SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — 14-dnevnik, ccna $ 2.00 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER I^^HHM 15. 1995 ■■■ Petdnevni seminar za slovenske učitelje iz Avstralije in Argentine Dolenjske Toplice — 27. januarja se je končal petdnevni seminar za učiteljice slovenskega jezika iz Avstralije in Argentine. To strokovno izpopolnjevanje je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Prisostvovalo je 25 učiteljic, od tega jih je bilo izbranih v Avstraliji pet: Mariza Ličan in Marija Žaja iz Sydneya, Viktorija Mrak in Magda Pišotek iz Melbourna ter Marta Spes Skrbiš, ki je živela do nedavnega v Adelaidi, trenutno Ea se nahaja v Sloveniji. O^anizatorja 'ragica Motik in Jože Skufca sta učiteljicam v Ljubljani in Novem mestu predstavila program in metode dela. Dobile so navodila za delo in se spoznaval ob socialnih igrah. Hospitirale so na OS Sentrupert, v Mirni na razredni stopnji ter pri pouku slovenskega jezika, zgodovine '\p geografije na predmetni stopnji na OS Dolenjske Toplice. Ukvarjale so se s funkcionalno rabo slovensčine, socialnimi igrami pri pouku ter umetnostnim besedilom. Srečale so se tudi s pesnikom Tonetom Pavčkom, govorile so o bogatenju besednega zaklada in kreativnem pisanju. Pogovore so spremljale tudi delavnice. Mila Kačič Učiteljice na seminaiju Mila Kačič -Slovenka leta 1994 Ljubljana — Mila Kačič je v dvainosemdesetih letih odigrala več kot 120 gledaliških vlog, petintridesetkrat je igrala v filmu in izdala je štiri pesniške zbirke. Med petnajsterico finalistk, ki so jih izbrali bralci reviie Jana so bile še Neva Zaje, Svetlana MakaroviČ, Mojca Horvat, Katja Koren in druge. ENGLISH PAGE FOR THE WHOLE FAMILY - Page 11 V TEJ ŠTEVILKI — Iz dnevnika urcdnicc o letu strpnosti str .2 — Iz Veleposlaništva: O lastninskih certifikatih, Slovenija nudila pomoč pri nadalnjem delovanju lektorata slovenskega jezika na Macquaric Univerzi v Sydneyu, Za slovenske zmage s Slovenci po svetu str. 2 in 3 — To in ono iz SLO str. 4 — Slovenija, moja dežela-turizem str. 5 — Po svetu in Zapisali so še v... str .6 — Gospodarske novice str. 7 — Kultura - knjige str. 8 — Med nami... Narodnozabavna glasba str. 9 — Koliko slovenskih možganov je v tujini •str. 10 — Angleška stran str. 11 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada Ljubljana, 8. februar — Ob slovenskem kulturnem prazniku podelili najvišja državna priznanja, str. 8 MISEL Hudič v vsem svojem tulu nima puščice, ki bi ranila srce bolj kot sladek glas.... ° BYRON Letos naj bi bilo leto strpnosti. Tako kot vsaka vrednota, ki naj bi uravnavala medsebojna človeška razmeija, se lahko tudi strpnost sprevrže v svoje nasprotje. Katera naj bi bila po vašem mnenju zgornja oziroma spodnja meja strpnosti? je vprašal novinar Slovenca Pavel Fajdiga Evalda rlisaija, novega predsednika Društva slovenkin pisateljev. Ta mu je med drugim odgovoril: "Če je strpnost dopuščanje, da poleg mene in mojega obstaja še vse, kar je drugačno in drugo, je krog ze sklenjen, saj v absolutni strpnosti do vsega drugega in drugačnega nisem več strpen do sebe. Preživim in napredujem lahko le tako, da si pridobivam prednost na račun drugih in drugega: na račun rastlin in živali, če hočem jesti; na račun umsko manj sposobnih, če se hočem uveljaviti v družbi. Drugim dopuščam drugačnost in drugost, dokler me ne ovirajo na poti do ciljev, dokler ne vdirajo v moj prostor..." Lani je bilo leto družine, letos je torej leto strpnosti...koliko in kalco takšni in podobni "psevdonimi" let vplivajo na nas in ali nas česa naučijo? Ali pa leto za letom ostajamo isti po tisti "volk dlako menja, čud nikoli"!? IZ DNEVNIKA ~ Stanke Gregorič UREDNICE Včasih težko sprejemamo dejstvo, da je v vsakem od nas nekaj dobrega in strpnega, tudi v naših sovražnikih; da je marsikdo izmed nas naredil celo vrsto dobrih del, pa jim tega nočemo in ne moremo priznati - enostavno zato, ker ne mislijo natanko tako kot mi! Ker ne postopajo po naših navodilin! Ker ne verujejo v iste stvari kot mi! Ker so kdaj o nas kaj rekli-zapisali! In prav zato nimajo svoje veljave! Predajamo se raznim propagandam, predsodkom in očitkom, jih postavljamo za gotove kakor piko na "i", sveto iz tedna v teden govorimo-pridigamo eno, nekaj minut kasneje pa delamo čisto nekaj drugega - in druge obsojamo za tisto kar delamo sami! Pa tega ne uvidimo! Nočemo se povzpeti na višino časa-"imenovanega" leta- in kaj narediti. Letos torej, za strpnost! Po navadi se dogajanja in z njimi razne napetosti iz naše Slovenije prenašajo tudi na nas, Slovence po svetu. In letos kaže slabo - vsaj "kar se strpnosti tiče. Na veliko se že piše in govori o proslavi 50. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom. Predsednik RS Milan Kučan je predlagal postavitev spomenika vsem žrtvam vojne in ne le žrtvam vojne, kot je bilo zapisano v zapisniku prve seje Častnega državnega odbora za pripravo proslave...spomenik naj oi pričal o pomiritvi, spravi in enotnosti slovenskega naroda in o koncu sovraštva...naletel je na odobravanje pa tudi na ostra nasprotovanja...nedavno tega je prišlo do ostrih polemik kdo naj bi bil v odboru za proslavo in kdo ne...ali ie vojaška parada primerna ali ne itd. Vse kaže, da bo to, :ar se pripravlja zaaj do osrednje prireditve 13. in 14. maja (prireditve pa naj bi trajale vse do 26. decembra) še bolj razdelilo slovenski narod na dvoje. Janša je dejal, da je obletnica priložnost, da na zadeve pogledamo s kritične razdalje in da bi bilo nujno najprej - pred postavitvijo spomenika - da OBE STRANI PRIZNATA NAPAKE! Po drugi strani pa da se popravijo stare krivice! Ali bo prišlo do tega ali ne? Je pred nami leto (še večje) slovenske (ne)strpnosti? ^ IZ VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA Aljaž Gosnar odpravnik poslov Vaša Stanka Obvestilo o lastninskih certifikatih S strani slovenskih organizacij in posameznikov smo prejeli precej različnih vprašanj v zvezi z obvestili o odprtju evidenčnih računov lastninskih certifikatov. Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije nam je posredovalo naslednje pojasnilo: Državljani Slovenije s prebivališčem v Avstraliji lahko, po sedaj veljavnem zakonu, vložijo zahtevek o odprtju evidenčnega računa lastninskega certifikata do 30.6.1995. Neuradno smo obveščeni, da bo ta rok podaljšan do konca leta 1995. Pri pošiljanju obvestil o odprtju evidenčnih računov lastninskih certifikatov je pri organih v Sloveniji prišlo do določene pomanjkljive medsebojne obveščenosti Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj in zato to Ministrstvo ni uspelo pravočasno pošiljati obvestil. Tehnična pomanjkljivost je odpravljena in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je s 1.2. 1995 pričelo pošiljati obvestila o odprtju evidenčnega računa. Zato predvidevamo, da bo velika veČina državljanov Slovenije, ki so vložili vlogo za odprtje računa, o tem obveščena s strani Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj do konca meseca februaija 1995. Državljanom Slovenije, ki imajo prebivališče v Avstraliji in ki zele pospešiti postopek za pridobitev certifikata iz Slovenije, predlagamo, da pooblaste svojega pooblaščenca (sorodnika ali prijatelja s stalnim prebivališčem v Sloveniji), da dvigne obvestilo o odprtju evidenčnega računa v Sloveniji in ga vloži v podjetje a Ji investicijsko družbo, za katero se bosta dogovorila. Pooblaščenec lahko na enoti Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (bivši SDK) kjerkoli v Sloveniji ugotovi ali je račun bil odprt ali ne. V kolikor za posameznika evidenčni račun ni bil odprt, svetujemo, naj se pooblaščenec sam obrne na upravno enoto in tam ugotovi, kaj je potrebno še storiti, da bi se evidenčni račun lahko odprl. Za overovitev teh pooblastil ne bomo zaračunali konzularnih taks, ampak bomo overovitev opravili brezplačno. V primerih, da se od Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj prejme obvestilo, da posamezniku ni bil odprt evidenčni račun, to pomeni, da imenovani dne 5.12.1992 še ni imel vpisanega svojega slovenskega državljanstva v evidenci pri ustrezni upravni enoti. Če je vloga nepopolna oz. upravna enota (bivši občinski organ za notranje zadeve) potrebuje določeno dopolnilo za vpis državljanstva RS, bo to dopolnitev direktno zahtevalo preko našega Veleposlaništva. Vzorec Pooblastilo pooblaščencu za dvig obvestila o odprtju evidenčnega računa v Sloveniji Pooblastilo poslati na overovitev Veleposlaništvu RS v Canberro IME IN PRIIMEK: NASLOV: POŠTNA ŠTEVILKA: TELEFON: POOBLASTILO SPODAJ PODPISANI (ime in priimek)............................. ROJEN (datum)........................v (kraju)............................. SEDAJ PREBIVAJOČ V AVSTRALIJI NA NASLOVU POOBLAŠČAM .........................................................KI STANUJE V (ime in priimek pooblaščenca) SLOVENIJI NA NASLOVU................................................. DA V MOJEM IMENU DVIGNE OBVESTILO O ODPRTJU EVIDENČNEGA RAČUNA IN GA VLOŽI V PODJETJE ALI INVESTICIJSKO DRUŽBO PO NJEGOVI PRESOJI. PODPIS: P.S. Podpis overi Veleposlaništvo brezplačno VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advance Bank Centre-Level 6,60 Marcus Clarice street, Canberra City, iel.:(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in dingo potto pofljile na naslov: Embassy of Slovenia, P .O.Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprlo vse delovne dni od 9JXM7jOO ure: uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnan upravno konzularni referent: TinaOmahen. KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW ia V1C) Čaitsi konzul Alfred Brežnik Obitk urada izključno po dogovoru (By appointmeat onJjr) tel j (02) 314 5116; faz: (02) 3996246 Poitai udov: P .O Bo* 188 Coogee N5W 2034 KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA čatfai konzul Duian Lajovic Euen Hutt Road. Pomarc. Lower Hutt (Wellington). tel j (04) 567 0027. fax: (04) 567 0024 Podili naslov: PjOJBox 30247 Lower Hut. NZ Poitai oatlnv v Avitraliji: P.OBo* 5 SmkhiieW NSW 2164 tel.- (02)604 5133: fax: (02) 604 009 Slovenija nudila pomoč pri nadaljevanju delovanja lektorata slovenskega jezika na Macquarie Univerzi Sydney Prof. dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu je imel v času svojega obiska v Avstraliji v mesecu novembru 1994 razgovore na Univerzi Macquarie in z ga. Marijo Senčar, predsednico Trusta študijskega sklada za slovenščino v zvezi z nekaterimi finančnimi težavami, vezanimi na nadalnje delovanje lektorata za slovenski jezik. Urad za Slovence po svetu se je v sodelovanju s slovenskim Ministrstvom za šolstvo m komisijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah odločil, da bo: —vplačal vsoto 42.000 AUD za pokritje dogovorjene polovice zaostalega dolga slovenskega lektorata; —da bo na podlagi pogodbe med Univerzama od letošnjega univerzitetnega leta naprej pokrival plačo lektorja za slovenski jezik (ostale stroške bo pokrila Univerza Macquarie). Urad za Slovence po svetu je na Macquarie Univerzo že nakazal 42.000 AUD, s čemer je pokril polovico zaostalega dolga lektorata (po podatkih Univerze) in s tem omogočil njegovo nadalnje nemoteno delovanje. Ob tem bi želeli izraziti občudovanje za neveijetne napore in vlaganja celotne slovenske skupnosti za ustanovitev in uspešno delovanje lektorata in pridobivanje študentov. Zanvaliuiemo se slovenski skupnosti, ki je tako zvesto finančno in duhovno podpirala lektorat, še posebej pa sedanjemu in prihoanim predsednikom in članom upravnega odbora Trusta za slovenske študije, ki so vlagali izjemne napore za organizacijo akcij za podfporo delovanja lektorata. Še posebno priznanje in zahvala gre sedanji predsednici Trusta ga. Mariji Senčar, ki je zadnji dve leti vodila, akcijo za razrešitev položaja lektorata in aktivno sodelovala z veleposlaništvom. Velik prispevek k delovanju lektorata sta dali tudi ga. Aleksandra Bizjak in sedanja lektorica ga. Metka Čuk z visoko ocenjenim strokovnim pristopom. Naša skupna želja je, da bi lektorat ob skupni podpori slovenske skupnosti, Trusta, obeh Univerz in slovenske vlade še tako uspešno kot do sedaj nadaljeval svoje poslanstvo in da bo imel vedno več študentov. Za slovenske zmage s Slovenci po svetu Lansko leto je v Avstraliji odlično uspela akcija podpore* Smučarske zveze Slovenije za napredek in razvoj slovenskega vrhunskega športa pod imenom "Za slovenske zmage s Slovenci po svetu'. Koordinator akcije za Avstralijo g. Ivo Leber je ob močni podpori Slovencev in slovenskih organizacij v Avstraliji izjemno vodil prodajo kartic. Nekateri Slovenci, ki so imeli kanček sreče, so prejeli tudi lepe nagrade. Uspehi slovenskih smučarjev v lanski in že v letošnji sezoni kažejo na to, da je denar akcije, ki že deset let teče tudi v Sloveniji in drugo leto v Avstraliji, dobro naložen. Kakor lansko leto, vas tudi sedaj prosimo za podporo. Vse podrobnejše informacije v zvezi z akcijo pa lahko dobite pri g. Ivu Leberju na telefon: (03) 589 6094. Novi zakon o obrambi v veljavi Teritorialna obramba prerašča v slovensko vojsko, v veljavo je namreč stopil zakon o obrambi, ki na novih osnovah ureja vrsto, organizacijo in obseg obrambe v Sloveniji. Umrl veleposlanik Andrej Novak Umrl je Andrej Novak, sloveski veleposlanik pri Svetu Evrope in eden najuglednejših slovenskih novinarjev. Novinarsko kariero je začel in končal pri dnevniku Delo. Novak bi letos dopolnil petinpetdeset let. Škof sprejel časnikarje V Mariboru je škof dr. Franc Kramberger ob dnevu svetega Frančiška Šaleškega, novinarskega, uredniškega in pisateljskega patrona, priredil sprejem za časnikarje. Prodekan Teološke fakultete dr. Vinko Potočnik je ob tem opozoril, da bi potrebovali nekakšen urad za stike Cerkve z javnostjo. Papežev obisk bo morda pospešil ustanovitev takega urada. Razrešitev častnega konzula Vlada RS je v začetku januarja brez kakšne posebne javne razlage sprejela sklep o razrešitvi Častnega konzula RS Georgea A. Philippidesa, ki je uradoval na Cipru. Pojavile so se špekulacije, da je razrešitev povezana z vprašanjem slovenskih dolgov, saj je Ciper otok, prek katerega potekajo pomembne finančne transakcije. Sprememba na čelu generalnega konzulata v Trstu Tudi v Trstu bo prišlo do spremembe na čelu generalnega konzulata. Namesto nekajletnega vršilca dolžnosti generalnega konzula Jožeta Sušmelja, ki je konzularne posle opravljal še za Časa ranjke Jugoslavije, bo posle prevzela Vlasta Val enčič Pelikan. Slovenski parlament odprtih vrat Slovenski parlament, prostor v katerem dela 90 poslancev in 40 državnih svetnikov si je pred dnevi lahko ogledal vsakdor. Na ogled so bile velika in mala dvorana, preddveije in izbor likovnih del, ki so nastala na mednarodni slikarski koloniji na Pohorju. Bo kapela do spravne maše v Kočevskem Rogu nared? Pred dnevi je bil končan razpis za kapelo v Kočevskem Rogu. Prispelo je 28 načrtov, komisija pa prve nagrade ni podelila, ker avtorji niso zadostili vsem pogojem iz razpisa. Letos bodo počastili 50 obletnico dogodkov v Kočevskem Ro°u O^ier je bilojunija 1945 pobitih več kot deset tisoč domobrancev in drugih) in zato pričakujejo množičen obisk. Krvave slovenske ceste, še posebej pa celjske in primorske Lansko leto je bilo krvavo, grozote na cestah so presegle meje divjaštva in barbarstva. Slovenija je postala odlagališče stare pločevine. Posebno zaskrbljujoče je obnašanje mladih voznikov, izsiljevanje prednosti in alkohol. Tako je lani na slovenskih cestah umrlo 500 ljudi, kar je za tako majhnoštevilno državo kot je Slovenija več kot preveč. V Evropi jih na tisoče prebivalcev umre na cestah 10, samo na celjskem območju pa 30. ... j. Nič bolje ni na Primorskem. Ze januarja letos so doživeli neslaven rekord, saj je bilo doslej kar 9 smrtnih žrtev. Ponovno gre v večini primerov za mlade ljudi. Promet v Ljubljani in nov, strožji točkovni zakon Gneča, prenatrpanost cest, ulic, parkirišč - to je žgoč problem slovenskega glavnega mesta in postaja čedalje večji. Tako "pajki" sivijo glave Ljubljančanom in jim odvažajo avtomobile...če želiš avto nazaj moraš plačati 7.000 tolarjev, če ga ne greš takoj iskat vsak dan dodatnih 250 tolarjev. Nov točkovni sistem kazenskih točk za kršilce varnosti v cestnem prometu pa ie tudi strožji. Kdor bo zbral 18 točk, bo moral še enkrat opravljati vozniški izpit. Tisti, ki ne do privezan z varnostnim pasom bo n.pr. dobil 2 kazenski točki in še plačati bo moral 10.000 tolarjev kazni. Slovenija izpadla Po pričakovanju se Sloveniji (v kombinaciji z Avstrijo in Italijo, oz. s. skupno kandidaturo treh držav z uradnim predstavnikom Trbižem) ni uspelo prebiti med štiri najbolj obetajoče kandidate za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2002. Komisija je dala prednost ameriškemu Salt Lake City ju. kanadskemu Quebecu, švedskemu Oestersundu in švicarskemu Sionu. Mladoletno prestopništvo in družinski kriminal ob Muri V petih letih je bilo za en razred spolno napadenih deklic. Tudi število kaznivih dejanj med mladoletniki seje v minulih 11 mesecih v primerjavi z letom 1993 povečalo za 18,7 odstotka. V Murski Soboti so našteli 212 kaznivih dejanj, ki jih je storilo 241 mladoletnikov in 76, ki jih je storilo 129 otrok. Evropska konferenca WHO bo junija 1996 v Sloveniji Pri zdravstveni organizaciji WHO so izbrali Slovenijo zato, ker je ena tistih držav nekdanjega komunističnega bloka, ki je v zdravstvu pri reformiranju svojega sistema ostala realistična, dovzetna sicer za izkušnje drugih zahodnoevropskih držav, ki pa jih ni brezglavo posnemala, zato je dobre rezultate iz prejšnjega režima zadržala. Tako se je o Sloveniji izrazil dr. Jo E. Asvall, direktor evropskega regijskega urada WHO. Stekle lisice ogrožajo v Prekmurcc, PrTekc in Štajerce Samo letos so lovci ubili 216 lisic, od 131 obdelanih vzorcev pa jih je bilo kar 53 pozitivnih na steklino. Lisice postajajo vse bolj pogumne, saj se zatekajo v sama naselja in celo do šol. Sobočane so pred dnevi zelo resno opozorili tudi preko radia Murski val. Lani so na soboškem Zavodu za zdravstveno varstvo proti steklini cepili 64 ljudi, ki so prišli neposredno v stik z lisicami, letos pa že šestnajst. Mariborčani bodo lahko varčevali za svoj pogreb To jim omogoča družba Kommunio, ki poskrbi za pogreb in vse, kar sodi zraven, tudi za pravni nasvet. Tako si lahko človek še za časa življenja uredi vse potrebno za svojo prihodnjo in zadnjo pot. O srbskih grožnjah v Sloveniji Pred dnevi je, po pisanju beograjskega Tanjuga, v Sloveniji deset oboroženih operativcev zasebnega detektivskega podjetja Bergman and Company Corporation vlomilo v ljubljansko stanovanje akreditiranega dopisnika beograjskih Večemjih novosti Slobodana Pasiča. Operatrvci so to dejanje pojasnili s traitvijo, da je omenjeno stanovanje "srbocetniško gnezdo in eno izmed središč udbomafije", o čemer pa policija po navedbi Tanjuga nima nobenih podatkov. Beograjski novinarji zdaj obljubljajo povračilo. Nov mednarodni uspeh slovenske pameti V Trstu so odobrili predlog slovenske žarkovne linije na smhotronu ELETTRA v Bazovici pri Trstu. Namen tega je uporaba ultravijolične in rentgenske svetlobe. To pa je zelo pomembno na področjih, kot so kemija, biokemija, bilogija, ekologija, medicina, farmacija, geologija, metalurgija in veda o materialih, fizika, arheologija, umetnostna zgodovina ter druge. Projekt slovenske žarkovne linije je trenutno zagotovo največji slovenski znanstveni projekt po obsegu, udeležbi in zanimanju. Januarske pokojnine višje za dva odstotka Januarske pokojnine in druga denarna nadomestila, so torej zvišali za dva odstotka. Tolikšen je bil namreč uradni mesečni porast zadnje povprečne plače v Sloveniji, ki je temelj za redno mesečno usklajevanje pokojnin. PODBELA — Kar precej sledi in ostalin priča, kako je bilo strateško območje sedanje Slovenije pomembno že v davnih stoletjih, tudi Breginjski kot dolina reke Nadiže, katere tok je odnesel marsikateri spomin.Obmejna reka Nadiža ima svoj izvir in izliv v sosednji Italiji, njen 15-kilometrski odsek pa je na slovenskem ozemlju. Med najveČie zanimivosti tega kraja spada tudi arhitektonski 'biser, tako imenovani Napoleonov most (na sliki), ki streljaj od Podbele povezuje bregova Nadiže. Zgrajen naj bi bil za časa francoskih pohodov, zato tako poimenovanje, vendar čas njegovega nastanka še ni določen. Ustno izročilo pravi, da izvira še iz časa rimskega prihoda na slovensko ozemlje. GROSUPLJE — Obnovljena podružnica grosupeljske fare je praznovala tridesetletnico obstoja župnije; slovesnost je vodil beograjski nadškof g. France Perko. LJUBLJANA - Izšla sta cenika hotelov in kampov. V niiju je tudi precej koristnih informacij o ponudbi krajev in gostinskih objektov. V hotelskem ceniku na 68 straneh po abecedi krajev najdemo poleg cen za prenočevanje z ali brez zaitrka, doplačila za polpenzion oziroma penzi-on v eno- ali dvoposteljnih hotelskih sobah in apartmajih še vrsto koristnih informacij o ponudbi krajev in gostinskin obratov. V ceniku kampov so poleg cen objavljene njihove telefonske številke in čas obratovanja. SEŽANA — Rdeča, malce kisla, a zdrava: refošk in teran. Kdor zna, pač zna. Tako Sovenci iz ene trte pridelujemo dve vrsti vina. Na Koprskem refošk, na Krasu teran. Trta pa se imenuje refošk. Zdaj pa so posebnost v proizvodnem programu kleti KZ Vinakras naravna osvežujoča vina vivo frizante, vivo chardonnay in vivo rose. Kot trdijo v kleti, so bili prvi v Sloveniji, ki so se lotili proizvodnje takih vin. GAMELJNE — Petindvajset dobrih ajdovih jedi se najde v družinskem penzionu Liber v Gameljnah, ob cesti, ki vodi na izletniško Rašico. Pripravlja pa jih gospodinja Zorka Liber. Gospod Boris pa je znani slovenski gostinec in nekaj mesecev ze vitez reaa svetega Fortunata. Iz ajdove moke skuha Zorka številne dobre jedi, vse od ajdove kaše s polži do gorenjskih krapov, pa ajdovo juho in še in še....vse sami dobri domači stari recepti... OBALA — Nova obalna cesta je nujna. Najnevarnejša je 27,9 kilometra dolga magistralna cesta Škofije !— Sečovlje. ¡Najnevarnejše točke so seveda pomembnejša križiš •ča. Pravi čudež je tudi, da lani ni prišlo do hujših nezgod na odseku Žustema-. Ruda, kjer vozniki ustavljajo na eni strani ceste in skačejo čez cesto, da bi se osve , žili v morju. Samo v obdobju neskončnih kolon avtomobilov med 1.6. in 30.9. je bilo približno 300 nezgod. Kot kaže bo letos še slabše. V prvih petnajstih dneh so se na obalni cesti zgodile kar tri nesreče. Po ustnem izročilu nai bi most izviral iz rimskih časov. PODGRAD — Krajani krajevne skupnosti Podgrad še kar ne morejo pozabiti, da so bili z odločitvijo državnega zbora o oblikovanju občin na Ilirskobistriškem izigrani. Na majskem referendumu so se namreč z 61 odstotki glasov izrekli za ustanovitev lastne občine Podgrad, vendar so jih nato republiški poslanci s svojo odločitvijo priključili k občini Ilirska Bistrica. ILIRSKA BISTRICA — Sejemski vrvež je v Bistrici vsakega 1. in 16. v mesecu na Titovem trgu, na prostoru proti Podgradu, takoj za reko Reko, pa je ta dva dneva velika gneča prodajalcev in kupcev goveda, prašičev in konj. V tradicionalnih Bistriških dnevih, okoli 20. junija, pa ima sejemska tradicija tudi turistični pomen. GRADIN — Akcija, ki jo je sprožil novinar Radia Koper Miloš Ivančič, da bi na novo uredili razrito cesto iz Gradina do štiri kilometre oddaljenih Abitantov, se je začela konec minulega leta. Le trije ljudje stalno živijo v tej lepi vasici, arhiteKturnem spomeniku prve kategorije. Žal spomeniku, ki propada. Tako kot prenekatera istrsica vas in zaselek. POSTOJNA — 15. februarja je bilo v Postojni povetovanje Turistično vrednotenje krasa in jam. Pri vsebinskih zamislih referatov naj bi upoštevali: splošen slovenski turistični jamski potencial; novo metodologijo urejanja prostora; turistične posege v okolje in okoliške probleme podzemlja. KAMNIK — V prenovljeni cerkvi sv. Jakoba je pred kratkim zadonelo vseh 1.780 piščali obnovljenih orgel, ki jih je pred 118 leti postavil Franc Goršič (240 pišcali je lesenih in 1.540 kositrnih). METLIKA — Prodaja črnega vina se veča. Metliška vinska klet že dojga leta velja za eno od najboljših vinskih kleti v Sloveniji. Se posebej je znana po metliški črnini - to je eno najboljših slovenskih črnih vin. V minulem letu so v metliški kleti prodali 1,22 milijona steklenic vina, od tega več kot pol milijona metliške črnine. IDRIJA — Ob letošnjem kulturnem prazniku so za obiskovalce odprli osrednji razstavni prostor v južnem traku idrijskega gradu, tako imenovani Živosrebmi stolp, ki bo posvečen rudarjenju. In še idrijska zanimivost: šivilje podjetja Labod Zala v teh dneh pospešeno izdelujejo toge (nova oblačila pravosodnih organov). Nove obleke bodo narejene iz 100-odstotne ovčje volne in se ne bodo mečkale. Značilna barva odvetniških tog bo vijolična, tožilci se bodo odeli v sive, sodniki pa v črne toge. MURSKA SOBOTA — Že prihodnje leto Prekmurski teden? V Murski Soboti bi radi ponovno oživeli turistično-zabavno prireditev Prekmurski teden. Ta naj bi bil v okviru Soboških dnevov zadnji teden v juniju. Razmišljajo pa tudi o povezovanju mest na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko ter s pomočjo najetih mednarodnih kreditov tudi o ureditvi vinske ceste. ILPICCOLO Tržaški dnevnik je pred dnevi objavil pismo nekdanjega koprskega ezula, ici se je po drugi svetovni voini odločil, da bo odšel v Italijo. Ždaj pa mu misel na dvojno državljanstvo ne da miru. Prepričan je, da bi morali dvojno državljanstvo dobiti tudi vsi ezuli, Ki so po vojni odšli iz Istre — poleg italijanskega državljanstva naj bi dobili še slovensko ali hrvaško. Ali je tQ bližnjica do nepremičnin? se sprašuje novinar Dela Boris Suligoj. SLOVENSKE NOVICE Razmišljajo o obdobju vojn in spopadov, ki naj bi se začeli mnogo prej kot je doslej razmišljala večina raziskovalcev. Novice pišejo: Antropologa Paul Tacon iz Sydneya in Christofer Chippindale iz univerze v Cambridgeu sta raziskovala jamske slike avstralskih prebivalcev na severu Avstralije. Najstarejše slike so stare približno 10.000 let. Poleg lovskih in daritvenih prizorov prikazujejo tudi bojujoče se moške, ki mečejo bumerange, vihtijo kopja in zasledujejo sovražnike. Na drugih slikan je mogoče opazi ti padle borce, v katerih tičijo kopja, in vojščake, ki pomagajo ranjencem. Videti je, da gre za doslej najstarejše risbe o vojnah.... SLOVENEC Marjan Vidmar, predsednik Narodnih demokratov je na tiskovni konferenci pred dnevi govoril o dolgovih Jugoslavije in odvisnosti Slovenije od Balkana. Dejal je, da slovenska vlada tišči Slovenijo v srbske kremplje. Okupacija se lahko doseže tqcfi gospodarsko, ne le z vojaškimi škornji in orožjem. Če so znali Srbi in njihov lobi odkupiti dolgove, bi tudi naša vlada morala biti spretnejša, saj odkup lastnega dolga ni prepovedan. Ko so nam tuji strokovnjaki predlagali stečaj Ljubljanske banke, da bi lažje ugotovili dolžnike, naj bi nasi levičarji zagnali vik in krik. Tri leta pozneje pa je vlada le ustanovila "bv pass" novo ^ubljansko banko, vendar prepozno, ker so šli dolžniki v SFRJ že v stečaj. Tako bomo konec stoletja spet v srbskih rokah oziroma gospodarsko odvisni od Balkana, je dejal na konferenci Maijan Vidmar in stranka Narodnih demokratov odločno zavrača takšno vladno politiko prikrivanja krivcev za zadolžitev. LA REPUBBLICA Dnevnik La Repubblica objavlja poročilo dopisnika iz Ljubljane, v naslovu katerega poudarja, da Je novi slovenski zunanji minister "trd" pogajalec. Zoran Thaler, v Italiji ga ocenjujejo kot jastreba, kar zadeva dvostranski spor, je kot predsednik parlamentarnega odbora za mednarodne odnose večkrat pokazal trdo linijo do vprašanja nepremičnin italijanskih optantov v Istri, piše časnik. DIE PRESSE Avstrijski zunanji minister v pogovoru za časnik v resnici trdi, da Sloveniji ne kaže drugega, kot da se dogovori z Italijo na podlagi oglejske izjave. Slovenci so sprva s svojim stališčem poželi veliko naklonjenost, toda ko so dezavuirali lastnega zunanjega ministra (Lojzeta Petrleta), so ravnali nerodno, je dejal Alois Mock, Ici se je s tem distanciral od Ljubljane v sporu z Rimom. SLOBODNA DALMACIJA Na treh straneh objavlja pogovor z dr. Francetom Bučaijem. Bučarje med drugim aejal tudi: "...ljudstvo nam zdaj zameri, ker smo leta 1990 zamudili priložnost, da vržemo komuniste z oblasti...stare sile so hotele zavreči komunizem in zadržati oblast, zato so zamenjale le barvo, pa tudi vzvode oblasti, ki so danes izključno gospodarski...V primeru oglejskega sporazuma: če bi ga naša država sprejela, bi to pomenilo konec Slovenije..." CELOVEC Letos so Tischlerievo nagra do podelili zdomskemu kulturnemu delavcu Blažu Potočniku. Na slovesnosti v Slomškovem domu v Celovcu se je zbralo veliko ljudi, sama prireditev pa je izzvenela v duhu sprave med sprtimi stranmi med vojno. Blaž Potočnik, rojen 1925 v Ljubljani je po drugi vojni moral iz Slovenije, se naselil v Torontu, kjer je dolga leta deloval kot zborovski pevec, solist, učitelj slovenščine in dopisnik Koroške periodike. "Priznanje Potočniku pa želi biti tudi zahvala vsem tistim Slovencem, ki so po 1945 izgubili svojo domovino...če slovenski narod res hoče doseči spravo, moramo vsi priznati to, kar je bilo v preteklosti zgrešeno, in sicer na obeh straneh", je dejal dr. Janko Zerzer. predsednik Krščanske kulturne zveze, ki z Narodnim svetom koroških Slovencev vsako leto podeljuje to nagrado. RIM Ob 2000 letnici Kristusovega rojstva bodo od Svete dežele do Rima potekala številna srečanja za združitev kristjanov in pomiritev med velikimi svetovnimi verami. Rim naj bi to jubilejno leto obiskalo prek 60 milijonov romarjev s celega sveta. Priprave so se ze začele. V Rimu bodo za gradnjo infrastrikture za sprejem in bivanje tolikšnega števila romaijev porabili prek 4.000 milijard lir. Nameravajo zgraditi po vzoru olimpijade celo olimpijsko vas, ki bi se pozneje spremenila v stanovanjsko četrt. Romarji bodo lahko pred odhodom na rimsko letališče kupili "paket". V njem naj bi bila romarska kartica in vodnik s podatki o Rimu. CLEVELAND Te dni je praznoval v Clevelandu visok življenski jubilej eden tistih velikih Slovencev, za katere so doma v Sloveniji nekoč komaj slutili. Jubilant je Erofesor zgodovine Vinko ipovec, urednik cleveland-skega dnevnika Ameriška domovina od julija 1950 do juliia 1970, ko se je upokojil. Ves čas pa je bil navzoč v raznih izseljeniš-kih organizacijah. Rodil se je 22. januarja 1915 v Spodnjih Jaršah pri Domžalan. Ko je živel po vojni nekaj časa v Munchnu je že tam urejal slovenski časopis Slovenija. SARAJEVO S sprejemom skupne izjave "Življenje za Sarajevo" se je pred kratkim v glavnem mestu Bosne in Hercegovine končalo tridnevno srečanje županov z vsega sveta, ki so po 1.000 dneh srbskega oblepanja mesta Sarajevu z vodilom "1.000 dni upora' priredili vrsto razstav, koncertov in molitev. Kot smo že poročali je bil na tem srečanju tudi ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel. V izjavi je okoli dvesto županov poudarilo, da ima Sarajevo pisan in multikulturni značaj, mesto pa je bilo za cel svet stoletja primer mirnega sobivanja ljudi različnih narodov in verstev. Župani pozivajo svetovno skupnost, naj brani človekove in državljanske pravice Sarajevčanov (med katerimi je tudi lepo število Slovencev) in pomaga mestu. "Prihodnost sveta in naših mest je odvisna od prihodnosti Sarajeva", se končuje skupna izjava županov vsega sveta. TEČAJNA LISTA - slov. tolarjev (SIT) Februar 1995 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija 1 AUD 94.4357 95.0041 Nemčija 1 DEM 81.7059 82.1976 ZDA 1 USD 123.7517 124.4965 Slovenska vlada podaljšala čas za vložitev certifikatov Slovenska vlada je končno le sprejela spremembo uredbe o izdaji, razdelitvi in uporabi lastninskih certifikatov, ki določa, da bo lastninske certifikate mogoče vlagati do 31. decembra 1995. Rok za zamenjavo certifikatov za delnice je tako podaljšan za šest mesecev, saj veliko število podjetij še nima potrjenega programa lastninjenja. Slovenija je že zdaj med najbolje pripravljenimi za vključitev v EMU izdelki in storitve, ki jih iz Slovenije izvažajo v Evropsko unijo, so že zdaj po svoji sestavi zelo podobni zunanjetrgovinski menjavi vodilnih članic unije. Slovenija je v tem pogledu celo bliže evropskemu povprečju kot pa denimo Nizozemska, Danska, Irska in nekatere druge članice EU. Ti spodbudni podatki bodo med drugim objavljeni v prihodnjem biltenu, ki ga na več kot 500 naslovov raznih evropskih ustanov in uglednih posameznikov pošilja slovenska misija pri EU. Študije kažejo, da je slovenska trgovinska sestava podobna oni v bob razvitih državah tako imenovane višegradske skupine (Češka in Madžarska), toda v primeijavi z vsemi državami te skupine je tudi bližja evropskemu povprečju. Tako je Slovenija tudi najustreznejši kandidat za vključitev v prihodnjo evropsko denarno unijo, od te pa naj bi imela ogromne denarne koristi. Izolske sardine zelo cenijo Avstrijci Delamarisova novost so fileti sardin brez konzervansov v ličnih pločevinkah. Le malokdo pa je pred dvemi leti verjel, da si bo izolska ribja predelovalna industrija po likvidaciji Delamarisovega podjetja TRTS sploh se opomo°la. Toda namesto nekdanjih 136 je zdaj zaposlenih 225 in Delamarisove konzerve gredo dobro v prodajo, in to bolje v tujini kot doma. Največ pločevink prodajo v Avstriji, prodajajo jih pa tudi v ZDA, Argentini in celo pri nas, v Avstraliji, da o evropskih državah ne govorimo. Konzerve iz drugih držav (n.pr. iz Hrvaške) so cenejše, vendar vsebujejo preveč škodljivega histamina. Slovenija pa že nekaj let izpolnjuje normative Evropske unije. Američani že čakajo na zlati nakit iz Kopra V začetku februaija so zabrneli stroji podjetja P&I Gold. Leta 1990 gaje skupaj z italijanskim partnerjem iz Vicenze ustanovila koprska Emona Obala. Tz koprske zlatarne bo prišel prvi zlati nakit, narejen po enaki strojni tehnologiji in dizajnu, kot ga imajo znani italijanski izdelovalci. Vse kar bodo naredili v koprski zlatarni, bodo izvozili na ameriško tržišče. Slovenija na kmetijskem sejmu v Berlinu Na mednarodnem sejmu kmetijstva, vrtnarstva in prehrane v Berlinu, se ie predstavila tudi Slovenija s primorskimi vini, siri iz Vipave in Mlekoprometa iz Ljutomera, mesnimi izdelki iz MIR Gornja Radgona in s šampanjci iz radgonske kleti. Za izdelavo nagrobnih lučk že večkrat nagrajen Svečar in lectar Tone Stele iz Kamnika je že iz enajstega rodu, ki opravlja isto obrt, kot so jo zaceli njegovi davni predniki. Za svoje novosti pa je prejel več priznanj in odlikovanj. V delavnici izdeluje okoli 300 različnih svečarskih in lectarskih izdelkov. Lani je sodeloval na sejmu v Sežani, tam je prikazal dve atentirani novosti. Ena je dolgogoreča nagrobna lučka AX z dvojno steno (po načelu steklenice termos), drugi patent pa je kadilnica PAX. Za nagrobno lučko je prejel zlato priznanje, na sejmu IENA v Nurnbergu je bil odlikovan z bronasto, na sejmu inovacij in izumov EUREKA 94 v Bruslju pa s srebrno medaljo. Trgovin duty free bo sčasoma manj Z novim carinskim zakonom bodo počasi prenehale delovati tudi prostocarinske trgovine na cestnih prehodih za meddržavni promet, ki pa bodo s trgovskim blagom brez carinskih dajatev lahko kupčevale še dve leti, natančneje do 1. julija 1997. Slovenska borza Trgovanje z vrednostnimi papirji na parketu ljubljanske borze že dalj časa poteka v precej nespodbudnem ozračju. Promet je zelo skromen, gibanje tečajev delnic je težko napovedati, še manj trend Slovenskega borznega indeksa SBI, ki si je zadnje čase le nekoliko opomogel. Nekateri menijo, da bo borzni indeks konec marca okoli 1,400 do 1,500 indeksnih točk. Po okrevanju bi mariborski TAM prodajal znanje Predsednik uprave Maksimiljan Senica vidi prihodnost TAM-a v povezovanju s tujimi partnerji, pogoj za to pa bo uspešno izpeljana sanacija. S privolitvijo bank upnic, da bodo sodelovale pri sanaciji TAM-a je storjen prvi korak k temu cilju. Prihodnost TAM-a je v rokah poslovnih bank, države z njenimi ustanovami, kot so agencija za sanacijo bank in hranilnic, zavod za zdravstveno zavarovanje, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in delavcev podjetja. TAM -ove obveznosti v poslovni pasivi namreč znašajo 220 milijonov nemških mark. Priznanja vinarjem za leto 1994 • Slovenski vinski prvaki za leto 1994 so: sauvignon letnik 1993 (Albina in Avgust Bobnjar, Veržej), šipon 1993 - ledeno vino (Čurin - Prapro-tnik - Kog), šipon 1993 - suhi jagodni izbor (Čurin - Praprotnik - Kog), laški rizling 1992 - sušeno vino (Curin - Praprotnik - Kog), laški rizling 1992 - jagodni izbor (KZ Krško - Vinska klet Kostanjevica), laški rizling 1993 - suhi jagodni izbor (KZ Krško, Vinska klet Kostanjevica), metliška črnina 1983 (Mercator kmetijska zadruga Metilka), kolednik, laški rizling 1993 - izbor (Mercator, Kmetijska zadruga Metlika), cabemet suvignon 1983 (Slovenijavino Ljubljana), renski rizling 1993 - ledeno vino (Srednja kmetijska šola Maribor), merlot barique 1991 (Movia Ceglo Dobrovo), laški rizling 1992 - jagodni izbor (Vinag Maribor), laški rizling 1993 - suhi jagodni izbor (Vinag Maribor). Odlikovanja slovenskim Štirje srebrni častni znaki svobode pred kulturnim praznikom. Predsednik RS Milan Kučan je na posebni slovesnosti ob bližnjem kulturnem prazniku izročil državna odlikovanja, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, Marjani Lipovšek, Janku Modru, Marijanu Lipovšku in Franu Žižku. Maijana Lipovšek je odlikovanje dobila za izjemne zasluge pri uveljavljanju suverenosti Slovenije in obrambi svobode, Janko Moder saje dobil za obogatitev slovenske kulture s številnimi prevajalskimi, literarnimi, jezikoslovnimi in bibliografskimi deli ter za dramaturško, lektorsko, uredniško in organizacijsko delovanje, Marijan Lipovšek in Fran Žižek pa za njuno dolgoletno delo in izjemne zasluge v slovenskem kulturnem prostoru ter Za osebni prispevek pri ustvarjanju, širjenju in uveljavljanju kulture. Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada V sredo, 8. februarja, so v Sloveniji na osrednji proslavi v Cankarjevem domu podelili najvišja državna priznanja za umetniške dosežke, Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado za življensko delo sta dobila režiser Matjaž Klopčič in pisatelj Alojz Rebula. Nagrade Prešernovega sklada pa pisatelja Mate Dolenc in Feri Lajnšcek, arhitekt Jurij Kobe, igralec Srečko Špik in ansambel Trio Lorenz. Slavnostni govornik je bil znani slovenski slikar Andrej Jemec. Recitatorski maraton V čast 8. februarju slovenskemu kulturnemu prazniku in velikemu slovenskemu pesniku se je tudi letos odvijal recitatorski maraton Prešernovih pesmi pred spomenikom Franceta Presema na Tromostovju v Ljubljani. Nov portret Franceta Prešerna Že lani smo poročali, da so v Zagrebu našli nenavaden in doslej neznan portret Franceta Prešerna. Zdaj ga je odkupil akademski slikar in restavrator Viktor Snoj. Portret si je bilo ob kulturnem prazniku moč ogledati v Vrbi na Gorenjskem v cerkvi sv. Marka. Dubravka in Amerika na novo odkrivata druga drugo Pod takšnim naslovom - in ob veliki sliki Dubravke Tomšič - je New York Times v obširnem članku predstavil slovensko pianistko in posnetke njenega igranja. Dubravka Tomšič je 15. in 16. februarja s slovitim bostonskim simfoničnim orkestrom in dirigentom Seidžijem Ozavo nastopila v osrednjem newyorškem koncertnem hramu. Tomšičeva je študirala na School of Music v New Yorku, prvič nastopila s koncertom v newyorški filharmoniji leta 1955, dve leti kasneje pa je nastopila še v Camegie Hallu. O njenem nastopu v Camegieju leta 1957 je Arthur Rubinstein (Dubravkin kasnejši učitelj) v svojih spominih napisal: "Spominjam se, kako je igrala Lisztov Mefistov valček in z izrednim tempom spravila dvorano na noge..." Kipar Jakob Savinšek ii "Brezimeni" kip kiparia Jakoba Savinška (1922 - 1961). Znan kot avtor številnih spomenikov; n.pr. Juliusu Kugyju v Trenti, Ivanu Tavčarju na Visokem, Simonu Gregorčiču v Kobaridu. KNJIGE "Non cogito, ergo sum"-Ne mislim, torej sem Revija Borec je izdala novo knjigo o Golem otoku. V zirki z značilnim naslovom Ecce homo! je izšla študija Božidaija Jezemika Non cogito, ergo sum. Naslov lepo pojasni, za kaj je v komunističnem koncentracijskem taborišču sploh šlo: čim man|si mislil (govoril), tem več je bilo možnosti, da boš golootoški pekel preživel. O strahotah Golega otoka se več kot trideset let ni smelo govoriti. Doslej pa je izšlo precej knjm, ki so te strahote kar dobro prikazale. Natančnih številk, koliko zapornikov je šlo skozi golootoški pekel in koliko jih je tam ostalo za vedno, še vedno ni. Samo Slovencev je bilo na Golem otoku (najmanj) 566. V prvih treh letih je bilo na otoku 9.748 moških (ženske so prvič poslali nanj aprila 1950, vseh je bilo 828). V tem času je tam umrlo ali bilo ubitih 242 moških in tri ženske. Goli otok je bil znan po krutem sistemu mučenja, ki so ga izvajali med seboj sami zaporniki. "Priznanja" in "izboljšanja" so hoteli dosegati s tekmovanjem kdo bo "boljši", seveda na račun zapornikov. To so bile najbolj grozne oblike mučenja in poniževanja kar jih človeštvo sploh pozna. Božidar Jezernik v svoji najnovejši knjigi, kije hkrati prva na Slovenskem, ki ni napisana kot spomini, poda tako rekoč vse najpomembnejše, kar je bilo doslej o em otoku znanega. Poslužil seje okrog 200 virov. Knjiga je vredna, da se jo vzame v roke, najbolj pa jo priporočajo slovensKim poslancem. Na sami predstavitvi je bilo namreč navzočih več golootocanov, ki so opozarjali na sedanje stanje, ko nekdanje žrtve komunističnega nasilja umirajo, parlament pa zavlačuje s sprejetjem zakonodaje, ki bi vsaj nekoliko popravila krivice iz preteklosti. Med nami... ...Ivanka Škof iz Melbourna nam je sporočila kako je potekala predstavitev štirih knjig, ki se je odvijala v Verskem in kulturnem središču v Kew. Ivo Leber je namreč 5. februarja organiziral predstavitev sledečih knjig: "Snubljenje duha", pesniško zbirko haikujev Pavle Grudnove iz Sydneva, "Življenski izzivi" ine. Ivana Zigona, "Okopi" Janeza Janše in monografijo "Slovenija" Staneta Staniča. Na predstavitvi ie Pavlo Grudnovo predstavila Ivanka Škof, povedala je kakšna zvrst poezije so haikuji, Elica Rizmal pa je prebrala Pavlino pismo, namenjeno prisotnim. Ljubica Postruzin je recitirala nekaj haikujev. Pater Tone je na kratko povedal nekaj o ing. Ivanu Žigonu in poudaril važnost njegove knjige, čeprav se vsi ne bodo strinjali z njeno vsebino. Ivo Leber, ki je sicer vodil program je na kratko govoril o Janezu Janši in njegovi knjigi ter o knjigi Staneta Staniča "Slovenija". Vse knjige so na voljo v Verskem središču ali pri Ivu Leberju... ...V Primorskem slovenskem socialnem klubu Jadran bo tudi v bodoče dopolnilni pouk slovenskega jezika in sicer vsako nedeljo ob dveh popldne^ poučevala bo učiteljica Ivanka Škof... ...Tudi pri Slovenskem društvu Planica v Melbournu bodo letos nadaljevali s poukom slovenščine, vodila ga bo mlada Lidija Lapuh in sicer vsako prvo nedeljo v mesecu ob treh popoldan pa tudi vsak tretji petek v mesecu... ...Vpis v slovensko šolo v Slovenskem društvu Melbourne pa bo v nedeljo 5. marca; počevale boao učiteljice Magda Pišotek, Marija Hrvatin in Marija Penca; dvakrat oz. trikrat tedensko pa bodo v društvu imeli tudi otroški vrtec... ...Slovenska šola v Slovenskem verskem in kulturnem središču v Kew-Melbourne pa se nadaljuje vsako prvo in tretjo nedeljo; prvič bo pouk 19. februaija... ...Letos bo upokojenska skupina Slovenskega društva Melbourne praznovala 25-Ietnico delovanja; za skupino že dolga leta požrtvovalno skrbi Helena Leber... ...Igralska skupina Merrylands iz Syaneya bo gostovala v Melbournu v Verskem središču Kew 18. in 19. februaija z veseloigro "Micki je treba moža"... ...V soboto. 11. januarja so pri Slovenskem društvu Sydney proslavili slovenski kulturni praznik Prešernov dan. Proslavo je povezovala Danica Petrič. Pred Prešernov doprsni kip so položili venec. Nastopili so pevski zbor. folklorna skupina in recitatorji... ...Tudi v Adelaidi je bilo v znamenju praznovanja kulturnega praznika. V nedeljo so se v slovenski cerkvi patra Tretjaka spomnili predvsem na obletnico, ko je pred dvanajstimi leti ljubljanski nadškof in vslovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovil to cerkev. "Cerkev je v zgodovini slovenskega naroda veliko prispevala in še vedno veliko dela za ohranitev slovenske kulture, slovenstva in slovenskega jezika", je povedal na SBS radiu pater Janez Tretjak... ...V Slovenskem klubu Adelaide so v nedeljo pripravili kulturno prireditev; s pesmijo in recitacijami so se spomnili našega največjega pesnika Franceta Prešerna... ...Ne moremo mimo oddaj na državnem radijskem omrežju SBS radia, ki jih je zadnje čase pripravila Elica Rizmal iz Melb ouma. Iz oddaje v oddajo so dobesedno nepozabne. V njih nam je pokazala toliko novinarske veščine, da človek kar težko čaka novih uric, ko bomo ponovno zaslišali njen glas... ...Pismo Pavle Grudnove vsem ljubiteljem njenih haikujev in tistim, ki so bili na predstavitvi knjige v Melbournu. Pismo je na SBS radiu prebrala Elica Rizmal: "Dragi rojaki, obvestilo, da peščica rojakov, ki so aktivni v kulturnih prizadevanjih naše skupnosti v Meboumu, taej med \arra. žeti predstaviti mojo pesniško zbirko Snubljenje duha, meje zelo presenetila. S tem. da je zbirka izšla, je moje osebno delo v zvezi z njo končano. Nisem je pisala niti za denar, niti za čast, ne dišita mi, niti malo ne. Nekdo mi je predlagal, da bi bilo dobro, če bi bila osebno prisotna ob predstavitvi te moje zbirke, kar je popolnoma nepotrebno. Trgovske žilice nimam, moja prisotnost pa vam prav gotovo ne more jamčiti za kvaliteto v Snubljenju duha, ki vam govori o mojem delu in o meni. Obleka ne dela človeka! Prava obleka duše so njena dela. Ocena zbirke pa je bila prepuščena kvalificirani osebi. Naj povem še to, da je vsaka pesem v tej zbirki resnično doživeta v srečanju med stvarnikom in mano, ob njegovih prizorih v naravi, kjer se snubita moj in gospodov duh. Moje dolgoletno hrepenenje po iskanju resnice, o mojem odnosu do boga, ki se nam kaže v naravi in nam hkrati govori tudi o nas, se je uresničilo ravno s to zbirko. Snubljenje duha so moje duhovne vaje. Toliko o teh drobnih poezijah, ki v sebi nosijo odziv na klic v moji notranjosti. S hvaležnostjo vsem tistim rojakom, ki ste na kakršenkoli način doprinesli svoj delež za predstavitev te moje pesniške zbirke in tistim, ki ste se predstavitve udeležili, pošiljam tople pozdrave. Vaša Pavla Gruden.' ; narodno, MAGNET - Ste se že spraševali kaj se dogaja s tistim ansamblom Magnet, ki je pred leti gostoval v Avstraliji? Jeseni leta 1993 seje skupini pridružil pevec Oliver Antauer in poskrbel za velik kakovostni skok. Spomladi 1994 je ižšla že šesta kaseta in laserska plošča; odlikuje jo odlično petje, zelo dobra produkcija in seveda komercialna glasba. Na njej jp kar nekaj uspešnic: Mon Cheri.Zena naj bo doma. Tiho jočejo solze... Skupino zdaj sestavljajo: Oliver Antauer, Gorazd Kozmus, Vlado Mičev, Branko Sapač in Jože Ružič. Njihov naslov: Magnet, Cvetkova 23. 69000 Murska Sobota. Slovenija. * Vroča novica: Legendarni AVSENTKI so v novi, zaenkrat še studijski zasedbi, posneli nove skladbe, ki dosegajo velikanski uspeh po Evropi, tako da baje spet resno razmišljajo, da bi se vmili na svetovne odre. * Ansambel BORTSA KOVAČIČA s pevko Stanko Kovačič je vsem nam dobro znan. Zdaj ima ansambel še eno železo v ognju - fanta Mateja. Izdali so novo kaseto - Tebi, mama najdražja. V ansamblu prepevata zdaj Eavin Fliser in Stanka Kovačič. * NEW SWTNG QARTET je prisoten na evropskem glasbenem prizorišču že 25 let. Skupina ima veliko nastopov po vsej Evropi in povsod so izredno dobro sprejeti. Pred kratkim so prejeli tudi hrvaškega glasbenega oskarja (Purin). ADRIA AIRWAYS Andragoški centcr Slovenije in Inštitut za ekonomsko raziskovanje Koliko "slovenskih možganov" je v tujini Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z nekaterimi drugimi pristojnimi ministrstvi in ustanovami že dalj časa podpira izvajanje različnih raziskovalnih projektov, prek katerih skuša priti do podatkov o odlivu slovenskih intelektualcev. Inštitut za ekonomska raziskovanja je izdelal raziskovalno nalogo Beg možganov in gospodarski razvoj Slovenije. Glavni cilj projekta je bil oceniti ekonomsko škod