos Iz Kitzbu-hla; 11.30: Kmetijska oddaja; 12.00: V šoli — zgodba v Lassie; 13.25: Smučarska tekmovanja — prenos Iz KitzibOhla; 18.00: Ladja, ki je umrla od sramu; 19 30: Propagandna oddaja; 20.00: 'IV dnevnik; 20.45: Muzej voščenih lutk; 21.45: Koncert orkestra Mantovani. Ponedeljek, 21. januarju 19(3, 18.30: Črni pirat — otroška lutkovna oddaja; 19.00: Igra — kratki film; 19.15: Mala TV univerza; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Športni pregled; 20.45: Dl Salle: Njegova najboljša režija — TV drama; 22.00: Ekran na ekranu. na, v katerih so smernice za bodoče delo pokrajinske uprave v korist kmetijstva. Ker sta imeli obe resoluciji precej skupnih točk je bil na predlog svetovalca Ber-gomasa sprejet sklep naj se tokrat zaključi debata o odobritvi poročila odbora, obe resoluciji pa naj prideta na glasovanje na prihodnji seji. Medtem pa naj bi ju skušali združiti v eno samo. Ta predlog le bil sprejet soglasno in prav tako soglasno so svetovalci odobrili poročilo odbora kot ga je podal odbornik Vezil. Števcrjanske ceste so pričeli posipati Pred dnevi so pripeljali v Ste-verjan gramoz z dvema tovornikoma s prikolicama. Napeljali so ga po občinskih cestah proti Valerišču in Britofu. Potrebno pa bo urediti tudi ščedensko cesto. Odkar so jo prekopali, da so vanjo položili vodovodne cevi, je polna globokih lukenj. Promet ovirajo tudi debeli kamni, ki ležijo na njej. Na srečo je že nekaj časa zmrznjeno in avtomobili lahko vozijo po njej; poprej, ko je bila odjuga, pa navkreber sploh niso mogla voziti, ker so kolesa drsela. Občinska uprava bo morala poskrbeti, da popravi tudi to pot, ki se je poslužuje kar lepo število vaščanov, in še jarke bo morala očistiti, da bo cestišče dalj trpelo. Tudi iz naše vasi se mladina odpravlja na nabor. Letos se jih njem našli snovi, ki jih zakon prepoveduje v vinskih kleteh in vinskih podjetjih. Ministrstvo je priznalo upravičenost ukrepa pokraijn-skega zdravnika, pa je vkljub temu znižalo zaporno dobo. V torek v Gorici seja občinskega sveta V torek 22. januarja se bo ponov no sestal občinski svet v Gorici. Seja bo ob 21. url. Razpravljali bodo o prejšnjem dnevnem redu m o regulaciji potoka Rio med pokrajinsko cesto Gorica - Gradiška in Sočo. KRIZA V OBČINSKEM SVETU KPI sprejel poziv PSDI za enotno opozicijo V sedmih točkah navaja okvirni program bodoče politike akcijske enotnosti v občinskem svetu Goriška sekcija KPI je sprejela poziv PSDI, naj «vse manjšinske skupine v goriškent občinskem svetu prisilijo večino KD zapustiti dosedanjo negibno politiko, ki je prinesla toliko škode gospodarskemu in socialnemu napredku našega mesta». S tem v zvezi je njen tajnik Italo Chia-rion poslal pozitiven odgovor tajništvu PSDI in v vednost tajništvom PSI, SDZ, PRI in radikalni stranki. V njem poudarja potrebo po minimalnem skupnem programu, ki naj vsebuje: 1. vrednotenje odporniškega gibanja (postavitev spomenika, poimenovanje ulic, predavanja o protifašizmu-), 2. regulacijski načrt in program občinskih gradenj, 3. politiko progresivnega obdavčenja in borbo proti višanju življenjskih stroškov, 4. štipendije za dijake, pod pogojem, da jih ne prejemajo di- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimimiiiiiiiiiitittiiimiiiiiHiiMiHfuinHmuMiMiiiiMiiiiiiHiiuiiunimiiMiii PO PRIMERU SLINAVKE V KLAVNICI Meje ne bodo zaprli ker je živina v pasu zdrava Seslanvk ži vi n ozd m v n t ko v is Gorice in Nove Gorice - Cepljenje živine ob meji zaključeno Ukrepi zaradi bolezni v videmski pokrajini Med živinorejci in tudi med potrošniki govejega mesa na Goriškem je vzbudila precej vznemirjenja novica, da so morali pred dnevi v mestni klavnici v Kraški ulici v Gorici takoj zaklati 14 glav goveje ži- . ____ . . .. , . ... vlne, ki je bolehala za slinavko. „„ • mr , . , , ' LfcmUIlCtU Halli JC UUIHoIlll, UU Iti šli jutri ' * Pr*g Cd b0d° bil° okužena živina uvožena iz Polj- Avtobusi v prometu zaradi okvare na progi pri Rubijah Včeraj dopoldne so zaradi usada na progi pri Rubijah ustavili železniški promet in uvedli na relaciji Gorica - Zagraj avtobusne zveze, da so potniki lahko brez zamud potovali proti Trstu odnosno Vidmu in dalje v Avstrijo. Zemeljski usad v dolžini okoli 8 metrov je povzročil tovorni vlak, ki je v jutranjih urah peljal proti Gorici. Ko so uvideli nevarnost, so progo zaprli. V Gorici in v Zagraju so potniki izstopili in ta del poti prevozili v avtobusih. Sele okoli poldne so okvaro na progi odpravili. Potniški vlak, ki se je pripeljal opoldne iz Trbiža, je že lahko vozil po popravljenem delu proge. Podjetje Curci zopet obratuje Na pritožbo lastnika podjetja Curci, trgovina z vinom v Ul. Paolo Diacono v Gorici Je ministrstvo za zdravstvo v Rimu skrajšalo zaporno dobo od 40 na 15 dni ter je podjetje včeraj zopet začelo obratovati. Zaporo je odredil pokrajinski zdravnik na podlagi prijave podjet-Ja sodnim oblastem, ker so pri ske in da Je bila s takojšnjim zakolom odstranjena nevarnost, da oi se bolezen razširila tudi pri nas. Poskrbeli so tudi za temeljito raz-kušenje vseh obratov v klavnici ter odredili: dokler se tudi v videmski pokrajini ne poleže slinavka, se takoj zakolje vsa živina, ki jo pripeljejo v klavnico. Kar se videmske pokrajine tiče, je tam bolezen razširjena v 13 krajih, najbližji je Manzano. Dr. CJer-minetti je imel v zadnjih dneh sestanek tudi z žlvionzdravnikom iz Nove Gorice. Na tem sestanku so ugotovili, da v obmejnem pasu go-riške pokrajine ni bilo še nobene-nega primera slinavke in da zato ni potreben ukrep za zaporo meje ali omejitev mejnega prometa. Tudi zdravstveno stanje goveje živine na Jugoslovanskem področju je normalno. Na Jugoslovanski strani so pa vkljub temu podvzell neka-te razkuževalne ukrepe, da bi preprečili prenos bacilov te bolezni Jz videmske pokrajine, kamor dnevno vozi precej kamionov. Cepljenje goveje živine na Goriškem dobro poteka. Občinski živi-nozdravnik dr. Vida je že pred nekaj tedni zaključil cepljenje vse goveje živine na področju Gorice, Ste-verjana in sovodenjske občine. Tam cepivo že deluje in je živina imunizirana. Omenimo naj, da je bila tudi v klavnico pripeljana živina okužena z virusom O 58, proti kateremu je učinkovito cepivo, ki ga uporabljajo pri tem cepljenju. V nekaterih občinah, kot n. pr. v Doberdobu še niso končali s cepljenjem, ker delo precej ovira hud mraz, vendar pa tudi tam ni nobenega primera obolelosti. V nekaj Občni zbor slovenskih šolnikov Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici sporoča, da bo redni občni zbor članov v torek 22. t.m. ob tftaiUÉMKMttfalnicj. .učiteljišča v sgTškem^fforini (Ul, Crfeee). v.*,Razpravljaj bodo o delovanju 'sthdlkata in«** smernicah za njegovo bodoče delo. Vabljeni so vsi šolniki. •iniminiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiMiniiii VAŽNO SINDIKALNO SPOROČILO Nova pogodba za papirničarje v rupenski in sovodenjski tovarni Njihova mezda te bo v celoti zvišala za 25 odstotkov Včeraj so v Rimu podpisali vsedržavni sporazum za papirničarje. Predvideva mezdne poviške za 15 odstotkov, znižanje delovnega časa na 46 ur tedensko, kjer delajo v izmenah pa na 42 ur s poviškom na 4 odstotke. Nadalje so določili 3 periodične poviške po 2 odstotka. Dosegli so Izplačilo stare nagrade na podlagi pravic vsakega delavca. Papimičarjem, zaposlenim nad dve leti, so še priznali prvi periodični povišek. Odpravili so nadalje mešane zaposlitve in 8. kategorijo. V celoti so se zvišale za 25 odstotkov. Sporazum velja za dve leti začenši s 1. januarjem 1963. Podpis sporazuma predstavlja izreden uspeh. Papimičarji zaposleni v tovarnah v Rupi in v Sovodnjah, so ga dosegli v borbi ramo ob rami z ostalimi zastopniki svoje stroke v državi. Delavska zbornica, ki Je objavila *o vest, pripominja, da se je znova pokazala nenadomestljiva vloga sindikata v življenju delavcev. Eksplozija plina v Ul. Maniaco Nekaj pred 19. uro Je eksplodiral plin v Ul. Magnaco 3, kjer podjetje Koršič preurejuje neko zgradbo. Poškodovali so se plinski števci. Škodo cenijo na približno 50.000 lir. Vzroki nesreče niso točno pojasnjeni. Domnevajo, da so pri kopanju zemlje poškodovali neki števec iz katerega Je začel uhajati plin Njegov vžig J« verjetno povzročil ogorek, ki ga Je nekdo odvrgel v bližini. Cev počila zaradi leda Dopoldne so gasilci odšli v pasažo v zgradbo Trgovinske zbornice, kjer je razstavni prostor, in zamašili cev, ki jo Je raznesel led. Voda je preplavila razstavišče, vendar škode ni bilo. Od 16. do 19. ure so bili gasilci zaposleni z gašenjem požara, ki je nastal v dimniku zgradbe štev. 85, v Drevoredu XX. septembra, kjer stanuje družina Pais. Skoda Je neznatna. Padca po stopnicah in nesreča na delu Ob 10.,50 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 40-letno Adelo Bradaschia iz Ločnika, Ul. Roma 39. Padla ie po stopnicah in si zlomila piščal. V bolnišnici se bo zdravila 20 dni. Nekaj pozneje pa so pridržali na zdravljenju 74-letnega Giovannija Buzighina iz Medee. Padel je po stopnicah in si zlomil desno stegnenico. Zdravil se bo 40 dni. Ob 12.30 so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 38-letnega Carla Mat-tolija iz Ul. Rabatta 13. Prenašal je pohištvo in si poškodoval mezinec. Sam je prišel po pomoč na sedež Zelenega križa, od koder so g« odpeljali v bolnišnico. dneh bodo tudi tam zaključili cepljenjem. Roditeljski sestanek na strokovni šoli Dane?- ob 10.30 bo v prostorih slovenske strokovne šole v Ul. Croce roditeljski sestanek, na katerega vabi ravnateljstvo vse starše otrok. jaki, ki obiskujejo privatne šole (ustavno določilo), 5. mezdne delavce vpisati v seznam stalno nameščenega osebja, 6. municipali-zacijo mestnega avtobusnega prometa, 7. vsem govornikom brez razlik dati na razpolago občinsko dvorano. Navedeni predlogi predstavljajo podlago za nadaljnjo diskusijo. Po sodbi sekcije KPI je mogoče doseči minimalni skupni program opozicijskih sil, ki bi delovale na podlagi ustave in protifašističnih izročil. VČERAJ V DOBERDOBU Proslava 42-lctnicc ustanovitve KPI Včeraj je bila v Doberdobu proslava 42-letnike ustanovitve KPI. O jubiléju je govoril Miladin Cerne, član vodstva goriške federacije. Prisotni so bili številni člani sekcije iz Doberdoba in simpatizerji, ki so z velikim zanimanjem poslušali govornikova izvajanja. Prijava lanskega vinskega pridelka Doberdobsko županstvo sporoča, da morajo vinogradniki, ki tega še niso storili, prijaviti lansko vinsko proizvodnjo najkasneje do 31. januarja na trošarinskem uradu v Ronkah. Spet nekaj snega včeraj v Gorici Mruz je popustil, ovlaiitev pa je prinesla snežne padavine. Včeraj popoldne je v Gorici naneslo prav tanko plast snepa. Več ga je zamedlo po okoliških hribih, zlasti v Benečiji, kjer ga ]e tudi do 10 cm. V zgornji Soški dolini ga je od poprej kakšnih 10 cm, včeraj pa ga je naneslo v Bovcu še dobrih 5 cm. Vse kaže, da so nastale ugodne razmere za smuko. Danes ob 8, un bo Hibiiev avtobus odpeljal smučarje na Lokve. Ob 11. uri so pripeljali v goriško civilno volnišnico v Ul. Vittorio Veneto 3-letnega Edvarda Budala, Iz Ul. Trivlgiano štev. 3. Padel je doma in se udaril v čelo. Po prejeti zdravniški pomoči so ga poslali domov. DANES bo v prosvetni dvorani v Gorici gostoval Instrumentalni In vokalni ansambel bratov A VSE NIK Pričetek - Tu- 10.15 12.50 13.34 14.50 16.10 16.50 17.50 18.48 19.25 22.05 A R A D D A D A A DD 6.22 A 7.28 A 7.55 DD 9.25 11.35 R 12.45 D 13.58 15.33 17.20 D 18.06 18.52 19.16 ZDRAVJE JE SREČA . Ali ste srečni? . Če ne, zdravilna voda v zdravilišču ROGAŠKA SLATINA zdravi bolezni želodca, žolča, čirov, jeter, ledvic. Konkurenčno nizke cene. Izkoristite zimski dopust za zdravljenje pri nas 20.00 DD 21.25 R 22.32 A 23.55 DD ODHODI Cervignano gruaro Benetke • Milan Benetke ■ Milan rin • Rim Benetke . Rim Benetke • Milan • Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano • Benetke Portogruaro Benetke - Milan Benetke - Milan . Pariz Tržič • Portogruaro Benetke . Bari Tržič ■ Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke - Milan . Turin - Genova • Ventimi-glia - Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst • Genova) • Mestre • Bologna - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst . Rim) PRIHODI Cervignano - Tržič Portogruaro • Tržič Turin - Milan • Benetke . Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim-Trst) Marseille . Genova • Milan • Benetke Benetke Pariz - Milan - Benetke Cervignano -Tržič Pariz - Milan . Benetke Benetke • Portogruaro - Cervignano Tržič (**) Bologna - Bentke (+) Portogruaro . Tržič Pariz - Milan • Benetke Rim • Milan • Mestre (*) Benetke . Tržič lurin • Milan - Genova (II) Rim • Bologna . Benetke (*) samo L razred (##> ne vozi ob nedeljah VI1)KM-1)LINA.I-SAUZBURG—MUKNCHEIN O D H O D 1 3.43 A Videm - Trbiž 5.20 A Videm iQHSSBi# VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DENARJU Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi: Nakup električnih gospodarskih strojev-radio aparatov-TV-je važen nakup Odločite se in dajte prednost znamki PHILIPS ki je odraz najboljše tehnike To je nasvet tvrdke KNEZ VALTER - NABREŽINA, tel 20-123 ZA IZVOZ POSEBEN POPUST 6.18 D Videm - Trbiž 6.21 A Videm 7.12 D Videm - Trbiž • Dunaj - Miinchen 9.40 A Videm • Trbiž 12.20 A Videm 12.28 A Videm 14.35 A Videm 16.24 A Videm . Trbiž 17.35 A Videm 19.10 D Videm 19.55 D Videm - Benetke • Miin- chen (ležalni prostori do Miinchena) 20.30 A Videm 21.32 A Videm PRIHODI 1.08 D Videm 7.05 A Videm 8.05 A Videm 8.22 D Videm 9.17 A Videm 9.53 D Dunaj - Miinchen . Trbiž - Videm 11.58 A Trbiž • Videm 15.07 A Videm 16.55 A Videm 19.00 DD Dunaj - Trbiž - Videna 19.50 A Videm 21.03 A Videm 22.58 A Videm 23.12 D Miinchen . Dunaj . Tr- biž • Videm OPČINE—LJUBLJANA —BEOGRAD ODHODI Opčine • Reka • Zagreb - Beograd Opčine . Gradec • D» naj Opčine Opčine ljana Opčine Opčine Opčine Opčine . Ljubljana • Beograd - Atene - Carigrad PRIHODI Beograd - Zagreb • Op čine Opčine Carigrad - Atene . Beo-grau . Zagreb • Opčine Opčine Opčine LjuSljana - Reka . Opčine Opčine Dunaj • Gradec . Opči- 0.19 D 7.06 R 7.22 A 8.28 D 13.41 A 18.00 A 20.01 A 20.20 D 5.30 D 7.12 A 9.10 D Reka . Ljub- il.22 17.05 19.38 21.46 22.48 R — rapido; DD — brzec;, D — brzec; A — potniški • PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA • ELEKTRIČNI LIKALNIKI. SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI • LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI • DEKORATIVNI PREDMETI • SERVISI IZ PORCELANA • NAMIZNI PRIBOR (Be-steck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrei) KERZÈ TRST Piazza S. Giovanni 1 PRODAJA TUDI IA OBROKE OS) ©AI^WIIL» švicarska supermarka OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI: novi tipi, poslednji izum moderne tehnike; ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62 PROF. TONE PENKO ; ^ečci»»{e s i. mvflvvilont Ta svet je čudno urejen, včasih se človeku zazdi, da je zmešan, vendar če dobro razmislimo, so tudi na svetu neka večna pravila, ki niso nikjer zapisana, držijo pa bolj, kakor če bi bila z najdebelejšim žebljem pribita in nato še s cementom zalita. Eno tako pravilo je, da ni skoro nobenega ali prav nobenega ne, ki bi imel prav vse. Tisti, ki imajo dosti denarja, ki znajo, kakor pravimo denar delati, pa nimajo časa ali pa zdravja ali pa prilike, da bi lahko od svojega denarja kaj imeli. Drugi smo pa taki, da bi čas in priliko našli, pa onega drugega nimamo. Saj vemo česa nimamo. Profesor ima pravzaprav v zlatih počitnicah časa dosti. Znano je, da profesor ni tisti, ki bi imel denarja na pretek. Ga ni imel, ga nima in izgleda, da ga nikoli ne bo imel. Naj lepša beseda, počitnice. Saj niso zaradi profesorjev, so zaradi dijakov. Toliko spominskih dni obhajamo, toliko obletnic se spominjamo, nisem še zasledil ne v pratiki ne v koledarju te ali one barve, srečnega dne, ko so iznašli počitnice. Pravijo, da je na svetu največ nevoščljivosti, škoda, da nevoščljivost ne gori, če bi gorela, bi bilo dovolj kurjave in ne bi bilo treba sekati gozdov, niti kopati premoga niti si na katerikoli način ubijati glavo, kako priti do ognja in toplote. Nam profesorjem ne zavidajo plače, niti dela, pač pa nam zavidajo počitnice. Saj je ubogi profesor tudi potreben počitnic. Koliko samo É I «'g____________ ' . 'V_____. govori, dan za dnem, uro za u-ro. še advokat ne govori toliko, ki je za vsako besedo posebej plačan. Celo šolsko leto sem v šolskem hrupu in v prahu. Zaželel sem si miru in čistega zraka. «Te počitnice bom pa prebil po gozdovih» sem sklenil. «Tudi malo stane, saj ni prilike, da bi trošil denar! Potikal sem se po gozdovih. Zajtrkuješ pri tem studencu, kosiš pod ono smreko in večerjaš v planinski koči ali pa pri gostoljubnem kmetu ali pa v koči ali bajti, ki ti jo pot prinese, ali pa celo v skalni duplini, ali pa pod skalnim previsom. Izgledajo uboge take počitnice, tako počitniško življenje, zavisi pač od človeka, je pa lahko tudi bogato, da ga ne bi zamenjal za najbolj razkošen hotel v Nizzi ali Monte Carlu. Zašel sem med drvarje. Visoko v hribih daleč od sveta sekajo. Cel teden sekajo, žaga-jo, klestijo. Ves dan so v gozdu na delu, zvečer se zberejo v drvarskih bajtah. Nekdo je med njimi, ki jim skrbi za hrano. Saj ni razkošna njih hrana. Koruzni zdrob in slanina sta steber njih prehrane, pa še mar lo sladke kave in ni skoraj več kaj naštevati. Drvarji posekajo drevesa, Jih oklestijo, razžagajo, če treba razcepijo, vozniki to potem zvozijo in zberejo skupaj po gozdu raztreseni les. Drugi vozniki zopet vozijo les v dolino. Bilo je menda že proti večeru. Od drvarjev sem izvedel, da bom prej ali slej moral priti do poseke, kjer bom prišel do njih bajte. Seveda bom lahko prespal pri njih, še na žgance z ocvirki so me povabili, mogoče se bo našel še požirek žganja. Malo bomo poklepetali, pa bomo zasmrčali in že nas bo budilo sonce in dramila budnica ptičev. že se je svetilo skozi smreke. Salament, pa kakšen krik in hrušč. Seveda sem na pravi poti. Vozniki so tu, vozovi so skoro naloženi. Kaj neki tako kričijo? Kaj ne bi. Tam je bajta. «Boš pustil!» «Zlodi v tebi!» «Boš šel!» «Mrha grda požrešna!» Tam pa koraca velik kosmat medved. Kar pokonci gre. Po dveh. Kot bi bil človek. V prednjih dveh šapah drži vrečo. Se- veda kričijo vozniki. Ravno na njih kričanje bo izpustil vrečo. Nese vrečo koruznega zdroba. Malo ga moti krik in hrup, pa urnih krač izgine v goščavo. Zavohal je kosmatinec slanino. Nobenega ni bilo v bajti. Zagnal se je v bajto. Vrata so bila le priprta. V naglici je pojedel slanino in sladkor. Kolikor ni pojedel je seveda raztresel in potacal. Zapazili so ga. Zagnali so hrup, pa se je umaknil. Kaj bi hodil praznih rok, oziroma šap, pa je odnesel v svoj brlog še vrečo koruznega zdroba. Ustavil sem se pri voznikih, prihiteli so še drvarji. Kaj so hoteli, oziroma kaj smo hoteli. Tisti večer smo večerjali še o-stanke, ki so ostali medvedu. Drugi dan pa so obljubili vozniki, da čimprej pripeljejo iz doline, kar je ljudem potrebno, da ne umrejo od lakote. Vozniki so odšli, mi pa smo ostali- Seveda, da je dala beseda besedo in tisti večer se je naša beseda sukala skoro samo okoli medveda. Danes sem zopet v mestu, daleč je medved od mene, urejam svoje misli in pripovedujem kar sem doživel in zvedel tisti večer. Zdi se mi, da tisto noč sploh nismo spali. Zdi se mi, da se je oglasil Nace. Ne motim se, Nace je bil. Kemijo učim v šoli in Nacl je kuhinjska sol. Edina stvar, ki se je medved ni pritaknil je bila sol. Ker je bilo preklemansko malo zdroba je pa kuhar dal v žgance več soli. Ko sem jih s težavo požiral in niso hoteli ne gor ne dol, sem vedno mislil «Saj ne jem žgance, jem nacl, nacl»! Nace je pošteno dr-varil in seka! predpoldne. Ure ni imel. Ko se je senca smrek že sumljivo krajšala je zapičil sekiro v tnalo, pa jo je mahnil proti bajti kuhat kosilo za svojo skupino drvarjev. Ta čas je bil Nace tudi za kuharja. Vozniki so imeli svojo bajto, poleg pa hlev za konje. Dalje naprej je bila drvarska bajta. Naceta je vodila pot mimo bajte voznikov. Kaj bi ne bili prijatelji z vozniki. Tudi vozniki so imeli svojega kuharja. «Grem mimo njih bajte, pa čujem v njih kuhinji ropotanje posode in odpiranje skrinje. — «Aha» — si mislim — «Tone je pa bolj priden od mene». — «He» — kričim — «Tone, si že skuhal kosilo? Jaz šele grem kurit!» Dobra prijatelja sva s Tonetom. «He, Tone, čuješ, si že skuhal kosilo?» Nič odgovora. «Si gluh Tone, ali si pijan?» Posoda le ropota. Pa stopim in pogledam. Da ne bi nikoli stopil. «He» — kričim — «Tone!» Odprem vrata. Kakšen Tone, medved je gospodaril po kuhinji. Drvarji so imeli spravljena živila v zajetni skrinji. Odpiral je skrinjo in vlekel iz nje živila, seveda ga je tolkel pokrov po glavi in po šapah. Zato je pa ropotala skrinja. Hladil si je jezo, da je razmetaval posodo. Slabe volje je bil. Za vsak pošten grižljaj jo je dobil od pokrova po glavi. Ko me zagleda, me kosmato pogleda, precej na glas zamrmra in se postavi na zadnje noge in hop, že je tik pred mano. Na nos sem mu zaprl vrata in že sem bil v hlevu. Zahvaljena naj bodo nebesa, hlev je bil odprt. Ne vem kaj bi bilo, če ti bila vrata zaprta. Ne bi vam danes pravil te dogodivščine. Planil sem v hlev, hitreje kot bi švignila mimo zvezda repati t in zapahnil duri, kot bi stal pred njimi bataljon rokovnjačev. Stisnil sem se v najbolj oddaljen kot pod jasli. Nič ne vem kaj je bilo in kako je bilo. ždel sem. Zunaj pa je praskalo, pritiskalo, soplo, godrnjalo in ne vem kaj še vse. Tudi ne veih koliko časa je preteklo. Uro — dve. Kdo ve. Vem samo, so me klicali in, da sem odprl vrata. No sedaj sem se pa privadil». čemu se vse ne privadiš. Tudi medvedu. Saj ni nič hud medved. Seveda dražiti ga pa ne smeš, tudi nagajati mu ne smeš. Vse dobro zapri v gozdd pred njim in skrij, pa bo v redu. Ne nastavljaj mu, da mu bo dišalo. Saj tudi nos vleče v gostilno, če tako vabljivo diši i* nje po ribicah ali kalamarih. Stari Matija je pravil, da že od malega dela v gozdu. On še pomni, da so imeli nekoč prav svojega medveda. Tako svojega no, ki je rad prihajal k drvarski bajti. Ostanke in odpadke hrane so metali kar pred kočo-Kdo bi odnašal to proč od kO’ če. Vsak večer je prišel medved in pospravil vse kar Je nar šel užitnega pred kočo. Kuhat m nikoli drgnil ali strgal kotlov. Za to je bil vendar medved. Zvečer jih je postavil pred kočo. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTEUU’Hl 0-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠK A št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir — Vnaprej: četr1, letna 1800 lir, polletna 35ÒO lir, ceroletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubil«0^' Stritarjeva ulica 3-1 telef. 21-Ó28, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo prj upravi- *" »Zgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst