36. štev.
V Kranju, 5. septembra 1903.
IV. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo, ZSS^tZ
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Napake In površnost pri zidanju šolskih poslopij.
V zadnjih letih se je dozidalo na Kranjskem mnogo novih šolskih poslopij, pričenši od navadne enorazrednice do najlepše gimnazijske stavbe. Štejemo si to lahko v čast, ker to je vidni znak napredka v deželi. Kakor je pa z veseljem pozdravljati ta napredek, tako je tudi treba, da se izpregovori o nekaterih napakah, katere so se in se bodo morda še dogajale pri zidanju šolskih poslopij. Kakor znano, so to javna poslopja, katera zidajo občine iz dobre volje, pa tudi ponekod z veliko nevoljo. V vsakem slučaju, če je poslopje zidano z dobro voljo ali nevoljo, plačati mora občina. Na ta način ima vsa širja javnost pravico izrekali svojo kritiko nad takimi zidanji. Navadno se zgodi, da višja šolska oblast ukaže občini poskrbeti za novo šolsko poslopje, če občina tega ne stori iz lastnega nagiba. Vladni inženir dobi nalog izdelati načrt in sestaviti proračun. Kaj rado se pa zgodi, da se naredi tukaj prva napaka. Prav rado se napravi v načrtu premajhno poslopje, premajhne sobe ali pa je uredba poslopja in sob nerodna. V Ljubljani, Kranju so sezidali gimnazijski poslopji premajhni, da se bodo morali (oziroma so že v Kranju) prizidati, in ^Učiteljski Tovariš« je pred kratkim opozarjal, kako nepraktično so napravljene sobe v načrtu za novo trirazredno šola v Sostrem. Našteli bi pa lahko še na-daljne, ne redke slučaje, toda naj bode za primer dovolj zgorajšnje.
Kdo nosi krivdo pri takih napakah? Za nerodno sestavljen načrt vedno inženir, za premajhno poslopje tudi ta v sokrivdi z občino, katera hoče štediti pri zidanju. Pri takih stvareh, kjer se zida enkrat za vselej, je štediti največja nepremišljenost. Navadna enorazrednica stane od 14.000 K do 16.000 K, večrazrednice ali celo realka ali gimnazija pa stane še mnogo več. Pri- takih visokih zneskih je naravnost gospodarska neprevidnost gledati na nekaj stotakov, ali pri večjih zgradbah za par tisočakov, ker so troški potem večji, če se mora vršiti rekonstrukcija ali pri zidava poslopja. Kjer so v občinskih zastopih razumni ljudje, ne gledajo na zgoraj omenjeni
prihranek, pač pa se zgodi le v takih občinskih zastopih, kjer so možje, kateri nimajo nobenega pojma o zidanju javnih poslopij.
Takim gospodarsko nevednim in nepremišljenim občinskim zastopom bi mogla dati šolska oblast primerno lekcijo, da naj se javna poslopja, posebno šole, ne zidajo tako skopo, nepremišljeno in površno, kakor zasebni živinski hlevi. Šole so poslopja, v katera zahaja nežna mladina in je priroorana se muditi dalj časa v njih. Tisti faktorji, kateri sestavljajo načrte za šolska poslopja, naj se informirajo, kakšni prostori so potrebni in koliko naj se jih napravi. Poleg moderne zidave naj se ne pozabi praktične strani, katera je tudi zelo važna. Ker spada pravilna zidava šolskih poslopij tudi v delokrog šolskih oblasti, naj bi ta že konečno posegla v tozadevno stvar, da se naredi konec ponesrečenim zidavam šolskih poslopij. Občine kot plačnice jim bodo gotovo hvaležne za mnogokje prihranjene troške prezgodnje poprave. Pa tudi učiteljstvo, katero je primorano posluževati se šolskih poslopij bode vedelo ceniti to veliko dobroto.
Navesti pa hočemo še nekatere napake. Podjetniki, ki grade in zidajo poslopja, mnogokrat tudi izvršujejo prevzeto delo s tako površnostjo in s takim materijalom, da se mora pokaziti še tako dobro sestavljen načrt zgradbe. Pri zidanju se rabi včasih tak materija!, da zid nikdar ni suh in ostanejo sobe vlažne na večne čase. Reveži so tisti, ki morajo stanovati v takih poslopjih in škoda za opravo, katera se kvari (dobro plačanemu!) učitelju. Les pri stavbi se rabi nepresušen, da potem po vsakem vlažnem vremenu izpariva neprijeten vzduh po plesnobi. V oknih in vratih se navadno najdejo običajne špranje, da po zimi lažje dohaja mraz v sobe in se zato potrati več dragocene kurjave. Ti nedostatki se včasih ne pokažejo takoj, pač pa kmalu potem, ko se prevzame poslopje v porabo. Zato naj bi se nova poslopja dovršila vsaj nekaj mesecev prej, predno se vrši pregled (kolav-dacija). V praksi je sedaj, da se še po barvi in beležu smrdeče poslopje potrdi za bivanje mladine in poučevanje v teh prostorih. Kje so zaščitniki toliko povdariane šolske higijene! ?
V nekem okraju so se sezidale tri nove šole, toda pri nobeni ni bilo drvarnice, ki je neobhodno potrebna pri vsakem poslopju. Neki inženir je odgovoril na vprašanje predsednika krajnega šolskega sveta, kje bode drvar-
370
niča, odgovoril, da bodo drva lahko v kleti ali pod streho (!)
Šole tudi niso skoro nikjer preskrbljene s pitno vodo. To bi moglo biti že z ozirom na otroke (če že ravno učitelj ne pride v poštev), ker so otroci pogostokrat žejni. Vsi tukaj navedeni nedostatki bi se morali v prihodnje odpraviti. To tudi ni nemogoča stvar. Treba je le, da imajo poklicani krogi pred očmi dejstvo, da so šolska poslopja ravno tako važna, kakor tiste palače, kjer se zapirajo prestopniki kazenskega zakona. Ravno pri teh zadnjeimenovanih vidimo, kako so v novejšem času preskrbljeni s prav razkošno zidanimi palačami. Šole pa, v katere zahaja nedolžna in nežna mladina, grade se s tako nemarnostjo in nihče se ne zgane. Ljubezni do mladine ni! Sočutja do učiteljstva ni! Ponavljamo opomin tistim faktorjem, katerim je to mar, naj v prihodnje posvete več interesa zidanju šolskih poslopij, da se ne bode zidalo vse v «kalop» in brez glave.
PostoJInska jama.
v.
V prejšnjih člankih smo opisali razmere v upravi postojinske jame in priobčili popis tujca Wickströma, ki je nepristransko pisal o čudežni jami. Taki popisi silno vplivajo na tujce in privabljajo vedno več obiskovalcev, ki občudujejo zaklade, katere nam je narava položila v naročje. V graških listih, kakor: «Tagespost», «Grazer Tagblatt» i. t. d. pa ravno v zadnjem času beremo na Slovence in kranjsko prebivalstvo vedne napade, ki imajo očividen namen škodovati prometu tujcev. Vsak najmanjši dijaški kraval razblinijo v politično afčro, to pa ne radi nemštva — ampak edino radi velike nevoščlji-vosti, ki razjeda njihova velegcrmanska srca edino zaradi naravnih krasot, kakršne ima naša dežela. Koliko je vredno njihovo nemštvo in koliko ga cenijo pošteni Nemci, spoznamo iz besed pristnega, a pametnega Nemca, ki je rekel: «A was; euer Deutschtum ist kein Deutschtum, ihr seid überhaupt keine Deutsche. Hättet ihr nicht die krainische Sparkasse, so wäre mit euerem Deutschtum schlecht bestellt. Ihr seid Sparkassa-Deutsche und sonst
PODLISTEK. Kmet Jur na političnem potovanju.
Dragi Gašper!
Preden ti začnem stresati iz rokava svoje nadaljne doživljaje s požlindrane Gorenjske, hočem ti sporočiti, kaj fletnega in groznega sem še slišal in videl ono noč, ko sem spal v katoliški gostilni na mehki katoliški podlagi.
Kakor Ti je že znano iz mojega zadnjega pisma, bilo je že pozno, ko sem se zbudil. Vendar sem še ležal kakor bi spal, kajti zunaj so še polnili nočni zrak različni glasovi pobožnih odhajajočih gostov. Med šumenjem toplih vodenih curkov, robatimi kletvami in neslanimi šalami se je najbolj razločeval hreščeč bas, ki je pel:
Kaj, kaj, kaj.....
kaj jaz tebi dam, da te bom ljubil »am oj vsaki dan ?
Nič, nič, nič.....
nič meni ti ne daj, samo še pridi kaj oj vsaki dan!
Podrskajoči in opletajoči koraki so naposled odnesli tudi to raskovo katoliško godbo izpred veže, a v tem hipu že začujem v veži šepetanje dveh zaljubljenčkov. Bila sta natakarica in njen «predragi*, ki pa seru ga takoj spoznal po hehljajočem glasku. Vendar ga tu za-
nichts!» (A kaj; Vaše nemštvo ni nobeno nemštvo. Ko bi ne imeli kranjske hranilnice v Ljubljani, bi vaše nemštvo stalo na slabih nogah. Vi ste le Nemci kranjske hranilnice in drugega nič). Pametne Nemce smo že mnogokrat slišali obsojali postopanje njihovih rojakov, katerim se je očitalo, da je njih pisava le nevoščljivo klepetanje («neidische Rederei, wenn man die Krawalle einiger Studenten zu politischen Affären ausbauscht»). Učimo se od Nemcev! Naši časniki naj bi imeli stalne rubrike, v katerih bi popisovali krasote naših krajev, saj tudi nemški politični listi opisujejo naravna čudeža. Sveta dolžnost pisateljev, ki pišejo gladko nemščino pa je, da polnijo predale nemških časopisov s takimi spisi, ki bodo privabili tujce v naše kraje. Pri tej priliki pa moramo omeniti, da je pač napačno mnenje, da mora biti pri nas že promet tujcev precejšen, predno se bode delalo za kom-fort. Saj vendar ne moremo zahtevati, da bodo tujci radi bivali med nami, ako ne najdejo nobene udobnosti. Sploh pa vendar ne smemo takoj pričakovati, da se nam obrestuje investirani kapital takoj bogvedikako visoko, ampak moramo biti na to pripravljeni, da imamo v pričetku celo nekaj izgube. To našo trditev dokazuje dejstvo, da ob bohinjskem jezeru nikoli niso stanovali tujci, dokler so stale tam le borne kočice, kakor hitro je pa kranjska industrijska družba zgradila lepo udobno «turistovsko hišo», je v sezoni vedno dosti tujcev in podjetnik-gostil-ničar si je že prislužil lepe novce.
V Kranju, 5. septembra.
K položaju. Kakor kažejo letos vse okoliščine, sedanja doba kislih kumar ni tako suhoparna, kakor pa je običajno. Zato skrbe v polni meri razni več ali manj važni politični dogodki. Največje važnosti je pač vprašanje, je li ostanejo vojaki, ki služijo tri leta in bi morali iti ta mesec na dopust, še nadalje do nedoločenega časa v armadi. Ta ukaz vojnega ministrstva je silno razburil vse avstrijske politične stranke. Zlasti so se začeli gibati na Češkem. Zveza nemških strank pa je pisala ministrskemu predsedniku dr. Korberju, naj z ozirom na to skliče nemudoma državni zbor. — Še večjo senzacijo pa so provzročila razkritja ogrskega poslanca Polonvja, da so se Košutovci dogovarjali z nemško ljudsko stranko glede sarnostalnosti ogrske armade.
radi njegove visoke stopinje nočem vreči v javnost, omenim pa le košček zaljubljenega pogovorčka:
«No, srčkana moja, ali si vendar enkrat sama, ali si se vendar znebila teh kmetskih bedakov, ki jih tako imenitno vodimo za nosove?*
«Oh, predragi moj, to je od sile! Kako težko sem te že čakala, a te mrcine neumne se kar niso hotele z lepa skidati!*
Ubožica, kako se mi smiliš! Ali potrpi še nekaj časa; kmalu boš mogla priti k meni za kuharico in potem bova vsak dan lahko šla spat že ob sončnem zahodu ali pa takoj po kosilu!*
«Da bi le skoraj že prišel tisti srečni čas!»
«Ali zdaj greva ?»
«Prav, prav kmalu! Na, tu imaš ključ od moje sobice! Pojdi noter in se pripravi, jaz pa moram ta čas še spraviti na hlev kmetavza, ki v pivni sobi pijan leži kakor klada».
Glasen cmok ljubezni žejnih ust zadoni nato v veži, in sem po sobi se približajo k meni drobeči koraki. Kar se zabliska nad menoj do komolca gola ročica in me strese s tako neznansko močjo kakor da bi treščilo vame.
«No, oče, ali se še niste nasmrčali? Ce hočete pri nas še naprej spati, pojdite na hlev v seno, če pa ste že tudi spanja kakor pijače siti, pa pojdite domov za drugimi. Alo, le brž, kamor mislite, jaz ne bom tu pri vas cula kakor pri bolnih otrocih!
Vladarski poseti na Dunaju. Angleški kralj Edvard VII. je prišel dne 31. avgusta obiskat na Dunaj našega cesarja, ki se je že vrnil iz Budimpešte. Na kolodvoru ga je sprejel naš cesar s člani cesarske rodovine. Bil je prav slovesno sprejet in so se mu med vožnjo prirejale prisrčne ovacije. Angleški kralj je ostal na Dunaju štiri dni. Sodi se, da je obisk angleškega kralja večjega političnega pomena. Angleški kralj je irrenoval avstrijskega cesarja maršalom angleške armade. — V kratkem obiščeta našega vladarja tudi nemški cesar in ruski car. Listi pišejo, da so ti vladarski sestanki velike politične važnosti zlasti z ozirom na resne dogodke na Balkanu, da se ondi ohrani mir in red.
Vstaja v Macedoniji dobiva čimdalje večji obseg. Dne 26. avgusta so ustaši z dinamilom razstrelili vlak vzhodne železnice. Šest oseb je bilo ubitih, 15 pa težko ranjenih. — Turčija je mobilizovala celo črno vojsko. Ko bo mobiliziranih vseh 700 bataljonov, najbrž Turčija napove Bolgariji vojno. Listi pišejo, da je pričakovati resnih dogodkov. — Vstaši so poslali velesilam spomenico, v kateri stavijo svoje zahteve. Vstaši so jako dobro organizirani in Turke večkrat prav pošteno naklestijo. Turški vojaki povsod, kamor pridejo, plenijo in potem dolže vstaše. Ljudstvo kar trumoma beži v gore. Evropske vlade pa še vedno nekako le od strani gledajo doli na Balkan.
Tedenske politične vesti. Državni proračun za leto 1904 je izdelan in izkazuje dvainpol milijona preostanka. — V zlatarskem okraju je bil izvoljen poslancem v hrvatski sabor E. Kumičič. Pri volitvi je prišlo do spopada med kmtti in orožniki. Poslednji so ustrelili enega kmeta, več pa jih ranili. — Bolgarski knez Ferdinand se je vrnil v domovino. Prišel je domov popolnoma skrito. Odposlanstvo ga je namreč odločno pozvalo, naj se nemudoma vrne v deželo in naj izpolni svoje vladarske dolžnosti, sicer bi se že v nekaterih dneh odstavil. Pričakujejo se iz Bolgarije zanimive novosti.
Dopisi.
Z Bleda. Ni je zlepa najti dežele, ki bi se lahko ponašala s tolikimi naravnimi krasotami kakor je ravno naša kranjska dežela; a vse premalo je poznana. Zato bi se morala ustanoviti v več krajih posebna društva, kaže so mi visele na jeziku prav žaltove in buckaste, s katerimi sem mislil pošegetati obavtno deklino, vpra-sajoč jo, kdo ji greje posteljico in koliko takozvanih katoliških naprav s farovško komando bi še bilo na Kranjskem, ako bi jim ravno naši kratkovidni kmetje ne dajali zaslombe in življenja s svojimi mošnjicami in hrbti. Ali spomnil sem se še pravi čas na svojo ulogo in z veliko težavo sem pogoltnil pripravljene puščice, da ona ni spoznala v meni skritega lisjaka. Konec.. .
Poklicne bolezni in telovadba.
Konec . . .
Dalje nam pa more edino telovadba dajati onega res vsestranskega gibanja, ki ga zahteva naše zdravje. Različna orodja in različne vaje na njih omogočujejo nam, da si vadimo tudi one skupine mišic, ki drugače, če ne skoro nič, gotovo pa premalo delujejo.
Tudi različni športi bi lahko zadostili tej potrebi; vendar je sledeče pripomnit'. Vsak šport je navadno jednostran-k. Človek uri tam samo gotove dele telesa, dočim mu sistematična telovadba — in sama ta pride tu v poštev — nudi najrazličnejših vaj, s katerimi se jednakomerno razvija celo telo. Vrhuttga je vsak šport drag i» šport zavede lahko človeka, da gre predale«*. Kdo ne ve in pozna rekordov, ki se jih skuša doseči, in kdo ne vidi slabih posledic tacega prenapenjanja močij?
Celo naše življenje sloni na nepretrganem procesu vedne zmenjave snovi našega trupa; stare, vporabljene
371
terim namen bi bil skrbeti za povzdigo prometa s tujci, ker sami moramo delati na to, da prihaja vsako leto čedalje več tujcev in s tem promet z njimi povzdignemo. Da pokažemo najširšemu svetu krasoto naše dežele, nam je dana najlepša prilika, ko bo mejnarodna razstava zdra-viških in kopaliških krajev na Dunaju od 12. t. m. do 20. oktobra. Imenovane razstave udeleži se tudi nase zdravišče. Glavno, kar razstavimo, je ploskorezba, ki predstavlja divno našo okolico s Triglavskim pogorjem. Poleg tega pa bo na razstavi več stvari kopališča A. Riklija in pospstnice hotela Lujizinih toplic gospe F. Valtrinnv. Društvo za povzdigo prometa tujcev na Gorenjskem (od kdaj pa obstoji to društvo, saj doslej še ni bilo slišati ničesar o tem društvu. Opomba uredništva) je dalo napraviti okrog 1500 slik in raznih popisov Bleda ter Bohinjske doline, da se taisti razdele med obiskovalce razstave. Ploskorezba je last g. barona Sehvvegla in jo je izdelal podjetni tukajšnji fotograf g. B. Lergetporer. Gotovo je, da bo letovišče pridobilo mnogo novih tujcev. — Za povzdigo prometa tujcev storilo se je že tudi v zadnjem času precej. Izšel je mali vodnik po Bledu, to je knjižica, ki ima v obeh jezikih zemljevid in zaznamek vseh vil na Bledu, kar posebno koristi vsakemu, kdor išče na Bledu stanovanja. Skoro pa izide zemljevid Gorenjske, ki bo obsegal domalega prav vso Gorenjsko in mu je krajevna imena vpisalo »Slovensko planinsko društvo v Ljubljani*. Gena zemljevidu bo kakih 30 h in ga izda društvo za povzdigo prometa tujcev na Gorenjskem. Ravno isto društvo izdalo je tudi velike reklamne plakate. Na njih je mnogo slik, predstavljajočih zdravišče Bled, blejski grad. Vintgar, izvir Savice, slap Peričnik, kopeli Riklija in hoteli, dalje Bohinjsko jezero, Triglav in Zlatorog. Toraj vse je združeno na teh plakatih in vsakdo, kdor vidi slikane le kraje, želel bo videti vse te zanimivosti v resnici. Obžalovanja vredno pa je, da so ti reklamni listi zgolj nemški in se da prav malo prostora našemu milemu jeziku. Vzet pa je znani krasni stih Prešernov: »Dežela kranjska nima lepšega kraja, kot je z okolico ta podoba raja!» Prav milo se mi stori, če vidim to »povzdigo nemškega jezika* in končam z besedami Koseškega: Le kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Z Gorenjskega. Te dneve me je zanesla pot na Javornik. Kakšne razglednice sem tam dobil, hočem opi-
po življenskem procesu, se izločijo, in nove, katere črpa telo iz zavžite hrane in vsesanega zraka, se vsprejemajo. Vršenje tega procesa povzroča oslabenje celega organizma, obolenje posameznih organov.
Ta proces pa, ta vedna menjava snovi, v našem trupu je posledica delovanja vseh organov, vseh delov telesa. Delovanje mišičja, kot jednega glavnih sistemov, pospešujejo toraj predvsem ono hitro in polno zmenjavo v zgoraj omenjenem procesu in zabranjuje s tem, da se ne nabirajo v našem trupu zdravju škodljive snovi; s tem smo pa tudi odstranili telesno dispoz;cijo k različnim boleznim, katere r adno v poznejših letih kronično nastopajo, tako: slapo prebavljanje, jetrne in vranične bolezni, zaprtost i. t. d. Nič manj pa ne upliva delovanje mišic na živce, kar je pri zdravljenju boleznij kakor: oslabljenju mišic, prenapetosti živcev, krču, božjasti i. t. d., posebne važnosti. Posebno za one sloje, ki pretežno duševno delujejo, je neobhodno potrebna, da se sprijaznijo z mislijo, da je tudi njim telesnega gibanja živo potrebno, ker le na ta način bodo ostali sveži, zdravi in ne bode jim treba v najlepši svoji dobi iskati si pri različnih zdravnikitj pomoči, ki jim jo ne morejo dati.
Ne morem se spuščati nadalje v podrobnosti, zato končam. V jednem prihodnjih člankov podam natančno sliko o uplivu telovadbe na naš organizem in tako bo možno vsakemu, da spozna, v koliko mu je potrebna telovadba.
372
sati. Na zahtevanje je gostilničarka prinesla razglednice, na katerih je neka vas v ravnini s cerkvijo in podpisom: Javornik. Ker poznam Javornik, da nima cerkve, ne tako velike ravnine, kakršna je na podobi in krog in krog gore, katerih na razglednici ni bilo, vprašam gostil ničarko, katero vas ta podoba predstavlja. Izgovarja se, da je fotograf zamenjal domačo vas z drugo, ki je pri Mariboru, pristavi pa, da je žaga, ki je tudi na podobi, v resnici v vasi. Pouk: Glejte, kakšne razglednice kupujete. Namesto da bi dajali domačim fotografom z razglednicami delo in zaslužek, ki poznajo domače kraje in ljudi, se izvršitev razglednic oddaja tujim potovalnim agentom, ki za dober denar slabo opravljajo svojo dolžnost. Potem se prigodi, da vas Javornik pri Mariboru predstavlja vas Javornik na Gorenjskem. In ljudje, ki ne poznajo kraja, se lahko na ta način nafarbajo. Zakaj se take razglednice ne pošljejo dotičnemu umetniku nazaj? Turist.
Iz Medvod. (Nadvojvoda Jožef Ferdinand v Medvodah.) V nedeljo dne 16. m. m. je prišel s 27. pešpolkom tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand v Medvode, kjer je prenočil. Stanovanje se mu je odkazalo v hiši občeznanega rodoljuba in naprednjaka g. Frana Jarca, kateri je v svoji hiši pozdravil visokega gosta s kratkimi, pa prisrčnimi besedami. Nato mu je pokazal namenjene mu prostore, katere so — vsled ugodnih gmotnih razmer g. Jarca — tako prired li, da so jih letoviščarji hodili gledat in občudovat in da je bilo stanovanje res vredno visokega gosta. Pred Jarčevo hišo se je nabralo vse polno letoviičarjev in drugih ljudi, kateri bi bili radi videli nadvojvodo. Ta je namreč nalašč šel po stranski poti in je prišel od zadaj v vežo tako, da ga — razun gospodarja — nihče pričakujočih videl ni. Med prijaznim razgovorom, katerega je imel nadvojvoda z g. Jarcem v stanovanju, vpraša prvi, koga čakajo ljudje zunaj? Gospod Jarc mu odgovori, da bi ljudje radi videli Njega cesarsko visokost. «Pa stopiva ven, da me vidijo*, odgovori nadvojvoda in stopi z g. Jarcem na hišni prag; toda nihče ga ni spoznal, nadvojvodo so pričakovali od ceste sem in vse je gledalo le proti oni strani, od katere bi imel priti. Zato stopi nadvojvoda h gospej Jarčevi in njo vpraša, koga pričakujejo? »Nadvojvodo pričakujemo,* odgovori gospa, »on bo pri nas prenočeval in mora vsak čas priti*. — »Nadvojvoda je bil že tu», odvrne Jožef Ferdinand, »ogledal si je stanovanje, pa je šel zopet ven*. — »Pojdite, pojdite, to bi morala jaz bolje vedeti, kakor Vi, saj sem jaz hišna gospodinja*. — »Pa vprašajte svojega gospoda soproga, da je res!* — G. Jarc mu pritrdi, a vendar noče nihče verjeti, da je bil nadvojvoda že tu. Nato se obrne nadvojvoda k gospej in jej reče: »Ljuba gospa, menda boste vendar verjela, če vam nadvojvoda sani pove, da je tukaj!* Sedaj so ljudje šele vedeli, da imajo nadvojvodo pred seboj. Zvečer so imeli častniki skupno večerjo v verandi g. Jarca. Veranda se je krasno olepšala z zelenjem, z zastori in s cesarjevo podobo. Pri večerji je igrala vojaška godba; udeležil se je je tudi nadvojvoda. Letoviščarji so naprosili polkovnika, da bi smela godba igrati tudi kaj za ples. Polkovnik je to dovolil in kmalu se je vse vrtilo okoli verande; tudi častniki so se udeležili plesa. Nadvojvoda je z vidnim veseljem gledal ta mladi svet, stopil je med letoviščarje in se prav prijazno in domače zgovarjal z navzočimi. S tem si je pridobil srca vseh in še danes ne govore drugega, kakor o preveliki ljudomilosti nadvojvode. Da ni visok in ošaben, kaže tudi to, da se je drugo jutro prav domače zgovarjal z gospo Jarčevo v kuhinji med tem, ko mu je ta kuhala zajutrek. Svojo hvaležnost in res viteško plemenitost pa je pokazal s tem, da je čez dva dni potem, ko je bil g. Jarc v Kranju in gaje nadvojvoda zapazil na glavnem trgu, prišel od druge strani ceste k njemu in ga pozdravil kot starega znanca. Nadvojvoda je lahko vzgled v prijaznosti, uljudnosti in ponižnosti marsikateremu gospodu, ki še ni — nadvojvoda, pa tudi ne bo. (Priobčili smo ta dopis, čeprav se večinoma strinja z zadnjeobjavljenim dopisom, ker je današnji popolnejši. Opomba uredništva.)
Iz Prage. Slovanski umetniški zavod B. Koči v Pragi I., Františkovo nabrežje, nam piše: Cenjeno ured-
ništvo! Dovoljujem si, staviti Vam s tem nenavadno ugodno ponudbo, katera bi mnogo prispevala k razširjenju Vašega lista, in Vas prosim, da je ne prezrete tako v lastnem kakor v interesu svojih gg. naročnikov. Izdal sem namreč prekrasno sliko sv. Cirila in Metoda od češkega umetnika Fr. Urbana v barvah, v velikosti 50 : 70 cm za neznatno ceno K G — Ta slika se je vsesplošno občudovala ne samo radi prekrasne izvršitve, ampak največ radi nenavadno nizke cene. In tu sem si mislil: ako češko občinstvo to sliko tako rado kupuje, kako bi se jo neki vzprejelo v ostalih slovanskih zemljah, kjer vsaki kraj govori pradavno sporočilo o delovanju svetih apostolov. Nameravam razširiti to sliko po celem slovanskem svetu in zatreti tako različne ostudne se-menjske slikarije židovskih tvrdk, katere poplavljajo nase dežele; stavim Vam za to sledečo ponudbo: Poklanjam vsem naročnikom Vašega lista to sliko, katera po trgovinah stane K 6'—, za zelo znižano ceno. Ugodnost, katera Vam izide iz te ponudbe, je očividna, tako krasne slike za tako nečuveno nizko ceno ni mogoče dobiti sploh nikjer. Za ceno in jakost tega dela daje nam poroštvo slavnoznano ime češkega umetnika. Resna stroga pobož-nost diše iz obrazov dveh častitljivih solunskih bratov, kateri stoječ pred bizantinskim oltarjem kažejo evangelij, katerega so pred tisoč leti prinesli v češke dežele. Upamo, da uporabijo naši gospodje naročniki to posebno ugodno priložnost in si naročč za to nenavadno nizko ceno prekrasno sliko, katera bode gotovo jako lepo krasila vsako slovansko hišo. Tako poraste najlepše spomin svetih solunskih bratov. Tako dovršena slika naših blagovestnikov in za tako čudovito nizko ceno, dosedaj nikjer ne eksi-stira.
Telovadno društvo ,,Gorenjski Sokol".
Sokol Kranjcem sploh!      Konec .. .
Z navdušenjem pozdravljamo vsako narodno delo, z gnjevom in zaničevanjem se obračamo od poturic, s pomilovanjem pa zremo na one, kateri so v svoji osebni komoditeti tako domišljavi, da menijo, da store že s tem, da sploh žive in se rede splošnemu človeštvu, recimo izrecno narodu slovenskemu, velikansko uslugo, ali pa kot dolgoletni odborniki različnih potrebnih in nepotrebnih društev drž« roke križem. So pa tudi taki, katerim se usta pene narodnega dela, ki pa bi pri kaki narodni nevarnosti ne mignili niti z mazincem. Poznamo pa tudi ljudi, ki mislijo, da so nad vse in vsako delo vzvišeni in ki imajo, ako se govori o kaki narodni organizaciji, na ustnih samo ironičen nasmehljaj, kar velja pri nas kot višek vse inteligence, češ, mi smo nad te neumnosti že davno vzvišeni. In vse polno takih in enakih ljudi imamo v našem starem Kranju, o katerem slovi, da je pušeljc kranjske dežele — recimo precej suh.
Ravno naše sokolsko društvo se smatra pri veliki večini prebivalcev kranjskega mesta za nepotrebno, temu se tudi ne čudimo, vsaj vladajo tako različni, napačni nazori o namenu našega draštva, o sokolski ideji niti ne govorimo, da je ta brezbrižnost docela opravičena. Na tem mestu nočemo razpravljati o sokolski ideji sploh, ampak samo o enem glavnem sredstvu v dosego njenega cilja — o telovadbi. Že dejstvo samo, da je telovadba velikega pomena za zdravje telesno, ne samo telesnih mišičnih sil, ampak tudi notranjih organov, bi Vas moralo siliti v naš krog. »Smo prestari, da bi se pre-kucvali*, je Vaš odgovor. Odgovarjamo Vam: Vsaj imamo za vsako starost primerne vaje, ako pa res mislite, da ste zato nezmožni, ne grešite vsaj tega na svojih podložnih otrocih, vajencih in pomočnikih, ne zabranjujte jim vstopa v telovadnico, kakor se to cesto dogaja. So slučaji, da se telovadci radi mojstrov, recimo šefov, ne upajo javno nastopiti, in to so v narodnem oziru zares prav žalostni slučaji, katere bode treba pomniti. Ako si sam brezhrižen, ne zahtevaj to od svojih podložnih, ako pa se bojiš, da bi ti škodovalo, ako nastopajo tvoji podložni v sokolskih vrstah, tedaj nisi Slovenec. Odprte roke imamo v vse stanove, svojega bližnjega ne zaničujemo,
ker mogoče ni imel toliko prilike se izobraziti kakor mi, v njem zremo Slovenca, katerega hočemo zjednačiti s seboj. V občevanju, prostem in neprisiljenem, se stori za izobrazbo svojega rodnega brata več, kakor z dolgimi predavanji in i narodno-navdušenimi frazami posejanimi govori. Demokrntizem sokolski ne tišči v blato, ampak na sveži, čisti vzduh motamo in hočemo priti tako visoko, da bodemo stali v jedni vrsti z vsemi resnično-kulturnimi narodi. — In kje je človek tako neprisiljen in prost kakor ravno pri telovadbi.
Stariši! Pošiljajte pridno svoje otroke v sokol-ko telovadnico, od lega imate ne samo gmotno korist, ampak s tem koristite slovenskemu narodu. Že v mladih otročjih letih naj si vsrka mladina ponos na to, da je slovenska, in to naj jo spremlja pri vsakem delu, pri vsakem koraku. Česar nam ne dado šole, naj nam da sokolska telovadnica. Slovenci smo že izza mladih let vzgojeni v narodnem oziru tako mlačno, brez vsakega pravega navdušenja, da nam vzkipi srce šele pri gotovi meri opojne pijače, sicer pa spimo večno narodno spanje. In kaj je vzrok temu ? Smelo trdimo, da ravno vzgoja. Malokateri narod ima toliko poturic kakor ravno naš. Temu je zopet kriva vzgoja. Malemu dečku se ni doma, kje drugje pa še manj, reklo: Ti si Slovenec, Slovenci smo to in to, imamo to in to slavno epizodo v zgodovini, imamo te in te slavne može, ti naj ti bodo vzor. Mi hočemo v telovadnici to dodati.
Mladeniči! Tudi do Vas se obračamo zaupno, ste to različni uradniki, pomočniki različnih obrtov in rokodelstev. Žrtvujte par ur na teden delu v odločno narodnem društvu, dajte, da Vas vidimo kmalu v prvih vrstah dela sokolskega. Staviti Vam moremo velikih izgledov, toda obrnite se tja gori proti severu, našli bodete močen in jedin narod, v katerem ni poturic, kjer ni nič podrejenih delavcev na narodnem polju, ampak kjer korakajo v mogočnih vrstah naprej k cilju sokolskemu. češko-slo-vanskemu. Da, bratje, tja zrite! Nikoli niste toliko zmuzni, da bi ne mogli pohiteti v našo telovadnico, kar bi bilo vašemu zdravju na veliko, neprecenljivo korist Žalostno je, da se nahajate vedno samo med gledalci, in vsakega narodno-zavednega mladeniča naj bi bilo sram, da fungira vedno samo kot občinstvo. Ne pozdravljajte nas s praznim navdušenjem, s ploskanjem, glejte, da bode narod na izletih pozdravljal v naših vrstah tudi vas, glejte, da se bode vam ploskalo! Vsako navdušenje je prazno, ako ga ne spremlja tudi delo. Kličemo Vas v naš krog, hočemo vam dobro, in naj bi te odkrite besede ne bile bob ob steno.
In vas, druge starejše meščane kranjske, ne vidimo pri naših izletih nikdar, še manj pa se bratimo z vami v naši telovadnici. Ni čuda torej, ako se čuje vedno in vedno, in tudi od vaše strani, da nastopajo v so-kolskih vrstah samo mlekozobi, neizkušeni mladeniči. Samo na vas je, da odpade ta opazka, izrečena od Vas samih. Ne stojte vedno v vrstah nepoklicanih kritikov vsakega našega pokreta, ampak roke k delu in reformujte z nami vred stare pregrehe, ki se nikjer niso vjedle tako globoko kot ravno v sokolskih društvih. S koliko večjim navdušenjem bi nas pozdravljal, ako bi videl v naših vrstah častitljive starčke, odločne može in koliko hitreje bi se širila ravno s tem sokolska ideja med ljudstvo. Od mladih ljudij se ne pusti nikdo rad komandirati, še manj pa kaj dopovedati, a vi pa ste več;noma tako brezbrižni, tako komodni in v svoji priznani izkušenosti tako vzvišeni, da mislite, da že lahko živite v zasluženem narodnem pokoju. In to je, kar nas žalosti, kar ovira začasnr. usodni razvoj sokolskih društev. Stopite nam z mladenišk«- navdušenostjo in ognjem na čelo in videli bodete, da bodemo s podvojeno hitrostjo hiteli naprej!
V trdnem upanju, da te besede ne bodo osHe samo napisane fraze, kličemo še enkrat k vam vsem: Pridite v naše vrste! Naj velja kakor pri Cehih, tako tudi pri nas geslo: Kar Slovenec, to Sokol! Na zdar!
373
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Gospod dr. Franc Kropivnik, profesor v Kranju, je imenovan na drugo gimnazijo v Ljubljani. — Učitelj g. A. Seme je iz Škofje Loke začasno nastavljen v Stari trg pri Ložu; g. Julij Cenčič, dosedaj v Kamniku, je začasno nastavljen v Senožeče, ravnotako ste začasno nastavljeni učiteljici gdč.: Zofija Kalan v Gorjah in Ljudmila Kappus pl. Pichelstein v Kropi. Služba nadučitelja in voditelja v Kropi se je začasno podelila tamošnji učiteljici gdč. Antoniji Okorn, ker se za to službo ni nihče oglasil.
Klerikalen shod v Mengišu. »Pri Jelenu» so imeli minulo nedeljo klerikalci shod, na katerem je po-
| ročal deželni odbornik g. Povše o gospodarskih stvareh, poslanec dr. Schweitzer pa je govoril o politiki. Shod
\ je sprejel kar deset resolucij, med katerimi je pač najvažnejša, zakaj se avstrijska vlada vmešava v prosto volitev papeža.
Kranjski visokosolci prirede dne 12. septembra v prostorih tukajšnje »Narodne čitalnice* plesni venček. Vstopnina: 1 krono. Obleka: promenadna. Pri plesu igra kranjska meščanska godba. Vabila se bodo razpošiljala prihodnji teden. Vstop dovoljen vsakomur. Kdor pomotoma ni dobil vabila, se prosi, da se oglasi pri tovarišu cand. iur. J. Romoldu. Vabijo se vsi napredni visokosolci, da se udeleže plesnega venčka. —c.
Meščanska godba v Kranju priredi v nedeljo, dne 6. septembra t. I. na vrtu restavracije g. P. Mavrja v Kranju koncert. Spored: I. oddelek. 1. Musso: NVapelska koračnica; 2. Capka: Venec pesmi, potpuri; 3. Wlassak: Kranjske novosti, valček; 4. Tuček: Venec narodnih pesmi; 5. VVlassak: Zapeljivka, mazurka; G. Rossi: Kavatina iz
! opere »F falsi moneLii» (evfonij-solo). II. oddelek. 7.
I a) Schneider: Oživljenje gozda, idila (krilni rog-solo); b) Ipavec: Domovini, duet; 8. Rossas: Na valovih, valček;
i 9. Tischler: Kavatina za krilni rog po motivih opere «Ernani»; 10. Wlassak: Zaljubljene oči, polka franc.; 11. Wlassak: Hrvatska domovina, potpuri; 12. a) * * *:
j Sokolska, koračnica; b) * * *: Naprej, Koračnica. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin., za rodbino 80 vin. Glede na to, da je ves dohodek namenjen društveni blagajni, se preplačila hvaležno sprejemajo. Za slučaj neugodnega vremena se vrši koncert
I prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m.
Tamburaski zbor slovenskega bralnega društva v Kranju se zopet ustanovi. Podpisani odbor nsjuljudneje vabi vse one gospode, ki bi radi sodelovali, k prvi vaji, ki se vrši v društvenih prostorih, prihodnjo sredo dne 9. t. m. točno ob poldevetih zvečer. Odbor.
K zadnji beležki „Svarilo". Iz radovljiškega okraja se nam piše: Veliko hvalo smo dolžni cenjenemu »Gorenjcu*, ker je v zadnji svoji številki tako odločno na-
| stopil proti dvema radovljiškima sleparjema. Dobro ju že poznamo tukaj, in znana sta tudi skoro že v vsaki vasi radovljiškega okraja zaradi mnogoštevilnih premetenih sleparij, a vendar jima nevedni ljudje še vedno sedajo na limanice. Toda tem se ni toliko čuditi, ker ima med njimi tudi marsikateri nepošten namen z nepoštenjakovo pomočjo oslepariti kak pošten urad ali poštenega soseda, pač pa se čudimo, da se nobeden od zapeljanih in osle-parjenih oseb kakor tudi od poklicanih oblastnij ne potrudi, da bi naredil konec takih nesramnih in brezvestnih sleparij, ki so tudi za urade velik škandal. Mislimo pa, da te sleparije tudi našim pridnim gospodom orožnikom ne morejo biti popolnoma neznane, in ker tako natančno in pogumno izpolnjujejo svoje službene predpise proti našim revnim voznikom in beračem, morda bi se ne pregrešili zoper postavo, ako bi včasih zastavili pot tudi kakemu patentiranemu sleparju in ako bi včasih pogledali tudi v kako konsumno društvo, da bi videli, kaj vse se tam godi. Dostavek uredništva: V zadnjo našo beležko se je nam urinila tiskovna pomota. Tam bi moralo biti tiskano »po 5—60 gld.» namesto »po 5—6 gld.»
V Radovljici se vrši v nedeljo dne 6. septembra na vrtu g. Mihelna (Hirschmana) ljudska veselica z godbo
374
in petjem. Vspored pevskih in godbenih točk je jako zanimiv in kaže vzbuditi mnogo zanimanja. Pri veselici se vrši tudi srečkanje; šaljiva pošta in koriandoli-korzo pa bodeta skrbela za prosto zabavo. Seveda največ pozornosti vzbuja narodna igra s petjem »Rokovnjači*. Domači diletantje se skrbno pripravljajo na to prireditev, ki naj po dolgem času mirnega spanja vzbudi zopet zanimanje za idealne smotre. Oživi naj zaspano društveno življenje in donese družbi sv. «C;rila in Metoda* in domačemu gasilnemu društvu, v kojih prid je prirejena, obilo denarnega blagoslova. Vstopnina je mala, tako da se more prireditve vdeležiti mnogo občinstva. Seveda se preplačila z ozirom na vzvišen namen hvaležno sprejemajo. Ker se začne veselica ob 4. uri popoldne, so železniške zveze za tuje goste tudi jako ugodne. Za zabavo bo torej dobro skrbljeno, za telesni blagor pa garantira izborna kuhinja g. Mihelna in dobra pijača.
Za vojaške novince. Vsak novinec se lahko prostovoljno zglasi v svojem dopolnilnem okraju med 1. in 5. oktobrom za vstop v aktivno službo. Kolikor takih prostovoljcev se prijavi, toliko tretjeletnikov se odpusti.
Prvi čebelarski shod s predavanjem na Kranjskem se je vršil dne 25. m. m. v ljudski šoli v Šmartnem pri Kranju. Tega shoda se je udeležilo 59 čebelarjev in prijateljev čebelarstva iz bližnjih in daljnih krajev, celo iz Štajarskega in Primorskega.
Spored godbene produkcije gojencev dne 5. septembra 1903 v Kranju. 1. Marta pl. Loeben: «Du horst wie durch die Tanrien*, pesem za več gos'i, piano in harmonij; 2. G. \Vichtl, op. 79: Trio št. 2. za troje gosli; 3. Fr. Seitz: Koncert za gosli v D-duru; 4. a) G. Lange: «Unter Blutenbauroen*, glasbeni komad; b) H. Reinhold, op. 28.: Impromtu v Cis-mollu: 5. Schulze in Stegmann, op. 47.: »Des Kindes Traum in der Christnacht*. godba na lok; 6. Singelee ob. 94.: «11 Trovatore*, fantazija; 7. a) G. Kuhe, op. 38.: Scherzo Capriccioso v Des-Duru. b) H. Seeling, op. 2.: «Loreley», karakterni komad v Es-duru. 8. Handel: Largo. Začetek ob 8. uri zvečer.
Novi odbor trgovskega bolniškega in podpornega društva se je takole sestavil: Ravnatelj društva je vele-tržec g. Ivan Knez. njegov namestnik pa zasebnik g. Matevž Treun, tajništvo je prevzel g. Ivan Mejač, bla-gajništvo g. Alojzij Lilleg, gospodarstvo g. Franc Trček, gospodarjev namestnik gospod Andrej Šarabon, knjigovodstvo g. Franc Andenvald. Člana ravnateljstva sta gg. Ivan Jebačin in Pavel Magdič.
Se enkrat »svarilo*! Prijatelj našega lista nam piše: V zadnjem »Gorenjcu* je nekdo iz blejskega kota prav pošteno okrcal dve znani pijavki. To je še vse premalo in dolžnost vsakega rodoljuba je, da pripomore k temu, da se odpravi to očitno izsesavanje nevednega ljudstva. Gradiva je dosti, združimo se in trkajmo toliko časa, da izprevidijo, kar sedaj prezirajo. — Tukaj postrežemo zopet z neko dogodbico o značaju enega teh tičkov. Isti ima lin okus in mu zlasti diši svinjina. Svojemu poželjenju je ustregel s tem, da je videl nekega soseda klati lepega pujska. Pocedile so se mu sline, stopil je prijazno do soseda in ga prosil, naj mu odreže en kos — se bode uže plačalo. Bilo mu je radovoljno ustreženo in junak se je mastil. Po vžitku grla pride navadno plačilo, toda ljubitelj krulca ni hotel nič vedeti o tem. Sosed ga je tož'l za plačilo, za to dejanje pa se je toženec maščeval s tem, da je naznanil na pristojno oblast soseda zaradi nekega označenega postavnega prestopka. Dokazalo se je, da denuncijacija ni bila resnična. Dopisnik iz blejskega kota je zaslužek teh dveh »dohtarjev* nekaj nizko cenil, ker se čuje od večjih svot, nekaj se namigava tudi zaradi odškodnine pri železnici.
Veliko veselico priredi, kakor smo že zadnjič omenjali, gasilno društvo v Gorjah z naslednjim sporedom: 1.) Petje veselih Gorenjcev. 2.) Veliko šaljivo srečkanje za krasne dobitke iz 19. stoletja. Novost: 3.) Nastop slepega Miha pri »Mrzlem studencu* s citrami in narodnimi pesmami. Prvič: 4.) Šaljiva pošta iz vseh gorjanskih vasi. 5.) Veliki ples v planinsko prirejeni dvorani s spremlje-vanjem prave domače gorjanske godbe. — Pozor! Pri veselici sodeluje slavni pevski zbor z Bleda. Prosta za-
bava. V pokluški luknji. Pri Figovcu. Pri »Mrzlem studencu*. Tehtnica. Bengalični ogenj i. t. d. Vstopnina k veselici 20 vinarjev. Radodarni darovi in dobitki se hvaležno sprejemajo. NB. Ob neugodnem vremenu se vrši veselica v torek, 8. septembra 1903.
Drobne novice z Gorenjskega. Tukajšnja mestna klavnica se je dne 1.1, m. izročila javnosti. — Dne 29. m. m. se je pri vrtanju bohinjskega predora zgodila velika nesreča. Pri vrtanju se je nek rov vnel in raz-počil, vsled česar sta bila oba delavca hudo ranjena. — Brezniški abiturijentje prirede dne 8. t. m. veselico na korist novemu mostu čez Savo pri Bregu. — Ošmartinskem kapelanu Paulusu se razširjajo zadnje dni kaj čudne govorice. Ljudje nam pripovedujejo različno. Tudi smo prejeli daljši dopis o njegovem usodnem vasovanju, katerega pa priobčimo šele potem, ko se natančno informiramo o njegovi istinitosti.
Izkaz posredovalnega odseka, slovenskega trgovskega društva »Merkur* v Ljubljani. Službe iščejo: 7 kon-toristov, oziroma kontoristinj, 2 poslovodja, 8 pomočnikov mešane, 8 pomočnikov manufakturne, 7 pomočnikov špecerijske, 4 pomočnikov železninske, 3 pomočnikov špecerijske ali galanterijske stroke in učenec. — Proste službe: 2 kontorista, 4 pomočnikov manufakturne, 2 pomočnikov mešane, 3 pomočnikov železninske, pomočnik špecerijske stroke in 3 učenci.
Akad. fer. društvo „Sava" v Ljubljani je izvolilo na I. rednem občnem zboru dne 18. avgusta 1903 naslednji odhor: predsednik cand. jur. Fran Kandare, podpredsednik stud. jur. Ernst Gham, tajnik: cand. jur. Alojzij Lovš, blagajnik: stud. techn. Ivo Tej kal, namestnika stud. jur. Fran Hubad in Mirko Triller, preglednika: stud. techn. Milan Lenarčič in cand. phil. Emil Vodeb.
Važno za gospodinje! Kakor smo poročali svoj čas, je svetovna tvrdka Singer in drug, delniška družba za šivalne stroje, priredila v Kranju brezplačen tečaj za umetno vezenje, združen z razstavo. Ta tečaj se je sijajno obnesel in so se ga udeležile tudi dame iz najboljših krogov našega mesta, ki so si v kratkem času 8 dni vsled uspešnega pouka pridobile v lepi domači umetnosti v vezenju, res občudovanja vredno ročnost. Ta tvrdka Singer in drug v Ljubljani priredi zopet med 9. in 23. septembrom v Tržiču tak tečaj, ki že danes obeta velikansk uspeh in opozarjamo vsled tega cenjene čitatelje na to, da se k taistemu oglase. Ako kdo hoče kupiti šivalni stroj, naj se zanesljivo obrne na to tvrdko, ki prireja take brezplačne, občekoristne tečaje.
Kamniška »Lira* priredi jutri v nedeljo na vrtu restavracije g. Jos. Kenda koncert povodom obletnice lanskega slavlja 20 letnega društvenega obstoja. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina 50 vin, za osebo.
Umrl je v Gorici danes teden za jetiko g. Franc Gabršek, uradnik »Trgovsko-obrtne zadruge*. Rojen je bil v Kobaridu, služboval pa je na raznih krajih, Precej let je bil tudi uradnik v pisarnici g. V. Majdiča v Kranju. Kot tak je bil zvest član takratnega Štritofovega pevskega zbora, sicer pa prijazen in vesel družabnik. P. v m.!
Priporočilo.
Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo dobro urejeno delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejšem kroju, kakor tudi zalogo blaga za moške obleke ter izdelanih oblek in havelokov-
Zavezujem se vsakemu p. n. odjemalcu, oziroma naročniku dobro in natančno postreči. Z ozirom na to se nadejam, da mi bo slavim občinstvo v mestu in na deželi izkazalo svojo naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Lovrenc Rebolj
180—1 krojač v Kranju.
c:
5 o •v
ca
S.
o c*
Bi
Slav. šolskim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu avgustu 1903 je vložilo 345 strank K 93.904-87, dvignilo pa 31G strank K 97.985-11, 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 6.500-—. Stanje vlog iznaša K 3,130.07909, stanje hipotečnih posojil K 1,928.570-30 in denarni promet K 253.562-80.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avgustu je 213 strank vložilo K 74.91576, 163 strank dvignilo K 33.758-77, 26 strankam seje izplačalo posojil K 20.600*—, denarni promet K 316.534-—.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu avgustu 1903 je 125 strank vložilo K 28.072-22, 83 strank je vzdignilo K 19.608-56, 5 strankam se je izplačalo posojil K 9.600-—. Stanje vlog K 751.531-18. Stanje posojil K 549.689-36. Denarni promet K 87.204-53.
Sladkor je cenejši od 1. septembra. Kilogram sladkorja v koscih, ki je doslej veljal 88 do 92 vin., stane le 77 do 88 vin.; kilogram navadnega sladkorja, prej 86 do 88 vin., velja od torka naprej 74 do 76 vin. V drugi polovici meseca oktobra bo sladkor pri vsaki kili cenejši za nadaljmh 9 vinarjev.
Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovinski in obitniški zbornici v Ljubljani, da bo potoni ponudb oddalo dobavo raznovrstnega lesa in lesenega blaga za leto 1904; med drugim bo dobaviti mecesnov les za mostove, tramove, stebre, late in deske iz mecesnovega lesa. smrekov les, smrekove deske, stebre, late, prage (švelarje) iz mecesnovega in hrastovega lesa, trd in mehak les za vozove, oglje iz trdega in mehkega lesa, ročaje za orodje, toporišča za sekire, kladiva, motike in lopate, brezove metle, okovane cize (šaj-terge) i. t. d. Za to dobavo potrebni ponudbeni vzorci in podrobni izkazi, o vrstah množinah in merah ter občni in posebno dobavni pogoji se lahko pogledajo in tudi brezplačno dobe proti vpošiljatvi poštnine pri imenovanem ravnateljstvu, katero daje tudi vsa pojasnila glede dobavnih pogojev. Ponudbe s potrebnimi prilogami se morajo najkasneje do 10. septembra t. 1. do 12. ure opoldne vposlati c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku. Prepis dobavnega razpisa leži v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice na vpogled.
i m mi mwimimm\i\mi:\wmiiim
375
Domača knjižnica.
Mali vites Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, spisal H. Sienkievvicz.  Ravnokar je izšel 17. sešitek.
Listnica uredništva.
Gospod Henrik Laurenčak v Radovljici: Potrjujemo Vam, da Vi niste pisali notice <Svarilo> za naš list. — Spis desetletnica Vintgarja pride zanesljivo prihodnjič. — Dopiva iz Tržiča in Stra-žišča sledit«.
Tedenski sejem v Kranju dne 31. m. m.
Prignalo se je 211 glav goveje živine, 11 telet, 56 prašičev 160 ovac, 100 koz, 137 buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7-50, prosa K 8-—, ovsa K 6-—, rži K 6*50, ajde K 9-—. ječmena K 5-50 fižol 9-—.
Kuhinjska knjiga za bolne na lačni jetiki. NajsijajnejSi dokaz za prednosti tega po Herm. pl. G l^enu izdanega dela je pač v tem, da se je v primeroma kratkem času priredila druga izdaja. Kakor je povedano v predgovoru, se ta knjiga, ki je pomnožena in zboljšana z najnovejšimi izkušnjami, lahko priporoča vsem bolnikom kar najtoplejše. Ta knjiga bo gotovo mnogo pripomogla k temu, da se bodo povsodi te vrste bolniki zdravili z največjim uspehom. To lepo opremljeno, v nemškem jeziku pisano delo se dobi po vseh knjigotržnicah po 4 krone.
Čvrstega hlapca
sprejmem takoj. Iv. Pr. Lamnret, tiskarnar, Kranj.
__— .. ■ r
5tir)C btikoLte desk«
(podnice)
7 metrov dolge in zadostujejo tudi za ravnoto širokost, po številu 24, se po zmerni ceni prodajo.
Več se izve pri Petru Alešoveu v Tupaličah. 177—1
Dve leseni baraki I
pripravni za prenočišča delavcev ob zgradbi železnice, ali tudi za kako obrt, proda Oton Homan v Radovljici.
Otroški vozički
4-50 gld.
4-50
se dobivajo po sledečih cenah:
4-40, 5-50, 6-50, 7*50, 8 —, 9'—, 10'—, 12'—9 14-_ 16---, 18'—, 20'— gld.
Galanterijsko blago na drobno in na debelo.
ALBIN RANT v Kranju
pod mestom.
P
376
<?A^lST^.<^AwA9T('A'.>
Vsak, kdor ima prašiče
naj da zdravemu prašiču vsak teden eno polno žlico med krmo:
Kranjske redilne moke za prašiče
doktorja pl. Trnkoczvja krmilno in hranilno sredstvo zboljsuje, pomnožujei meso! mast! rejo! zdravja!
Dobiva se 1 zavojček 50 vinarjev pri trgovcih ali pa 5 zavojčkov poštnine prosto z všteto zavojnino za 3 krone proti povzetju
v tovarniški zalogi lekarna Trnk6czy, Ljubljana.
Na stotine tahvalnic', tudi uradno poverjenih o dobrih vspehih pri zdravih in bolnih prašičih prihaja vsak dan. Iste so vsakemu na razpolago in se na za-htevanje pošiljajo poštnine prosto.
Uradno poverilo.
Predloženi prepis so popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za. 4 ttlerje in i vinarja.
Ljubljana, tretjega oktobra edentisočdevetttoena. (Notarski pečat.) lJlaiitan, c. kr. notar.
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušnjo en zavojček redilnega praška (moka) za prašiče. Človek se nora kar čudili! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala tamu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal
Prosim z obratno pošlo pet zavojev redilnega praška (moke) za prašiče.        Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900.
Z velespoštovanjem Josip Englisch
železniški nadziratelj.
Pri Primožu"
Trgovina z oblačilnim, špecerijskim, steklenim in materi-jalnim blagom, lišpom (Aufputz), drobnino; zaloga raznega blaga za šivilje in krojače, perila in obleke. Zaloga šopkov za neveste, nagrobnih vencev in trakov z napisi. Klajno apno za živino. Špirit in žganje. Šipe in kit. Suhe in oljnate barve, laki, firnež, čopiči vseh vrst. Okraski za rakve. V podružnici „pri Blažku": Špecerijsko blago, moka, žito, šolske potrebščine, sladkarije in igrače. 54—J> — ——- _
^er)\tr)a por)tidbs.
Mladenič išče gospodinje (neveste) za obširno kmetijstvo na Gorenjskem, vredno več kakor 19.000 gld. Vse je v zelo dobrem stanju. Deklice, katere veseli kmetijstvo, naj vpošljejo v 14 dneh svoj naslov, značaj, starost in če mogoče sliko pod šifro: N. N. poste restante št. 5, Kranj.
Vsakovrstne
kletke za ptiče
se izdelujejo po naročilih in označeni velikosti trpežno dobro in po nizki ceni.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*. 61—10«
w
mm
Hi
m m
Trgovina z železnino ..MERKUR"
PETER MAJDlfi
"V O © 1 j \x3 Graška cesta. štev. IS
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
PV" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. *^PI
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
:•:•:•:••>>:<
lil
m
OD
CD
tj
n.
tj
o o &
►i
t"1 P
B •d
9
M 3 3.
C
O
OD
O
O CD
9753
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 144—10
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
§lina$te< peci,
<b<x kobili, kakot tudi 'fupe, vax>i in
v  vsizfx  éatvan,  ttpe¿ne in cen« pr-ipotoca ptua in največja
tovarna
y>ecij  in ytinastiti izdeÁfaov
115-16 v SjuUjani.
R. LANG, LJubljana (KolizeJ)
S •i
'O
tovarna za modrooe na peresa in posteljno opravo, salog-a pohištva,
pri porote vsako vrsta
modrocev. posteljne vloge, zrcal, podob, otrotlih vozičkov, naslonjalev, počivalnikov (sofa, kanape, dlvai) h sobno opravo 94-20
po najnižjih cenah.
Cenik« s 300 podobami poilj« zastonj in poštnine prosto.
Razpošiljanje to*no.
377
Zaloga „Belske kisle vode"
Vellacher Sauerbrunnen 7—18 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
H. Suttaer. ura?
¥ Kranju
priporoča svojo izborno zalogo vseh vrst
daljnogledov
po najnižjih cenah.
140—11
Andrej Buen
149-51 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, kise izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja naročila m it-vrtnjejo točno in po najnižjih
eenah.
CnlKl se razpošiljajo zastonj in rrankovano.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgálnio, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu ¡n Smichow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 15—33 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, 8 patentom proti zmrslini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne briigalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati dalo — naučba v teku treh dni ~ ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronoipora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
378
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentncga davka
5—17     katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 3,130.07909. Stanje hipotečnih posojil K 1,928.57030.
117-15
Tdnnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesaln o-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
IP MEJIL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd 125-14
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
izvolite si ogledati
v Špitalski ulici št. 5
moj novo urejen, bogato založen suknen oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
11017 R.Miklauc.
Loterijska srečka dne 29. avgusta 1.1.
Gradec:      56      83      17      28 37
Izjava.
Midva podpisana Lovrenc in Marjana Kavčič, posestnika in poštarja v Medvodah, odkritosrčno priznavava, da sva uže več let in zlasti zadnje čase pri različnih prilikah o rodbini g. Franca Jarca, veleposestnika v Medvodah, govorila in raztiašala skrajno žaleča in hudobna obrekovanja.
Vse te govorice, vse te laži in vsa ta krvava Žaljenja so izmišljena in tudi pičice resničnega ni bilo v vsem tem našem hudobnem govorjenju.
Zategadelj pa prosiva velečislano rodbino Jarčevo in tudi vsakega, gospo Marijo Jarc, gospodičino Josipino Jamnik in gospoda Franca
Jarc posebej, da na] nama, če mogoče, milostno odpuste in usmiljeno prizaneso s tožbo, katera je vložena zoper naju pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani.
Iz vsega srca namreč obžalujeva, da sva se tudi midva pregrešila na tako nepremišljen, in kakor sedaj vidiva, nesramen način zoper čast obče spoštovane Jarčeve rodbine, in VSe, kar je teh govoric in laži prišlo iz naših ust, s tem javno in Skesano preklicujeva in se zaveževa plačati družbi sv. Cirila in Metoda znesek 200 kron v zahvalo, da so nama Jarčevi najino prošnjo uslišali ter prizanesli z nadaljnim kazenskim preganjanjem.
V Ljubljani, 31. avgusta 1903.
Lovrenc Kavčič. 176-1 Marjana Kavčič.
\v.V- . Zeleznato i vino	LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva se vlekarnah
^ krepča malokrvne, nervozne in slabotne osebe	
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
Piccoli
pri Angelu»
Ljubljana dunajska cesta.
Pollitrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naroČila izvršuje lekarnar GrABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje 1. I61-49 znesek po poštnem povzetju.
Ljubljanska KREDITNA BANKA
Polnovplačani akcijski kapital k: 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent,  zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,
srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Fromese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ivjubljani Špitalske ulice št. 2.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devitikuluje
vojaške žej itninske kavcijo. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija). 11—33
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.. Vloženi denar obrestuje  od dne
vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.
379
y Spodnji Besnici št. 25 se redi selitve iz proste rok« da v najem.
Oddaljeno je eno uro od mesta Kranj in četrt ure od postaje sv. Jošt. Posestvo je na lepem kraju, obsega 44 mernikov posetve, 3 orale travnika ter pašnik in gozd. Vse je v prav dobrem stanju. Hiša z gospodarskim poslopjem je lepo zidana, stoji tik okrajne ceste in je ptikladna za vsako podjetje V njej se izvršuje že 6 let prodaja s špecerijskim blagom in točenje piva, špirita in žganja. Tudi je pripravna za gostilno. V najem seda tudi posamezno. 172—4
Natančneja pojasnila daje lastnik Ivan Poličar v Besnici.
pasji nagobčniki
173-2 »e dobe
pri Otonu Homanu v Radovljici.
Kot učenec
se takoj sprejme krepak deček v trgovino s špecerijskim blagom na deželi. 174—2 Naslov pove upravništvo «Gorenjca>.
Kr&pak iešgk
iz poštene hiše se takoj sprejme kot učenec v trgovino z mešanim blagom E. Miklavčiča v Kranju. 170—3
Kavarno ali malo gostilno
želita kupiti ali vzeti v najem človeka, ki sta izurjena t tej stroki. Dopisi naj se blagovole poslati «Hans Schčder, Hotel Elisabeth, Bad Hali (Ober-Oesterreich). 161—»
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „ jW£R W peter jtfajdič v Kranju.
C8
C3
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, le me ž a, vile, motike, sekire,
#
železne grablje; nadaljeStedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za obijanje stropov, vlite kotle, }y fine travne kose, kakor n. pr. z znamko Ciril in Metod, katere imarn le jaz v zalogi, potem srpe in brgamaške osle,
Roman- in Portland-cement, traverze, stare železniške šine
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodniake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
N
•t N
Si
2
OI O.
380
Q Q O O O O O O O O
2—36
Hm dr«
¥ IPlljl
registrovana zadruga z omejeno zavezo
je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana it. 194.
Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po
!£ W/o
brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega.
Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu.
Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri.
V upravnem svetu so:
Franc Kreimer, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik.
Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač.
Nadzorstvo:
Vinko Majdič. Peter Mayr.
Dr. Valentin Štempihar. Ciril Pire. Ivan Rakovo.
IhijA vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, ta četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na doni stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom gtane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oinanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravnistvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse . i ■ v    zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvobjo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Uoienjca».
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.