Poštnina otočana v zotortnL
Leto 1X1. itev. ZDE.
V Lluhlioni. v meMMk 10. septembra 19Z8.
Ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzcmši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
cSlovenski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. =a Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Strahovita avtomobilska nesreča pri Milanu
Tragičen izid avtomobilskih dirk v Milanu. - S hitrostjo 200 km med publiko. - 19 mrtvih in 26 ranjenih. - Največja avtomobilska nesreča na svetu
Milan, 10. septembra. Pni včerajšnji avtomobilska dirki se je pripeti!]a strahovita nesreča, kakršne kronika avtomobilskih dirk doslej še ne beleži. Dirkalni avto Italijana Mazerattija se je z brzino 200 km zaletel med gledalce. Učinek je bil strahovit. 19 oseb je bilo popolnoma razmesarjenih, 26 pa težko ranjenih. O nesreči doznavamo sledeče podrobnostfi:
Za včerajšnjo krožno dirko na dirkališču pri Milanu je vladalo ogromno zanimanje. Na tribunah je bila zbrana najodličnejša mednarodna publika, dirke same pa so se udeleževali najslovi-tejši dsrkači. Po uradnih ugotovitvah je prisostvovalo dirki nad 20.000 ljudi.
Najbolj napeta je bila borba med Mazerattijem, ki je vozfil na avtomobilu znamke »Talbot« in med Forelettri-jem. Okrog 11.30 sta vozila predzadnje kolo. Tik pred tribunami je hotel Mazeratti prehiteti svojega tekmeca in je pognal svoj avto z največjo brzino. Publiki je kar zapiralo sapo, ko je opazovala to napeto borbo. Avtomobila sta par sekund vozila trdno drug ob drugem tako, da ni bilo mogoče presoditi, kdo bo zmagal. Nenadoma je avto Mazerattija skočil s proge in se zaletel v jarek pred tribunami. Zaletel se je s tako silo v betonsko steno, da ga je vrglo kakih 10 m visoko v zrak, kjer se je dvakrat prekotali] in nato pa-
del med publiko na tribuni. Mazerattija ie pri tem vrglo daleč iz avtomobila na dirkališče, kjer je obležal mrtev z razbito lobanjo.
Med publiko je zavladala strahovita panika. S tribune, odkoder so razlegali obupni kriki ranjencev, so ljudje drveli na vse strani, skakali na dirkališče in siHi proti izhodom, tako da je bilo tudi v gneči mnogo ljudii ranjenih.
Katastrofa, ki jo ie Povzroč;la nesreča Mazerattija, ie bila strahovita. Po tribuni, ki je zidana, so ležala popolnoma razmesarjena truma tako, da velikega števila ubit/h sploh ni bilo mogoče identificirati. Ugotovljeno .ie le toliko, da je 19 mrtvih in 26 ran jen*h, med temi pretežna večina težko. Dva težko ranjena sta med prevozom v bolnico umrla, tako da se ie število smrtnih žrtev zvišalo na 21, dočim se pet ranjencev v bolnic' bori s smrtio. Med mrtvimi ie 18 Italijanov, nadalje nek? Grk in neka Nemka.
Očividdi pripovedujejo, da še nikdar ni imela avtomobilska nesreča tako »rrahovitega učinka. Trupla so dobesedno razmesarjena in večinoma popolnoma gola. ker jim ie b?la oMeka popolnoma raz*rsrana. Zračni nritlsk ie bil ta^n silen. Ha cn l'«*'** diipč npok^f popadali na tla. Število lahko ranierrh se sploh n? ugo*ovii«no. rp^nna op se, da je b;!o v gneči in paniki ramenih n*d 100 oseb.
Na kraj nesreče so prihiteli navzoči zastopniki oblasti, kt: so nemudoma organizirali rešeno akcijo. Dirka je bila takoj prekinjena, za prevoz ranjencev pa so bili rekviriran1 privatni avtomobili. "Ranjence so v bolnici nemudoma operirali. Večinoma ima:o zlomfiene roke m noge »n re"?e noti\°nie posudbe. Skoraj v?e poškodbe so *e*vega značaja, tako da se ie bat5, da se bo število smrtnih slučajev še povečalo.
Kai ie bilo nrav-zar^av vzrok te katastrofalne nesreče š^ ni us^tov^eno. Oomn^va se r*a sta avtomobila -^Ha drug ob drtreg^ vsled česar Ms*z<e-ra^'ia radi vel'^anske brzine vrglo iz tira. AvtnmnVI Forelettra je le neznatno ooškodovan.
Pogreb žrtev se bo vrši danes popoldne na zelo svečan način. Krste bodo m]07:V na dirkalne avtomobile in jih v do-lg1' povorki pripel i al i na no kopališče, kjer bodo pn!o?ene v skupen grob.
Nesreča ie napravio vjjrseh sport-n,;h Vrotrh globok vt»s. Ms^er^i ie bil ed°n naivni i 7^ani:h avtornobrl^kih dirkačev m ie irpel tndB na včer^iš^i' tekmi v MManu največ zgTedov na zmago. V sporfn'h krng:h r/egovo trag'čno smrt glnboko obžalu:e:o. Ma7eratri zapušča ženo in dvo-ie nepreskrbljenih ot^ok.
Silna zaostritev politične situacije v Bolgariji
Brezuspešni poskusi za rešitev vladne krize. — Ljapčev je vrnil mandat za sestavo vlade. — Obupni napori makedonskih re-volucijonarjev. — Zarote proti Cankovu in Burovu
Sofija, 10. septembra. Po neuspelih po* skusih sestaviti novo vlado iz strank dose* danje vladne večine, je Ljapčev danes do* poldne vrnil kralju mandat.
Vladna kriza po vsej priliki še ne bo ta» ko kmalu rešena. V diplomatskih krogih z največjo pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov in naglašajo, da bo rešitev krize pokazala, ali bo zmagala italijanska ali pa angleško francoska orijentacija. Zaenkrat je situacija taka, da je računati z zmago angleškosfrancoskega stališča. Bivši vojni minister Vlkov in njegova okolica pa si skupno z makedonskim odborom na vse načine prizadevata, da izsilita rešitev kri* ze v smislu italijanske teze. Vlkov je pred ostavko upokojil komandanta garde in pa upravnika vojne akademije, ki sta prista* ša Cankova in Burova, razen tega pa je
premestil iz Sofije glavno komando.
Veliko vznemirjenje je vzbudilo odkrit* je pristašev Cankova in Burova, ki so dognali, da se pripravja zarota, ki hoče od* straniti Cankova in Burova. V tej zaroti so v glavnem udeleženi pristali Vanče Mi« haj lova. Snoči so se razširile celo alarmant« ne vesti, da je bil poskusen atentat na Cankova in Burova, ki pa se ni posrečil. Te vesti uradno sicer demantirajo, vendar pa se uporno vzdržujejo ter so zelo ver* jetne, ker so pristaši makedonskega odbora odločeni za skrajne mere, videč, da gre za nadaljni obstoj makedonskega odbora in njegove akcije. Danes je že skoro go* tovo, da bo makedonski odbor razpuščen
in prepreečno njegovo nadaljno delovanje, če bosta prišla na krmilo Burov in Cankov.
Prazniki v ziamenju tragedij, nesreč m
pretepov
Umor Egidija Perica- — Zagonetna avtomobilska nesreča- —
Brezplodne notranje borbe med radikali
Tudi današnja seja glavnega odbora ni rodila nikakih važnejših sklepov- — Za konec septembra je sklicana seja širšega glavnega odbora-
— Beograd, 10. septembra, Četudi so ra* dikali okrog glavnega odbora s tolikim pompom napovedovali senzacijonalne skle* pe in odločitve, ki naj bi tvorile mejnik v zgodovini radikalske stranke in jo povedle na nova pota notranje politike, se je izk&= zalo, da je tudi tokrat ostalo Ie pri bese* dah, ki jim ne bodo nikdar sledila dejanja. Senilnost glavnega odbora radikalne stran* ke je prišla tudi tokrat do popolnega izra* za. Mesto toliko napovedane ofenzive proti režimu in izključitvi Velje Vukičevića kot glavnega predstavnika sedanjega pogubne* ga režima v državi, se je glavni odbor tudi tokrat zadovoljil s papirnato resolucijo, ki vsebuje zgolj navodila strankinim organi* zacijam in tvori le izvleček iz strankinih statutov. Radikalski glavni odbor se je jed* va povzpel tako daleč, da zahteva od orga* nizacij, naj ga obveščajo o vmešavanju po* litičnih oblasti v strankarske zadeve, se* veda pa le tam, kjer to vmešavanje ško* dnje interesom glavnega odbora.
Radikalski glavni odbor se je tudi da* nes dopoldne sestal k posvetovanju, kate* remu sedaj nihče več ne pripisuje večjega
pomena; razočarani so tudi pristaši gla-v nega odoora sami, ki so pričakovali mnogo dalekosežnejših in važnejših sklepov. Po* sebno zamerjajo Aci Stanojeviću njegovo limon dno politiko, ki na eni strani poziva k nastopu proti Vukičeviču, na drugi pa preprečuje vsako energičnejšo akcijo in tako vzdržuje na krmilu Vel jo Vukič.viča
Po današnji seji je podal podpredsednik slavnega odbora Marko Trifkovic" novinarjem izjavo, da je glavni odbor danes razpravljal o aktualnih problemih in o strankarskih poslih. Sklenjeno je bilo, da se okliče seja širšeei glavnega rKJbora za dnr 24. septembra. Za to sejo je določen sle* deči dnevni red* 1. Poročilo o politični situaciji; 2. sprememba in izpopolnitev statuta stranke; 3. izpopolnitev programa; 4. odobritev obračuna glavnega glasila stranke »Samouprave« in »Radikalskega doma«. Za izpopolnitev programa je bil na današnji seji izvoljen poseebn odbor pod predsedstvom Marka Trifkoviča. v odboru pa so med drugimi Nikola Uzirnović. dr. Laza Markovič in dr. Velizar Jankovič.
Srbijanske stranke so nepoboljšljive
Ljubosumne medsebojne intrige« — Reminiscence na volilno borbo« — Tu^i pristaši glavnega odbora  do  prečanov niso
iskreni
— Beograd, 10. septembra. V beo* jgrajskih režimskih krogih je zavladala zadnje dni velika nezaupljivost. Drug drugega sumničijo, da vodijo na skri* vaj pogajanja s KDK, da bi si zasigu* rali njeno sodelovanje pri bodočih kombinacijah. Radikali sodijo o demo* kratih, da vzdržujejo za njihovim hrbtom stike s KDK, demokrati pa so prav takega mišljenja o radikalih. V listih vsak hip izidejo vesti o nekakih sestankih med poedinimi odposlanci vladnih strank in voditelji KDK, kar seveda razburjenje v vladnih krogih še poveča. Na drugi strani pa imajo take vesti namen izzvati nasprotnika, da se izjavi, koliko je na teh domnevah res* niče. Take tudi današnja «Pravda» po* roča, da se je Svetozar Pribičevič na Bledu sestal z nekim Radikalskim po* slancem ter da se je ž njim pogajal glede sodelovanja v vladi brez demo* kratov. Glede na vse te verzije, ki imajo na drugi strani tudi namen na?
. slikati ves položaj tako, kakor da se I KDK  poteguje za stike z režimskimi krogi, je podal g. Svetozar Pribičevič danes opoldne v Zagrebu novinarjem sledečo izjavo:
«V «Pravdi» je izšla vest, da sem imel na Bledu sestanek z nekim radi* kalskim poslancem, kateremu sem baje celo izrazil svoje začudenje, da še ni prišlo med nami in režimskimi kro* gi do nikakih pogajanj. Ta vest je se? veda gladko izmišljena. Na Bledu sploh nisem imel nobenih sestankov z radU kalskimi poslanci. Moje stališče in sta* Iišče KDK glede eventualnih pogajanj je znano. Ž.e ponovno sem izjavil, da v sedanji situaciji ne more biti govora o kakih pogajanjih in da je za pričetek pogajanj potrebna dalekosežna spre: memba v Beogradu.
Obenem naj zavrnem tudi izjavo ministra narodnega zdravja dr. Čede Mih a ilovica v današni »Politiki« kjer naglasa, da ni nikdar vmešaval kralje-
vega imena v politiko i1 d?, ni s tem Jo egel svoje izvoli ve. umu ::a. proti moram ugotoviti, ua je Ceda Mihaj.o-vić ro sam priznai pc-'\o ne: r St epanu Radiću, ki se je ze^o začudil, ka o more taco zlora ljati kra*:evo ime SJe-p; du Radiću je Čeda Mihajlović izjavil udi, da je bil prav za pra d°mo-kra . • da pa je pres opi] v radikale, ker mu je Vu'učevi' omogoči kan.:1 i 'a-turo za po~'anca. ka" so de o :rat* odklanjali.
V včerajšnjem »Vremenu« je izšei škandalozen članek, ki poveličuje teorijo nasil'a. Svo odne volitve so temeij vsakega svobodnega naroda. Ta veliki beograjski list pa upošteva mentaliteto sedanje politične družJe v Beogradu, ki domin, ra danes v Srbiji in se r iga svobodnim volitvam ter jih smatra za čudež. Tako nizko je že padla v Srbiji demokracija Ce ^e pa ve. da stoji za »Vreemnom dr Momčilo NinČić. član radikal kega gavnuga odbora in bivši minister, potem dobiva tako pisanje »Vrtmena« še poseben značaj. Sploh opažam, da izha;aio v zadnjem času v »Vremenu« članek, ki dražijo in ščuva* jo srbsko javno mnenje proti KDK. Ti članki se ne pojavljajo sporadično, da bi jih bilo mogoče pripisati poedincem, marveč predstavljajo sistematično in organizirano kampanjo. To je dokaz, da člani glavnega odbora, ki kažejo na svojih sejah lepo lice in prijazen obraz KDK ter se dobrikajo njenemu pokretu, vodijo v svoiem organu kanpanio, ki naj razdraži duhove in ki kaže njihovo pravo razpoloženje. To je treba ugotoviti in podčrtati pred vso javnostjo. Sedanje srbijanske stranke so predstavnice nasilja v javnem življenju in one nosijo vso hrivdo in vso odgovornost za stanje, ki vlada v državi.*
...-rtCIlIfftrf'**1"**"*"*""*--
Zagonetka požara v Seljačkem domu
— Zagreb, 10. septembra. Preiskava v zadevi v Seljačkem domu je nalete* la na nove ovire, ker se pozvane priče ne javijo k zaslišanju. Tako je bilo za danes pozvanih šest Prič. od katerih pa se ni javila niti ena. Preiskovalni sodnik je zato odredil, da priče s silo dovedejo. Podrobnosti preiskave čuvajo oblasti še vedno v strogi tajnostii. Izve se le toliko, da je policija že pred 10 dnevi aretirala neko osebo, ki je osumljena, da je podtaknila ogenj v ^el;a&Vem domu. Ime dotičneea areti-ranca pa drže oh'a*ti v tajnosti.
...IIIIIIIIIIIIIIM...
Ljubljana, 10. septembra 1928. Za velesejmske dni je Ljubljana izredno oživela, po mestu je bilo opažati zelo mno= go tujcev in gostov s kmetov. Obenem so se vrnili v Ljubljano študentje in tako je mesto še bolj oživelo. Zato ni čuda, da je bilo te dni vse življenje in nehanje Ljub« Ijane bolj živahno in pestro, žal deloma tudi burno in tragično. Se nikoli ni bilo za praznike v Ljubljani toliko burnih in ža* lostnih dogodkov, kaj šele večjih zločinov ali umorov, kakor v soboto in nedeljo. Na predvečer Malega Šmarna je bil v Ljubljani szvršen zločin, ki je silno razbuiil vse pre* bivalstvo in vzbudil splošno ogorčenje nad neznanim zločincem ter sočustvovanje s prizadetimi
V petek zvečer je bil v svojem stano» vanju v Riharjevi ulici na Mir ju zav ratno ustreljen znani tržaški Slovenec, bivši lesni trgovec Egrdij Peric. Podrobnosti tega zlo* čina so itak znane, ker sta o tiagcdiji ob= š:rno poročala aJutro^ in «Ponedeljek».
O umoru je bila takoj obveščena poli= cija, ki je začela takoj intenzivno poizve* dovati za zločincem Osumila je več jugo* slovensk h nacijonalistov, odnosno Orjuna* šev, ker je kakor znano Orjuna vodila od* lečno borbo proti Pericu in ga osumila ve; •cizdaie Policija ie aretirala več oseb, ven= dir ie nekatere kmalu po aretaciji izpu* stila, ker s<; dokazale svoj alibi. V zaporu so stali sam« trije, in sicer lesni manipu* lant Josip Kukec, gledališki rekviziter Lipe Ko^ec in elektromonter drž. žel. Šemerl, ki |e bil aretiran v soboto.
Preiskava sicer se ni dosegla zaželjenega uspeha, vendar ima baje policija v rokah :.ake dokaze, da bo mrežo, ki obdaja zločince. k-na'u lahko zadrgnila
Med prazniki se je pripetilo več težkili nesreč od katerih je avtomobilska nezgoda, ki se ie snoči pripetila v D. M. v Polju, naravnost zagonetna. V Jančetovi gostilni je popoldne popival neki šofer iz Ljubljane. Zvečer je povabil na svoj avto ključavničarja Edvarda Reška iz Vevč in 151etno gostilničarifvo hčerko Marijo Dimnikovo. Oba sta vabilu odzvala in sedla v avto. Šofer je z bliskovito naglico pognal v smeri proti Ljubljani. Toda spotoma se je pripetil neverjeten dogedek. Iz dosedaj popolnoma neznanega vzroka sta Rešek in Dim-nikova skočila z avtobolia v polnem diru. Posledice so bile seveda katastrofalne. Oba sta obležala nezavestna, popolnoma razbita in s težkimi poškodbami na glavi In po životu. Baš opolnoči je bila pozvana rešilna postaja na pomoč. Rešilni avto ie oba ponesrečenca prepeljal v bolnico. Danes zjutraj sta bila oba še vedno v nezavesti in jih niso mogli zaslišati. OrožniŠka postaja v Vevčah je poslal« na kraj nesreče danes dopoldne patruljo, ki naj ugotovi pravi vzrok zagonetne nesreče.
Včeraj opoldne so pripeljali v !hibljan-sko bolnico smrtno ranjenega delavca Ivana Zor man a iz Kamnika. Zor man se je včeraj popoldne na kolesu peljal iz Bistrice na Podbrežje. Na dosedaj nepojasnjen r.a-čin pa padel z visokega mostu v vodo. Pii padcu si je zlomil hrbtenico. Revež je kmalu po prevozu v bolnico umri.
Danes je policija aretirala nekega Rusa, stanujočega na Selu, ki ie spolno oskrunil neko 151etno deklico. To se je zgodilo že pred dobrim mesecem. Deklico, ki je bila na obisku pri svoji sestri v ruski baraki na Selu, je Rus povabil, naj gre žniim, češ, da ii bo razkazal svoje stanovanje. Deklica m<u le res nasedla, na kar jo je pohotnež zlorabil. Zanimivo je, da si dekle tega ni upalo povedati in je vso stvar odkrila šele
njena sestra, ki je dognala, da dekletce močno krvavi. Šele te dni je prišel brutalen zločin na dan, na kar je policija Rusa taikoj aretirala.
Na Katarini so včeraj dijaki iz Ljubljane razstreljevali skalovje. Delali so poskuse s smodnikom. Radi predčasne eksplozii-je mine je bil pri tem eksperimentu precej težko poškodovan dijak Vladimir Vasos, doma iz Ljubljane in stanujoč v Pražakovi ulici. Eksplozija jnu je precej poškodovala obraz, nevarnost je pa tudi, da izgubi vid.
Nove aretacije bivših Orjunašev
Policija o rezultatih preiskave žara* di umora Egidija Perica noče dati ni* kakih obvestil, češ da bi mogle prere* rane objave škodovati preiskavi, ni pa dvoma, da se policija ne omejuje sa* mo na razčiščenje tragične Periceve smrti, ampak skuša ob tej priliki po* jasniti tudi nekatere zločine in afere iz nedavne prošlosti, pri katerih so ta* kratne preiskave ostale brezuspešne. Pri umorjenem Pericu je policija nam* reč našla zaupne zapiske, ki pojasnju* jejo nekatere teh zločinov in ki baje hudo kompromitirajo skupino vodiln'h članov bivše Orjune. Zato so bile po* leg gori omenjenih treh aretacij včeraj izvršene še nadaljne aretacije, oziroma so bili izdani nalogi za aretacije oseb, ki sicer niso osumljene v zvezi s Peri* cevim umorom, glede katerih pa ob* stoji sum, da so bile v zvezi z drugimi zločini, o katerih je policija preiskavo sedaj obnovila. Preiskava zavzema ta* ko vedno večji obseg in je umevno, da radi tega še ne moremo o njej poročati obširneje.
V Južni Ameriki ponesrečen jipslovenski parnik
Pariz, 10. septembra. «Matin> poroča iz Santiago de Chile, da je jugoslovenski par* nik «Nevesinje> v bližini Pachia nasedel na pečino ter da je v nevarnosti, da se potopi. Iz ehilske luke so na njegove klioe takoj odhiteli na pomoč, vendar pa trenutno še ni znano, ali je pomoč prispela še pravočasno.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.81, Berlin 13.535—13.565 (13.55), Bruselj 0—7.9124, Budimpešta 0—9.9214, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.005—8.035 (8.02), London 275.71—276.51 (276.11), Pariz 0—222.19, Praga 168.27—169.07 (168.67), Trst 296.75 —298.75 (297.75).
Efekti: Celjska 158—0, Ljubi j. kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—110, Stavbna 56—0, Sesir 105—O, Ruse 265—285.
Deželni pridelki; Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene žitu se ostale nespremenjene.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 802, Berlin 13.56, London 276.11, Milan 297.75, Newyork 56.915 Pariz 222, Praga 168, Curih 10.956, Amsterdam 22.81.
E e f e k t i: Vojna škoda 444,
INOZEMSKE BORZE. Beograd 9.1275, Budimepešta 9.55, Berlin 123.75,   Praga 15.140, Milan 27.175, Pariz 20.285, Newvonk 519.35.
Stran Z
tSUOVENSKI   NAROD« dne 10. septembra 1928.
Stev 206.
Kako zapostavlja Korošceva vlada naše kmetijstvo
V novem državnem proračunu je določen za poljedelstvo samo 1 odstotek vseh izdatkov. — To je za agrarno državo, kakršna
je naša, pravi škandal.
Te dni sestavljajo ministrstva proračune za leto 1929-30. Ministrstva so proračune večinoma že predložila ministrstvu financ, ki ima pravico, da jih pregleda in popravlja. Baje se je tudi novi finančni minister dr. Niko Subotić postavil na stališče, naj novi proračun ne bo večji od lanskega in je pozval vsa ministrstva, naj mehanično preurede predložene proračune tako, da skupna vsota izdatkov ne bo presegala letošnjega proračuna.
Med drugimi je tudi ministrstvo poljedelstva predložilo osnutek novega proračuna, kjer zahteva za poljedelstvo 139 milijonov, 200 milijonov pa za direkcijo poljedelskega kredita, za direkcijo vod in za veterinarstvo. Tudi te vsote so se zdele finančnemu ministru previsoke in zato je vrnil proračun z motivacijo, naj ne presega lanskega, to je 150 milijonov. Radi takega omalovažujočega postopanja finančnega ministrstva se je čutilo Udruženje ju-goslovenskih agronomov prisiljeno, da je na posebnih sejah razpravljalo o kritičnem stanju poljedelstva v državi in sprejelo resolucijo, v kateri med drugim opozarja finančnega ministra in vso javnost na nekatera za naše kmetjistvo zelo važna dejstva.
Skupna vsota za 5 strokovnih oddelkov ministrstva, torej za vse osebne in materijalne izdatke, ne presega 138,947.967 Din, to je za živinorejo 57,638.414.50, za poljedelstvo 32,473.725, za poljedelsko šolstvo 12,308.428 ,za vinogradništvo in sadjerejo 8,837.400, za agrarno politiko in kooperacijo 27,700.000 Din.
Skupni izdatki za poljedelstvo v naši državi ne dosegajo torej niti 1 odstotek državnega proračuna! Toliko žrtvuje država za oni del gospodarske produkcije, ki je slavni vir državnih dohodkov in ki sama donaša državi nad 50 odstotkov. Ni je države na svetu, ki bi toliko črpaIa Iz svojega poljedelstva za obstanek, a mu na drugi strani tako malo dajala za njegov razvoj in napredek kakor Jugoslavija.
Mi izvažamo letno za nad 2 milijardi Din živine in živalskih proizvodov. Ako bi te naše proizvode le deloma zboljšali, mi bi mogli pridobiti tekom prihodnjih let mnogo več, kakor so predloženi izdatki za živinorejo.
ŽIvU izvažamo v vrednosti 2 milijardi Din. Ali smemo spričo tega trdfrti, da je 32 milijonov Dtin za poljedelstvo preveč?
Izvoz sliv In sadja presega v normalnih letih pol milijarde Din. A finančni minister vrača proračun poljedelstva, češ, da je preveč, ako zahteva 8 milijonov Din za podpiranje sadjereje.
Kaj naj rečemo o poljedelskem šolstvu, za katero se predlaga le 12 milijonov, ki pa bi moralo biti od strani države vse drugače negovano. Povsod podpirajo zadružništvo, a v naši državi znižujejo proračun poljedelskega ministrstva, da na ta način zopet onemogočijo napredek zadružništva.
Za poljedelstvo hoče država isdati le 1% svojega proračuna, Čeprav se dobro zaveda, da gnaša izvoz poljedelskih proizvodov iz naše države do 70% vsega našega izvoza, v dinarjih izraženo nad 5 milijard! A razen tega je poljedelstvo ono, ki prehran ja največji del prebivalstva in dobavlja  veČino potrebščin celokupnega naroda.
Resolucijo kakor sploh postopanje udruženja agronomov moramo le pozdraviti. Veseli nas, da se to udruženje zaveda svoje dolžnosti in da vstaja na branik interesov našega poljedelstva. Sedanji proračun je tak, da je pravi Škandal za državo, ki je poljedelskega značaja in vseskozi agrarna. SLS je že dve leti na vladi, toda državnega proračuna ni prav nič izpremenila ali zboljšala. čudimo se, da oblastna odbora v Ljubljani in Mariboru ne najdeta niti besedice, da bi se postavila v bran in zaščitila našega kmeta. Zdi se, da je usoda našega kmetijstva zapečatena. Kajti vele-srbski režim v Beogradu se s svojimi klerikalnimi priveski sploh več ne zmeni za milijone in milijone našega naroda, ki žive od najtršega kmetijskega dela. Borba, ki se vodi za enakost in ravnopravnost, je obenem borba za preureditev državnega proračuna in sicer na takih podlagah, da bo upoštevano predvsem kmetijsko prebivalstvo. Proračun ministrstva za poljedelstvo, ki znaša 1% vsega državnega proračuna, pa je kot rečeno pravi škandal za agrarno državo, zlasti, ako upoštevamo, da daje poljedelstvo 70% našega izvoza in da s tem podpira in je edini merodajni činitelj devizne, valutne in s tem vobče gospodarske stabilnosti v naši državi.
ki, prava simfonija razburjenja in nestrpnost Beograjčanke so kričale: Videti ga hočemo. Objeti ga hočemo, kje je Petrovič? Svetislav Petrovič je čul vpitje in klice razburjenih in navdušenih Beograjčank in ker iz izkušnje ve, da je gneča zelo nevarna, je stopil iz vagona na drugi strani in se tako ognil nevarnosti, ki mu je pretiia na beograjskem kolodvoru. Neki novinar ga je rešil iz zadrege. Ponudil mu je svoj avto in ga odpeljal v redakcijo. Množica ga je pa spoznala in drla za avtomobilom. Igralec je srečno stopil v uredništvo. Ža njim so pa vdrle beograjske device in ga začele poljubljati in objemati. Orožniki so prihiteli umetniku na pomoč in trgali ženske s silo od Petrovičevih usten. In kako je izgledal ubogi Petrovič INihče ga ne bi več spoznal. Od rdečila je bil rdeč po vsem obrazu kakor cirkuški klovn. Ves obraz so pokrivali rdeči odtisi nališ-panih ženskih usten. Petrovič je pokleknil s sklenjenimi rokami pred ženske in jih prosil, naj ga puste pri miru. Medtem se je zbrala pred uredništvom tisočglava množica navdušenih Beograjčank, ki so kričale: Pridi ven. pridi ven! Petrovič se je udal v svojo usodo in odšel iz pisarne po stopnicah na ulico. Za njim so drle dame, ki so ga v pisarni poljubljale in objemale. Kričale so za njim: Svetislav! Svetislav! in se kotalile po stopnicah navzdol, udarjale z glavami ob ograjo in zid. Pred uredništvom je Petrovič stopi! v voz. In znova so zadon-eli od vseh strani pozdravi. Umetnik si je zamašil ušesa z obema rokama. Od vseh strani je deževalo cvetje na avtomobil. Neka energična mlada dama se je prerinila do njegovega avtomobila in mu padla okoli vratu, kričeč: Poljub, Svetislave, duša moja, samo en poljub! Poljubila ga je srtrastno in vzkliknila: Ah, ravno na oči. Na te plave oči, ki jih tako ljubim! Avtomobil se je zopet premaknil ob navdušenem frenetičnem aplavzu Beograjčank. Pregovor pravi: Bog me čuvaj prijateljev, sovražnikov se bom čuval sam in zdi se, da ima pregovor prav. Kdo ve, kako ga bodo sprejele Zagrebčanke in Ljubljančanke.
Celjska porota
Danes se je začelo pri tukajšnjem okrožnem sodišču jesensko zasedanje celjske porote pod predsedstvom predsednika okrožnega sodišča g. dvornega svetnika dr. Kotnika. Kot prvi slučaj se je obravnavalo
HUDODELSTVO UBOJA, ki ga je zakrivil Janez Omerzu, samski rudar v Koprivnici, rojen leta 1901. Zagorje pri Kozjem je znana romarska božja pot, kjer se vrši vsako leto na 5. avgusta cerkvena slavnost. Tudi letos se je zbralo ob tej priliki v Zagorju obilo ljudstva od blizu in daleč. 2e na predvečer v soboto je prišel v Zagorje tudi obdolženi Janez Omerzu in je zvečer v gostilni Sušin plesal s svojo zaročenko Štefanijo Ivačič, s katero se je nameraval poročiti v jeseni. Ker je bila gostilna polna in gneča med plesalci velika, se je neki zagorski fant zadel ob Omerza, ki se je vsled tega raztogotil, začel kleti in kričati, da bo kmalu sam plesal v gostilni. Izrazil se je baje tudi, da bo še enega ^mrtvega napravil*. Priča Marko Zalokar pripoveduje, da je v soboto zvečer pričakoval pri cerkvi 6vojo -svakinjo. Tedaj je prišel k cerkvi Omerzu v družbi Ivana Ivačiča in Rudolfa Tovornika, stopil pred njega in ga sunil z eno roko v prsa, z drugo pa zamahnil proti njemu s štiletom, hoteč ga zabosti. Zalokar je zbežal med speče romarje, obdolženec pa ga je zasledoval.
Drugi dan, v nedeljo popoldne, je bil Omerzu zopet v gostilni Sušin s svojo zaročenko. Tja je prišel tudi 24 letni posestniški sin Martin Grobinj iz Bistrice. V vinjenosti je ta objel Ivačačevo, ki ga je odrinila proti vratom. Nato je ozmerjal Gro-bin njenega brata Ivana Ivačiča z mlecnjakom. Navzoče ženske so Grobina pomirile in ga spravile iz gostilne. Iz bližnje Braču-nove gostilne, kamor je šel, je opazil, da so odšli Ivačičevi na svoj dom. Šel je za njimi, lomil pri plotu planke in klical Iva-čičeve na «auf biks> in jih zmerjal za smrkavce. Kmalu se je obrnil in hotel oditi, tedaj pa sta pritekla iz Ivačičeve hiše Ivan Ivačič in Janez Omerzu, oborožena s koli. Zadnji je kričal nad Grobinom, kaj da trga late in ko se je ta ozrl, ga je udaril s kolom po glavi, da se je Grobin takoj nezavesten zgrudil. Priče potrjujejo, da ni imel takrat Grobin ničesar v roki, da ni hotel nič zalega storiti in da se ni mogel braniti, ker je Omerzu planil na njega z veliko naglico. Grobin je že drugi dan podlegel poškodbi.
Omerza skesano priznava svoje dejanje in pravi, da je udaril Grobina v jezi, ker ga je ta zmerjal za smrkavca in ker je silil za njegovo zaročenko Štefanijo Ivačičevo. O rezultatu bomo poročali.
UBOJ Z NOŽEM.
Na zatožni klopi sedi 25 letni samski hlapec Ljudovik Pajk iz Mrzle Planine pri Zabukovju.
Pajk je bil že drugo leto v službi pri posestniku Janezu Božiču v Dolu. V nedeljo, dne 1. julija je šel z domačim vozDm že dopoldne v Krakovo pri Sevnici k Marku Lipovšeku po vreče za oglje za Franca Kozinca. Ker je Lipovšek posodil vreče brezplačno, je plačal Kozinc v Lipovškovi gostilni za sedem litrov vina, katerega je popilo jednajst oseb.
Okrog ene ure popoldne sta se Pajk in Kozinc odpeljala domov v najlepši slogi. S seboj sta vzela tudi hlapca Avgusta Kralja. Zadnji je izmaknil s Kozinčevega klobuka krivce, skočil z voza in zbežal po stranski poti proti svojemu domu. Kozinc mu je sledil in zahteval od gospodarja, da mu mora od plače Kraljeve povrniti ukradene krivce.
Med tem časom je vozil Pajk domov in zaspal na vozu. Doma ga je njegov gospodar Božič radi tega okregal. Pajk je prvot-no razgrajal in zahteval takojšnji obračun, naposled pa je le prosil gospodarja za odpuščanje. Med tem časom je prišel na travnik zaostali Kozinc, katerega je P&jk nali ru lil, čeg da je on kriv, da sta se z gospodarjem ©kregala. V prepiru je izdrl na bližnji njivi fižolovko, katero pa mu je Kozinc izdrl iz rok in zavrgel. Pajk je tedaj potegnil iz žepa nož, s katerim je napadel Kozinca in ga večkrat zabodel. Tudi sedaj ga je Kozinc zagrabil za roko in za nož, nakar sta šla oba skupno mirno na BožiČe-vo dvorišče. Tam je pograbil Pajk motiko in hotel z njo protepsti Kozinca. Ta napad je preprečila gospodinja, ki je Pajka nagnala, da se umije, ker je bil ves krvav.
Zvečer so povedali Pajku, da je obležal Kozinc pri potoku ves krvav, nakar se je Pajk naglo odpeljal v Sevnico po zoi Pajk naglo odpeljal v Sevnico po zdravnika, pozneje pa je iz jeze stolkel svoj nož na drobne kose. Onemoglega in težko ranjenega Kozinca so prepeljali v Božičevo hišo, pozneje pa na njegov dom, kjer je proti polnoči 3. 7. umrl na posledicah notranje izkrvavitve.
Pajk priznava krivdo v polni meri, se dejanja kesa in pravi, da je to storil v popolni pijanosti in zato, ker ga je gospodar radi Kozinca okregal. 0 rezultatu bomo poročali.
Novi avtobusi v Ljubljani
Obilo zanimanja sta v soboto zvečer vzbudila med občinstvom dva avtomobilska kolosa, ki sta se okrog 22. ure pojavila na ljubljanskih cestah in ulicah. Po debeli plasti prahu, ki ju je pokrivala, je bilo soditi, da sta morala napraviti precej dolgo pot. In res! Nova dva velikana sta prispela iz tvornice avtomobilov »Stevr« v Nemški Avstriji in sta namenjena prometu med raznimi okoliškimi kraji in med Ljubljano. Nabavila }u je mestna občina ljubljanska. Kakor je bilo sklenjeno, bosta začasno vzdrževala osebni promet med Jezico — Ljubljana — mesto Vič.
Avtomobila sta zelo udobno, obenem pa praktično otpremljena. Pleskana sta v mestnih ljubljanskih barvah bezo - zeleno in dobita te dni na vsaka vrata naslikan mestni grb. V vsakem avtomobilu je 24 mehkih sedežev in 10 stojišč. Pnevmatika je zračna, balonska. Na vsaki strani voza so po 4 velika okna, ki se od/pirajo na najmoderenejši način. Notranjost avtomobilov razsvetljujejo po 4 močne žarnice; z zunanje strani, spreda-j, zadaj in ob stenah pa ima vsak voz več signalnih luči.
Ta avtomobila sta zaentkrait namenjena le za omenjeni dve progi* toda uoati je, da bo mestna občina čimprej nabavila še več takih avtobusov za prometne zveze prepo-trebne okoliške krače, kot n. pr. pokopališče pri Sv. Križu, Tomačevo, Moste. Dev. Marija v Polju. Rudnik, Dobrunje itd. Voznina je zelo nizka in bo baje veljala vožnla med Jezico in Vičem le 6 Din za osebo. Seveda bo tudi več vmesnih postaj. Program vo-žearnj in cenik bo prihodrmje d-ni objavila uradno električna mestna cestna železnica, ki bo promet tudi vzdrževala. Upati je, da bodo kmalu od strani mestne občine vzpostavljene tudi druge prepotrebne avtobusne zveze, zlasti še z ozirom na to. da ni še v doglednem času misliti na razširjenje omrežja mestne električne cestne železnice. Z ozirom na bodočo gledališko sezono, ki se prične prihodnje dni, bi bilo želeti, da bi vozili po zaključlku predstav avtomobili v razne dele mesta, ker preneha tramvaj voziti že ob 22. uri zvečer. Pomisliti moramo predvsem na dež in sneg in pa na razne zimske večeme prireditve.__
Ljubljanska opera
Pod taktirko operne ga ravnatelja M. Polica it bik v četrtek izvajaiaa Mozartova »Čarobna ipiščatU d-eloma z novo razdelitvijo partij. Pami-no poje gdč. Maj-dičeva, p>pvo damo ga. PoHće-va, drugo damo ga. Thierrv-KavčnTkova, tretjo damo ga. Medvedova, kraljico noči ga. Popovi-ćeva, a Papageno tudi ga. Podičeva. Kakor vse predstave, ki jih dirigira g. Polič, Je tudd ta predvsem v orkestralnem pogledu na nafci&tf, pri nas možni popotlmosfei in je pevski del na-Srudiran odlično. Mozartova »Čarobna plščal <.
Uprizoritev pa močno trpi zaiadi novih, sicer bistro zasnov njh in zatrimivuh, a za nagle iz-premeimbe nemogočih dekoracij, ki učinkujejo z geometričnimi oblikami čisto ne romantično in prav nič čarobno. Med značajem dejanja ki dekoracij ni skladnosti, kaj ta pravljična, moralična poiuSna vsebina opere po okusu L 1791 se nii-kralkor ne strinja s skrajno modernistlČnaim dekorjem, ki bi bil umesten le za dramo poslednje dobe.
Ga. Popoviceva ima najtežjo, za koloratutrke paradno partijo, s katero vzlic vsi svoji rouza-kailmosfri in ambicioznosti kot početnica nezadostnega materijala in premajhne rutine kajpak še ne more zadovoljiti docela. Toda razvija se očividno, izvaja posmeznosti prav lepo rn ustreza v primernih partijah, ker je simpatična pojav in se zna zunanje uveljaviti. Gre ji le priznanje, da Je predstavo opere sptoh omogočila.
Gdč. Ma'jdičeva je izredno nadarjena pevka, ki napreduje čudovito naglo. V par sezonah, dasi ne nastopa mnogokrat, se je usposobila za velike in težke partije. Tudi Pamino izvaja pevska ftno, jako prijetno, se razigrava in Je ugodna pojava.
Zelo majrliva in vzorno uporabna moč je ga. PoHćeva; nastopa kar v dveh važnih in težkih partijah. Prva dama jd je sicer previsoka, a zmaguje jo vendarle; nJem način petja se slišno popolnjuje.
Prav lepo se uveljavlja mezzosopran ge. Medvedove kot III. dame. Zbor Je bil tudi sno-či prav dober. Ostali solista, na čelu jim gg Betetto in Banovec, so obdržali svoje partije. Sarasrtro, basovska prekrasna partija velike glasovne razsežnosti in izrednih nižin, ima v g. Betetfru pevca baritonaJne sladkosti, a zadovoljive probujnosti. Posebno je še pohvairiti g'. Janka, čegar Pugeno fe ena njegovih najboljih parrtij m obeta za bodočnost nagel pevčev razvoj.
Zal, da je bik) gledališče, dasi malo dramsko, zopet prav slabo zasedeno.
Fr.G.
Mariborsko gledališče študira Cankarjeve »Hlapce«, s katerimi se (predvidoma 2. oktobra) otvori sezona Poleg tega se pripravlja Zoiajeva »Tharcse Raquin« m pa opereta »Gei-sha«.
šBeležnica
KOLEDAR. Danes:   Ponedeljek, 10. septembra 1928. Katoličani:  Nikolaj,  pravoslavni:  28. avgusta, Tolet.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: <.Razpaljene strasti>. Kino  Ideal:  <Lavra kot rekrut>.
DEŽURNE LEKARNE. Dane*: Ramor, Miklošičeva cesta, Trn-koczy, Mestni trg.
V interesu narodnega gospodarstva
Pepe iz uredništva je bil včeraj v interesu našega narodnega gospodar* stva na velesejmu in pravi', da se nam zastran bodočnosti ni bati, ker se ono, namreč narodno gospodarstvo, jako vsestransko pospešuje ino razvija. Sejmski stražnik, tisti, ki ne pusti sti* kati po tujih žepih, mu je zašepetal na uho, da je prišlo samo včeraj pod ko* sate tivolske kostanje zastran pospeše* vanja prebave in narodnega gospodar* stva 22.000 človekov. Pepe jih ni štel in ne more jamčiti, da jih je bilo res toliko in ne manj ali več. Ampak tisto zastran pospeševanja narodnega gospo* darstva tudi po Pepetovem mnenju drži kakor pribito. Pospeševali so ga najprej konji, žrebci in kobile z žre* beti, potem narodne noše z dečvo, vče* raj pa še petelini, race, gosi, piščanci in naši vrli harmonikarji. Pospeševal ga je hvalevredno paviljon kitajskih atrakcij, v katerem je videl Pepe proti ostopnini 5 Din za odraščene in 3 za vojaki ali otroki damo s sedma glav in šest roka brez noga, pospeševal ga je jako podjetno čevapčičar za drobiš in pristni vinski mošt v podobi destilira* ne pokalice takisto. Na toga bomu so ga pospeševali romarji obeh spolov z nogami navzgor, v baru z rokami pod mizo, tam za plotom ob veseličnem prostoru pa z obrnjenimi želodci.
Sploh imamo Slovenci za tako po* speševanje mnogo razumevanja in Pe* ~>e meni, da bo treba prirediti prihod* nje leto na velesejmu še tekmo vinskih bratcev, ki da ne bo prav nič zaosta* jala za ono plemenskih bikov in naj* boljših pasem perutnine. Slovenci smo tiči in nihče ne dvomi, da bomo zmogli v interesu narodnega gospodarstva tu* di to tekmo.
Od strojepiske do princese
Pred londonskim in nevvvorškim sodiščem bo te dni rešen spor glede ogromne dedščine, ki jo je zapustila grška princesa Leeds. Usoda te dame je v zgodovini ženskih karijer zelo zanimiva. Princesa, ki je umrla 1. 1923. v Londonu, j© vstopila pred mnogimi let v službo ameriškega industrijca Leedsa kot strojepiska. Leeds se je kmalu zaljubil v njo in postala je njegova žena. Ko je njen mož, jekleni kralj, umrl, je zapustil ženi nad 200 milijonov dolarjev. Vdova se je preselila v London in je ustanovila z lady Pagetovo na eni najprometnejših ulic salon, v katerem se je zbirala odlična londonska družba. Kot lepa in bogata dama je imela mnogo kavalirjev, toda drugič se ni hotela poročiti.
Šele. ko je začel zahajati v njen salon grški princ Krištof, je Leedsova vdova prvič pomislila, da bi ne bilo napačno poročiti se, kajti s tem bi postala so-rodnica angleške in španske kraljevske rodbine, pa tudi rodbine bivšega nemškega cesarja. Vojna ji je pa začasno zmešala Štreno. Ko je grška kraljevska rodbina po vojni živela v izgnanstvu v Švici, se je grški princ spomnil milijonov priletne vdove. Preskrbel ji je plemstvo in 1. 1920 sta se poročila. Z milijoni, ki mu jih je prinesl-a bogata vdova, je vodil grški princ v Grčiji monarhistično propagando in tako je bil pripravljen povratek kraljeve rodbine. Z milijoni, ki jih je podedovala Leedsova, se je preživljala vsa grška kraljevska rodbina in njeno spremstvo. Zato ni čuda, da je ostalo od 200 milijonov samo še 15, ko je princesa zbolela in umrla. Zdai bo sodišče sklepalo o njeni dedščini, za katero se poteguje v prvi vrsti nadebudni grški princ.
— Novo kolesarsko društvo. V soboto dopoldne se de vršffl v gostilni čeme v Sneberjih pri Ljubljani ustanovni občni zbor novega kolesarskega društva »Tnsglav« ra vasi Snefcec-je — Zadobrava. Namen društva Je širiti in gojiti praktičen kolesarski sport s skupnimi izletn, dirkaimi in društvenimi prdredltfevami. Izvoljen je bil sledeoi odibor: Predsednik Fran Maček, odbornika Ivan VodriskaT, Franc Anžoč, Joško Prime, F-rauc Pibenuk, Tone DoKd-č, Alojzij Vodinok, Avgust HlebŠ, Ivan Oblak, Ivan Kaan-Šek in Alojzij Taivčar. Občnega zbora se je udeležili tudi predsedniik Zveze kolesarskih društev v Ljubljani tovarnar Fran Batjel, ki je ptndmvfl novo ustanovljeno društvo ter v kratkih, jederoartnh besedah poj a srni 1 vzvišeni namen sporta, zlasti za nase podeželsko ljudstvo. Novo društvo bo v bodočih dneh pristopilo kot dlan v Zvezo kolesarskih društev. Govorila sta še :n pozdravila občna zbor zastopnika kolesarskih društev »Sava« iz Ljubljane ki »Zarje« h Zgornjega Kašlja. Novemu društvu žeMmo obilo uspeha.
Med tatovi.
— Koliko je ura?
— Ne vem. Še nobene nisem mogel ukrasti. MfsJim pa, da jo nocoj uradem.
Usluga
— Menda sem ženo razžalil, ker že ves teden ne govori z menoj.
— Povej mi no, kaj si ji rekel. Zelo ti bom hvaležen za uslugo.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Težka nesreča ali samomor« — Z nožem v rebra. — Deklica pod vlakom. — Ita Rina pojde v Ameriko.   Svetislav Petrovič v borbi z Beograjčankami.
Včeraj zjutraj se je pripetila na zagrebškem kolodvoru težka nesreča. Nekateri so mnenja, da gre za poskus samomora. Prodajalka Marija Barun-duč je krenila zgodaj zjutraj od hiše po Savski cesti proti igrališču športnega kluba Gradjanskega. Pred progo, ki vodi na zagrebški kolodvor, je prodajalka obstala. V istem času je privozil sušaški vlak in zadel prodajalko v prsni koš ter jo vrgel daleč od proge v jarek. Barundičeva je ležala deli časa nezavestna ob cesti, dokler je niso opazili mimoidoči in poklicali rešilno postajo. V bolnici so ji zdravniki nudili prvo pomoč in ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo in ključno kost na levi prsni strani. Ko se je ponesrečenka v bolnici zavedla, je izpovedala, da jo je ob železniškem tini nenadoma popadla čudna omotica, da se ni mogla premakniti. V istem Času je pridirjal sušaški vlak in tako se je pripetila ne-IreČa. Zdravniki ne verujejo, da se je pripetila nesreča in menijo, da je prodajalka, ki je šele 20 let stara, hotela v smrt prostovoljno.
★
Včeraj je bil izvršen v Zagrebu na Horačanski cesti brutalen napad. Napadalec Peter Sudar je bil najbrž pijan. Po poklicu je delavec. V soboto je prejel tedensko plačo in se v gostilni napil. Bil je tako pijan, da se ni mogel vrniti domov in je prespal noč v nekem kozolcu blizu gostilne. Naslednje jutro je Sudar napadel z nožem soboslikar-skega pomočnika Stambolca. Zabodel ga je v levo stran reber in ga težko ranil. Pomočnik se je zgrudil nezavesten na tla. Mimoidoči so ga našli in odnesli v njegovo stanovanje, odkoder ga je rešilni voz odpeljal v bolnico. Redarji so napadalca noiskali in aretirali.
★
Iz Mostarja poročajo, da se je na progi 2itomisliči - Krušenci pripetila pred dnevi nenavadna nesreča, ki pa po čudnem naključju ni zahtevala človeške žrtve. 5-letna Dara Devanda se je igrala ob železniški progi. Ker je bilo vroče, je utrujena legla med obe tračnici in zaspala. Medtem je privoziil tovorni vlak. Vlakovodja ni opazil speče deklice, ker je na dotičnem kraju velik ovinek. Začel je zavirati vlak, ko je že vozil preko deklice. Vlak se je ustavil in vsi so hiteli na kraj, kjer je ležala deklica, da bi videli, kaj se je zgodilo z njo. Na veliko začudenje vseh je mala Dara vstala le malo opraskana po glavi. Izpovedala je, da se ie pre-tmdila, ko je vlak vozil preko nje. Tedaj se je tako ustrašila, da je odreve-nela od strahu in se ni premaknila. Tako je šel vlak preko nje, ne da bi jo ežje poškodoval.
Beograjsko »Vreme« priobčuje daljše poročilo o naši filmski igralki Slovenki Iti Rini - Idi Kravanji. Članek ima naslov: Naša največja zvezda Ita Rina - Ida Kravainja je angažirana pri Paramountu in pride v Beograd pred odhodom v Ameriko. Lepo in popolno fotogenično obličje te naše mlade filmske zvezde I te Rine - Ide Kravanje je nedvomno eden najlepših filmskih obrazov sploh. Ima izredno blag, miren in odkrit slovenski izraz, ki pride najbolj do izraza v lepih velikih očeh. Do tega zaključka je prišel te dni tudi manažer filmskega podjetja Paramoun-ta, ki išče med mladimi evropskimi filmskimi igralkami krasotice za ameriške filme. Ta je videl Ito, odločil se je in ji ponudil angažma. Bilo je jasno, da naša rojakinja ne bo odbila ponudbe, za katero jo zavida na stotine njenih tovarišic. Ona je pristala in položila izpit iz mimike pred amerišikim režiserjem. Izpit je položila s tako dobrim uspehom, da je bil manažer ves vzhičen, kakor tudi ostali člani umetniškega razsodišča. Manažer Filips je priznal, da že dolgo ni videl tako dobre in nadebudne igralke. Ita Rina sedaj končava svojo veliko vlogo v filmu »Zadnja večerja« s partnerjem Marcelom Albanijem. Nato bo še odigrala v Sacha-podjetju vlogo v filmu »Hotel Gavran«. Tako ji bo mogoče odpotovati v Amerieko šele koncem oktobra. Preden pa odpotuje čez veliko lužo, kjer bo morda ostala za vedno, se vrne v Ljubljano, da se poslovi od rodbine in znancev. Koncem septembra pride Ita Rina v Ljubljano, odkoder odpotuje za nekaj dni v Beograd, kjer bodo predvajali film, v katerem igra večjo vlogo.
★
Pred meseci je prišel v Zagreb dunajski igralec Igo Sym. Tedaj so se Zagrebčanke izkazale kot navdušene ljubiteljice filmskih zvezdnikov ter je malo manjkalo, da niso z objemi zadušile ubogega igralca, ki je odnesel na Dunaj zelo zadovoljiv vtis o tempera-mentnosti Hrvatic. Tudi Beograjčanke niso hotele zaostati za zagrebškimi tovariši oami. Da ne zaostajajo prav nič za Zagrebčankami, so pokazale, ko je pred dnevi prispel iz Novega Sada v Beograd Svetislav Petrovič. Na kolodvoru ga je pričakovala tisočglava množica žensk. 2e uro pred prihodom vlaka je bil peron natrpan in ravno tako vsi dohodi na kolodvor in veliki prostor pred kolodvorom. Beograjčanke so se gnetle za boljše prostore. Otroci so se dušili v gneči in jokali ter stokali. Slednjič je prisopihal vlak z veliko zamudo. Kar se je dogodilo ob prihodu vlaka, se sploh ne da popisati. Strahovita gneča, ženski kriki in vtis-
Stev. 106
*SCOVENSKI   NAROD, dne 10. septembra 1928.
Stran 3.
dnevne vesti.
— Izreden uspeh ljubljanskih arhitektov.
Občina mesta Splita je razpisala dva konkurenčna natečaja za načrte dveh osnovnih šol v Splitu. Te konkurence se je udeležil tudi arhitekt Josip Gostaperaria. Njegov sodelavec je bil inž. airh. Saša Dev. Po na-znajenem rezultatu sta edino projekta arhitekta Gostaperaria nagTajena, in to prvi projekt s prvo, drugi pa z drugo nagrado. Razveseljivo je, da je poleg starejšega mojstra mlad, nadebuden arhitekt Saša Dev, učenec našega prof. Plečnika, tako častno odrezal pri tej težavni konkurenci. Čestitamo priznanemu mojstru in mlademu talentu!
— Kongres pravnikov. Društvo »Pravnik* v Ljubljani javlja svojim članom, da je stalni odbor kongresa pravnikov na svoji seji v Zagrebu dne 9. t. m. soglasno sklenil, da se prihodnja skupščina, odrejena na mesec oktober 1938 v Skoplje, radi tehničnih tež-koč odgodi na pomlad 1929 in da se bo vršila po prejšnjih sklepih odbora v Skcpliu. Še ne poslani referati naj se pošljejo glavnemu sekretarju kongresa v Beoirrad preko pravniških društev do 1. dece nora, tako da izide spomenica do novega leta 1929. Prispevki, ki so bili poslani za o<ktoorsko skupščino, veljajo za pomladanski kongres, ako se ne bodo zahtevali nazaj.
_ Iz državne službe.   Za referenta pri
okrožnem agrarnem uradu v Mariboru ie imenovan referent agrarne direkcije v Ljubljani Ivan Verbič.
— V naše državljanstvo so sprejeti: zidar iz Ljubljane Amon Mozetič, poštarica iz Ljubljane Elizabeta Miiller in gozdar iz Kočevja Karel Skoupil.
— Žrebanje kolesarske loterije Jugoslovanske Matice. Včeraj se je vršilo žrebanje številk kolesarske loterije Jugosloven-ske Matice. Glavni dobitek, motorno kolo 3 tfP. je zadela številka 25.070. Dvajset navadnih koles <Luxus» in «Tour de France* pa so zadele številke: 6952. 24.543, V4.972, 25.498, 1912, 21.907, 22.891. 9105. 14.926. 5500, 3432, 16.511, 23.302, 7010. 16.606, 25.460 777, 8950, 29.403, 10.438. Ostale izžrebane številke objavimo postopoma v prihodnjih številkah našega lista. Vendar že danes opozarjamo vse. ki so zadeli kak dobitek, da posije jo svoje srečke v priporočenih pismih na naslov Jugoslovenske Matice, Ljubljana, ^leriburgova ulica 7/II., ter da navedejo naslov, na kateri naj se jim pošlje dobitek.
— Velika skupščina CMD v Novem mestu dne 16. septembra 1928. Zborovanje se \iši ob 11. dopoldne v gimnazijski telovadnici. Udeleženci imajo polovično vožnjo. Na postaji pri vstopu kupilo celn karto ter »tO obdrže, vračajo pa se z isto karto in potrdilom od družbe, da so se udeležili skupščine. Potrdilo o udeležbi dobi vsak pri zborovanju v Novem mestu. Iz Ljubljane vozi vlak zjutraj ob pol 8.. vrne se v Ljuihljuno ob pol 9. zvečer. — Kdor se želi udeležiti skupnega kosila (30 Din), se mora prig isiti z dopisnico ženskiC. M. podružnici v Novem mestu najpozneje do 13. t. m.
— Občni zbor Društva kmetijskih strokovnjakov. V petek 7. t. m. ob 11. se ?e vršil občni zbor Društva kmetijskih strokovnjakov za lnj'bliansko in mariborsko oblast. Udeležilo se ga je nad 40 članov kmeti.rskih strokovnjakov. Kratka poročila predsednika, tajnika, blagajnika, odseka za posmrtno pomoč m preglednikov računov so bila z odobravanjero sprejeta. Staremu odboru je bila izglasovana razrešnica. V novi odbor so bil izvoljeni sledeči gg.: inž. Zidanšek (za predsednika): ravnateli Zmavc. uprav. Habjanič. inž. Mikuž, inž. \Venko. M. Zupane, inž. Muri, prof. Priol, Tavn. inž. R. Lah. A. Dular, inž. Lukman. Prihodnji občni zbor se bo vrši! na željo večine v Celin. Članarina ostane ista. Sledil je referat inž. \Venka o organizaciji kmetijske službe z ozirom na novo uredbo mariborskega obrtnega odbora. Poročevalec je iznesel dobre in senčne strani nove uredbe ter se zahvalil oblastnemu odboru mariborske oblasti za izkazano razumevanje za kmetijsko stroko in kmetijske strokovnjake. Gotove nejasnosti v uredbi bi pa lahko popravil izvršilni pravilnik. Ob 15. uri se je občni zbor nadaljeval z referatom kmet. gospodinjske učiteljice J. Premrov o koristi potujočih kmetijsko - gospodinjskih tečajev in strokovne organizacjie kmetske žene. Tega poročila se je udeležilo tudi več.ie število zastopnic raznih ženskih organizacij. Sprejetih ie bilo tudi nekaj konkretnih sklepov. V soboto se je vršil družabno - poučni izlet v Bohinj. Vsi udeleženci so si ogledali Jubilejno kmetijsko razstavo.
— Razpisana služba. Po naredbi ministrstva za Šume in rudnike z dne 3. t. m. se razpisuje na rudarski šoli v Celju izpraznjeno mesto profesorja za jamomer-stvo, opisno geometrijo, gradbe in pripremo. Kandidati, ki morajo biti državljani kraljevine SHS, popolnoma zmožni državnega jezika in absolventi višje rudarske šole, ki morajo imeti primerno prakso in ki so zadostili vojni obveznosti, naj vlože s potrebnimi izvirnimi spričevali ali s spričevali v overovljenih prepisih opremljene prošnje potom rudarskega glavarstva v Ljubljani na ministrstvo za šume in rudnike najkasneje do 22. t. m- Prosilci se opozarjajo na določbe Čl. 4 in 12 zakona o civ. uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Zahteve se naj navedejo v prošnji.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 27. avgusta do 2. septembra je bilo v ljubljanski oblasti 22 siučajev svinjske kuge, 17 svinjske rdečice, 4 vraničnega prisada, 5 mehurčastega izpuščaja goved, 1 garij m 1 čebelne gnilobe. V mariborski oblasti je bilo 3. t. m. 41 slučajev vraničnega prisada, 58 svinjske kuge, 16 svinjske rdečice in 1 konjskih garij.
— Dražba lova. Lov občine Gotenice se bo oddajal v zakup za dobo od 1. decembra 1928 do 31. marca 1934 na javni dražbi dne 24. novembra ob 11. pri sreskem poglavarju v Kočevju.
— Opozorilo prevzemnikom državnih del! Ker so nekateri prevzemniki državnih del, oziroma naprav hočejo izogniti dolžnosti prijave svojih zaposlenih delavcev, odnosno plačila zavarovalnih prispevkov, je rninistrstvo javnih del dalo nalog vsem podrejenim organom, da nobenemu prevzemniku oddanih del ne izplačajo zaslužkov; če ne prinese od pristojnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev potrdila, da je vse delavce pTfjavil in zanje r/ačal prispevke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev bo šel vsem prizadetim na roke na ta način,
da jim bo izstavljal plačilne naloge redno vsak mesec f>a isti <htn. Potrdila o plačanih prispevkih pa bo izdaja* po želji.
— Edina slovenska osnovnošolska učna knjiga iz prirodoslovja je knjiga »Prirodne sile In njihove uporabe*, ki jo ie sestavil F. Flere. Razen preprostega in metodično prav posrečeno obravnavanega, bogato ilustriranega gradiva, ki služi tako učitelju za obravnavo, kakor učencem za ponavljanje, obsega knjiga tudi strokovno, pa poljudno obdelano in s preprostimi diagrami pojasnjen *radio«, ki vedno bolj postaja ne-obhodoa uporaba elektrike v človeški omika^ — Knjigo, ki se lahko kosa s podobnimi deli drugih književnosti, začetkom Šolskega leta prav toplo priporočamo. Po oceni in priporočilu glavnega prosvetnega sveta jo je odobrilo tudi ministrstvo prosvete kot učbenik za prirodoslovce v višjih razredih osnovnih šol. Izšla je v Učiteljski iskarni, dobiva pa se za ceno 16 Din po vseh kn:i-garnah.
— Vreme. Vremenski preroki se g4ede letošnje jeseni menda ne bodo zmotiM. Tako lepega vremena čez poletje in tik pred jesenjo ž davno nismo imeti, kakor ga imamo letos. Barometer je sicer nekoliko padel, vendar se pa poslabšanje vremena vsaj začasno še ni bati. Danes zjutraj je kazal 765.5 mm, temperatura ie znašala 15 stopinj. Tudi včeraj je bilo lepo po vsej državi. Temperatura je povsod znatno poskočila in v nekaterih krajih so imeli občutno vročino. V Skopliu je bilo 34 v Beogradu in Splitu 33, v Dubrovniku 30, v Zagrebu 29, v Mariboru 28, v Ljubljani 27 stopinj. V Ljubljani smo imeli najnižjo temperaturo, vendar se nam je pa zdelo vroče, ker je bilo v soboto in vjčeraj popoldne zelo soparno.
Najcenejši nakup vseh šolskih potrebščin in šolskih knjig
M. TI ČAR, Ljubljana
Iz Ljubljane
—lj Pogreb Filipa Supančiča. Včeraj ob 15. se je vršil pogreb ljubljanskega mestnega stavbnika, bivšega dež. poslanca g. Filipa Supančiča. Žalni sprevod je o tvoril oddelek sokolske konjenice, za mrtvaškim gala vozom pa je sledila pokojnikova rodbina in lepo število uglednih Ljubljančanov, med njimi predsednik viš. dež. sodišča dr. Rogi-na, ljubljanski narodni poslanec g. dr. Albert Kramer, mestni župan dr. Dinko Puc, vele-industrijalec g. Dragotin Hribar, starosta JGZ g. Josip Turk, predsednik SPD dr. To-ininšek. veletržec g. Rohrmanm. mnogoštevilni osebni prijatelji pokojnika in drugo občinstvo.
—lj Naprava trotoarja na Celovški cesti, ki je bila že dolgo ena izmed najpotrebnejših regulacij, se izvršuje sedaj v odseku med Keršičevo gostilno in staro šišensko cerkvijo; položeni so že široki granitni robniki in obenem se izravnava tudi nivel, ki je bil do letos posebno v estetskem pogledu zelo neprimeren. Položeni granitni robniki dajejo Celovški cesti vse drugačen, lepši izraz, nego smo ga bili navajeni dosedaj. Mestna občina, ki ta dela izvršuje na sicer erarski cesti, namerava urediti trotoarski pas na ta način, da bo ob hišah položen 3 in pol metra širok bazal-toidni pločnik, namenjen pešcem; med tem pločnikom in granitnimi robniki pa je predviden še 2 in en četrt metra širok pas, posut s finim peskom; po tem makadamskem pasu bodo lahko po potrebi vozili kolesarj in mlekarski vozički, da se izognejo in napravijo prostor velikemu vozov-nemu prometu na cestišču samem.
—U Lepi kopalni dnevi. Čeprav smo že v septembru, vlada še vedno prava poletna vročina. Saj je včerai barometer kazal celo 27 stopinj vročine, kar te za sedanji čas gotovo nekaj izrednega. Zato ni čuda, da so ti dnevi za kopanje še prav prijetni in da jih kopalci izkoriščajo. Tako se je n. pr. včeraj na Ljubljanici in Savi. v Koleziii in drugod kopalo še nnogo ljudi. Na Ljubljanici sami je bilo okoli 400 kopalcev. Voda je bila zelo prijetna in je imela 19.5 stopinj C. Vročina je bila tako občutna, da je nekatere popolnoma ožgalo in so nanovo zagoreli
—U V aeroplanu nad Ljubljano. Aeroklub
ie povabil v soboto našega urednika v svoj aeroplan <Ljubljama» in pilot gosp. Čolnar ga je popeljal nad mesto. Pogled iz ptičje perspektive na mesto in občutek, ki ga ima človek, ko se prvič dvigne v zračne višave in ne čuti pod seboj nobene trdne opore, se ne da popisati. To ie treba doživeti. Aeroplan «Ljubljana» je izredno precizno konstruiran, motor deluje brezhibno in pilot gosp. Čolnar starta in pristaja z neverjetno spretnostjo tako. da i na potnik občutek, da sedi doma v fotelju. Nepopisen je pogled iz zračnih višav na mesto in okolico. Ze sam občutek, ki ga ima človek, ko se dvigne prvič v ptičje carstvo, je .reden malenkostnega prispevka za polet. Ljubljančani se pa menda aeroplana še boje, kajti drugače si ne moremo razlagati dejstva, da letajo večinoma prebivalci periferije. Zanimivo pa je, da odihaia vsak pa-sažir z letališča s trdnim skflepon. da se pri prvi priliki znova dvigne v zrak. Vsi, ki so leteli z aeroplanom »Ljubljana*, priznavajo, da je strah pred »velikim tičem» popolnoma neutemelien.
—lj Nagradno tekmovanje samostojno letečih modelov. Aeroklub «Na$a krrla* v Ljubljani priredi v oktobru I. nagrodno tekmovanje palica sti h modelov. Pogoje za tekmovalce In točen razpis dobe reflektanti v tajništvu. Kazino II. Tekmovalo! so vabljeni na sestanek v petek 14. t. m. ob 18. uri v čitalnici Aerokluba, Kazino II., soba Udruženja inžetrjerjev in arhitektov. K tekmovanju bo pripuščena tudi Javnost, Nagrade bodo obstojale v prehodnem darilu, obstoječem iz precizijskega modela Rornier-VVaJ, dalje iz I. nagrade, ki bo obstoiate v brezplačnega leta nad letališčem v Šiški in ne-Liubljano, II. nagrada, obstoječa iz brezplačnega leat nad letaflščem v Šiški m ne-kaij modernih knjižic o letalstvu.
—U Razpisana služba. Mestna občina ljubljanska razpisuje službeno mesto četrtega strojnika v9centrali mestne elektrarne. Prošnje je vlagati pri personalnem referentu mestnega magistrata (soba št. 38) do 25. t. m. z dokazili o jugo slovenskem držav-
ljanstvu, sorskimi in učnimi spričevali, zdrav srvenim in nravstvenim iz>pričevalom. Prosilci se morajo izkazati, da so izučeni ključavničarji z večletno prakso pri večjih električnih obratih s parnim pogonom m EMeselovimi motorji.
—I j Stoletnico Tolstega proslavi delavska kulturna organizacija « Svoboda« v Ljubljani jutri 11. t. m. ob pol 8. zvečer v restavraciji pri «Levu» na Gosposvetski cesti. Predaval bo o Tolstem dobro znani predavatelj gosp. dir. Henrik Turna. Vse delavce in nameščence vabimo, da se polnoštevtlno udeleže tega predavanja,___
Pnmn, dna, taks. umiki prnu ii iflji - .JURIJA"
Vilharjeva ceeta iza Ot. koL), Kralja Petra trg 6, Miklo-- iićeva cesta 4 — Telefon štev 2820 ^—
—lj Ustanovitev delavskega abstinentske-ga društva. Jutri 11. t. m. se vrši v prostorih »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije*, Gledališka ulica 8 (palača Pokojninskega zavoda za nameščence) ustanovni občni zbor cDelavske abstinetske jednote*, prvega delavskega treznostnega društva, ki naj bi bilo temeitj široko raizviterou trezno-stnemu gibanju v vrstah manuelnega in intelektualnega delavstva. — Kot delegat zagrebške cRadničke Apstinentske Zajednice* prihaja na občni zbor «Đeđavske abstinent-ske jednote» njen uManovitelj Josip Plan-kar iz Zagreba.
—U Vldovlčev klub v Ljubljani otvori dne 1. oktobra svoje običajne večerne tečaje, kjer se predavajo vsi gimnazijski predmeti in jeziki po prvovrstnih predavateljih. Prijave ter eventualne informacije je vposlati najkasneje do 15. t. m. na naslov kluba, šola na Ledini.
—lj Podjeten gospod z Rakovnika. Neka gospa je bila te dni s svojo šestletno hčerko na Golovcu. Mati je odšla naprej po gozdu, hčerka je pa nekoliko zaostala med visoko reso in praprotom. Kar je začula mati za seboj prestraien klic svoje hčerke in ko se je obrnila, ie zagledada nekega gospoda z Rakovnika, ki je urnih korakov bežal v gozd. Gospod je imel baje slabe namene in zato bi bilo dobro, da bi se policija zanimala zanj. Dotična gospa le baje prijavila zadevo nekemu stražniku, ki je pa dejal, da ta stvar ne sme priti na dan.
Iz Celja
—c. Pobegnil |e od doma 161etni učenec III. razreda meščanske šole v Cerju Otmar Goršek, sinček Ivana Gorska v Gosposki ulici. Sumi se, da je odšel skupaj z nekim tovarniškim delavcem, 16 let starim Josipom Krulcem v Zagreb. Oba sta se večkrat izrazila, da jo bosta popihala v svet za srečo. Goršek je velike in močne postave, zagorelega obraza, kostanjevm las in rjavih oči. S seboj je odnesel vso obleko, kar jo je posedoval.
—C Tatvina dvokolesa. Neznan ljubitelj dvokoles je odnesel zidarskemu poiirju Karlu Tržanu dvokolo znamke «Waffenradi», ki ga je pustil pred hišo v Gosposki ulici št. 11.
—c Umrla je v celjski javni bolnici 6. t m. Marija Toman, 451etna zasebnica iz Zgornre Ponikve; v Celju je umrla ga. Jožefa Pann, 69 let stara zasebnica in vdova po sodnem oficijalu.
—c Tatvina. Zobozdravniku dr. Sadniku je brvši njegov zobotehnik E. K. ukradel 3000 dinarjev iz ateljeja in pobegnil.
—c. V celjsko bolnico so priipelfalti gosp. Alojza Potrča, kaplana v Loki pri Zidanem mostu. Padel je s kolesa in si prebil lobanjo.
—c Ljudsko vseučilišče ima svoj občni zbor 21. t. m. ob 18. uri v meščanski šoli z običajnim dnevnim redom.
—c »Celjsko pevsko društvo« sklicuje pivo skupno pevsko vajo za torek, dne 11. t m. ob 20. uri v pevski sobi (bivši Čitalnici) v Narodnem domu v Celju. Odbor orosi vse člane-pevce in pevke, da se te vaje polnostevilno udeležijo ter vabi tudi vse druge pevce, ki imajo volio sodelovati v zboru, da se vaje udeležijo. Posebno vabi
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno blešča-lo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
MILO
odbor tudi novodošle pevce, ki še niso včlanjeni, na pristop in obisk vaj. — Koncert z izbranim sporedom, med drugim večja sklad ba z orkestrom, se vrši začetkom decembra t. 1. — Za mnogobrojen odziv prosi odbor CPD.
Sejmska legitimacija pripoveduje
Kako je romala sejmska legitimacija od gospodarja do gospodarja, od moža k ženi, bratrancu, tašči, stricu, dedu itd. itd.,
dokler je niso vrgli v smeti.
Ljubljana, 10. septembra.
Takoj prosim, da me ne zamenjate z navadno vstopnico ali s tramvajskim voznim listkom, ki ga lahko zmečkate v telovniku ali pa vržete na cesto. Povedati moram, da cenim sebe mnog*.* višje in da nisem navaden vozni listek, marveč se me je že prijelo ime legitimacija.
Pomladi, t. j. v juniju in jeseni, igram važno vlogo. Vse me spoštuje in ceni. Seveda so nekateri taki, ki se me malone sramujejo in me nosijo v zadnjem hlačnem žepu, odkoder zagledam beli dan samo po potrebi. Toda moje mesto je v listnici na prsih, kajti nisem muha enodnevnica, marveč stalna sejmska legitimacija ali eper-manentna*. In zdaj vam hočem povedati, kaj vse sem doživela in kaj se mi je pripetilo od rojstva do žalostnega konca v smeteh.
Kdor misli, da sem se grela samo na enih prsih ali ležala samo v eni listnici, se temeljito moti. Ne, mnogi so me imeli radi in stanovanje sem opetovano menjala. 2e takoj prvi dan — oe se ne motim, je bilo to zadnjo soboto — sem kar Štirikrat menjala gospodarja.
Kupil me je neki gospod, ki se je pripeljal v avtomobila na sejem. Odrinil je same tri <kovače>, me predstavil mimogrede sejmskemu stražniku in se izgabil v gneči na sejmu. Na sejmu ga ni držalo dolgo. Videla sem samo, da se je zanimal za perzijske preproge, nekaj časa je <gli-hal>, potem naroČil, sedel zopet v svoj avto In peljala sva se domov. Mene je poklonil tvojemu šoferju, češ: Francelj, tu imate, ob priliki mi jo zopet posodite I
Francelj me je spoštljivo spravil v listnico, zavil počasi za vogal, nato pa se je zaprašilo za nama. Hitrostna nra je beležila 60, 70, 80 in 90 km. Brr... Bilo me je sicer malce groza, toda že smo se ustavili pri Micki. Micka je bila Franceljeva punca. Oci so ji svetile veselja in zenice so se ji širile, ko me je zagledala. Pogledala je Francija tako zapeljivo, da se mu je kar sroe tajalo. In Franoelj je pognal proti sejmo.
Micka me je varno shranila na prsih, kajti Francelj ji je zabičil, da nisem njegova in da ga utegne gospod še pobarati, kam me je dejaL Stražnik pri vratih je bil že nervozen, ker me je Micka tako dolgo vlekla izza nedrij. Nato se je poslovila od Francija in odšla na sejem. Ogledala si je vse lepo po vrsti, postajala pri vsaki koji in vzdihovala. Najbolj ji je bil všeč parfum, pa tudi velikanske peči v paviljonu H so ji ugajale. <To bi se kuhalo! Kar samoI> si je mislila sama pri sebi. Micka je namreč kuharica. Kupila si je za 1 Din sladoleda, mikali so jo tudi čevabčiči, pa se ji je menda zdelo škoda denarja. Pač pa je zavila na vrtiljak. Bilo je nebeško, ko se je pojala in ujčkala, vendar ni imela pravega miru. Bala se je, da ee ji izmuznem in ie tesneje me je stisnila na prsa.
Potem je sejem zapustila. Zunaj je stal nekdo, ki ji je živahno kimal. Mislila sem si: No, ta je pa dobra, šoferja nima zadostil Toda bil je samo njen brat, ki je slučajno postaval pred paviljonom. <0 Micka, ali imaj legitimacijo?* Seveda, je Mirka naglo pritrdila in tako sem bila kmalu v listnici njenega brata. Namršil je obrvi in resno je zrl predse, ko je stopil na sejmišče. Sejmskemu stražniku, ki je zahteval vstopnico, je samozavestno odgovoril, da ima pergamentno! In odšel je sigurnih korakov proti paviljonom. Rudi je po poklicu muzikant. Zanimal se je samo za harmonike in oči je pasel na vseh kojah, kjer je hre-ščela harmonika Potem si je privoščil kranjsko klobaso. Plačal je s metuljčkom, ki se je v listnici tiščal mene, kovače je pa vtaknil nazaj v listnico. Mene je malo pobožal in opazila sem, da je moja svetlo-zelena uniforma potemnela. Dobila' sem masten madež. Franclju je bio takoj žal in vtaknil me je v drug predalček. Potem je listnico zopet spravil v žep, iz drugega žepa je potegnil dinar in stopil k nabijaču. Mahnil je po Lukasu, da se je siromak prekopicniL
Videla sem tudi, da je metal <knedelj> v pajace in zapičil topiček s tako silo v
cilj, da je počilo kakor na fronti. Bata sem že, da me je prestrelil.
Večerilo se je že in Rudi jo je mahnil domov. Na promenadi je srečal Jako. Z Jakom sta 6i bila dobra znanca in prvo vprašanje je seveda bilo: cRudi, ali si bil na sejmu? Ali imaš legitimacijo?» Rudi je svečano pritrdil. Jaka je bil seveda takoj navdušen in tako sem kmalu četrtič menjala gospodarja.
Bilo je okoli 17. Jaka je imel rdeč noa in zdelo se mi je, da je dišal po vinu. Takoj je zavij na sejem in se ustavil v paviljonu G. Mimogrede moram omeniti, <la je dal Jaka prijatc-lju častno besedo, da me drugega dr.e vrne. Vratarja, ki ga je ustavil in vprašal, Če je legitimacija r<?s njegova, je nahrulil z nesramnežem... V paviljonu G je pokušal. Vse po vrsti. Mi?Iim, da je pokril 30 <glažckov». Bilo mu je zelo hudo, ko so paviljon G ob šestih zapili. Potolažil se je pa, videč, da je v drevoredu še več takih ko j, kjer <bog roki ven moli>. Ustavil so je tudi tam in pil ves večer. Cim je segel v listnico, je v ujego-vi roki izg:nij kovač ali pa dva. Op:»zi!a sem proti polnoči, da se kovači hitro redčijo in naposled sem ostala sama. Jaka je imel že kalne oči, pograbil me je in rek^l <Se liter gorb Oštir pa je dejal: Xa legitimacijo ne dam nič! Jaka je robato zaklel in že je hotel oditi domov. Pa je zagledal širokoplečega Lipeta. Zjasni] se mu je obraz. Z Lipetom sta se ko j pobotala in kupil me je za polič cvička.
Jaka se je potem izgubil in nikoli več ga nisem videla. Lipe me je pa skrbno shranil in drugi dan me je našla njegova žena v listnici. Poslej sem služila vsej družini. Najpreje si je sejem ogledala žena, nato njen bratranec, pa njena tašča, prišel je tudi ujec, pa stari oče in tako dalje. Vsi so me imeli v časteh, vsi so me čuvali kakor punčico svojega očesa. Iz listnice sem romala v listnico, od nedrij do nedrij. Videla sem mnogo lepega, pisanega in pestrega, ogledala sem si korenje, ki so ga mrcvarili, pa čebele v panju. Videla sem kislo mleko in vrtiljak, bike in harmonikarje. Videla sem sploh vse, kar se je le dalo videti in pogledati in vmes tudi mnogo pregrešnega.
Zdaj je konec mojega romanja. Zamorec je storil svojo dolžnost... Vrgli so me med smeti. — Pa brez zamere! Drugič povem kaj več I
POMOTA.
— Vaš obraz se mi zdi nekam znan. Gotovo sem ga že nekje videl.
— Nekje? To ni mogoče, kajti že od rojstva ga nosim vedno na istem kraju
9lf.su 4«
• SL'UVrTNSKi   N A K O D» dne 10. septembra 1928.
Mev ivo
Edgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN
»Saj se spominjate mojega pokojnega brata?« Oberzohnov glas je bil hripav od besa. Tedajci je padel, baš pred Gonsalezom, žarek na <njegov obraz.
»Digt>y! Ostanite, kjer ste!« je za-rjul Leon.
Pok strela mu je zopet vrnil zavest. Videl je, kako je zaprasketala opeka nad odprtimi vraiti, začin* je šum kratkega boja in se naglo obrnil z naperjenim revolverjem.
Oberzohn je bil potisnil deklico pred se, da ga je zakrila pred napadom; pod njeno ramo je gledala cev Mauserjeve pištole.
»Tecite!« je deklica viknila Gon-salezu.
Obotavljal se je za sekundo. Zopet se je zacul strel in krogla se je odbila od vrat. Leon ni mogel ustreliti. Oberzohn se je tako skril za dekletom, da bi bil pravcat čudež, če bi hotel zadeti Oberzohna in zgrešiti deklico. In poteim, ko se je doktor i z vil iz objema roke, ki mu je oklepala zapestje, je stekel po stopnicah nizdol in izginil v temi. Sekundo za tem so se vrata zaloputnila. Leon je cul premikanje zapahov in rožljanje, ko je veliki železni drog padel v ležaj.
Leona je iprevzefl čuden občutek: kakor da so se vrata citadele zaprla za njim.
Dr. Oberzohn se je bil vrnil neopazen, čeprav je bila noč svetla. Pripe-Hal se je bil skozi majhno zatvornico in se je bil ustavil na malem nabrežju ter izkrcal svojo neprostovoljno potnico.
Digby je bil pravkar, kakor mu je bilo ukazano, pregledal zemljišče in je bil tisti trenutek tako daleč od barake v kanalu, da ni mogel biti delj. Oberzohn je bil brez zaprek prišel do hiše. Luč v preddurju mu je bila svarilo, da je nekdo tam. Kdo? Koliko? Tega ni mogel slutiti.
»Sezujte čevlje!« ji je zarenčal na uho.
Storila je po ukazu.
Karkoli bi se moglo zgoditi, ni smel izgubiti kontakta ž njo in ji dati prilike za beg. Z eno roko jo je pograbil za ramo v drugo je vzel svojo veliko Mau-serjevo pištolo, se tiho splazil v pred-durje, prisluhnil in kmalu prepoznal nenapovedanega gosta.
Vse se je odigralo tako naglo, da se Mirabela ni ničesar več spomnila razen tega, da je v obupu udarila Oberzohna po roki, da bi mu izbila orožje, ki je bilo naperjeno na Leonovo hrbtenico. Nemo je stala, ko je starec zaklepal težka vrata, in potem je šla pokorno pred njim iz sobe v sobo. Videla je dolge omare v vroči sobi in prevzel jo je čuden strah. In potem se je začela pravcata runda po vsej hiši. Treba je bilo zapreti oknice in marsikaj drugega.
»Vi boste ostali tu!« ji je zapovedal. »Ne vem, kaj pripravlja policija. Morda bodo streljali. Tudi jaz znam streljati.«
Ključavnica na Mirabelinih vratih mu ni bila dovolj; šel je v svojo delavnico, poiskal žabnico, kljuko in primerno ključavnico in je žrtvoval dobršno uro, da je te varnostne naprave pritrdil na Mi-
rabelina vrata. Naposled je bilo delo končano in se je odpravil, da predloži situacijo štirim na njej zelo zainteresiranim možem.
Odklenil je masivna vrata, pozval potrte bandite venkaj in jim je v zelo kratkih besedah razložil položaj in nevarnost.
»Za vsakogar izmed vas ima angleška policija pripravljeno zaporno povelje. Ne maram vam ničesar prikrivati. Vem vse. Danes popoldne je bila policija tu. Meni ne morejo blizu, ker ničesar ne vedo o meni in mi ničesar ne morejo dokazati! V najslabšem primeru me vtaknejo za nekaj let pod ključ. Toda z vami je stvar druga!«
»Ali že zunaj čakajo na nas?« je eden izmed njih vprašal nezaupno. »Zakaj če so zunaj, moramo naglo odpraviti.«
»Nikamor ne pojdete, niti naglo niti počasi!« je zaoovedal Oberzohn. »Oditi odtod pomeni toliko, kakor pasti policiji v roke! Ostati tu pomeni, da boste lahko svobodno odšli in da dobite še denar po vrhu, Če se boste pokoravali •mojim navodilom!«
»Kakšen je vaš načrt?« je vprašal Cuccini. »AH se boste branili?«
»Seveda se bom,« je prikimal Oberzohn. »Tak je moj načrt: Gor imam zaprto mlado Mis. Njej ne bodo hoteli storiti ničesar zalega. Da, nameravam se braniti.«
»Ali mislite, da bomo hišo lahko branili?« je vprašal eden izmed mož, ki jim Oberzohnov načrt oči vidno ni bil posebno povšeči.
»Branil jo bom tako dolgo, da se bodo naveličali obleganja in da bodo predlagali pogajanja.«
Cuccini je nervozno grizel nohte.
»Jaz bi ne bil kaj rad obešen, boss!« je zagodrnjal. »Meni se močno zdi, da je na vas krivda, da tičimo v tem ne-všečnem položaju!«
»Potem se pobrigajte, da se rešite!« je ujedljivo odvrnil Oberzohn. »Evo, tamle so vrata! Pojdite, če ravno želite! Zunaj je policija! Začnite ž njo pogajanja! Pred nekaj dnevi ste bili v lepih škripcih. Kdo vam je tedaj pomagal? Doktor Oberzohn! Slehernemu izmed vas je namenjena dosmrtna ječa. In jaz — jaz se upam tudi sam braniti svojo hišo. Ostanite pri meni in vsakdo izmed vas bo od mene dobil večje imetje, kakor ga je kdaj videl v sanjah. Še več; vrhu vsega boste tudi svobodni.«
»Kje je Gurther?«
»Mrtev — ponesrečil se je!« Oberzohnov obraz je postal nervozen. »Da, ponesrečil se je,« je ponovil Oberzohn in čeprav jim je povedal vse po resnici, mu vendar niso verjeli.
»Moramo se odločiti.«
Cuccini se je šepeta je posvetoval s svojimi prijatelji
»Kolik bo naš delež?« je vprašal.
Oberzohn je imenoval vsoto, ki jih je začudila.
»Govorim čisto resnico. V dveh dneh bom v posesti zlatega rudnika, ki je vreden milijone.«
Delal se je, kakor da še nikdar ni govoril drugega kakor resnico; povedal jim je vso istorijo o zlatem hribu brez slehernega pridržka. Njegovi agenti v Lizboni da so od ministrstva že dobili pismene pravice na parcelo in na zlate rudnike na njej. In kakor hitro bo 14. junija odbila dvanajsta ura, bo zlato polje v Biskari avtomatično prešlo v njegovo posest.
Tragična smrt priletne berlinske zvodnice
V petek zvečer se je odigrala v Berlinu pretresljiva ljubavna tragedija« — Letalski poročnik Beese je ustrelil svojo ljubico
Pussy Uhlovo in sebe.
V petek zvečer je bila v Berlinu ustreljena dama iz polsveta, slovita demimondka Pu9sy Uhl, ki je nekoč v vsem javnem življenju igrala veliko vlogo in je bila znana pod imenom »Grande dame«. Ustrelil jo je njen ljubimec, letalski poročnik Beese.
Predzgodovina te krvave tragedije, ki je v Berlinu vzbudila splošno pozornost, sega mesec dni nazaj. Pred dobrim mesecem so namreč našli v de-mimondkinem stanovanju težko ranjenega mornarja Heina^ dočim je bila Uhlova lažje ranjena. Policija sprva ni mogla pojasniti misterijoznega dogodka. Uhlova je namreč trdila, da je na njo in na mornarja streljal grof Armin. Policija dozdnevnega grofa nikakor ni mogla izslediti. Morda bi ostal zagoneten dogodek nepojasnjen, da se ni nekega dne na policiji javil sam poročnik Beese, ki je priznal, da je v silo-branu streljal na Haina, obenem pa ranil Uhlovo. Policija je dognala, da je Beese iz ljubosumnosti streljal na mornarja, vendnar ga je kmalu izpustila, ker je dokazal, da je ravnal v silo-branu.
Poslej sta Beese in Uhlova živela ločeno. Nekako pred 14 dnevi sta se pa zopet pobotala in sklenila sta nadaljevati staro življenje. Beese je Uhlovi obljubil poravnati vse njene dolgove. V sredo je prišel k nji in s seboj je prinesel dve steklenici šampanjca. Uhlova je bila sicer prijazna, toda imela je velik strah pred njim. To je omenila tudi svoji sobarici, češ, da ima Beese vedno samokres pri sebi. Vendar je bil Beese prav dobre volje in nič ni kazalo, da kuje zavraitne naklepe.
Ostal je pri demimondki še drugi in tretji dan. V petek je sobarica odšla z doma in ta čas se je v stanovanju odigrala krvava drama. Ko se je sobarica okoli 23. vrnila, je našla vrata
zaklenjena in zapahnjena. Ker se na ponovno trkanje in klicanje ni nihče odzval, je sobarica slutila nesrečo in poklicala je policijo. Policija je siioma odprla stanovanje. Uhlova in Beese sta bila že mrtva. Oba stan imela prestreljeno glavo, kri jima je tekla iz ust in ušes. Policija je dognala, da sa se sprla, v prepiru pa je Beese najbrž segel po samokresu in pognai najprej Uhlovi kroglo v glavo, nato pa si je tudi sam končal življenje.
Uhlova je igrala kot rečeno nekoč v berlinskem javnem življenju veliko vlogo. Kot hčerka preprostega krojača je prišla v Berlin, kjer je zaradi svoje lepote kmalu zaslovela. Mladenka pa je bila navdušena za pustolovščine in kmalu je občevala samo z odlično družbo. Denarja je imela vedno v izobilju, toda ceniti ga ni znala. Berlin, Pariz, Monte Carlo . . . Vsak čas je bila kje drugje Pussy je v svoje mreže lovila grofe in barone, petične magnate in kneze. Poročila se je z nekim nadporoonikom, kateremu je pa po poroki pobegnila in mu za spomin odnesla 25.000 mark. Cesto je imela opravka tudi s policijo, kajti njene manipulacije niso bile vedno poštene.
Ko je postala matrona in ko se za njeno ljubezen ni nihče več ogreval, je začela špekulirati, obenem pa je postala zvodnica. Tik pred svetovno vojno se je radi nje ustrelil neki častnik, k! je napravil kopico dolgov. Pozneje ^ morala priletna zvodniica v zapor. Obsojena je bila na 3 in pol leta ječe. Po vojni je ustanavljala igralnice in konzorcije, s katerimi pa ni imela si^^e. Ko se je seznanila z Beesejem, je bila v obupnem finančnem položaju. Z Beesejem je snovala načrte za nove pvdvi-ge, nenadna drama ji je pa prekrižala vse račune.
Svetlobni žarki, ki lahko ustavijo vlak
Senzacijonalen izum nemškega inženjerja. — Odgovornost strojevodje preide na mehanizem. — Železniške nesreče bodo
izključene.
V Nemčiji se je pripetilo zadnje čase več težkih železniških nesreč, ki so zahtevale mnogo človeških žrtev in povzročile ogromno materijelno škodo. Zato se je začela tudi širša javnost zanimati za izpopolnitev varnostne službe na železnici. Od vseh strani so se čule pritožbe, da železniška uprava premalo skrbi za varnost potnikov in njihovega-imetja. Prometno ministrstvo je prejelo od lajikov in strokovnjakov mnogo načrtov in predlogov o izpopolnitvi varnostne službe. Lajiki in strokovnjaki so predložili ministrstvu iz lastnega nagiba razne patente in izume, med katerimi je eden naravnost fantastičen. Nemška tehnika si zadnje čase prizadeva, da bi prešla odgovornost za varnost vozečega vlaka s strojevodje na mehanizem, ki ni podvržen zunanjim in notranjim vplivom, kakor je človek. Nemške železnice nameravajo uvesti mehanizem, ki ga je
izumil inženjer Baseler. Gre za izum, ki regulira energijo lokomotive s svetlobnimi žarki.
Skoro nemogoče si je misliti, da bi mogli svetlobni žarki ustaviti vlak, ki drvi po železnici s polno paro. Toda nemška tehnika ne pozna nobenih ovir in tako se je tudi ta senzacijonalen načrt posrečil. 2e prvi poizkusi so dokazali, da bo igrala nova mehanična naprava v železniškem prometu zelo važno vlogo. Nemški inženjerji so postavili ob železniški progi velika zrcala, ki imajo nalogo kontrolirati hitrost vlaka in ga ustaviti takoj, čim je dano z bližnje postaje znamenje, da je proga zasedena. Doslej je moral strojevodja strogo paziti na signale in takoj reagirati na nje. Odslej bo pa vlak reagiral na signale brez strojevodje. Štiri ali šest zrcal postavijo na gotovih razdaljah ob železniški progi. V hipu, ko se proga zapre,
se zrcala avtomatično odpro. Cim se jim približa vlak, zažari reiiektor na lokomotivi, ki obseva zrcala tako, da razvijajo zaviralno silo, potrebno za ustavitev vlaka. Žarki obnove prekinjeni električni tok, ki vpliva na zavoro tako, da začne takoj delovati. Cim bi torej strojevodja ne opazil pravočasno signala in bi ne zmanjzšal hitrosti vlaka tako, da bi se preveč približal signalu in bi vlaka ne mogel več ustaviti, stopi v akcijo prvo zrcalo, ki zniža s sistemom optičnih ieč hitrost vlaka recimo od 100 na 60 km. Drugo zrcalo zniža hitrost vlaka na 40, tretje na 20, zadnje ga pa popolnoma ustavi. S tem bo na eni strani odstranjena nevarnost, ki preti vlaku, če strojevodja prezre signal, na drugi strani pa tudi nevarnost, ki bi nastala, če bi strojevodja vlak prehitro ustavil.
Zdaj preizkušajo inženjerji zanesljivost zrcal in njihovo varnost pred iz-premembami. To moderno napravo postavijo na vseh nevarnih krajih, zlasti na ostrih ovinkih, da se bo hitrost vlakov avtomatično zmanjšala in da bodo železniške nesreče izključene. Cim se posrečijo ponovni poizkusi in čim se izkaže, da je ta varnostna naprava zanesljiva, bo uvedena na vseh nemških železnicah.
Nesreča na manevrih
Češkoslovaška armada je imela te dni manevri, ki so se zaključili s pretresljivo tragedijo mladega vojaškega letalca. Tragedija je zakrivila neprevidnost. V petek zgodaj zjutraj so se dvignila tri vojaška letala pod poveljstvom poročnika Tuksa. Ko so letela nad pokrajino južno od Moravske Trnove, je poročnik Fuks opazil, da je padel iz enega letala opazovlaec in sicer iz višine 1200 metrov. Poročnik se je takoj spustil nizko nad gozd, kamor je padel nesrečni opazovalec. Ker se pa ni mogel spustiti, je bilo vse njegovo prizadevanje, da bi opazil nesrečneža, zaman. Zato se je vrnil na letališče ter odšel z oddelkom konjenice v gozd iskat ponesrečenca.
V letališču v Šebetovu so ugotovili, da je padel iz letala pilota Krčmarja opazovalec, desetnik aspirant Haitmar in da je zakrivila njegovo smrt lahkomiselnost. Haitmar se proti predpisu ni prepasal z rešilnim pasom, niti si ni pritrdil padal, kar mora storiti vsak opazovalec. Njegovo padalo so našli v aeroplanu. Pilot Krčmar je opazil kakih 20 sekund po katastrofi, da je opazovalec izginil. Zrak nad gozdom ni bil v vseh plasteh enako gost in tako je letalo opetovano padalo v nižje zračne plasti. Opazovalec se je najbrž preveč nagnil iz letala in zračni pritisk ga je vrgel iz njega. Haitmarjevo truplo so kmalu našli in prepeljali v mrtvašnico. Zdravnik je ugotovil, da je nesrečnež umrl, še preden je padel na tla.
KLIŠEJE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO« TIPIJE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA S O. C SV. PETRA NAS. «1
Šivilja
z večletno prakso, zmožna slov., hrv. in nemškega Jezika išče službo v konf. trgovina ali daim-skem salonu. Nastop takoj. Dopise na opravo »Slov. Naroda« pod « Marljiva*/1583.
prenavlja. Cisti to os ve« žuje kri izboljša slabo prebavo, slabotno delo« vanje črevea, aapibova* vanje, obolenja mokraćne kisline, Jeter, žolča fa> žolčni kamen. Vzpodbuja Apetit m izborno ofiin* tuje pri arteriosklerozi - »PLANINKA* ča* Je pristen * plombiranih pa» ketib po Din 20 — z napisom proizvajalca:
LEKARNA BAHOVEC Ljubljana. Konfresnt trji fDohl *e v vseh lekarnah^
Anton Boc
kemična pralnica in tarnanje
se je preselila
v Selenburgovo ul.4
(dvorišče) Dvodružinsko hišo
(novo) z vrtom v Stožicah se ugodno proda. Vodovod v hi&u Kupec dobi stanovanje dveh sob, predsobe, kuhinje in pritiklin. Dopise na upravo lista pod «Uzod-nost>/!582.
L Miku!
LJubljana,
Mestni trs 12 oirptiTota jtiHi tt itfi irinkn in utfnkn tvsprt laiilDib prit
'opravila se inrtijijo tofno in solidno
L. Mikuš
X l iublfana
Mestni ire st. 15
Ustanovljeno 1839 Na malo Na veliko
Telefon 2282
loo*
dežniki
Stanovanje
dveh sob hi kuhinje se išče za februar 1929 v novi ald stari hiši, Plača event. za pol leta v najprej. Ponudbe na upravo lis* a pod «Cistast»/l581.
Sobo
meblovano, s posebnim vhodom in lepim razgledom, od dam solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1621
Ivan Pakiž, Ljubljana
je preselil   svojo   trgovino z urami,    zlatnino  in srebrnino iz Sf     rta    - - 20
Pred fikofiio 15.
Prodajam ure,     itnino in sre» srnino z 25'/' popustom.
Lovske puške
flobect puške, browninge, pištole za strašen Je psov, samokrese, to-piče, raloga lovskih in ribiški >otrebšcin ter nmfrfaftil ogenj.
F. K. Kaiser,
puškar,   LJubljana,   Se4 enborgova allca 6.
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuje vsakovrtne Kredite, eskomtira menice, Inka-   Sprejema n ran line vloge na knjižice aH v tekočem   Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne ioten sira fakture ter izvršuje razen deviznih In valutnih vse   računu ter »ih obrestuje po dogovoru najugodneje,   vodi poseben oddelek za min prodajo, poleg tega proda ; ===== v banćnr strogo spada or> oOsle — tud* srećke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnim' oooo
Urej
ju je: Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskamo«; Fran JcscrSek. —> Za opravo 10 inaeratuj JeJ iu»ta: Oton Chriatoi — Vai f Ljubljani