DELAVSKO KMEČKA
ENOTNOST
Vsak mladinec -
hdto/adu- 1, matf
I'«0 IV, 5t. 7.	Uredništvo ul. Monfort 3 — Trst	Trst 31. marca 1948.	Spedizioni m abbon postale l.8 gruppo Cena 15 ML 10 IL 4 din
^TEKOČI HACIjN ZA CONO a THŽASKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PHIMORSKI DNEVNIK«, TRST Il-S374; ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVN,K« - UPRAVA, LJUBL. 6-9» 601-1».
Ni prvič, da so imeli tržaSiti de-avci v teku treh let obstoja anglo-teniške vojaške uprave priliko poznat, pravo lice anglo-ameriškega •J^perializma, njegovo napadalno po-'uko proti ljudskim ustanovam na tržaškem ozemlju in grobo kršitev ptiokratičnih načel, ki jih zagetav-»lo mirovna pogodba in Statut Svo-“tklnega tržaškega ozemlja. Tristranski predlog glede Trsta ni ve koliko presenetil nikogar. riaSka demokratična javnost jo ‘.tfttla marsikaterikrat priliko videti 1,1 spoznati, da je bila anglo-ameriška ^tjilika nasproti Trstu od vsega za-I fta naperjena proti resničnim in-crpsom prebivalstva, v izključno »rist reakcije in da je ta politika I meln, da bi priklicala v življe* 'fr ■— seveda pod novo obliko — stare fašistične ideologije in ?dietne, ki so jih podedovale tukaj-r|c tako imenovane italijanske
franke.
Sistematično sabotiranje imenu-^Sja guvernerja, njihovo stalno od-aaianje po gospodarski združitvi con Tržaškega ozemlja, ki ga j? večkrat predlagala vojaška uprava pKoslovanske armije, njihova poli-aa zaprtih vrat nasproti državam |ednje in jugovzhodne Evrope, s ^er so hoteli dokazati, da je trža-■0 gospodarstvo v glavnem poveza-^ le z italPanskim, z druge strani P*. Nemoteni uvoz in izvoz ter po-odprtih vrat napram Italiji, Skt*0 dokazuiei°’ da i® anglo-amcri-i*”1 imperialist.om šlo prav za prav zn to, da ustvarijo v Trstu
S
Nič,
vojaško oporišče proti demo-nim ljudskim državam vzhodne
^ 'bpe in oboroženo stražo proti ?l0kratičniin množicam Italije.
[/'“ Proglasitvi tristranskega pred-le bilo vsakomur jasno, da gre j* Podporo De Gasperijevi vladi in ^.Podporo volivni kampanj; demo-. .^lartov. Vse to barantanje z bo-■ 0ost:o Tržaškega ozemlja tudi ni Hav° iu svojevrstno, če pomislimo, l..Je Trst edino ozemlje v Evropi,
N
!Ni
ni bilo volitev in da tudi v upravi sploh niso zastopane , ljudske množice.
^^bglo-ameriški imperializem se jo stf I1* vedno trudil, da bi z enc zadajal udarce ljudskim or-(1{j'željam, jih oviral pri njihovem d^^uju, zasegal njihove prostore, NU>vai zborovama, zapiral in pre-N*1 antifašiste, sramotil z režiranj Procesi partizansko gibanje, z "v.strani pa dajal podporo vsake-Ni' -aniu:	*ma	protiljudske
ti|? 'L> an ki se z geslom antikomu-CvV bistvu bor; kot zvesti slu-ij, .'a buržoaziic in r.nglo-ameriške-^"bPavializma proti najoshovnej-it|,. ‘aicresom delavskega razreda
plastem prebivalstva tega
S! "
Niu.
»Itiej.;.1*« treh let obstoja anglo-iiitli ''K0 vojaške uprave je morala NrI(ri5a sindikalna organizacija ^ N • culiti izvajanje take politi-. Nj., novejši primer je ravno Njjv Provukacija, ki se jc dogodi-■frdar ^ c*n',.l<0 80 deioda:alci pre-Np ' t žborovanja v tovarnah. Ta S, j^^sialcev je prišel ravno v, jNti, 80 se na svetovnem poli-. So^J^PNSču zaostril; odnosi med Nrtj, | 1 bimi silami in anglo-.m 'btperiallzmom. Toda tir ^ N«* Sta 2,18111 ljudstvo in ljud-‘b samozavestno, toda mimo
Svobodi zborovanja v tovarnah
se ne bo tržaško delavstvo nikoli odreklo
Velika protestna zborovanja v vseh večjih tržaških tovarnah in ladjedeinicoh
V okviru splošne ofenzive, ki jo vodijo reakcionarne sile proti delavskemu gibanju in njegovim ustanovam, se jc v zadnjem času začela tudi oren živa proti političnim svoboščinam de. lavstva, zlasti proti svobodi zborovanja v tovarnan. Tako smo videti, kako je ravnateljstvo pivovarne Dreher suspendiralo z deta predsednika tovarniškega odbora, češ da je dovolil v pivovarni zborovanje delavcev. Ravnateljstvo bi namreč hotelo prepovedati zborovanja v odmorih, na kar pa je delavstvo odločno odgovorilo s Stavko.. Pri tem ga ni prestrašil niti nastop policije, ki jo je ravnatelj poklical, da bi prisilil delavce k delu. Spričo borbenega nastopa delavcev je moralo ravnateljstvo popustiti.
Nekaj dni kasneje se je stvar ponovila tudi v ladjedelnici Sv. Marka, razpravljali o zadnjih sindikalno-poli-tičnih dogodkih. Z izgovorom, da ni predsednik tovarniškega odbora preprečil zborovanja, so ga tudi v ladjedelnici suspendirali z dela. Seveda je tudi tam delavstvo odgovorilo s stavko, ki je trajala v četrtek 25. marca dopoldne. Ker vsak vzgled vleče, j<j hotelo tudi ravnateljstvo v konopljar. ni prepovedati delavcem In delavkam, da zborujejo v odmorih dela. Delavci pa so šli preko tega in sovseeno zborovali.
Tl trije primeri kažejo, da gre tu, za pravi preračunan -napad na delavske pridobitve. Delavcem ne bi hotel, pustiti, da bi se zbirali in zborovali na kraju zaposlitve. Delodajalcem namreč ne gre v račun, da bi delavci razpravljali v tovarnah samih o svojih vprašanjih in zahtevah, ne gre jim v račun svoboda zborovanja v tovarnah, ki jo delavci uživajo, odkar so strmoglavili fašizem. Njihovi poskusi omejevanja te svobode pa so naleteli na odločen odpor vseh delavcev, ki so doslej odgovorili s stavko in ki niso nikakor pripravljeni odpovedati se svoboščini, ki so si jo sami priborili. Preveč je vprašanj, ki Jih morajo delavci rešiti, zato pa se morejo seveda sestajati in o teh vprašanjih razpravljati, za kar so pač seveda najbolj pripravna mesta dela samega.
Vsi industrije!, posebno gospod Co-sulich pa naj vedo, da si je tržaško delavstvo priborilo pravico do svobode, zborovanja takrat, ko so oni še služil fašizmu in ko je gospod Cosulich gradil vojne ladje za fašiste.
Za svojo svobodo so se delavci borili z orožjem v rokah za časa nacifaši-stične okupacije. Strašili se niso nobenih žrtev ne ječ ne taborišč. In če so se znali tako odločno boriti za svojo svobodo takrat, ko je bilo treba tvegati glavo, tedaj ne bodo tudi klonili sedaj, ko so njihovi položaji vse bolj krepki in ko imajo dobre zaveznike po vsem demokraMčnem svetu.
Prepovedi zborovanj po tovarnah pa niso le kršitev ene izmed osnovnih političnih svoboščin, temveč kažejo na dobro preračunano ofenzivo tudi proti
in dostojno odgovoriti na vse tc provokacije. Zato ni prišlo do zaželenih nemirov in gospodje upravniki so morali zelo neradi priznati, da v Trstu vlada mir.
Zato se tudi zveza industrijcev s Cosulichem na čelu zelo moti, Ce misli, da je prišel čas, da udari po delavskem razredu ter mu vzame vse demokratične pravice, kot so to napravili že v letih 1920 1922.
Delavstvo bo znalo na take poskuse odgovoriti, kakor je že odgovorilo nedolgo od tega v borbi proti nacifašizmu.
Ivan Bukovec - Vojmir
tovarniškim odborom, katere vedno kličejo na odgovor, če se ta zborovanja vršijo. Vsi namreč dobro vedo, da so tovarniški odbori, ta velika pridobitev delavcev na Tržaškem ozem-lju, delodajalcem trn v peti.
Kakor vselej se je tudi to pot Delavska zbornica postavila proti interesom delovnega ljudstva, pokazala svoje prijateljstvo do delodajalcev in svojo soglasnost z njihovimi ukrepi.
Včeraj so dali delavci vseh tržaških tovarn delodajalcem in onim, ki so jim morda prišepetali nove ukrepe proti delavcem, odločen odgovor. Zbrali so se v 14 tovarnah in poslušali besedo svojih sindikalnih voditeljev. Pri Sv. Marku, tovarni strojev, Sv. Andreju, v arzenalu, pivovarni Dreher, Ilvi, konopljarni, Gasllniju,
Kozman, Afiuili, Acegatu, OMMSI itd. so delavci s svojo veliko udeležbo Se enkrat opomnili industrijcc in one, ki stojijo za njimi, da ne bodo nikoli dopustili, da jim iztrgajo priborjene pravice, da ne bodo dopustili, da bi jih spravili na stopnjo kulijev in kolonialnih hlapcev. Tovarna, v katerih delavci proizvajajo bogastvo in vir blagostanja za. vse prebivalstvo bodo vedno ostali središče delavcev in njihovega gibanja za emancipacijo delovnega ljudstva.
Na teh zborovanjih so delavci ostro obsodili spletke industrijcev, pogovorili so se o težkem stanju industrije in pomorstva ter o Marshallovem načrtu, ki bi rad to industrijo uničil. Pogovorili so se o novi ofenzivi proti demokratičnim silam, o izzivanju ne-
redov, o novem valu šovinizma In na-njih, ki čakajo rešitve.
Ce so delodajalci mislili, da bodo delavci kar tako popustili, so se zelo motili in včerajšnja zborovanja naj bodo v opomin, da je fašizem propadel, da ga ne bo nihče več obudil in da je- konec njihovi samovolji ter raznim njihovim diktatorskim poskusom. Svobode zborovanja ne bo nihče: tepta! in delavci jo bodo branili do kraja.
To so včeraj tudi dokazali s svojim nastopom. V ladjedelnico Sv. Mark* niso hoteli dovpliti vstop tov. Voj-mirju, toda interveniralo je delavstv« in ga spremljalo v notranjost ladje delnice. Enako se je pripetilo tudi s: tov. Rizzottijem v strojni tovarni, čeprav je bilo pri vbodu obilo policije.
Socialno zavarovanje poljskih delavcev
Mnoga kmečka vprašanja čakajo nujne rešitve. Med temi vprašanji so tudi strokovni večerni tečaji in socialno zavarovanje poljskih delavcev.
Sedanja uprava se Je večkrat hvalila, kako skrbi za kmete. Sklicevala se je «.a (pogozdovanje, ki Je bilo le razsipanje z milijoni, na izboljševanje travnikov in pašnikov in celo razno drugo malenkostno pomoč, ki je je nudila preko svojih inšpektoratov in konzorcijev. Ce bi bila tej upravi res pri srcu blaginja na Sih kmetov, ne bi tako višala davkov, najemnin itd, temveč bi posvečala našemu kmetijstvu več skrbi. In za napredek kmetijstva bi imeli veliko vlogo tudi trokovnl kmeEjski ''tečaji. S temi tečaji bi se dvignila strokovna raven kmečke mladine bi se racionalizirala proizvodnja, kar bi zvišalo pridelek.
Enotni sindikati so že večkrat zahtevali, da VU ustanovi strokovne kmetijske tečaj!e. V glavnem so zali. tevall ustanovitev naslednjih strokovnih tečajev:
V Nabrežini za živinorejo, vinogradništvo in sadjarstvo, na Opčinah za živinorejo, travnlštvo in vinogradništvo, v Bazovici za živinorejo In gozdarstvo, na Kolonkovcu za vrtnarstvo, cvetličarstvo in vinogradništvo, v Dolini zp vinogradništvo, živinorejo in splošno gospodarstvo; toda doslej so ostale vse te zahteve lo na papirju.
Kmečko ljudstvo pa ne bo odnehalo. Vedno odločneje bo zahtevalo, da se ti tečaji ustanovijo, ker vedo, da bodo izboljšali svoje življenjsko pogoje le z učenjem, ki vedno prinaša napredek. Dovolj je zaostalosti v kmetijstvu, mladim silam je treba nuditi priložnost, da se seznanijo z novimi načini dela in z vsemi kmetijskimi problemi!
Socialno zavarovanje poljskih delav-treba čimprej rešiti. Pisali smo že, da mora kmet, ki ima stalnega delavca, plačevati na leto zanj 31.250 lir prispevkov, (contributl: unifičati), za delavce, ki delajo pri sezonskih delih pa po 114 na dan. Te vsote služijo v glavnem socialnemu zavarovanju.
Kaj pa imajo kmečki delavci od tega? Dinarji in stalni delavci imajo šele po 51. dneh dela priivlco do zdravniških pregledov. Ne dobe pa zdravil in nobene odškodnine, če si jim pripeti kaka nezgoda. Ce zbolijo po omenjenih. 51. dneh dela, imajo pravico do bolniške oskrbe, ne dobe pa nikakih drugih prejemkov. Tudi brezposelne podpore ne dobe. Tako
se je zgodilo več primerov nezgod pri pogozdovanju, pri čemer niso dobili delavci nobene odškodnine.
Vprašamo se, kam gredo ti kmečki prispevki. V Trstu je urad, ki se imenuje »Ufficio contributl unifičati in agricolturas In urad «Mutua per lavoratori agricoli«. Za prvi urad gre 55% omenjenih dajatev za njegove režijske stroške. Ostalih 45% pa gre v Rim; zakaj in kako, nihče ne ve. VU je sicer ustanovila neko komisijo za nadzorstvo nad tem uradom.,
Danes poteče veljavnost ukaza št. 109, ki se je tako slabo obnesel. Ta ukaz naj bi bil nekako sredstvo za zaviranje odpustov, toda če v tem času ni uspelo delodajalcem odpuščati delavcev v večjem številu, ni to zasluga tega ukaza, temveč zasluga delavstva samega, ki je z odločno borbo zlasti v primeru ko-nopljarne, pokazalo, da ne bo dopuščalo množičnih odpustov.. Ob primeru konopljarne pa sc je tudi pokazalo, kako je ta ukaz pomanjkljiv in da ga je treba nadomestiti Z nečim boljšim.
Enotni sindikati so se tega dobro zavedali že od vsega začetka in so stalno zahtevali, da se uvede popolna zapora odpustov z dela. kar pa seveda he prija niti delodajalcem niti oblastem, katerih končni cilj je uničenje tržaške industrije in preprečevanje vsakega pospodar. skega napredka ter vsakršnih gospodarskih vezi z zaledjem. Kakor povsod je pač tudi v tem vprašanju po sredi Marshallov plan, katerega cilji so žc vsem jasni.
Trst more živeti le, če se razvija njegova industrija, trgovina in pomorstvo, drugače je prepuščen hiranju in propadanju. Tega se dobro zavedajo delavci, zavedajo se pa tudi naši upravniki. Zato bo seveda borba za zaporo odpustov težka, zlasti če pomislimo, da Delavska zbornica noče te zapore.
Enotni sindikati so že več kol pred mesecem dni poslali Delavski zbornici pismo, v kateri so jo poz-
ta komisija se ni nikdar sestala« Enotni Sindikati v Imenu kmečkega ljudstva in poljskih delavcev odločno zahtevajo, da ta komisija poskrbi, da se preuredi poslovanje tega urada, da ne požro režijski stroški tako velikega odstotka dajatev. Nadalje zahtevajo, da dobe poljski delavci podporo v primeru nezgod In podporo za brezposelne. Poljski delavci, morajo uživati enake pravice kakor vsi drugi delavci, ker imajo, tudi enake potrebe.
vali, naj se pridruži enotni akciji za preprečenje nadaljnih odpustov; Predlagali so Delavski sbornici, naj bi skupno zahtevali ob oblasti, da izdajo ukrep o zapori nad odpusti. Toda Delavska, zbornica je tudi tokrat slepomišila in se izmikala. Pretekli četrtek so se sestali zastopa nlki zveze Enotnih sindikatov' in Delavske zbornice, da bi razpravljali o tem vprašanju. In glejte, kaj so zastopniki Delavske zbornice.iz-tuhtali! Nič zapore nad odpusti, kise zdi njihovim . oportunističnim težnjam neizvedljiva, ampak naj se ■ ukaz 109, ki ga tudi mnogi člani Delavske zbornice nočejo, enostavno podaljša, tako da bi ostalo pri starem. Govorili So tudi o nekih šolah, ki da jih baje obljujajo obla, sti. V teh šolah naj bi se strokovnja : ki, ki nimajo zaposlitve izučili, kakega drugega dela, kar pač pome ni čisto navadno deklasiranje. Pri tem so pozabili povedati, od česa naj bi odpuščeni delavci živeli za časa obiskovanja teh tečajev.
Tako se Delavska zbornica od po veduje borbi za zaporo nad odpu sti z dela, ker ji je pač blagostanje delovnega ljudstva deveta briga in ker pač mora, kot zvesta pobornica Marshallovega načrta, tudi ona po magati pri rušenju tržaške indu strije, s čimer pa pride popolnomi. v navzkrižje z interesi ■ d-lavstva.
Vprašanje zapore nad odpusti ps ostaja vedno odprto in pereče in če bo delavstvo tako odločno nastopalo, kakor je doslej, se bo moralo tudi to vprašanje rešiti v prid de lavstva, tržaške industrije in . bla -gostanja Tržaškega ozemlja sploh,
in ustanovi ev kmetijsk h strokovnih tečajev — vprašanji, ki terjata nujno reš tev
a
Ob zapadlosti ukaza109
se mora izvest! zaporo nad odpusti
••—-
LJUDSTVO MORA ODLOČATI Pripravimo se zal.maj!
o vseh važnih vprašanjih Tržaškega ozemlja
V preteklem tednu je tržaško m okoliško delovno ljudstvo na vrsti zborovanj postavilo oblastem odločno zahtevo, da morajo v Javni upravi sodelovati tudi predstavniki resnično demokratičnih skupin, predstavniki ogromne večin« tržaškega demokratičnega ljudstva. S svojo veliko udeležbo Je ljudstvo še enkrat pribilo, da brez njega in mimo njega ne bodo upravljali Tržaškega ozemlja in da hoče preko svojih predstavnikov samo odločati o vseh važnih življenjskih vprašanjih, ki še ga tičejo.
Ta zborovanja pa so sovpadala z novim manevrom imperialistov in reakcionarjev, ki kršeč ne dolgo od tega sklenjeno mirovno pogodbo, ponujajo De Gasperiju Trst, da bi ga podprli pri volitvah in izzvali sovraštvo imed - italijanskim In jugoslovanskimi narodi. Zato Je ljudstvo na teh zborovanjih tudi glasno povedalo, da teh spletk ne bo dovolilo in da bo podprlo vsa stremljenja po neposrednem sporazumu med demokratičnimi silami obeh držav.
Zaradi slebega upravljanja našega ©zemlja trpi vse delovno ljudstvo, delavci in kmetje, obrtniki in mali trgovci. Ljudje, ki sede v občinskem Sn conskem svetu, nimajo nobenega razumevanja za potrebe delovnega ljudstva, sabotirajo obnovo industri-
Delavci, kmetje!
«Delavsko - kmečka enot--nosi*’ je vaše glasilo, je edini slovenski sindikalni list na Tržaškem ozemlju, ki obravnava vsa vpraSanja v zvezi z vašim gospodarskim položajem, spremlja vašo borbo za zboljšanje življenjskih pogojev in proti brezposelnosti ter odločno brani vse vaše pravice.
Kmetje!
List zagovarja tudi vaše interese, bori se proti izkoriščanju kmečkega delovnega Ijud-. raznim drugim bremenom. V siva, proti novim davčnim in prilogi "Naša gruda» pa boste razen tega našli obilo nasvetov, kako izboljšati vaše kmetijstvo. Poleg lega prinaša Ust šg druge zanimive članke.
Naročajte sc na list in dopisujte vanj, pomagajte mu, da sc bo spopolnil in postal resničen prijatelj in svetovalce vsakega delovnega človeka.
Enotni sindikati razpisujejo ob prvomajskem tekmovanju do 30. aprila lepe knjižne nagrade onim, kj bodo naš list najbolj uspešno širili. Nagrajene bodo tri vasi, ki bodo dale največ naročnikov, in trije tovariši, kj sc bodo pri Sirjenju lista najbolj izkazali.
Naročajte list pri sindikalnih zaupnikih! '
C1TAJTE IN SIRITE DE-LAVSKO-KMECKO ENOTNOSTI
Zveza enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja.
Je skušajo dokazati, da Trst ne more samostojno živeti, zvesto služijo svojim gospodarjem in Marshallovemu planu ter vztrajno delujejo proti resničnim interesom tržaškega ljudstva.
Pod to upravo uničujejo Imovino naših kmetov. Uničujejo z gradnjo strateških cest njive, polja in vinograde, višajo davke in najemnine, po drugi strani pa prav nič ne skrbe za naše vasi, kjer primanjkuje vode in razsvetljave. Vsa ta uprava, ki trdi, da govori v imenu vsega ljudstva, pa ni prav nič poskrbela, da bi bila ljudstvu povrnjena povzročena škoda. Ti gospodje, ki sede v raznih »svetih«, vedo le, kaj jim ukažejo njihovi gospodarji, ne vedo pa, kakšne so po-
trebe prebivalstva, kateremu bi mol rali služiti.
Zato ljudstvo odločno zahteva, da bo sodelovala v novi upravi S1AU, kt ne bo branila le gospodarskih koristi ljudstva, temveč tudi vse njegove pravice, ki mu jih reakcionarji in šovinisti stalno oporekajo.
Povsod je ljudstvo zborovalo. Pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ani, na Rotondi pod Bošketom, v Miljah, na Opčinah, v Nabrežini, v Boljuncu. Povsod so govorniki izražali resnične težnje demokratičnega ljudstva, ki je sito zatiranja in izkoriščanja in ki odločno terja, da spregovori lahko enkrat tu-da v svojem imenu in soodloča v vseli vprašanjih javne uprave.
Delavstvo ne bo sprejelo
znižanja draginjske doklade
Spričo malega padca cen nekaterih živijehjskih potrebščin so industrije! takoj predlagali, da bf se znižala dra-ginjska doklada, čeprav so pa cene nekaterih drugih proizvodov narasle. Na dveh sestankih, na katerih so Enotni sindikati razpravljali o tem vprašanju z Zvezo industrijcev, ni zato prišlo do nobenega sporazuma, ker ES pač ne morejo sprejeti nobenega znižanja.
Industrijci bi hoteli, da bi sc dra-ginjska doklada ravnala po indeksu cen, ki je padel za nekaj točk. indeks cen sam pa ne more biti merilo, saj ne upoštevajo zvišanja raznih drugih dajatev.
Po drugi strani pa sedanje mezde še zdaleka ne krijejo življenjskih potreb delovnega ljudstva. Ko je zapadla stara delovna pogodba, so lanskega leta v novembru Enotni sindikati predlagali novo mezdno pogodbo, v kateri so zahtevali zvišanje mezd, tako da bi imele mezde vsaj enako kupno moč kot so jo imele leta 1939. Tedaj so te mezde krile 80 odst. dev jansklh potreb delavskih družin.
Zaradi vsega tega ni mogoče jemati draginjske doklade ločeno od celot-nih prejemkov delavcev, ker konec koncev ni delavcu mnogo na tem, ali je v celotnem prejemku draginjska doklada večja ali manjša, temveč je glavno to, da mu celotni prejemek zagotovi vspj minimum za njegov življenjski obstoj.
Delavstvo vsekakor ne bo sprejelo nobenega znižanja draginjske doklade, ker pričakuje, da se predvsem uredi vprašanje mezd, kakor zahteva nova delovna pogodba, o kateri niso hoteh industrijej doslej nič slišati. Sele tedaj, ko bodo mezde dosegle tako raven, ki bo zagotovila delavcem vsaj zadostitev njihovim najnujnejšim potrebam, bodo lahko sindikalne organizacije, ki predstavljajo delavstvo, začele z delodajalci pogajanja za morebitno prllagojevanje draginjske doklade Indeksu cen življenjskih potrebščin.
—o—
Nova strokovna zveza
V nizu novih strokovnih zvez jo bila pred kratkim ustanovljena tudi Zveza manjših strok Enotnih, sindikatov.
Tajnik prejšnjega izvršilnega odbora Je podal izčrpno poročilo o delovanju tega sindikata v zadnjih dveh letih, U tega poročila sledi, da je sindikat 850 krat posredoval v sporih med delavci in delodajalci in da je bilo le-
senih 482 sporov v vrednosti _ dveh 'milijonov lir. V teku dveh let so razne manjše stroke, ki so se sedaj zdru* žile v strokovno zvezo, sklenile tudi več delovnih pogodb, s katerimi so se zboljšale žavljenjske razmere delavcev. Sedaj so v teku pogajanja za normativno pogodbo hišnikov. Po poročilu in živahni diskusiji so dele-gatje izvolili nov izvršilni odbor, ki bo še z večjo odločnostjo zagovarjal interese delavcev.
Prvi maj se približuje z naglimi koraki. Zato se povsod mrzlično Pr*‘ pravljajo nanj. Povsod te'ovadi j o ter se priprav'jajo tudi za druge nastope. Toda priprave je treba pospešiti, telovaditi mora še več m e’ dincev, da bomo dokazali vsem nasprotnikom, da nas ne bodo upognili. Z veličastno prostat;o 1. maja moramo dati odgovor vojaški upravi in vsem reakcionarjem na njihove zadnje poteze, na njihovo delitev mesta v razna področja, na prepoved baklade in na vsa ostala izzivanja
^^5
SKUPINA VOJNIH SIROT V MLA DINSKEM DOMU V PORTOROŽU
Tudi cvetličarji in vrtnarji so sklenili novo delovno pogodbo
lepa čitalnica v; krožku »tomazic«
Cvetličarji in vrtnarji so bili za
časa fašizma zelo izkoriščani. Med-
tem ko so bili cvetličarji in vrtnarji
hidrotermalnih zdravilišč uvrščeni v industrijsko stroko, vrtnarji hotelov
v trgovinsko, vrtnarji cvetličarskih podjetij v kmetijsko, pa niso vrtnari-zasebnih vil spadali v nobeno stroko in so jih šteli za navadne služabnike. To pa je pomenilo popolno izkoriščanje, saj so bili ti vrtnarji prepuščeni na milost in nemilost raznih gospodov, ki se seveda niso nikoli odlikovali po svojem človekoljubju.
Enotni sindikati so se takoj po svoji ustanovitvi začeli boriti, da bi se vsem cvetličarjem in vrtnarjem izboljšali življenjski pogoji in da bi veljala delovna pogodba za vrtnarje in cvetličarje cvetličarskih podjetij tudi za cvetličarje zasebnih vil. Po dolgi borbi je Enotnemu kmetijskemu sindikatu končno vendarle uspelo skleniti novo delovno pogodbo za vrtnarje, ki popravlja krivice iz preteklosti.
Po novi pogodbo bodo glavni vrtnarji imeli 10 delovnih dni dopusta, ostali vrtnarji pa 7 dni. V primeru odpusta bodo morali delodajalci izplačati glavnim vrtnarjem 10 dni odpravnine, ostalim pa 7 dni.
Stalnim delavcem bodo na koncu leta izplačali božično nagrado, ki bo enaka znesku 20 plačilnih delovnih dni. Nestalni delavci pa bodo dobili normalno mezdo povišano 7 odst. Za praznike med tednom bo veljala enaka mezda kot za ostale dni, če delavci ne delajo; če pa delajo, dobijo dvojno mezdo.
Ce delavci odpovedo- službo dob® naslednje odstotke odpravnine: če so zaposleni pri istem gospodarni pet let 50 odst., 10 let 75 odst., nad 10 let pa celotno omenjeno odpravnino.
Nova pogodba je vsekakor lep uspeh kmetijske strokovne zveze ES in nam še enkrat dokazuje, da se delavci mnogo laže upirajo izkoriščanju, če so združeni v svojem sindikatu.
Odvrgli so zadnjo krinko
Rumeni sindikalisti so tokrat P°' polnoma odvrgli svojo krinko i’1 * listu uL’Emancipazione» postov' zahtevo, naj se Delavska zbornic v vseh delovnih sporih pogaja sati1 z industrijci ter naj prepusti ne sindikate, ki da so v službi p60, grada in Moške, njihovi «usodi»-
Ta strupeni članek ni nikoOj1' 'presenetil, saj je Joda Del^UsK zbornica ustanovljena prav za ’ ’ da bi razbijala enotnost delavskeO razreda, ki je šla na živce delca jalcem.	,
Toda s tem člankom so se noma razgalili. Doslej so naJnr,. trdili, da branijo italijanstvo hočejo biti povezani' preko itflIWfl ske splošne zveze dela z itobl11 skim delavstvom. Sedaj pa, je italijanska splošna zveza dela K ko odločno nastopila proti lovemu načrtu in proti vsem P03 ,c som zasužnjevanja evropskih n<!. (. dou, je ista Delavska zbornica nila italijanski zvezi hrbet m la v London na sindikalno ^°n0je rcnco o Marshallovem -planu sl zastopnike.
Članek govori o ncprerr!Ostt]‘,\l nasprotju med Enotnimi sinm_ ^
TEKMOVANJE ZA 1 MAJ
Zveza enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja ■ vas poziva, da napnete vse svoje sile, da bo tu. di letošnji prvi maj - mednarodni praznik delovnega ljudstva » čim-bolje uspel. V ta namen razpisuje zveza ES tekmovanje med tovarnami In podjeti z naslednjim programom:
1.	za največje število telovadcev (do 35. leta);
2.	za večji prispevek k pripravljalnim delom za ta praznik;
3.	za najboljši stenčas o !. maju;
4.	za razširjenje našita sindikalnih časopisov (Delavsko-kmečka enotnost in Unitk Operaia);
5.	za čimvečjo kulturno In športno dejavnost ob priliki prvomajskih proslav;
6.	za povečanje števila novih članov naše organizacije.
Tekmovanje se prične s 30. marcem in bo trajalo do vključno 30. aprila.
DELAVCI!
Potrudite se, da bo 1. maj vaš resnični praznik, v duhu borbenih tradicij delovnega ljudstva Trža. škega ozemlja.
ZVEZA ENOTNIH SINDIKATOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA.
DKE Delavska enotnost
in Delavsko zbornico, zato, gi Enotni sindikati klapci Moskve ^ Beograda)). Seveda to samo z‘t ker so nasprotni Marshall°* * * * v plana. Potemtakem so hlapci skve in Btjograda tudi vsi '^.Ipe ski delavci, ki sc bore proti ‘ rializmu. ,	*
Tržaški reakcionarni hlapci .j( periallzma res niso mogli /J zabresti t; izdajstvo delavskih resov, čeprav se vedno Široko"' da jim je delavstvo tako P1"* JU Sicer pa jc vsakomur	ti''
razni buržoazni odvetniki so mogli razumeti potreb ga ljudstva, ker tega ljudstva ne poznajo.	\t
Enotni sindikati pa so ponosni na to, da jih spričo ^ shallovega načrta loči od le ,j (C spodov globok prepad, ker P^jst!' mu načrtu je nastopilo vse .,stj0' stvo z resnično razredno za"
Mesarski in pekovski
zahtevajo novo delovno oo9°
Vaflji;
Na zahtevo mesarskih in !>e,<jestv* delavcev Je Strokovna zvezj1 narjev ES že več kot Pre^ ,0i»r tednoma intervenirala pri de skth združenjih, da bi se Prl .jp gajanja za sklenitev novih p°^0^ omenjeni stroki Mesarski in se J ,
vsiiit-iijvu 1 oiivrvt iviv-igp .
delavci so zelo ozlovoljenl, 14	t|, e
čejo njihovi gospodarji Pog ,«in to pa se bodo poslužili nStJCJ ^jllr Ce ne bodo delodajalci »S0" vim upravičenim zahtevan1-

Stran 3
Učiteljem v tržaški okolici
je treba poskrbeti stanovanja
Učitelj, ki nima stalnega stika s starJi svojih učencev, ki se ne vži-v‘ v življenje na vasi, kjer pouču-[e’ in ne spozna razmer, v katerih “iagova šolska deca živi, tak uči-“j ne bo imel pri pouku dobrega “sPeha. To jo vsem iasno. Se manj _3Peha pa bo imel, če mora vsak “an letati iz kra’a, kjer poučuje, odda’jeni vasi, če more pešačiti »leč do šo'e, da ne zamudi pouka, solo pride ves utrujen, prepilian „ , urje ali moker do kosti. Kako ^ uči tedaj?
mnogi meri ie torej odvisen v	tega, če je učitelj
J-a no y svoji vasi. da spremlja hip življenia svojih gojencev, da j10 starši od vsaki priliki pride-k njemu in se zanimajo za.tivo-' otroke. Zato pa mora imeti vsak preskrbljeno stanovanie v alu._ kjer poučuje, če je le mož-'iten SoIi sa'nI’ n11 v P0s’<4)lu za u-
. Cerkvena oiJlast je v tem oziru 3 skrbna. Kako si sploh more-. o predstavljati župnika na vasi . eZ župnišča. V prejšnjih časih,
Se
Pod fašistično okupacijo so v
jj**! oziru bo! j skrbeli, čeprav so e‘i zato še posebne namene, da iti i^ttaliiančevali naše vasi in i-tli v vasi zvestega policaja. v tržaški okolici, ki je pod an-j.^heriško upravo, je v tem po »tdu ze\Q žalostno. Vse dokazuje, i/ v tukajšnji oblasti prav ma* ^niar za dober uspeli, za napredek , Sega šolstva na splošno, in za c-nerusko stanie učiteljstva.
(,,• n poglejmo nekaj primerov, ki ".n/ to potrjujeia
»j pou-jujeio.
]j n Plavjah pri Skofijaii ic v ša-
li	• ,* i'*1 “""'“J'"' v
u,. i »novanje, 3 soba, 1 sobica in iit i jU' 80 Ktiskajo poročen u-tn- nip^va tn otrok in
1^7. neporočena učiteltica. Drug >tov.e^ pa na Plavjah ne debi sta a anja, vsak dan mora peš v Bo kjer si je preskrbel sobico jj v Škofijah je devet učnih mo Vo teh se kar osem dnevru (u.7, v Trst, ker ni stanovanja, eni j, leUica pa si ie mora’a poiskat »nov,•,njo v coni B. ri Sv. Križu ie stanovanj sk<
Križu je jst-
tjjjj eden stanuje v kraju, vsi ki pa se morajo voziti v Trst a-
Vpr‘t ‘^v- »rižu je stanovanjsk t1(J a«mie za učiteljstvo prav obup
li Nabrežino. V Božičih nad Miljami je ista pesem. Stanovanja ni. Učitelj ie moral hoditi peš vsak dan dve uri daleč.
Tako je tudi v Zgoniku in v o sta'iti krajih nabrežinskega okraja.
Poudarjamo, da pri takem polo. žaju strašno trpi pouk sam in učitelj. Poleg tega pa se tudi gmotno izrablia učiteljstvo, ki ima že itak* nizke plače.
Na deželi stane namreč stanovanje mnogo mani kot v mestu. Avtobusi tudi ne vozijo zastonj. Tudi prehrana v mestu je vedno dražja kot na deželi. Žepi učiteljstva se strašno praznilo, učitelj sam pa zgubi veselje do dela, ker sc preveč trudi in doseže premalo uspeha.
LOV NA
Pred nekaj tedni je bilo zelo živahno ob obali med Piranom in Sv. Lucijo, posebno tam pri Portorožu. Pa ni bilo letoviščarjev v kopalnih hlačkah, saj je od Slavnika prav bilo, da so bili radovedni nosovi kar rdeči od mraza.
Vsako leto se ponovi ta prizor, januarja ali pa februarja meseca. Ce! živžav je ob obali, še bolj pa na morju. To je lov na ciplje (v Trst« jim pravijo «zievoli»).
Svojevrsten je ta lov, prav zanimiv. Zato je toliko radovednežev.
ciplji žive v večjih skupinah. V poletnem času križarijo na odprtem morju, kamor ribiči le poredkoma zahajajo. Tam se pasejo in svobodno gibajo, dokler ne začne pritiskati mraz. Tedaj sc skupine strnejo, cel trop se pomika proti obali, v kakšen prijeten zaliv.
Ribiči te ribje navade dobro poz-jo in pazijo na svoje «zievole». Od božiča naprej, ali še prej, so stalno na straži ponoči in podnevi. Dežurni pazi s čolna in zasleduje premikanje rib. Ko se bolj bližajo obali, postaja opazovanje še bolj pozorno.
Po navadi pritisne mraz. Hibe so prav blizu obale. Tedaj je ugodna prilika. Od Pirana do SičJol je alarm. Vsi ribiči hitijo z velikimi mrežami na označeno mesto. Obkolijo ri-
žemlja ir
j«menlti francoski kemik Berilu'. 'A , Popolnoma upravičeno trdil, S	ookaj živega. Res je!
. ie
i'tov- V tenkl zemeljske površine Nj r a<> živo in je življenje v njej 7(too '"•""'Jono, kakor si sploh zamo. ™ toikf^^tavljatl. V njej preblva-
<^5
? tolk ovijat i. v nJoJ Prebiva-. IiM,r<>Skopsko majhni organizmi, zemlji ogromne spre.
j.
leni° Pohabiti, da taki majhni Su ‘lli razstavljajo sladkor v j ** na- alitohol> v vlno* da pretvar-1 v Usm llrano (kruh in krompir) j j Preb iKejeni iz 21ez slinavk -v 0;-ln >aVl''iv in vsrl£an od krvne-u »ekv ’ '*a Sf> (udi v kvasu in r5*,B sludkor, ki bo želodcu V v testo.
1 P* se celo na ledu neke da |,. ‘-i t:>ko močno razmho-ori na njem debele plasti J''	imenujemo bakte-
liai, '••lete teh bakterij in glivic
t>o ,, , e,'c ‘el* bakterij H ‘ življenje in
1800 C
in
ga obrati ij< in — 253« C, N."
RUDNINE
zemlji so navezane ie na ozek povr. šinski pas — imenovan biosfera.
Pa poglejmo v tla, kjer se nom v vsej mogočnosti in silovitosti kaže vloga in dela teh rekel bi skoro pra-bitij! Nepojmljivo! v cm3 zemlje pre. sega njih število več stotisoč in se približuje številu petih milijonov, ki imajo pa sc lepo delovno tovarišijo v večjih živnlicnh (pajkih, mravljah itd>. Teli štejemo pa okoli 25 milijo., nov na 1 ha! Ta družba/torej «orjei> in preobraža našo zemljo s svojo si. lovito delavstjo v kemičnem oziru.
KaKo je nastal apnenec
Kdo ne pozna koralskega otočja, ki ga grade polipi in katerega sestavina je kisli apnenčev karbonat. Apnenec je najbolj razširjena kamenina naSe zemlje. Kaj je torej apnenec in kako je nastal? Nič drugega ni kot masa polžkov, alg (morskih rastlin) mahov, školjk, koral Ud. Ta večinoma mikroskopska živa bitja zanašajo morski tokovi ob njih poginu na
Dom za vojne sirote v Portorožu
V	vili »Sv, Lovrenc« v lepem parku pri morju, kjer so se pred leti zbirali mogotci in bogataši ter zaprav'jali v igri milijonske vsote, V tej vili je sedaj urejen dom za vojne sirote Tržaškega ozemlja.
V	dveh lepih zgradbah je 111 vojnih sirot, Slovencev in Italijanov, nekaj jih je tudi iz Tržiča. Po vt'čini so sirote padlih partizanov, nekaj jih je tudi iz Tržiča, te, za katere rti nobenega, fci bi skrbel zanje.
Petkrat na dan dobijo hrano, pri učenju pa jim pomagata dve učiteljici. Pet prefelctinj' in ena bolničarka pa skrbiio za ved In disei-p'ino. V tem pa zelo pomaga pionirska organizacija. V mladinskem domu obstoja namreč pionirska družina, ki ima komisijo za disciplino, za red in za učenje. Na sestankih se sami kritizirajo in delijo kazni.
Mlada učiteljica pripoveduje a vsem tem, tako pripomni: »Pionir-

PO UČENJU SE VESELO IGRAJO V LEPEM PARKU PRED DOMOM
So tudi primeri, da nekateri učitelj ali učiteljice prav radi zapuščajo službeno mesto, da se vozijo v mesto, kjer imajo večio udobnost in možnost zabave. Ta slaba nagnjenja mora obast preprečiti, ali omejiti, ne pa še pospeševati s svojo malomarnostjo do splošnega problema. Oblast mora preskrbeti za učite’istvo primerno stanovanje, če res želi, da bo šolstvo, napredovalo.
Pri obnovi šol bi morali na to paziti, posebno pa, ko zidajo nov« šole.
Lep vzgled im^mo v bližnji Istri, kjer so bile razmere ob osvoboditvi mnogo slabše kot v tržaški okolici. V Šmarjah zidajo lepo šolo, zraven bo stanovanjska hiša za u-čitelje, tako v Izoli in v mnogih drugih kraiih.
Da se bo to stanje zboljšalo, so poklicani tudi roditeljski sveti, da stvar preučijo in posredujejo pri pristojnih obl as tein
CIPLJE
be, vržijo mreže v morje in jih začnejo potiskati proti obali.
Krog je vedno ožji in se pomika čimbolj k obali, kjer je morje plitvo in brez skalovja ali jam. Ribe spregledajo nakano in nevarnost. Tako so na gosto ena pri drugi, da jim primanjkuje vode. Švigajo, skačejo, rade bi ušle, toda ni rešitve. Mreže so goste in segajo prav do dna. Ko je tako gosto, da je več rib kot vode, se začne lov. Svojevrsten lov. Mreže ostanejo v morju. Ribiči segajo kar s košarami in pletenicami, zajemajo in naglo stresajo cele kupe rib v čolne. Drugi skočijo v morje do pasu, kar s košarami in stresajo ribe v čolne. Ribe bi se rade se rešile, pa zaman. Mali dečko, ribičev sin, prav uživa, kar z golo roko lovi nesrečne ribe, ki bi si rade rešile življenje. Barke se polnijo. Lov traja osem do deset ur. Ribiči so zadovoljni. Saj So lahko. Tak ribolov je le enkrat v letu. Pa ga ni povsod. Le tam pri Tržiču in tu pri Portorožu, , daleč doli ob istrski obali pa nit več.
Vse je urejeno tako. da se otroci počutijo kakor doma in pridobijo na vzgoji in pouku še več kot doma. V otroški vrtec hodi Lr> nai-manjših, 96 pa jih obiskuje osnovno šo'o, eni slovensko, drugi italijansko. V domu dobijo vsi brezplačno hrano, stanovanje, obleko, šolsko; potrebščine in kar potrebujejo.
Zjutraj vstanejo že ob pol sedmih, sledi telovadba, zajtrk, nato gredo v šolo. Po šoli imajo kosilo, igranje, učenie, ob osmih zvečer pa zavlada tišina. Nekateri hodijo v šolo dopoldne, drugi pa popoldne.
ska organizacija nam je v velik« pomoč in prispeva k napredku in uspehu našega doma.« Pionirii in pionirke imajo tudi svoj pevski zbor, ki šteje 30 članov. Pred nekaj dnevi so nastopili v Portorožu in dosegli lepe uspehe. Tudi v šoli -ne zaostajajo, za to skrbita učiteljici, ki v izvenšolskih urah pomagata vsem pri učeniu, ena Italijanom, druga pa Slovencem. V medinskem domu so otroci ženškego in moškega spola od 4 do 14 leta. Potem gredo v razne vajeniške šole, da se naučijo stroke. Kdor pa je bolj zmožen in nadarjen, gre v srednjo šo’o. V dijaških domovih ima vsaka volna sirota brezplačno oskrbo. Iz mladinskega doma V , Portorožu jih je šlo že nekaj v gimnazijo in v vajeniško šolo.
Mladinski dom vodi učitelj Fcr-luga s Konkcne'a. Otroke iz Trsta oskrbuje Rdeči križ. one iz Istre pa Socialno skrbstvo v Kopru,
Dem ie bil o tvor jen 5. januarja lanskega leta. Med sirotami je tud! sin tovariša Castagne, ki so ga u-bili v Trstu po vojni in dva otroka ; Gtorgiuttija.
Šestnajst otrok ie popolnoma brez staršev. V domu je tudi nekaj sinov voinih zločincev ali izdajalcev, ki jih jo partizanska sodba med borbo kaznovala za njihova dejanja. Otroci so nedolžni, zato skrbi ljudska oblast tudi zanje.
Priletno je med temi otroci, veseli, razigrahi so, marljivo so učijo, skačejo in se igrajo po pouku, ali zrejo na lepo oba’o in morje.
. Zapuščam dom, bežno ogledujeml lopi park. Mudi ye mi, ob vhodu srečam gručo naimanjših. Iz otroškega vrtca se vračajo. V rokah nosijo šopke trobentic in vijolic, vrtnarica pa odgovarja ma vprašanja radovednih glavic, ki hočejo vse vedeti.
Pomanjkljivo
Pred tedni so bile oči vseli uprte v delavce tržaške konopljarne, ki so stavkali za pravico do dela, za svoj obstoj. Zanimalo nas je, če tam uspe-va sploh kulturno življenje, ali ne. Kakor znano, je bila tovarna delno bombardirana in ni še obnovljena, zato je pomanjkanje pro-storov. To zelo upliva na kulturno udejstvovanje v konopljarni. Tovarniški odbor se stiska v neprimerni baraki, uradi tovarne so v stanovanjskih sobali.
V konopljarni je zaposlenih približno 500 delavcev, od leh skoraj 400 samih žensk, po večini poročenih in z otroci doma. To tudi nekoliko negativno vpliva.
Je pa še eno drugo dejstvo. Pred vojno so imeli delavci konopljarne svoj cdopolavorOB y prostorih nad kino «Massimo». Po vsej pravici pri-i.iče njim, toda sedaj sc tam nastanjeni uradi (iGcnio civilea. Bog ve kdaj bodo izpraznili prostore in jih izročili delavcem. Tako so razmere in pogoji za kulturno življenje v ko-nopljarni. Seveda vse to negativno
prosvetno delo v konopljarni
vpliva na posameznike in splošno na večino delavstva.
Kljub temu pa bi lahko nekaj več naredili, če bi prijeli res krepko, vztrajno za delo.
V tovarni, kot smo rekli, delajo uo večini poročene žene ali dekleta. Primerno in potrebno bi bilo organizirati vrsto predavanj o higieni, e zdravstvu, o zaščiti dela, o pravicah žene, o varnosti pri delu, itd. Prav gotovo bi zanimala naše žene tudi strokovna predavanja, kulturne kon. ference, strokovni iečaji. Dobrodošel bi bil tudi neke vrte ženski koti-ček za delavce, kjer se bi. včasih zbrale, se kaj koristnega pogovorile, dobile lepo knjigo ali revijo v roko, jo prečitale ali nesle domov.
Moški pa bi lahko žače!; s športom, šahom, balincanjem in drugim. Skupni izleti tudi nc bi škodovali.
zbirališča, kjer se tragromadijo v ve. likanske sklade. V pradavnini je morska voda odtekala dolga tisočletja in hišice teh živalic so stvorlle visoka gorovja.
Taki procesi se vršijo še dandanes Tako pomagajo mokroskopsko majhna bitja ustvarjati rudnine iz prvih ele. mentov in jili vežejo v trajne spojine — največ v apnence, ki je človeštvu v obliki kamna v največjo korist. Bodočnost zemeljske površine pa bo še bolj odvisna od organskega razvoja. Vse te dobrote si je človek že davno podjarmil kot nešteto pri-rodnili sil in jim pričel celo ukazovati. Prav posebno pa izkorišča človek nakopičenje prirodnih tvorb, iz. davnih dob naše zemlje, — ko ob-deluje rude in kamenine v tovarnah ia podjetjih in preobraža kamenje v svojo korist.
Apnenec je najbolj razširjena rudnina zemeljske skorje, tvori visoke gore In marmor. Njegove koristi so neprecenljive, pridobivajo ga okoli 2 milijona vagonov letno. Njegova zgodovina oziroma njegov točen nastanek še danes ni popolnoma jasen: izra-
čunali so, da kalne vode v 15 tisoč letih prinesejo toliico apnenčeve snovi, kolikor jo je sedaj v vsem morju. Ta snov služi za hrano morskim živalim, ki jo še žive zopet odlagajo, nato pa nosijo mrtve morski tokovi v njih apnenčastih oklepih, Id si so jih same zgradile, — na določena mesta. Dognano je. da s« morske čeri dvigajo letno za 1 cm. Tako so v tisočih letih narasle čeri v cela gorovja in otoke.
Veliki pomen glivic
Ra tudi morske rastline, alge imenovane, odlagajo silne količine apnenca na milijone km2 morskega dna. Ah niso to tihi in skromni graditelji orjaških Stavb v mestih in gorskih vrhov naših planin v davni preteklosti in v daljni bodočnosti? Naš Kras in naš Triglav sta tudi zrasla iz nežnih lupinic poginulih živalic različnih oblik, ki jih še celo z drob. nogledom komaj vidimo. Kako? Morska voda je počasi odtekala in dno s« je dvignilo na površino — nastale so naše planine, brda, hribi, grebeni In gorovja, naš Kras, — v vsem
preko tisoč let od neizmerne ljube/,, ni. — Pa pride gorski Izvirek, izvir, ki se združijo, zabuče, drobe in šu. mč v dolino. Zajedo se v apnenčevo skalovje, prodirajo v zemljo iu si izližejo podzemeljske labirinte. Hite dalje, od stropov pa kaplja v vu» •tli raztopljen apnenec, ki ga voda1 odloži, in v mogočnem blesku kap. nikov naših edinstveno lepih podzemeljskih jam se nam zopet pokaže apnenec. Drugi del raztopljenega atu nenca hiti z vodo dalje, — dalje zopet v morje, kjer obleži in tvori apnenčevo blalo. Za dolge milijona icl se zaključi njegov počitek, dolden zopet ne pokaže svoje'glave iz morja v oblik gor in hribov.
Najveličastnejši nebotičniki vele. mest so zidani iz apnenčevega kamna od človeških rok, - vse to p;,
“	de^stva' ^ komaj
tako tisočinko milimetra majhna žL valica Globigerina s svojo apnen-casto lupinico po poginutju na s	stvorUa cela gorovja.
(Nadaljevanje nrihodničji
JoštM
TEKMOVANJE ES V ISTRI
■ Kakor vse druge masovne organizacije, so tudi “fes razpisali dvome-seino tekmovanje kot pripravo za jpraznik dela.
Vsi sindikalni organi bodo uredili administracijo ter spis članov in bodo izvrSili izdajanje članskih izkaznic. Okrajni odbori ES bodo uredili ■kartoteke, dopise in vse uradne knji. Se ter knjigovodstvo za razdeljevanje našega sindikalnega časopisa.
V bujskem okrajnem odboru ES bodo uredili spise članstva, da bodo imeli jasen pregled, uredili bodo tudi dopise in pospešili prodajo lirska.
Vse sindikalne podružnice so dol :žnc, da točno vodijo spise članstva ter da vpisujejo in oddajajo člana-Tino.
Svoja poročila pa bodo redno in pravočasno pošiljali višjim organom.
Podružnice bodo medsebojno tekmovale za redno pobiranje članarine.
Na sestankih bodo voditelji sindi kalnih organizacij tolmačili vsemu ljudstvu pomen prvomajskega praznika in važnost tekmovanja.
ES bodo pomagali pri obnovi in dvigu produkcije ter utrditvi ljudske oblasti.
Na deželi bodo sindikalne podružnice posvečale naj več jo skrb, da bo vsa zemlja obdelana. To delo prepričevanja bodo opravljali bolj zavedo! in napredni kmetje.
Sindikalni predstavnik v kmetijski komisiji bo sodeloval z drugimi člani, da bo komisija imela jasen pregled nad neobdelano zemljo, skrbela za izboljšanje in dvig pridelka.
Sindikati bodo tudi skrbeli, da bo. 'do kmetje v dolini Mirne pravočasno dobili strup proti kobilicam in ga pravilno uporabljali. Skrbeli bodo tu-df, da bodo vsi cepili kokoši in pra. šite ter da si bodo preskrbeli pravočasno potrebna semena. Skrb sindikatov bo, da se bo čimprej ©tvorila traktorska postaja. To je bilo že izvršeno. Sindikati bodo med tek. movanjem organizirali tečaje za kmetijstvo in poskrbeli, da se bodo ustanavljale zadružne kmečke posojilnice in hranilnice.
Pri zavodu za socialno zavarovanje bodo posredovali, da bo v najkrajšem času urejeno zavarovanje kmečkih delavcev.
Posebno pažnjo pa bodo posvetili širjenju našega sindikalnega tiska. Glasilo v italijanščini aUnlth operaia« naj čita vsak italijanski delavec in ■kmet. Na slovensko »Delavsko kmeč-
ko enotnost« pa naj se naroči vsak slovenski član sindikatov. Ta časopis je namreč posebne važnosi za kmete, saj ima posebno prilogo zanje. To so točke tekmovanja. Naloga vseh podružnic je, da se te točke v celoti Izvedejo.
Napredek odbora ES v Kampel-Saiari
Sindikalna podružnica krajevnega odbora Kampel—Salara je začela prav dobro delovati. Odbor ima redno svoje sestanke, uvedli so uradne ure, v katerih. sprejemajo stranke in rešujejo vsakdanje domače zadeve'.
Ugled podružnice ES je med ljudstvom vedno večji.
Uradniki tekmujejo
Uradniki bujskega okraja so na sindikalnem sestanku razpravljali o prvomajskem tekmovanju. Ob tej priliki so tudi napovedali tekmovanje svojim tovarišem iz koprskega okrajnega odbora.
Sklenili so tudi, da bo vsak napravil 20 ur prostovoljnega dela in da s& bodo vsi, ki so mlajši od 35 let, pripravili za fizkulturni nastop.
Partizani na prostovoljnem delu
Prejšnje nedeljo je veliko število bivših partizanov bujskega okraja šlo v Novi grad na prostovoljno delo. Opravili so 200 delovnih ur. Po delu sta dva tovariša spregovorila navzo čim partizanom o bližnjem kongresu primorskih partizanov, ki bo v Trstu 10, aprila.
Da ne bo zemlja zapuščena
Tudi v Marezigah so nekateri zanemarjali svojo zemljo. Toda sindikalna podrožntea in kmečka komisija skrbita, da je vsaka ped zemlje dobro obdelana. Zato sta posredovali pri lastniku, ki hi mogel ali ni hotel obdelati' svojo zemljo, da je dal v najemnino zapuščeno zemljo. Tako bo vse obdelano.
Preorali bodo 35 ha zemlje
Na pobudo ravnateljstva istrskega vodovoda, ki nadzoruje tudi osušeno ozemlje bivših koprskih solin, bodo
sedaj zorali 35 ha zemlje, ki je bila doslej zapuščena. Zemljišče bo prevzela v obdelavo kmetijska šola, ki bu posejala letos po večini sam oves. Prihodnje leto pa bodo uspevali tudi drugi pridelki.
Širjenje našega tiska
Zaradi malomarnosti nekaterih oo> govornih članov so do sedaj prodajali v Marezigaii samo 12 do 15 izvodov našega lista. Zdaj pa, ko so nabirali redne naročnike, so jih v kratkem času nabrali kar 39. Tovariš Beržan Franc, ki je nabral nove naročnike, je ugotovil, da bo število še naraslo.
V Pobegih, ki so sicer na dobrem glasu, je pa še nekoliko drugače v tem oziru zaradi malomarnosti neka terih članov odbora. Na sestanku odbora ES so namreč sprejeli sklep, da bodo skrbeli za širjenje našega tiska. Ljudstvo Je pričakovalo, da bo kdo začel zbirati naročnine. Pa še čakajo. Morda so oni od odbora pri tolikem delu pozabili na sklepe in ne vidijo potreb in želje Pobcžanov, ki bi radi čitali naš Ust.
Ne pozabimo, da vsebuje to tekmovanje tudi to točko.
Vanganel prednjači
Kakor se zdi, je menda Vanganel ena izmed najboljših vasi' v Istri, kar se tiče priprav za prvomajski praznik.
Od 100 mladincev In mladink se jih 85 redno vadi in pripravlja. Po delu !n ob nedeljah je na velikem travniku v dolini ob cesti vse živo, ko se mladina vadi za fizkulturni nastop v Trstu.
PROSTOVOLJNO DELO
DIJAŠKI DOM PRI KOPRU
—e'
Tovarna strojev pri Sv: Andreju je ena najvažnejših v Trstu. Tu je zaposlenih tudi mnogo m’atlinecv, lahko pa jih bi bilo še več, če ne bi ravnateljstvo očutno oviralo tržaški mladini, da se specializira in pripravi za strokovno delo v tovarni.
Ravnateljstvu ni prijetno, da »e de’avska mladina tako zavedna, in borbena. Kakor je znano, pripravlja vsa mladina, ki dela pri raznih tovarnah in podietjih, razstavo svojih del.
M'adina tovarne strojev jc lani že razstavljala v Trstu in v Pragi na mednarodnem festivalu in pokazala kaj je zmožna. To pa ni prav
Letošnje vaje za prvomajski nastop
JAREK ZA NAMAKANJE KOPLJEJO, DA BO PRIDELEK VEČJI
. Emo že v aprilu, še nekaj tednov pa bo tu prvi maj. Da bo prvomajska proslava dobro uspela, se moramo mrzlično pripravljati. Vsak dan, vsaka ura postaja dragocena.
Pevski zbori naj se dobro naučijo svoje pesmi, da bo kar zagrmela iz tisočerih grl pesem dela in svobode.
Mladino pa čaka najlepša naloga. V fizkulturnem nastopu zdravih, čvrstih teles bo pokazala, kaj zmore, kaj si želi in zakaj se bori, pokazala bo svojo moč in disciplino. Cim več se bo vadilo tem večji bo uspeh:
Vaje za letošnji fizkulturni nastop so zeio lepe, zahtevajo pa mnogo vež-be in dobre volje.
Prvega maja bodo nastopili mladinci in mladinke, pionirji in pionirke, od 6. leta naprej.
Pionirji in pionirke od G. do 10. leta nastopajo skupaj v treh vajah po napevu treh pesmic »Rasla je jelka«, »Santa Lucija« in »Izidor ovčice pase«. Te vaje, ki jih je sestavila Pahor Milka, so nežne in primerne za naše najmlajše.
Drugačne vaje imajo odrasli pionirji in pionirke od 10. do 14. leta, ki tudi istočasno skupaj nastopajo v treh vajah po napevu narodnih pesmi. Tc vaje je sestavil Pcrtot Janko.
Moški naraščaj, namreč mladinci od 14. do 18. leta imajo dve vaje po napevu fizkulturne himne «Ze nam sonce lepši sveti«. Tudi tc vaje Je sestavil Pertot Janko. Vaje kot pc-
MED MLADINCI v strojni tovarni
gospodom, ki hočejo prikazati, jj4 v Trstu ni strokovnih moči in ®a tovarne ne moreio uspevati. niso letos dovolili, da bi m’atlinCJ pripravili svoja de'a za razstav®' Pošiljali so jih ed Judežu do K®,' teža potem pa prošnjo odbi’i.
V	tovarni ie zaposlenih 250 Ulj* (linčev do 25. leta. Nad 1 tisoč P» jih ie vložilo prošnjo za sprejeni ^ tovarno, toda niso jih sprejeli , pretvezo, da ni de’a, čeprav je vs*" komur jasno, da se vajenec natPrC1 uši, potem de1«.
Igra ie povsem prozorna. Ko t’®’ do izumrli starejši specializir®* delavci, ne bo več novih. Pa ho® zapirali tovarne ali spre! eh1* tujce.
To je razvidno tudi iz deistv*' da tako velika in važna tovaf kot je ta, sploh nima šole za v jence.
Spominjam se tovarišice iz varne, k! je bila članica sindik® !ic delegacije po Jugoslaviji. smo obiskovali razne tovarne vajeniške šele poleg tovarn, ji r, bilo kar tesno pri srcu, ko je P’ merjala razmere tu in tanv dejstvo zelo slabo vpliva na rii!a<3. no. ki zaradi ne zaposlitve išče ** služka v črni borzi ali ta ,CI mnoge mladinke pa postanejo-gnorine.«
V	livarni je delo najtežje ih ^ dravo. Mladinci, ki tam delaio, ”■ so dobiva'i enako plačo kot drh» Po protestih, štraiku in revnih , juh, je mladinski sindikahii dosegel dok’ado od 15. iebruar- j Tako je z mladino pri ToV^" strojev. Toda mladina se nc Na razstavi bodo marsikoga PrC netili.
no-
sem sama izražajo kipečo silo in polet naše mladine.
Mladinke Jd 14. do 18. leta pa nas bodo presenetile s svojimi tremi vajami v ritmu valčka. Pokazala nam bodo svojo spretnost in gibčnost. Te vaje, ki jih je sestavila Ličen Kora, so menda najtežje, zato pa se morajo naše mladinke najbolj potruditi.
Moški od 18. leta naprej bodo sim bolično prikazali v svojih treh vajah partizansko borbo. Vaje so sestavljene po napevu partizanskih pesmi »Hej tovariši«, »Bratje le k soncu« in »Sventolcrai lassu«. Te vaje sta sestavila Janovski in Žerjal Marjan.
Mladinke od 18. leta naprej bodo prikazale v treh vajah suženjstvo, upor in vstajenje zatiranega naroda. Žalosten, tugoben začetek se spremeni v hrepenenje po luči, upor in vzkipi v veselje in radost osvoboditve, ko zaplešejo veselo kolo. Te vaje zares lepe in pomembne, jc sestavila Furlani Mora.	,
Vaje so lepe in pestre. Fizkulturni-ki sc morajo duševno vživeti v svoje vaje, da jili bodo res z občutkom tn doživetjem prikazali. To bo pravi užitek za one, ki bodo telovadili in za vse one, ki bodo prisostvovali nastopu naše mladine. Ih tc bo, kakor vsako leto na Stadionu na tisoč In tisoče.
Zato mladina urno in vztrajno si vajami, da bo res lepo za letošnji prvi maji.
Na prvomajskem telovadnem stopu pa ne bodo zucštaiaU z-3 ‘L. Rimi. Kat« se že dobro pr'PfaV jo.
Mni dottl živil zidali11
Gospodarski odsek pri 6krožntnl ^ boru v Kopru je določil izredne . datke živil za zidarje, ki delaJ0 ‘L izgradnji kopališča »S. Nicolo« ln razširitvi tovarne za konserviranJ® ^ radižnikov v Kopru. Zidarji b°da ^ bili poleg rednih dodatkov z-a ^ ^ delavce Sc 3 kg koruzne moke, • ^
bele moke, maščob.
1 kg testenin ter
Na koprskem parniku
Mali parnik reže vodo z ostrim filceni kakor z belim plugom. Stroji suvajo' in veter plahuta s platni. Tudi z rutami Istrank plahuta. Istrtnke sedijo ob koših in culah. Cule so trebušaste in pisane> v koših pa je vse: živež, obleka, pomaranče. Nekje štrli iz blaga rep polenovke. Nekje nov dežnik, ki jc še ovit v svojo papirnato srai"ko 1 žene sedijo i-n pletejo, moške čevlje iniaio nekatere, nekatere copate ; vse imajo ruto na glavi. In od časa so časa si zastisnejo vozel. Močne žene sredi mogočnih cul, prcma'hen je paniij- zanje — kako -slinjcnc so na njem I 2ene z močnimi rameni in krepkieni nogami! In pletejo in moške čevlje ima ta in ona. Tudj dekle, ki stoji ob strani in ima štrenaste nepočesane lase.
In kramljajo in kličejo se. Njih glas je kakor odmev v dolinicah med strmimi griči, kdaj se pojoč dvigne kakor vasica, ki jc splezala na istrski greben, ob morju.
Ti potuješ z njimi, z istrskimi ženami, in za hip pozabiš na dogodke v svetu, na blazno početje ljudi s trgovskim srcem in vlaSugarsko vestjo.
®enice pletejo enakomerno, počasi, in ti slediš posameznim zankam in nered okoli tebe se počasi ureja z vrsticami zank. Zakaj ves ropot? Zaradi teh nekaj korakov slovenske obale, zaradi teh kamnitih gričev, ki obrobljajo morje. Zato, ker ljudje nazivajo vasice z imeni, ki jih je rodilo srce; od zdavnaj, od tedaj, ko so si zgradili hišice z okni na morje. Od takrat, ko sta
se prvič fant in dekle sestala ob bregu; ko so vinogradi pognali iz prisojnih pobočij; ko so se odprla vrata skromnega hleva in je živina zadihala sapo z morja.
Parnik plove; v jutmji zarji, v zatonu. Davi je bil breg rožnat, ko da ga je skrivnostni zlatar ponoči na skrival pozlatil. Toda sonce ie, ki ga barva, sonce, ki sc je dvignilo ponialem in počenilo na zelen grič. Zvečer pa bo šel parnik mimo istr ske obalo kakor truden pismonoša, ki se s temo vrača domov. Voda se bo penila pod kmom ladje, peno pa bo s tihotapskimi ustnicami srkal mrak.
Zdaj je poldan, žene sedijo ob culah in sonce jc razdelilo svoje žarke, na vsako culo jc položilo po eno rožnato liso, eno ženam čez mišičasta lica, eno na pletenje, na rGp polenovke, ki moli iz fagota! In tako vsak dan, vsa leta; vse na-
zaj, tudi takrat, ko ni bilo parnikov, ko so bile samo jadrnice, samo vegasti čolni.
In vsak dan, vsa leta so jih k obali	prinesli	oslički.	One so	sedele	na siemenastili	hrbtih	in
pletle. Oslički so, jih zibali, ko so pletle, in kangle polne mleka, težke, so visele ob strani. Ko so sc vračale	opoldan, so prazne kangle
zvonkljalc, onč so sedele na osličih in pletle. In živali same ubirajo pot k gričem, na kamnite klanec na pobočjih.
Glasni, vročekrvno glasni so dogodki v svetu, kričavi so zvočniki, toda	žene na	parniku	pletejo	in
naše misij so se lepo uredile z zankami, ki se porajajo izpod močnih prstov. Zvočniki trobentajo s svojimi jeklenimi ustmi ? Naj I Ministri mešetarijo, poslanci, predsedni-
ki kramarijo z živimi ljudmi ?

Svoje računarske sanje pletejo?
Naše istrske mamice pletejo ^ komerno, pletejo . preprosto. a si za hip popravijo ruto, na*0 pletejo. Tako zdaj, ko jih r'*03 1 sr koprsk; parnik, tako potem, hodo gugale na osličih, od vse do gričev. Daleč so od ^ ^ kov, naravno, priprosto od 0 prihajajo in nekam gredo. ‘ čevlje imajo nekatere, rute n° ® jo • toda ramena, ko da so iz dr*-vrat, ko da ie jeklen. Tod® « so, in pletejo. Svet se one pa niza!o zanko k zanki. ‘ ^1) niha in sončne lise sc Pre, „ j« na culah. Obala je sveža, poželen travnat štiriknt, ko d*> 1 ^3' mlad razgrnila svojo zastav10 • ^30 Se istrske mamice pletejo ' zgodovino; preprosto, <hi°s ;7 J®' toda trdno, kakor nogavico mačv, ovčje volne.
Več pozornosti kostanju!
čeprav je kostanj splošno znano drevo, lahko rečemo, tla ga naši kmetovalci ne upoštevajo, kakor bi io zahtevale njegove vrline. Kostanjeve kulture, ki so bile pri nas *61o razširjene, so ponekod že sko-izginile, novih nasadov pa Se ne °Paža. Na Krasu ga še dobimo v redkih primerih, bolj je razširjen v nekaterih predelih slovenske Istre 'n v Brkinih. Bližma okolica Trsti Ki ga skoraj ne pozna.
Vendar je gospodarski pomen ko* ■danja in njegovih proizvodov prav ^aten. Naj omenimo samo, da jc v- nekaterih hribovitih predelih Evrope kostanj za tamkajšnje prebivalstvo glavni, če ne edini vir do-tiodkov,
• Ne bo zaradi tega odveč, če posvetimo nekaj vrstic tej važni drevesni vrsti, če ne iz drugih razlogov, vsaj z namenom, da vzbudimo Pri naših kmetovalcih več zanima-nia za to koristno rastlino.
Redi nost kostanja
Kostanj lahko gojimo kot gozdno ^i kot žlahtno drevo, akoravno ni 'ncd dvema kulturama točno zaznamovane meje.
po 3—4 letih nam nudi kostanj SVoie prve lesne proizvode za kole, Palice, obroče itd. Njegovi starejši Poganjki služijo odlično za vinogradnike kole in drugo orodje. 20—30 |ci star kostanj pa nam že daje ma-er*al za stavbarstvo, kolarstvo, so-'k, brzojavne droge, železniške pra-;?e itd. Ker vsebuje kostanjev les mPogd čreslovine, je zelo trpežen m 8a lahko uporabljamo tudi za iz-plavamc čreslovine samo bodisi iz 'P^ia bodisi iz lesa.
Ek>d žlahtnega kostanja pa je izvrstna hranilna snov. Kostanjev sad Vsebuje namreč nad 40% škroba in ^sdkorja, okrog 61« beljakovin, 4%
, °^c in do 2% rudninskih soli, mcd temi tudi fosfor in kalij. !z e8a vidika ne zaostaja redilna vred-
kostanja za običajnimi žitari-raa,i. Ni zaradi tega čuda, če je panjev sad postal v mnogih pri-^ r:h osnovna hrana za človeka. 8ekakor pil je kostanjev plod iz-dopolnilna hrana pri prašiče-
Kostanj ne ljubi niti hladnega in j bitega podnebja, niti pretoplega -Presuhega, Razširjen jc na pod-j.. [u, ki je, kakor sino že imeli Sv’*‘ko omeniti, od njega dobilo ^°'c ime (kostanjevo območje).
, ^nje visoke lege mu pri nas naj-l 1 Prijat«. Glede podnebja ima i ®*4r‘i skoraj iste zahteve, kot jih pra hrast. Glede tal pa jc kostanj
i izbirčen. Ne zahteva sicer
<>dovr>no 2ern]jej gor s Svojimi 'tobn'-1* 'n globokimi koreninami
^gimi
^ ^ Pribori potrebno hrano. Ni
bu,] -Pa 0hstoja v zemljiščih, ki vse-■šhf10 a''nCnec> Kjer ga po navadi frifrf nadomešča hrast.	sama
kostanja nnni naznanja 'iiš{ ZVana k*sla zemljišča, t. j. zem-Itij.3’ V-i ne vsebujejo apnenca. Ta-pa je pri nas mnogo, rcčenio tudi preveč. Kraška Zeml'a m« ie dobrodošla, ker, 2° na splošno znano, ne ?;'8to W ®Pn»nca, čeprav sloni na Orijj. aPneni podlagi. i’rav tako mu ^Pca	hi izhajajo iz pc~
^itne 'slve8a iaimna), kakor jc to ^°8ajr ,*5l*žn>e tržaške okolice in ŠQst j'®0 slovenske Istre. Naravah 'a*en Pa je razvoj kostanja na U banske narave, kjer doseže \y£	---------- *—
Kostanj razmnožujemo večinoma s saditvijo, v nekaterih primerih pa odlično uspeva setev. Najprimernejša jc uporaba dvoletnih sadik.
Veliki letni prirastek
Ce hočemo kostanj izrabljati predvsem za lesni material, ga lahko gojimo kot nizki gozd. Prirastek lesa jc v lem primeru zelo velik: letni prirastek na lesu znaša od 7 do 20 kub. m na vsak kehtar. V nizkem gozdu sadimo kostanj v razdalji od 2.5 do 3 m. Sečemo ga v različni starosti od tretjega do tridesetega leta, kar edvisi od lesnega proizvoda, katerega želimo proizvajati. S pravilno razpodelitvijo sečnje pa lahko črpamo iz kostanjevega nizkega gozda ittočasno najrazličnejše lesne sortimente.
Gojitev kostanja za pridobivanje njegovih dragocenih plodov je posebno poglavje, ki spada že v sadjarstvo. Razdalja med drevesom in-drevesom mora biti v tem primeru vsaj 10 m. Drevesca cepimo na splošno v petem letu starost; s cepili, ki jih pripravljamo iz žlahtnih vrst. Najbolj znan je v tem pogledu italijanski maron. V Jugoslaviji je v teku velikopotezna akcija za selekcioniranje domačih debeloplodnih tipov žlahtnega kostanja, ki bodo služili v bodoče za dobavo primernih tipov pri obnovi doslej zapuščenih kostanjakov.
Kostanj je podvržen številnim a nenevarnim škodljivcem. Usodna mu je le neka vrsta gobe (Phitophtora cambfodra), ki povzroča gnitje njegovih korenin. Pri nas se bolezen še ni k sreči pojavila, medtem ko je v Italiji žc uničila mnogo kostanjevih gozdov in kultur, •
Or. O. S.
KMETIJSKA PRILOGA ST. 7
Skrbimo m dobro seme!
Kmetiiski opravki v aprilu
voličin°. Ilovnata težka HV,Inu n‘ Pr‘kladna, kakor ni na Oblili vVseTn drugim drevesnim ’ ';c izvzamemo brest.
POLJEDELSTVO
Ta mesec posvečamo posebno skrb našim rastlinam. Dobro sl zapomnimo, da okopavanje in brananje velja enako kot dober dež.
S plitvim okopavanjem in brana* njem uničujemo plevelne rastline, katere črpajo hrano in vlago kulturnim rastlinam. Z druge strani pa uničujemo skorjo, ki se je napravila v zimskem času in ki ovira razvoj kulturnim rastlinam. Kjer je žito še nizko, posebno če }č bledozelenc ali rumenkaste barve,, mu gnojimo z nitrati (na 1000 m2 15-20 kg apnenega nitrata — norveškega solitra ali čilskega solitra — nitrat« di soda).
Letos je veliko pomanjkanje semenskega krompirja, zalo uporabljamo za saditev vršičke (o saditvi krompirja je bilo dovolj govora v prejšnjih številkah »Naše grude®). Kmalu bo začela setev koruze. Za setev uporabljamo le seme najboljših storžev in sicer le srednji de! storža. Tudi na obliko storža moramo pazili. Pri nas sejejo mnogo «konjskega zoba®. Pravi «konjski zobs> ima obliko valjarja, ki ni pri vrhu preveč zožen. Cinkvantin ima pa čokato obliko in le na vrhu zožen. Ce redi niso ravne, pomeni da oplojonje ni bilo v redu, alj pa je storž bolan ali črviv in kot tak neuporaben za seme. Tudi na velikost zrna moramo paziti. Odbirajmo vedno le večja in pravilno razvita zrna. Razen »konjskega zoba» in einkvantina so Se sledeče, za naše razmere priporočljive vrste: izolan-ski (nostrano dTsola), Minesota in Visconsin.
V	aprilu sejemo krmilno peso (Ecke-nriorf in Mamuth) in fižol.
VRTNARSTVO
V	aprilu esejem« vse povrtnine. Paziti moramo, da se setev izvrši v pravem času v pripravljeno, dobro pognojeno ifi dovolj vlažno zemljo. Najbolje je sejati povrtnine tik pred dežjem. Sejemo: blede, zeleno, zelje, vrzole (ohrovt), rdečo redkvico, peteršilj, solato, radič, špinačo. Sejemo v lukniicc na stalno mesto paradižnik, melancane, papriko, buče. Plevi mo jagodišča. Rastline v toplih gredicah (serra) se odpirajo in če jo premočno sonce, se senčijo.
TRAVNISTVO
Travnikom gnojimo z razredčeno gnojnico. Drugih opravil na travnikih ni. Problem krme za našo govejo živino je in bo ostal pereč, zato zasejmo črni več n j -V z lucerno (or-
ba spagna, erba medica). Lucerna je zelo odporna proti suši in zato se vedno obnese. Preorjimo vse stare in izčrpane njive, zasejane z lucerno. Več kot 4 leta ne smemo gojiti na njivah lucerno.
• SADJARSTVO
Cepimo sadno drevje. .Pri cepljenju pazimo na sledeče:	cepilno
orodje naj bo ostro; delo mora biti hitro izvršeno in pravilno; rane zamažemo s cepilnim voskom, cepiče privežemo z rafijo; pri cepljenju ne sme biti presuho vreme. Bistvo cepljenja pa tiči v tem, da pridejo ustrezajoči nad plodnim delom, ker ima to sadno drevje slabo lastnost, da preveč sili v višino.
Uničujmo čme uši s tobačnim izvlečkom ati z 1 i % raztopino »Mo-nitaia». Hruške, jabolko in črešnje škropimo, čim cvetje odpade s 0.5% raztopino svinčenega arzenala. Tu-sikladij uničujemo s škropljenjem z 1% raztopino modre galice.
VINOGRADNIŠTVO Dokončati moramo vsa opravila, katera ni bilo mogoče dovršiti v marcu.
V ČEBELNJAKU Posebno pozornost moramo la mesec posvetiti čebelni družini in zalegi. Matica polaga v tem mesecu ogromno število jajčeč. Za prehrano zalege porabijo čebele več medu kot v drugih mesecih in zato pazimo, da ima panj dovoljno količiho medu. Odstranjujmo pokvarjeno in trotovsko satovje in nadomestujmo ga z zdravim satovjem delavk. Brez* matičnemu panju, če si ne moremo pomagati drugače, dodajmo dober sat z zalego, da si čebele same vzgojijo novo matico.
Dr. /.
V svojem planu za leto J 948 so si kmetijski odseki okrožnega odbora za Istro zadali kot eno od glavnih nalog, da nam za prihodnjo setev ne bo zmanjkalo dobrega semena. Ni namreč pravilno 8n tudi ne donosno, da pri toliki količini sadja in zelenjave ter drugih pridelkov, katere izvažamo, vedno ko pride čas setve, nimamo dovolj semena. Semena moramo uvažati in izdajati zanje ogromne vsote tuje valute. Za to valuto bi lahko uvažali stvari, ki jih doma nc moremo pridelati.
Seme moramo torej pridelati doma! Ne smemo pa misliti na seme le tedaj, ko je čas žetve in nabiranja semena. 2e za časa rasti rastlin na njivah moramo določiti, katera semena bomo določili za setev in katera za prehrano. Predvsem se moramo odločiti za to, katera semena lahko pridelamo doma. Nato pa pazljivo zasledujemo, kako sc rastline ves čas razvijajo. Odpornost proti sušj in boleznim, čas popolne dozoritvCj kar pomeni, koliko časa porabljajo rastline za svoj razvoj, čistost vrste itd., to so zelo važni činitelji, katere moramo upoštevati pri pridelavi semena. Kdor se odloči, da bo pustil za seme določeno količino pridelka neke rastline, mora biti predvsem gotov, da ta vrsta • v resnici ustreza podnebnim in talnim razmeram dotičnega kraja. Do
sedaj kupujemo semena kar na slepo. Zaupamo raznim trgovcem, da Je seme pristno in večkrat je odločilni Cinitelj pri nakupu semen le cena — enako kakor pri umetnih gnojilih.
Velika ovira prj pridelavi semen je tujevrslno opraševanje. To pomeni, da je težko priti do čistega semena, čc v okolišu rasejo iste rastline različnih vrst. Križanje vrst preprečimo, če gojimo te vrste dovoli narazen. Razdalja meti posameznimi vrstami mora biti vsaj 500 m. Pri nas, posebno v Kdprščjni, je to : malo težavno, vendar se lahko rešimo te nevšečnosti, če gojimo predvsem semena vrst, ki se sama oprašijo (fižol, grah, paradižnik, paprika). Ravno te vrste pa pridejo pri nas v poštev. Kar se tiče semena krompirja, ki se po nekaj let izrodi (degenerira), sd lahko pomagamo tako, da si preskrbimo semenski krompir na ta način, da seme vzgoumo iz kali.
Letos je veliko pomanjkanje semena lucerne in za prihodnje lete moramo seme sami pridelati doma. Do semena pridemo na ta način, da pustimo za seme lucerno tako! pO prvi košnji — torej drugi pridelek.
. Kar se tiče semen graha, fižola in drugih semen, ni potrebno dajati posebnih navodil.
Dr. Fran /uriševit.
Pomen vršiChania hrompiria
po koprskem sistema
O krompirju je že bilo v našem tisku mnogo govora. Krompir je namreč zelo važen za prehrano našega ljudstva in je zato zelo koristno razpravljati o tem, kako naj bi se povečal njegov pridelek.
V omenjenih člankih je bilo govora o «vr5ič'kanju» krompirja v Jugoslaviji in tudi po nekaterih krajih pri nas. Kmetje namreč odrežejo pravočasno krompirju vršiče?;:, ki-je zelo bogat z očesi. Očesa na vrhu gomoljev so namreč bolj rodovitna in z druge strani r-c s tem sistemom prihrani im količini semena. V deželah, kjer kmetje brez večjih težkoč lahko vsakih nekaj let menjajo seme, tako da se krompir ne izrodi, jc to popolnoma upravičeno; pri nas pa, kjer zemljišče zahteva posebne vrste zgodnjega krompirja in tega ni mogoče uvažati, povzroča vrSšČkanje po izjavi kmetovalcev slabe rezultate, kar pomeni, da se krompir izrodi. Da se to prepreči, je v Kbprščlni navada, da kmetje žc v jeseni krompir vršif.kajo, ali ne da bi vršičke uporabili za setev, nego nasprotno -vršičke uporabijo za prehrano.
Vršičkani krompir pa hranijo na zračnem prostoru tako, da sc na od-
ZELJE SADI.ro
rezanem mestu napravi kožica, kit brani, da se seme ne izsuši. Zgodaj spomladi sc vršičkani semenski krompir postavi v posebne zaboje na svetel, dovolj vlažen in topel prostor, da se krompirjeve kaK (očesa) na spodnjem dela krompirje ojačajo.
Tov. inž. A. C. primerja v svojem članku vršičkanje obrezovanju sadnega drevja, ko se z rezanjem modnih poganjkov prisilijo spodnji poganjki k rodovitnosti. Poleg tega je moje mišljenje, da s tem dejanjem dobijo spodnja očesa večjo količino hranilnih snovi, katere gosta očesa na vrhu ne morejo dobiti. Očesa no vrhu namreč ne morejo v svojem prvem razvoju dobiti dovoljne količine hranilnih snovi jn zato zaostanejo v rasti, kar povzroča izrod. N« vsak načih zasluži koprsk; način vršičkarija zgodnjega krompirja posebno pozornost, in splača se, da so ta način bolj znanstveno preuči.
Da preprečimo izrod zgodnieg« k.binskega (precoco d’Albuna) krompirja, poznamo gotov in že preizkušen sistem. Omenjeno vrsto krompirja pošljemo v višje predele, na vsak način ne izpod 000 metrov, nadmorske višine, po domače rečeno na »letovišče v hribe». Pri tem bi prišla v poštev Tolminska ali mogoče tudi Kamnik. Domači krompir, pridelan v višjih predelih, pa še uvaža nazaj v naše kraje in se uporabi za seme domači zgodnji krompir poslan na »letovišče®. Uspehi so bili zelo dobri. Od 100 kg krompirja, pridelanega v višjijj predelih, so pridelali 10 do 12 stotov, medtem ko niso iz semena iste domače vrste pridelali več Ut 5 do 6 stotov j krompirja. Leta 1940 sta dva kmeta v Plavjah pridelala iz 65 kg semena »gorskega* krompirja — eden 15 drugi 18 stotov, kar znaša več kot 360 stotov na hektar. Domačj pridelek iste vrste v istem letu v enakih pogojih pa n? presegel 180 stotov na hektar.
Dr. Fran JuriSevi?-.
S255SS23SS ---
Vzreja piščancev
Ko piščance zapusti Jajčno lupino, jo že precej samostolen, vendar še ni dorasel vsem nevarnostim. Zato potrebuje v prvih tednih svojega življenja največ naše pomoči. Zaradi tega moramo točno vedetj dan izvalilve in biti pripraviieni poma* gati piščancem, ko pridejo na svet. izvaljene piščance sproti stavbamo V - posodo, v kateri je nekaj perja in jih pustimo na toplem mestu. Ker ni potrebno, da bi kokba, ki je valila, tudi vodila piščance, 'ih porazdelimo v skupine po 20 in damo vsaki skupini po eno kokljo. Preostale brezposelne koklje pa čim-preje odvadimo od kokljania.
Za to prvo krmljenje rabimo nizko obrobljeno deščico in plitko posodo za vodo.
2e pri vzreji enodnevnih piščancev se je pokazalo, da je najprikladnejša hrana prosena kaša in pozneje kislo mleko. Najnevarnejša bolezen piščancev je nalezljiva griža piščancev, ki io uspešno preprečujemo s kislini mlekom.
Gnezdo, kjer so se Izvalili piščanci, 1« najbolje sežgati, ker se je v njem gotovo zaredil mrčes. Iz starega zaboja naredimo hlevček, Id ima na sprednji strani vratca, od strani pod krovom pa nekaj luknjic za zračenje. Zaradi občutljivosti piščancev za mrčes mora biti hlevček tako ograjen, da se lahko očisti. Pod mu je postlan s kratko slamo, ki se vsak teden menja, obenem pa so tudi vsa notranjost hlevčka prebeli. Co smo prisiljeni, da redimo piščance na ozkem prostoru, pa je še bolje, da hlevčku v podaljšku vratc pridamo malo pokrito «tc-8<ališče» brez dna. Stranske stene so iz paličic, kj so med seboj toliko oddalione, da dovolijo prehod piščancem, ne pa koklji. Tako pripravljen hlevček, prenašamo vsak dan na drugo mesto, najbolje na gelene trate.
Prehrani piščancev 'moramo posebno prve dn! posvečati mnogo pozornosti. Važno je opozoriti, da piščanec prvih 36 ur ne potrebuje ne jela ne pijač«. Tu se pogostokrat greši iz usmiljenja ali pa simpatije do ljubkega naraščaja, pa se jih «šopa» z vsem, kar je najboljšega pri hiši. S tem pa samo pokvarimo piščancem občutljivi želodček. Prvo, kar naj zaužije, je droben pesek, saj vemo, da brez kamenčkov v ptičjem želodčku ni mogoča pravilna prebava. Nato jim damo svežo vodo.
Bakterije mlečno-kiskga vrenja preprečujejo razvoj bakterij, ki povzročajo grižo piščancev. Prve dni dajemo proseno kašo v manjših obrokih, toliko kot pač pojedo naenkrat. Sploh sc izogibamo takega načina knnlicnja, kjer ostane po jedi še nekaj hrane na deščici. Ta ostanek piščanci hitro zablatijo. Poleti
se vse to začne hitro razkrajati, piščanci to kljujejo in vnetje prebavil se mora pojaviti. Četrti dan že lahko napravimo žgance iz kislega mleka in kruhovin drobtin. Da se piščancem s lemi žganci bolj prikupimo, jih napravimo prvič iz belega kruha, potem iz črnega, pozneje pa kar enostavno iz otrobov. Ce smo prisiljeni piščance krmiti v bližir.i starejših kokoši, je potrebno krmilno deščico pokriti s starim košem in ga postaviti tako, da gredo lahko pod njega piščanci, kokoši pa ne.
Cim več bomo posvečali piščancem v prvih dnevih pažn'e, tem bolj redno se bodo piščanci osamosvojili, Ko so piščanci že malo večji, nadomestimo proso z zdrobljeno pšenico, pozneje pa s celim zrnjem. Vedno pa moramo paziti, da je prehod od ene hrane na drugo postopen.
Ing. V.
SADIMO OREHE
Katere prašite obdržimo za pleme?
Ako skoti plemenska svinja prav mak, mladičev, lahko upravičeno sumimo, da sta bila merjasec in plemenska svinja preveč sorodna. Večkrat namreč lahko opazujemo, da sKoti plemenska svinja, ki smo jo bili plemenih s preveč sorodnim mrjaaeem, le 1 do 3 mladiča, in po oplemenltvi s popolnoma tujim mrjascem pa obilo mladičev.
Za pleme pa niso vsi pujski primerni. Med pujski se dobijo takšni, ki so leni in počasni in jih te s silo pripravimo k sesanju matere. Takšni pujski so slabotni in imajo skoraj nedvomno kako organsko napako. Ce se odločimo izbrati za pleme takšne pujske, ne moremo od njih nič dobrega pričakovati. Laz redkokdaj nam bodo dobro uspevali. So dalje takšni pujski, ki so že od začetka zelo občutljivi in se bojijo vsakega najmanjšega dežja in vetra. Tudi takšni pujski postanejo le težko krepki prašiči; so prenežni, prešibki in potrebujejo skrbno negovanje. Dalje naletimo na zelo plašne pujska, ki se že prj najmanjšem šumu ali ropotu splašijo. Taki pujski so preveč nemirni in prerazburjeni, da bi lahko dobro uspevali.
Za plemensko rejo ah pleme Izberi predvsem zelo ješče pujske. Ješčnost pujskov nam dokazuje, da pujski krmo vselej dobro preba-
vijo in izkoristijo. Potem izberi za. pleme zlasti one pujske, ki se za vremensko menjavo nič ne zmenijo in ne bežijo takoj strahoma v svinjak, ko dežuje, piha veter, ah je mrzlo. Taki pujski so čili in krepki in lahko pričakujemo od njih uspeha. Nemirnih, plahih, razburjenih pujskov ne obdrži za pleme, pač pa mirne, vesele, žive in ješče.
Dr. I. B.
Izmed vsega sadnega drevja se gotovo najmanj zanimamo za orehe. In vendar nam dajejo orehi razen dragega sadu tudi dragocen les.
Koliko orehov smo že posekali in prav drago prodali. AH pa smo že tudi poskrbeli za nadomestitev posekanih dreves? V največ primerih se to ne zgodi; mladih dreves zraste le toliko, kolikor se jih je slučajno skalilo in srečno ušjo stoterim nevarnostim v mladosti. Vzgajajmo doma mlada drevesca in pridno sadimo po Krasu orehe, saj prav dobro uspevajo! Preden, pa vsadimo oreh, moramo paziti na sledeče :
Oreh zahteva zavetno, toplo lego. Tam uspeva zelo dobro, medtem ko v neprijaznih, vetrovom izpostavljenih legah, le životari in ne prinaša skoro nobene koristi. Ogibajmo se lege, kjer se radi ponavljajo spomladanski mrazovi. Najboljši svet glede lege je izkušnja. Vprašajmo za svet stare ljudi; oni iman dovolj lastnih izkušenj in bodo gotovo vedeli, katere lege so v domačem kraju najboljše.
Oreh ljubi globoko in toplo zemljo. Nepj-ikladna so zanj mrzla, mokra tla in pa zelo pust peščen svet. Nadalje pazimo, da vsadimo le dobre vrste orehov. Za naše kraje so najboljše srednje debele vrste s tanko
Pravilna uporaba
čilskega in norveškega silitra
		
GOJENCI KMETIJSKE SOLE PRI OBREZOVANJU HRUŠK
Kmetovalcem istrskega okrožja primanjkuje letos amonijev sulfat. To je dušičnato umetno gnojilo, katerega že več let uporabljajo z velikim uspeliom. Dobili pa smo večje količine drugih dušičnatih gnojil: čilski soliter (nitrato di soda) in norveški soliter (nitrato di calcio).
Čilski in norveški soliter sta gnojili, v katerih je glavna hranilna snov dušik tako spojen, da sc v zemlji takoj raztopi (razkroji) in ga rastline v najkrajšem času uporabijo. Torej deluje hitro. Že nekaj dni po trošenju opazimo, kako rastline dobijo temno zeleno barvo, a listje in steblo se na splošno bujno razvije. Uporabljamo torej to gnojila spomladi, ko so rastline v prvi stopnji svojega razvoja. Nikdar ne trosimo teh gnojil pred setvijo ali ob setvi, kakor je navada pri drugih umetnih gnojilih. Gnojiti rastlinam z nitrati prezgodaj, bi pomenilo zapravljati čas in gnojilo kar pomeni zapravljati denar.
Tudi prepozno ne smemo gnojiti z nitrati, ker s tem podaljšamo normalni razvoj rastlin - kar pomeni, da rastline dozorijo bolj pozno in so v tem primeru bolj izpostavljene škodljivemu vplivu suše. Pravilno je, da se gnoji s fosfornimi gnojili pred setvijo ali v času setve, z dušičnatimi gnojili - nitrati pa v več obrokih (torej ne vse naenkrat), ko se rastline že razvijejo. Kakšna razlika je med čilskim solitrom in norveškim? Prvi vsebuje
poleg 16 odstotkov dušika v lahko raztopljivi obliki 8e natrij (sodo), drugi pa apno (28%). Čilski soliter včasih poslabša strukturo zemlje, to pomeni, da se na zemlji napravi skorja, ki ovira razvoj rastline in suši zemljišče, posebno če gnojimo s tem gnojilom njivam, ki ne vsebujejo dovolj apna. Zemljiščem kisle narave (pomanjkanje apna ilovice, rdeča kraška zemlja) je bolje, da gnojimo z norveškim solitrom.
lupino In polnim jedrom. Seme jemljimo z zdravih dreves, ki i*h poznamo, ki pozno cvetcjo in o katerih vemo, da ne pozebejo.
Za seme nabiramo že v jesen) haj-lepše, popolnoma zdrave orehe, jih posušimo na zračnem prostoru na soncu in spravimo do pomladi. Da se čez zimo preveč ne posušijo, jih vložimo v zaboj med vlažno zemljo ali žaganje. Ce tega nismo storili v jeseni, seveda ne moremo sedaj prav nič pomagati.
Da pa vseeno lahko vzgojimo letos orehe iz semena, vzamemo nekaj lepih, ne preveč izsušenih orehov, o katerih vemo, da so z dobrega drevesa. Ce hočemo posejati orehe na gredice, dobro prekopljemo zemljo (bolje bi bilo, če bi jo prekopali že jeseni) in jo pognojimo s preležanim gnojem ali kompostom. Gredica naj bo široka 120 cm tako, da jo lahko oplevemo od obeh strani. Na gredico pridejo štiri vrste orehov po 15 cm druga od druge. Semena sadimo ob vrvici Itaki h 1® cm globoko. Dobro je, če pokrijemo gredico za prst na debelo z drobnim* predelanim hlevskim gnojem.
Najbolj pripraven čas za to delo je začetek aprila. V enem mesecu skalijo vsi zdravi orehi. Med letom pridno plevemo, da uničimo plevel in zrahljamo zemljo. Drugega dela '>■ orehi ni, samo zavarovati jih mora* mo s trnjem ali žico. Do jeseni žfa' stojo 30—40 cm visoko, pozno Ra jesen ali pa zgodaj pomladi jih P1'6' vidno izkopljemo in presadimo v drevesnico oziroma na stalno mesto. Prj presajanju ne smemo skrai' šati niti korenik niti debele. Obožujmo jih vedno le takrat, ko 5° zeleni, nikdar ne pozimi ali P°' mladi, dokler so še goli. To velia tudi za odrasle orehe.
Na podoben način sadimo oreh® na stalno mesto, ki ga izberemo jeseni. Za vsako drevesce prekopli6'
Koliko nitratov .trosimo na 1000 mi? 15—20 kg, In to v 2—3 obrokih. Zapomnimo sl pa enkrat za vselej, da moramo vedno uničevati skorjo, ki se napravi po naših njivah. Izkušeni in napredni kmetovalci so prišli do prepričanja, da bolj zaleže, če njive branamo, kot če jim dobro gnojimo in zanemarjamo brananje.	Dr. J.
mo zemljo v krogu s premerom vs»» 60 cm do globino 40 cm. Zeml)0 tudi pognojimo s tem, da jo dobi® premešamo z zrelim gnojem. Aprl‘ meseca zabijemo v sredino kr08a kol in posadimo krog njega tri štiri orehe 10 cm globoko. Nad3’1' n ja dela so ista kot pri sajenju h gredice, samo da tu odpade presai vanje.
Or. I- V-
Nasveti
istrskega kmeta
Tov. Furlanič Anton, kmet iz koprske okolice, nam je poslal kratek dopis z nasveti za kokmjerejo, ki ga radi objavljamo:
Blizu mest se splača redit; kokoši-ja jčarlce. Kurnik naj bo obrnjen, če jo le mogoče, na zapadno stran, sicer kokoši ob zatonu ne vidijo v kurnik, ker jih slepi zaha-
jajoče sonce. Dobre jajčarice sc P® znajo po dolgem grebenu; dal’** greben, plodnejše so.	.*
Koklji moramo podložiti jajca, jih znesejo kokoši, staro od 2
3 let, ki so bila oplo’ene.od en
)1<4'
nega petelina. Iz takih jajc se
zle*6
večinoma “ženski spol". Nc P
.sl!*'
gaj jajc za valjenje kokoši, ki jo ra več kot tri leta. Bolj je ^ kokoš, tem manj je oplojenih ia in se no zvalijo piščeta.
Furlanit AntOP’
H Kmctifshc Kanite
(Nadaljevanje)
ZRAK
Ta plin obdaja našo zemljo kol e kako zračno morje, na katerega nu živimo. Bistveni sestavini zra-,a sta dušik in kisik, ki pa nista pojeaa, marveč le med seboj po-jcšanu. Dušika je v zraku 4/5, ;isika pa 1/5. Primešana pa so jima udi ogljikov dvokis, vodena para 'hlapi), amoniak in druge organske pojine. Najvažnejša snov v zraku o kisik, ki zmanjšuje dušikove ičtnke iu služi dihanju in goreniu er povzroča trohnenje, gnitje, pre-icrcvanje, rjavenje kovin.
Mnogo ga vsrka voda. Nasprotno gi moramo trditi, da bi bili brez dušika v zraku kisikovi učinki (oki-sanje, zgorcire) premočni. Količina ogljikove kisline se v zraku zelo menja; kier kaj vre ali gori (raz-
pada. kjer diha mnogo ljudi in žival! (soba, hlev) itd., je'njena količina večja. To je zdravju škodljivo.
Vodena para znižuje zračno ostrost, dela zrak vlažen in povzroča vodene zračne pojave: roso, oblake, meglo, dež itd. Kjer razpadajo dušik vsebujoče tvarine (gnoj, gnojnica i.d.), lam se nabere v zraku dosti amoniaka • te važne rastlinske hrane. V zraku je tudi manj ali več kali različnih bolezni (bacili) i. dr. Zato pa moramo zračiti hišne prostore, posebno spalne in hleve ter razkuž-cvati slab zrak z apnom, jodom, klorom itd. Dober, to jo na kisiku bogat in Cist zrak, kakršen je v gozdovih, je polovica zdravja!
A tudi zemlji je treba zraka. V zemlji nahajajoča se bakterija ga prav tako potrebuje kot vse druge
stvarce in čim ve', ji ga dovajamo (globoko obdelovanje, rahljanje zemlje), toHko rodovitnejša postane.
Zrak je torej glavni pogoj živPenja rastlinam in živalim kakor tudi rodovitnosti zemlje.
'ŽVEPLO (Sulphur S)
'žveplo jc zelo znana in razširjena prvina, Uj je ■ (čista) v bližini bljuvajočih in ugaslih ognjenikov (Sicilija, Islandija, Južna Amerika). Največ ga j« spojenega z drugim* prvinami. V nekaterih rudninah pa je žveplo v obliki žveplenih spojin.
Krhko je in v vodi neraztopno, pač pa sc raztopi v terpentinovem olju. Ce ga segrejemo, se- kmalu raztopi v rjavo tekočino. Gori z višnjekastim plamenom in osmradi s svojo paro zrak tako, da v njem težko dihamo.
Pri 111 stopinj C gorkote se raztopi v redko, medu podobno tekočino, pri štirikrat toliki vročini »e
Zredči in zavre ter sc pretvori v rdečkastorjavo pare, ki se, ohlajene, pretvorijo v prah, imenovan žvepleni cvel.
Raba žvepla je mnogovrstna: za Zdravila, napravo žveplenk, smodnika, kot sredstvo proti plesni (žve-planje) itd.
Ako zgori žveplo na Zraku, se tvori piin — žveplena	šoki slina
(SO 2), k; duši in nas siti na kašelj; živali v njej poginejo, goreča trska ugasne, cvetlica pod poveznjenim kozarcem, v katerem je ta plin, lakoj pobledi. Z njim uničujemo razne škodljivce živalskega In ras!(inskega izvora, n. pr. ose in glivice-—plcsnlvke v vlažnih prostorih (shrambah za pridelke, kleteh itd.).
Tudi žveplena kislina (SO 4) je zelo važna te\ izmed vseh kislin najvažnejša. Z njo razvijajo kemiki druge kisline. Je brezbarvna oljnata tekočina, jako jedka in vode pohlepna. Ako ji prilijemo malo vode-.
se z njo spoji in sc pri tem nm1 segreje.
Ko žvepleno kislino redči*11® .
,	_	_____ vo®1’
vedo, prilivamo, počasi kislino a nikoli ne narobe, sicer sc razvije laka toplota, da se vode spremeni v paro, kar ic nevarno.	-čg
Tudi v obrti zavzema žve'P* kiRlina važno mesto:	uporabi-
jo pri pridobivanju sode, za v o sveč, pri vdelovanju in mr,žve-nju itd. Jako strupen pl*n i‘- p pleni vodik (vodikov sulfid)« diši po gnilih jajcih.	jji
'žveplo kroži skozi rasMb'slv^0di živalstvo kot gips, ki je ^ .|ejo raztepen in ga rastline vs. -s koreninicami Iz njega s® protein (beljakovine). ^	^\o<
dospejo beljakovine v žlvalsJ® j® r meso, kri, mleko itd. lz *' žveplo izloči kot žvepleni mj* deloma pa kot žveplenokiat®
Janko
£e’j5rJ?
VAŽNOST ŽIVALSTVA
v petletnem načrtu
Čeprav sla glavni nalogi petlet-Jtega plana industrializacija in e-jektrifikacija, ie tudi živalstvo ve-iikega pomena za napredek jugoslovanskega gospodarstva. Ne gle-oe na to, da živalstvo nudi surovt-ne za živilsko industrijo, so živali skupno z rastlinami za človeka e-nmi vir prehrane.
Zato pa je petletni plan tudi po-Wetil veliko važnost živalstvu. Plan do’oča bol>šo oskrbo z živin-skkni zdravili in uvedbo sodobnih žootehniških metod za izbol.šanje ?.lVulskiIi pasem in njihove produk-bvriosti. V ta namen bodo mnogo koristili razni znanstveni zavodi Ja la-enčevanje živinoreje.
Ribarstvo
Plan posveča mnogo pozornosti ‘Udi ribištvu. Morje je velike važ-Ucsti ne ie za prebivalstvo obalnih Pasov, temveč za vso Jguoslaviio. 'U'1 tem se zvezni p'an spopolnjuje ? hrvaškim republiškim planom.
oslpj ie namreč ribo’ov v Ju-jl^uviji ze'o primitiven. Do leta Pa bodo zgradili velike ribl-Ec ne, moderniziran staro rl~ ‘sko brodovje in spopolnili tehni-® ribiškega orodja. Z asti se bo ?zvil ribolov na odprtem moriu. roški pri ribolovu se bodo znižali četrtino. Načrt določa, da
leta 1951 na ovili v Da maciji
v Hrvaškem Primorju 50.000 ton lb, to je trikrat in pol več kot (j*ed vojno. Poskrbeli pa bodo tu-za večji donos rečnega ribolo-.*• Ustanovili ribiške zadruge in , “oljšali prevozna sredstva ter s tudi razpečavanje in pošilia-Ie rib v notranjost države. Do le-šp ,1951- h odo zgradili za prevoz rib.
st posebnih ladij s h'adi'niki, 150 s Sunov in 8 tovornih avtomobilov "ladilnimi napravami.
, Poveča'a se bo tudi industrija za “Oserviranje rib. Lela 1951. bodo ^“izvajali oko i 2000 ton posolie-1 rib in 4500 ton rib v olju. Vred-
I95i.
[pst industrije rib bo dosegla leta
j. - okoli 500 milijonov dinarjev. Vtda bodo posvečali veliko paž-
njo tudi gojitvi rib v ribogoinicah.
Tudi ribolov v sladkih vodah bo zelo napredoval. Načrt za leto 1951 določa, da bodo na .ovi li 50.0000 ton sladkovodnih rib. Na nerodovitnih zemljiščih bodo povečali površino ribnikov. Povečali bedo zlasti število postrvi z gradnjo mrstišč, kjer se gojijo op’oiene ikre.
Tudi perutninstvo je v petletnem planu važen činite';. Leta 1951. bo štelo 31 milijonov komadov, to je 40 odst. več kot predvoino. V vsej državi bodo povečali število kokoši, kr bodo znes e skupno 1560 mi-liionov jajc. Tudi čebe;arstvo se bo zelo razvilo in število rojev se bo potrojilo. V ta namen bodo poskrbeli za izbo jšanje paše, sai ni med le izvrstna hrana, temveč tu. di zdravilo in dragocen vir vitaminov. Napredovala bo tudi svilore-ja.
Konji, govedo, prašičereja
Sc večji pomen od teh malih živa'! pa imajo govedo, drobnica, svinje in kenii. V nekaterih prede'ih stare Jugoslavije je bila živinoreja zelo razvita, toda vojna ji le prizadela velike rane. Naibolj so bili med vojno prizadeti konii in k’jub veliki skrbi, ki iim jo posveča pePctni plan, bodo leta 1951. dosegli komaj 90 odst. predvojnega števira. Leta 1951. bo namreč 1 milijon 160 tisoč konjev.
Velike važnosti so ovce, ki jih je v Jugos'aviji več kot vse ostale živine skupaj. Po načrtu jih bo leta 1951. okoli 15 milijonov, zlasti se bo povcča’o števi'o ovc v Dalmaciji, seveda se bo tudi zboršalo sirarstvo. Skrbeli bodo tudi. da se poveča teža ovc in donos volno. V ta namen bodo v Hrvaškem Primorju zgradili veliko pra’n,ico volne, kjer jo bodo lahko vsako leto oprali 6 mi ijonov kg. Leta 1951. bodo proizvedli 24 milijonov metrov volnenega blaga.
Ni potrebno poudarjati važnosti prašičereie. Pred vojno je bi'o v Jugoslaviji 3 milijone prašičev, le-
OB PRILIKI FESTIVALA ITALIJAN SKE KULTURE V ROVINJU SO E. Sli 'V KOPRU ORGANIZIRALI IZLET Z »VIDO«, KATEREGA SE JE UDELE-i ŽILO SKORA J 500 LJUDI
od VSEPOVSOD
ta 1951. pa jih bo 6 milijonov. Tudi povprečna teža svinj se bo morala povečati, seveda bodo poskrbeli za boljšo krmo in za večjo ži-vinozdravniško nego. Uredi l bodo tudi velika pitališča za pitanie prašičev. tako da bodo leta 1951. proizvedli nad 110.000 ton masti, ki jo bodo tudi industrijsko predelavali. Tudi svinjske kože bodo v veliko korist.
Pefetni plan posveča' veliko paž. njo preskrbi z mesom. Ne bo se poveča'a samo proizvodnja, temveč tudi prede'ava. Leta 1951. bo proizvodnja mesa dosegla okoli
300.000	ton, od katerih ga bodo predelali 125.000 ton.
Od predvojnih 4 miliionov g’av govedi bodo dosegli leta 1951. 4 milijone 920 tisoč glav.' Zvišati se bo mcra’a teža govedi in letna proizvodnja m’eka. na vsako kravo. Govedo je velike važnosti za prehrano in industrijo. Mleka se bo leta 1951. proizvaialo 320.000 ton, ustanovili bodo velike mlekarne, ki bodo predeale 225.000 ton mleka. Mlekarne bodo proizvajale pasterizirano in kondenzirano m’eko, kazein, dobre vrste sira. maslo itd.
O velikem industrijskem pomenu kož so si vsi na jasnem. Pričakujejo, da se bo v Jugoslaviji proizvajalo 'ela 1951. nad milijon kosov velikih kož in skoraj 10 miliionov malih kož. Iz teh kož bodo izdelali 6 in pol mpijonov usnjenih čevljev, to je dvakrat in pol več kot v letu 1939.
Veliki porast živalske proizvodnje ne bo vpliva' le na izboljšanie preskrbe, temveč bo služil tudi napredku industriji z'asti tekstilni in usnjarski. Vse to pa bo seveda s'užilo za dviganje življenjske ravni de'ovnega ljudstva.
NA ČRNOGORSKI MLADINSKI PROGI so .prebili 650 m dolg predor. Graditelji mladinske proge Ti-tograd-Nikšič so dosegli še eno veliko delovno zmago. Dva dni pred rokom so prebili predor Bašina voda, ki je za velikim predorom Bu-dpš največii predor na progi.
GRADNJA ZADRUŽNIH DOMOV napreduje po vsej Jugosla. viji. V Hrvatski jih bodo zgradili H50. v Makedoniji 350, v Črni gori pa 59. Povsod so nabrali mnogo
denarja, na gradihščih pa pripravi' li mnogo kamenja, peska, apna itd,
V	AMERIKI so bile pretek i teden velike stavke. Največja je bila stavka rudarjev v premogovnikih. Lastniki premogovnikov se namreč niso hoteli pogajati s predstavniki sindikatov. Listi poročajo, da je bilo leta 1947. v premogovniški industriji v ZDA 64.000 nesreč, med njh mi 1165 smrtnih. V zadnjih mesecih niso iz pokojninskega fonda rudarjev izplačali niti do'arja. Zaradi stavke se je zniža'a tedenska proizvodnja premoga od 13.3 na 2.5 milijonov ton. V glavnem je bi'o izstavljeno delo v vseh rudnikih. Stavka’o 5e tudi 100.000 delavčevi industrije za konserviranje mera. Policija je seveda ščiti'a industrij-ske družbe v borbi proti stavkajo, čim.
BORBA PROTI NEPISMENOSTI v Hrvaški republiki ima velike u-spehe. V teku je 6280 tečajev, ki Jih obiskuje 107.000 tečajnikov. Vi marcu se je zaključilo 727 tečajev za nepismene, v katerih se je 12.3071 tečajnikov naučilo brati in / sati. Na mnogih tečajih so se nauči-i čiri’ice in latinice. Velik napredek V borbi proti nepismenosti je bil dosežen tudi v Da’maciji, na Kosoh vem in Metohiji ter v Črni gori.
V	PREDVOLIVNEM TEKMOVANJU je 25.676 članov OF v Ljubljani opravilo 119.275 prostovoljnih' delovnih ur, od tega 100.000 ur na gradbiščih, osta’o pa v podjetjih in tovarnah.
IZ AVSTRALIJE se s prekomorskim potniškim tovornim parnikom! »Radnik« vrača v domovino 564 iz, seljencev, in sicer 504 Jugoslovan^ , 43 Albancev, 15 Bolgarov in 2 Ceha. Ista ladja vozi tudi 800 ton raz-, nega materiala, ki so. ga zbrali ju- ' gos1ovanski izseljenci.
NA HRVAŠKEM DELUJE 15t? > TRAKTORSKIH BRIGAD, ki sodelujejo pri sedanjih setvenih de'ih, t Kmetijske strojne postaje so ak'e-nile pogodbe za. oranje v 2 odst-večjih površin, kakor je bilo prvotno določeno.
Gospodarski napredek
na Madžarskem >
»
Madžarska je v zadnjih dveh letih dosegla y industriji in’ polje* de stvu velike u pehe. S podržav Ijenjem ve;ikih bank, e ektr čnih central, nadzorstvom .nad najvažnejšimi panogami industrije in z izvedbo agrarne reforme so bili postavljeni temelji no.ega dr žbene* ga reda. Tako so prišle v državne roke najvažnejše panoge madžarskega go podarskega življenja, kot so rudniki, industrija eektrične energije, industrija železa in jek'a ter vsa vebka prevozna podjetja.
Proi vpdnja madžarske industrije vedno bo j naraVa. Rudarska proizvodnja. ki je leta 1945. dosegla komaj 35 cdst. predvojne proizvodnje, je zaznamovala posebno ve ik napredek Proizvodnja premoga je že dosegla raven iz leta 1938, proizvodnja že’ezne rude in boksita pa se ji približuje.
Triletni gospodarski p'an, k' so ga pričeli izvajati 1. avgusta 1947, dobro napreduje. Sedaj grade mnogo industrijskih objektov, z'a-ti velike e ektrične cent-a’e in naprave, teksti he tovarne, tovarne umetnega gnojila itd. Ve ika ie tudi proizvodn'a vagonov 'n orodnih strojev. V vseh industrijah in rud-nik!h delavci tekmujejo, da bi dvig-
nili proizvodnjo. Tako so 29. januarja madžarski rudarji pred svojim narodnim praznikom izkopali 4158 vagonov premoga.
Pred kratkm so po vsej državi imeli s'ovesnosti v zvezi z izvedbo agrarne reforme. To je bil praznik za 642 000 kmetova,ccv. med katerimi je 371.000 bivših poljede cev in dninarjev, ki so prvikrat dobi i zem'jo. Ve’iki napredek so do egli tudi v industriji alumm ja z nacionalizacijo rudnikov boksita in tovarn a’umini;a. Leta 1938 so iz
540.000	ton bok Ua izde ali no Madžarskem samo 1 300 tbn aluminija, čeprav bi gu lahko d.)b;li nad
100.000	ton. Sedaj pa bodo 'z madžarskega boksita izde'a’i 15 krat več a uminiia pot pred vojno.
Februarja meseca so znašale investicije v okviru trhetnega gospodarskega plana 100 miliionov forintov, pri čemer je šlo za kmetijstvo 31 mnjonpv. za rudarstvo in industrijo 31 iniUjonov, za promet 26 mi’i j-hov, za gradnja ter socialne in kulturne namene 10 mi’Jonov. Tudi proizv-dnja umetnih gnojil sta’no na-arča Tako je ob-nov’iena tovarna ndrogena v Pec-zu že januarja izdeVa ok-og 100 tisoč vagonov umelivh gnojil.
Marshallov načrt
škoduje tudi ameriškim delavcem
stalno padajo cene. zlasti •o mnc kmetijskih pridelkov. Zato M	ameriški gos-podarstveni-
^Ert USeno pozdravili Marshallov "Panju, da iih bo rešil pred farsko krizo.
K	Z
le> da pomeni načrt izvoz v Ies P® ie tudi, da bo n. e-reniena v glavnem nosilo .ameriško deovno ljudstvo., j ne *n načrt nikak ču-iCel0»j ** ameriško gospodarstvo i ‘ Namen Marshallovega na-iL.^fti favreti razvoj industrije v n vj \ako da bodo lahko ameri-Nje . b|iQUsti izvažali v Evropo SVečin Strijske presežke In s tem "krizo. Po tem načrtu bi z! sur,,, • v svoje roke vse izvo-ihtvo ln in razširile svoje nad-na<* kolonijami evropskih
fb	države so naročile mno-
°?rcmc’ ZDA P® s« ^
- ’ da k? 7 krat skrčile, ker se ;le ‘ države v nekaj letih Piedvojno raven nekaterih
industrij škili panog in kmetijskega gospodarstva. Predvsem so omejili poštjke za obnovo jeklarske industrije evropskih držav. Ko so Angleži za časa pariške konference u-stanovili tehnični odbor za železo in jeklo, so ZDA zahtevale, da jih ta odbor sproti obvešča o svojem delu. sklepih in sporazumih, tako da bi jih ZDA lahko spremenfe, ko bi si jim to zdelo potrebno. Značaj ameriške pomoči se jasno kaže tudi v tem, da ZDA zahtevajo znižanje ladjedelništva v Evropi, zlast! pa v Angliji na 40 odst.
Mnogi poborniki Marshallovega načrta trde, da je 20. stoletje, stoletje Amerike, kar pomeni, da naj bo Evropa njih kolonija. Znano pa je, da niso države nikoli dopuščale svojim kolonijam, da bi se industrijsko razvile. Takšna politika pa škoduje ameriškemu gospodarstvu samemu. Tako trpi zlasti ameriška strojna industrija, ker so močno skrčili izvoz strojev v Evropo. Zato se je tudi v ZDA povečala brez-
poselnost. Zmanjšanje skupne moči evropskih množic vpliva tudi na ameriško gospodarstvo. Svetovno liberalno gospodarstvo je namreč tako tesno povezano med seboj, da ob propadanju gospodarstva do’očene skupine držav, trpi tudi gospodarstvo drugih držav. Tako se tudi a-meriški gospodarski listi pritožujejo. »Journal oi' Commerce« se n. pr. pritožuje, da je v Marshallovem načrtu premalo kreditov za izvoz strojev in da ameriška strojna industrija izrabijo samo polovico svoje proizvodne sposobnosti. Isti list trdi, da ie zunan’a trgovina ZDA že doseg'a najvišjo stopnjo svojega razvoja. Ce bo Marshallov načrt o-dobren v .celoti, .bo .izvoz .za 10 odst. manjši kot v dobi naivečjega izvoza v letu 1947. Tedaj je bil namreč ameriški izvoz dvakrat večji od uvoza.
Padanje cen v ZDA je znak nestanovitnosti povojne gospodarske konjunkture ZDA. Pri vsem tem pa so dobički industriicev ogromni. Proizvodnja je v ZDA med vojno zelo narasla in državna naročila so doseg'n 170 milijard dolarjev. Država je tudi zgradi'a 3000 novih tovarn, izmed katerih jih je 80 odst. izročila 250 zasebnim družbam. Te so imele med vojno od njih 52 mi-
lijard dolarjev čistega dobička. Dobički raznih ameriških korporacij so vsako leto večji.
Med tem pa se dohodki delavcev niso prav nič zvišali; nasprotno, njih zaslužek se je celo' znižal. Tako so se delavske mezde v strojništvu, v jeklarstvu in proizvodnji avtomobilov znižale do junija 1947. za 20 do 25 odst. v primeri z mezdami leta 1945. Nakupovalna zmogljivost prebivalstva ie leta 1946. padla za 15 odst. leta 1947. pa so je zniža'a še za nadaljnih 8 odst. Manjša kupna moč širokih ljudskih množic pa vpliva na industrijsko proizvodnjo. Zato se ameriški mo-nopo’i zanašajo na MarshnUlov plan, da bi obvladali in razširili evropski trg.
Toda cene še nadalje padajo. Kljub velikemu izvozu v letih 194?. so ameriški industrijci nakupičili ogromne zaloge blaga. Od 18.5 milijard dolarjev v mtih 1946. so te zaloge v letu 1947. narasle na 23 milijard. To pa 3e najbolj zgovoren dokaz, da se je notranje tržišče zmanjša’o, to je, zmaniša’a se je nakupovalna zmogljivost ljudstva.
Zato govore o krizi. Nekateri menijo. da bo ime’a tako hude posledice kot leta 1929., drugi pa mislijo, da pride le do depresije kot v
letih 1920—1921. Vse pa kaže, da bo ameriška kriza huda in dolga.
Da bi mneriški kapitalisti obdip* žali svoje dobičke, zahtevajo, da s«? delavske mezde znižajo. Pri tem sn sklicujejo na Taft-Hartleycv zakon ter hočejo onemogočiti borbo strokovnih zvez za zvišanje delavskih mezd. Drugi pa zahtevajo skrčenje števila de'avcev pri posameznift podjetjih. Pobudniki Marshallove, ga načrta se torej sklicujejo na ta Hartleyev zakon in hočejo naložiti finančna bremena tega načrta na plače delavcev.
Vsi napredni delavski krogi V ZDA so prepričani, da je politika Marshallovega načrta škodljiva a-ineriškemu gospodarstvu sploh, posebno pa delavcem. Zato zahteva;oy da preneha politika wallstreetskih industrijcev in bankirjev. Naprednj delavski voditelji s Henryjem Wal. laceom na čelu zahtevajo politiko: gospodarske obnove Evrope s tes. nim sode’ovanjeni s Sovjetsko zvezo. Zato pa je neoljhodno potreb« ho, da se neha gospodarsko zasui« njevanje evropskih držav in uniče. vanje delavskih pravic v ZDA, to je zavreči je treba Marshallov načrt.

V zadružništvu je moč Naš zadružni tečaj
Veliki uspehi kmečke obdelovalne zadruge v Pučah
»Kaj no bi bilo lepo, Ce bi se zmenili. da bomo skupaj obdelovali zemljo?«
»seveda bi bilo; samo zafieti je treba!«
»Laže bi delali in več bi napravili, ee bi vsi skupaj delali in si pomagali.«
»Pa dajmo sc enkrat pomeniti, kaj mislijo tudi drugi v vasi.«
»Prej ali potem bo tako. Star! Pe-pi Banaca, k! bere Časopise in je hodil mnogo po svetu, zna povedati, kako je drugod.«
Tako se je pogovarjalo, devet mladih Istranov iz PuC, ko so lansko zime »Sapali« pod trtami ih pomagali svojemu prijatelju, ki ni mogel vsega sam napraviti. Pa ni ostalo samo pri besedah. Drugi dan je bil množični sestanek in mladi ljudje so to stvar predlagali vaSčanom.
kako je nastala in se razvila zadruga
Takoj sc je vpisalo 26 družin, in kmeCka obdelovalna zadruga na pobudo pežčice biviih partizanskih borcev je bila ustanovljena. Staremu Bonači, ki ima nad 55 let, so se uresni-
Važnost in napredek zadruge pa sta razvidna iz nekaj dejstev:
Traktorje in stroje imajo
Lansko leto so morali dati v PuCah samo za mlade praSiCe nad pol milijona lir, letos jih imajo dovolj, ket gojijo sami svinje za pasmo. Vsaka družina pa bo imela enega odraslega prašiča. Prihodnje leto bodo verjetno imeli male praSiCe tudi za prodajo drugim vasem. Tudi svoj zadružni dom že zidajo. Skupni hlev pa noao zaceli, ko bodo dokončali dom. Material imajo že pripravljen. Zadrega ima 70 krav in volov, dva konja ter ■15 odrasli!) praSICev. Delo na polju je lažje in bolj učinkovito, ker delajo sedaj s stroji. Vaščani so kar gledali, ko so že lansko leto zaslišali brnenje traktorja v vasi. Zadruga ima sedaj dva traktorja, velik kamion s prikolico, ki vozi za zadrugo in za druge, devet plugov, en kovaški stroj, 1 stroj za žago, mlatilnico, slamoreznico, stiskalnico za vino, Črpalko za vino in za vodo, 6 koltivatorjev za koruzo, 3 težke brane, sejalnico. Kupili so tu-
V PUCAH ZE ZIDAJO SVOJ ZADRUŽNI DOM
čile napovedi. Oni, ki so dali pobudo la ustanovitev zadruge so: Pribac Jo-8e, Ražman Jože, Benčič Jože in dva tiinova, Hrvatin Anton, Hrvatin Jože, Nemec Jože in Pribac Florijan.
Niso Imeli podrobnega načrta, nt dogovorov ali pogodb. Čutili so potrebo in začeli. Skraja je šlo nekoliko teže, ker niso še imeli dovolj Izkušenj. Suša je bila precejšnje leto in mnogi niso imeli nič v hramu. Pa so si pomagali. Kdor je imel več, je dal skupnosti od svojega pridelka, da so Imeli'vsi dovolj. Tako so prebili zimo, •potem pa je šlo vedno bolje. Na sestankih se pogorijo o nedostatkih In potrebah in jih spotoma odpravljajo. V začetku jeseni, 9. septembra Je vstopilo v zadrugo še 13 družin iz sosednje ' Koštabone. Zadruga v Pučah pa :je bila ustanovljena 15. januarja 1947.
Med kmeti, ki so pristopili v zadrugo, so tudi taki, ki imajo mnogo zemlje. Tako je član zadruge tudi Ambrožič iz Puč, ki Ima največ zemlje v vsej okoiicl, skoraj 40 ha, od teh 25 obdelane zemlje. V zadrugi so tudi Stirji kovači, Stirji zidarji, pet šivilj, en mizar in dva čevljarja ter en šofer.
Vstop v zadrugo je prostovoljen. Nobenega ne silijo. Najdejo se pa še taki, ki podtalno rovarijo proti zadrugi In nagovarjajo druge, naj se ne vpišejo, češ da stvar Se ni gotova; da bog ve kaj se lahko še zgodi, da sr lahko še vrnejo pošasti. Kdor vstopi v zadrugo, napravi pogodbo za 3 leta. Potem lahko izstopi ali ostane še v zadrugi. Vse kaže pa, da ne bo iz-i stopil nobeden, ker sc v zadrugi počutijo prav dobro.
»Škoda, da sem star“
Delo Je skrbno razdeljeno. Vsak dela po svoji moči in sposobnosti, pla-> čo pa dobi po svojem delu. Otroci delajo le po dovršenih šolskih letih; stari pa dokler hočejo in morejo. Pa so ti stari še najbolj navdušeni. Da bi Videli starega Bonaco Andreja, očeta omenjenega Bonače, ki ima 77 let. Z velikim veseljem dela pripravlja vrbove šibe za trte. Tako pravi: »Skoda, da sem star in da se nismo prej kaj takega izmislili!« Za stare In otroke, ki ne morejo delati, dobivajo doklade iz socialnega fonda.
dl nove sode za 700 hi vina, 10 krav, 5 volov in enega konja. To je že ne-
kaj v enem letu obstoja zadruge!
Ker imajo stroje in ker je delo ra clonalno razdeljeno, je tudi uspeh In pridelek večji. Kdor je bolj zmožen m sposoben pri trtah, dela pri trtah, kdor pri vinu je zaposlen pri vinu, kdor pri živini dela pri živini itd. Sposobnost, ki je prej koristila izključno le posamezniku služi sedaj vsem, skupnemu napredku. Tako se je n. pr. že v prvem leui pridelek koruze povečal za 50 odst. Prav tako ali še v večji meri se je dogodilo z vinom. Pa ne za o, kerje morda ugodno vplivalo vreme. Samo en primer. V Pučah je kmet, sedaj Član zadruge, ki je imel trt za 20 do 25 hi vina, toda pridelal ga je le od 6 do 9 hi, ker ni znal dobro obrezovati trt, pravočasno rabiti modre galice, žvepla, in se ni razumel na kletarstvo. Sedaj opravlja ta dela, kdor to že dobro zna in na tistem posestvu so pridelali lansko leto 23 hi vina. Nekateri so imeli take kmetije, posebno vinograde, da jih je bila žalost pogledati. Sedaj je drugače.
Mladina študira
Sposobno mladino so poslali v šole in na tečaje. V kmetijski Soli v Škocjanu pri Kopru je 6 mladincev, 2 sta v gimnaziji, eden pa je pravkar dovršil tečaj. Na sestanku se dogovorijo, kaj je treba napraviti. Razdeljeni so v skupine po letih in delovni spo-sobnosti. Vsak dobi plačo po svojem delu, ki ga Je opravil, če pa ga kdr. slabo opravi, ga opozorijo In mora delo popraviti. Za to skrbi brigadir, ki vodi, svetuje in nadzoruje delo. V vasi so nekateri, ki niso člani zadruge. Polagoma bodo pristopili tudi oni, ker vsak dan vidijo očitne uspehe in spoznavajo, da se zadruga čim bolj krepi in da je lepše delat; s strojem, kakoi pa garati sami.
»Pa tudi pridelali bomo gotovo več kot drugi, ker ne delamo več po starem, delamo s stroji in uporabljamo gnojila«; tako pritrdi mladenič, ne vem če je tajnik ait predsednik zadruge.
Gospodinja, kjer smo bili gostje, že jemlje iz peči boljši kruh za praznike. Otroci prinašajo jajca za pirhe in se igrajo pred zadružnim domom.
77-letni Bonača pa veselo veže vrbove šibe. Ko se proslavljamo, nam krepko stisne roko.
SPOJITEV (FUZIJA)
Zadruge se morajo spajati tako, da se prenese imovina zadruge kot celota v drugo zadrugo.
V ta namen sprejmejo skupščine spajajočih se zadrug sklepe, ki natančno do’očajo pogoje spojitve. Zlasti je treba s sk'epi določiti:
, L Katera zadruga sprejme s spojitvijo ostale zadruge, katera zadruga pa s spojitviio preneha:
2.	kolikšen bo obseg jamstva;
3.	kolikšni bodo poslovni de'eži in kako se bodo obračunavali ali dop.ačevali;
4.	če so v kaki zadrugi obveznosti, kako se urede te obveznosti po spojitvi:
0. do katerega roka se mora spojitev izvesti.
Obseg jamstva, višina poslovnih de ežev in način, kako se plačuje, jo, morajo biti v. sprejemajoči zadrugi enaki za vse zadružnike.
Spojitev moraio upravni odbori spajajočih zadrug s podpisi vselT odbornikov javiti pristojni oblasti za vpis v zadružni register, v območju katerega ima sedež zadruga, ki sprejema ostale.
Po vpisu v zadružni register preidejo imovina in obveznosti sprejetih zadrug v celoti na sprejemajočo zadrugo, njihovi zadružni, ki pa postanejo zadružniki sprejemajoče zadruge z vsemi pravicami in obveznostmi po pravilili te zadruge.
Upravni odbor sprejemajoče zadruge pozove upnike vseh spojenih zadrug, naj prijavijo v zakonitem roku svoje terjatve, ki obsto.e v trenutku, ko se objavi vpis o spo. jitvi v zadružni regiter.
Dokler ne iz.teče rok prijave in se ne plačajo ali zavarujejo pri-jav’jene terjatve, se upravlja imovina vsake spojene zadruge ločeno. Člani upravnega in nadzornega odbora sprejemajočih zadrug so odgovorni upnikom spojenih zadrug osebno in za škodo, ki bi jim nastala, če bi se prezgodaj združila imovina.
STEČAJ
Določbe stečajnega zakona in zakona o prisilni poravnavi ve’ja}o tudi za zadruge, v ko’ iker zakon ne odreja drugače.
ZADRUŽNE ZVEZE
Vsaka zadruga mora biti č'anica zveze. Ce ta zveza ne opravlja revizij, se mora zadruga včlaniti tudi v tisto revizhsko zvezo, v kate-
DOPISI MLADINCEV
z zadružnega tečaja v Portorožu
Nadaljujemo z objavljanjem dopisov tečajnikov z zadružnega tečaia v Portorožu.
Bolje deset krat premisliti kot enkrat grešiti
Opazil sem, da so naši sestanki včasih predolgi; trajajo po dve uri in več, ko pa končamo, je sklepov prav malo. Ugotovil sem, da dostikrat zgubimo več kot polovico časa s praznim besedičenjem. Vsi pa vemo, kako je za nas vse čas dragocen.
Zafo pa se moramo, preden skličemo sestanek, nanj dobro pripraviti. Preštudirati moramo, kaj bojno na sestanku obravnavati, kakšne predloge postavljali in ali bedo ti predlogi sploh izvedljivi. To velja tudi za naše sestanke, ki jih bomo vodili kasneje na terenu. Ce bomo prej dobro preštudirali vsa vprašanja, bodo sestanki res u-spešni in ljudstvo bo z njimi zadovoljno. Zato pa se če sedaj pridno učimo in pripravljajmo za naSe bodoče delo!
D. Slavec NAS KAZRED
Naš razred je bil v začetku tečaja zelo pust in stene sobe so bile skoro prazne. Sedaj pa so okrašene vsak dan z večjim številom raznovrstnih risb. Veseli smo, ko vidimo, kako smo napredovali. Tudi slenčas je vedno boljši in je postal naš pravi prijatelj. Prve dnt me je skrbelo, kako bom sploh pisal članke zanj, toda z učenjem sem premagal mnogo preglavic. Kakor jaz, so Jiapredovali tudt mnogi drugi. Pri tem poudarjam važnost čitanja knjig in časopisov, s čimer se bomo naučili materinega jezika, ki nam ie tako potreben za naše bodoče delo. Z dobro voljo
bomo vse ovire premagali in postali samostojni in sposobni za zadružno delo iti lepšo bodočnost naše vasi. Zato, tovariši, naprej za čim boljše uspehe pred zaključkom našega tečaja.
D. Sik
MOJ PRVI ČLANEK.
To je moj priti članek, prej ga tiisem napisal, ker nisem znal slovenščine. Toda nisem obupa', prepričal sem se, da je treba mnogo truda, toda uspeh ne zbeži. Zato se, tovariši, ne smejite, če ie mol prvi prispevek slab, toda ni me sram, sramujejo naj sc oni, ki mi v preteklosti niso dali možnosti, da bi se učil jezika svoje matere. Tovariši, ki znate več od mene, pomagajte mi!
Lovrečič Venček
UDARNIŠKO DELO V nedeljo 21. t. m. smo bili vsi
dobre vo'je, saj smo v soboto zve-
čer sklenili, da se udeležimo udar-
niškega dela. Zjutraj smo se razdelili v štiri skupine: nekateri st. šli
v Portorož, osem, jih je ostalo doma za, čiščenje razreda, dva mladinki sta šla v mladinski dom šivat Za otroke, tov. upravnik in trije drugi tovariši pa so' šli v Korte. Zvečer smo se skupno radovali ob naših delovnih uspehih.
Umek Norma
ri je včlanjena poslovna zveza.
Zadružni zveza ie navadno tudi zadruga in v tem primeru veljajo za njeno ustanovitev in poslovanje isti predpisi kot za zadruge, v kolikor pravila ne predpisujejo drugače.	. -
V območju y. velikim številen? raznovrstnih zadrug se ustanovi lahko več poslovnih in revizijskih zvez, razdelicnih po strokah. V območjih z. malim obsegom in z malim števi om zadrug se pa lahko osnuje ena sama zveza, ki je laWi(l obenem poslovna in revizijska.
Tako se na primer za kreditne zadruge osnujejo kreditne zveze, za nabavno prodaine zadruge, nabavno prodajne zveze itd. Kjer ie vče zvez, se osnuie zveza zvez ali gl«* * * * v" na zadružna zveza, ki je obenem tth di glavna revizijska zveza in ki predpisuje pogoie kreditnim zvezam, po katerih bedo mogle kreditirati zvezam drugih vrst zadrug-
Zveza spreime po svoji svobodni oceni v članstvo zadrugo, ki ji javi in je že vpisana v zadružn? register. Prav tako zveza po svoj' svobodni oceni tudi izključuje zadruge.
Na oga zveze je:
1)	da za včlaniene zadruge n1 njihove člane opravlja vse tiste po* se, ki jih smejo po svo.ih pravi m opravljati za svoje člane, ko ik™ smeio te zveze po svojih pravilm opravljati te posle; s pravili zve4 se smejo do'očltl tudi druge na og* v mejah zakona;
2)	da podpirajo ustanavljanje'!"?-
vih zadrug:
3)	da skrbe za pravilno p oslova nje in napredek svoiih članov;
4)	da skrbe za zadružni pouk ln
zadružno propagando;	.
5)	da opravlja.o tudi druge dolžnosti, ki so jim z zakonom predp1* sane;
G) da predstav'jalo in branu sp'ošne koristi svoiih članic naspr^ ti državnim in samoupravnim obl® stem, javnim ustanovam in korporacijam;
7) da izdajajo za svoj e zadrUs enotna pravi a, poslovne knjige, *8" »opise i dr., kar je potrebno za Pril vilno pcslovame zadrug, kakor ‘v di za zadružni pouk in propag3"’ do;
G) da od včlanjenih zadrug žbi‘ rajo in urejajo podatke za zadruŽ110 statistiko;	'
9) da opravljajo reviziio zadrt'” svoj ili članic.	'
Cani zvez smeio poleg zadrt16 biti tudi fizične osebe, vendar le °’ liko, kolikor je to potrebno ta 3f stavo upravnega in nadzornega 00 k°ra-	. to
Občni zbor zveze scs^vl.^s predstavniki zadrug po določb*® svoiih pravil In ki smejo občne11 { zboru zveze prisostvovati sam° ‘ pismenim poob'astilom zadrug, * tere zastopajo.	.
—...............
Odgovorni urednik ŽAGAR BOŠTJAN _ .(1j, Tiskala Zadružna tiskarna v
Čevljarska zadruga v Kopf11
Nekateri čevljarji so nekega lepega dne pretuhtail, da je vendar bolje delati skupaj, v lepših prostorih, zase, kakor pa v mračnih sobicah ali pod stopnicami. Zato so se zbrali, pomenili in ustanovili 16. dec. 1946. svojo zadrugo. Sedaj šteje 12 članov, Slovencev in Italijanov, pa se bo Se razvila.
Čevljarska zadruga ima svoj* Jje. store v središču mesta, v ulici ,
trg°v ’ lir
garija, kjer je trgovina pri Predsednik zadruge Je Pečarič zarij, za tajnika pa je Lonzar Predsednik nam
kratko
o delu in življenju zadruge ln kaže prostore. Spodaj Je
zadaj pa dve delavnici.
Zadru«’
P0'
:... '	........ ............................:..................... i
so bili sklenili, da je treba ok1' ^ večati, da bo še zraku in svr toda lastnik zgradbe še nočc ^ dovoliti. To bi bilo res f,otr,jeti'c Tako bi bilo delavcem prav Pr , pri delu.	^il1
, Dela je vedno polno, še bi |ii delavcev. Občinstvo rajši kupU; ?a-tfaje v popravilo obutev Pf’ If drugi, ker tam prej postrež* ; za nižjo ceno.	„((■
Za usnje in kožo nimajo seda^jr glavic, ker ga dobijo iz Ju«
Ko bodo popravili okna, Pr^lsgr 5e nove stroje, uredili adru F tivno poslovanje, se bo z3t-r to1** bolj razvila in napredova1®’^^ samo, če se bodo člani id ne P* zavedali, da so zadružniki, ^ s*' kapitalistično podjetje. Cc b ^ daljevali v tej smeri, bode j|t K> pili v zadrugo še ostali čev J
K KOPRU Z1DAJQ VEL IKq qSNOVNq SOMJ
sl kvarijo zdravje v zatohllhi prostorih starih zgradb.