'2 5, XI. 1985
(kodni vestnik
občin Ormož in Ptuj
VU ISSN 9002—977%
Leto: XXII
Ptuj, dne 21. novembra 1985
Številka: 25
"VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
200.	Statut občine Ormož
201.	Odlok o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini Ormož
202.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o cenah za geodetske storitve v občini Ormož
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
203.	Odredba o spremembi odredbe o višini cen komunalnih storitev
KRAJEVNE SKUPNOSTI
204.	Sklep o razpisu referenduma' za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
205.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptgj za obdobje 1986—1990
206.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Budina —Brdtje in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
207.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Dušan Kveder Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
208.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj in skupnega piograma krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
209.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
210.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
211.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Spuhlja in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
212.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
213.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Turnišče in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj.
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
214 Merila in kriteriji za nove priključke in za povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje
200.
Izhaja joč iz tega :
. — da ustavna ureditev zagotavlja občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti razvoj in napredek na vseh področjih:
—	da bi delavci, delovni ljudje in občani še bolj učvrstili pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije:
—	da so delavci, delovni ljudje in občani združeni v ‘■-''ialistični zvezi delovnega ljudstva pod voujtvom zveze komunistov z delom in aktivnostjo na družbenoekonomskem in političnem področju dosegli v občini pomembne uspehe pri graditvi samoupravne socialistične družbe:
—	da so v občini podani pogoji za njen nadaljnji napredek na družbenopolitičnem, gospodarskem, vzgojnoizobraževalnem, prosvetno kulturnem, socialno zdravstvenem in drugih področjih;
—	da-so delavci, delovni ljudje in občani že uveljavili delegatske odnose v interesnih skupnostih in v skupščinskem sistemu;
—	da je delavcem, delovnim ljudem in občanom zagotovljeno uživanje rezultatov njihovega živega in minulega dela ter omogočeno neposredno in posredno odločanje o vseh pomembnih družbenih vprašanjih;
—	da se delavci, delovni ljudje in občani organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih, organizacijah in društvih v enotni fronti organiziranih političnih sil v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva s pripravo, sprejemom in uresničevanjem določil statuta občine Ormož aktivno vključujejo v celotno preobrazbo samoupravnega, družbenoekonomskega in političnega sistema, ki izhaja iz določil ustave ter zakona o združenem delu, je skupščina občine Ormož po 185. členu ustave SR Slovenije kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega povezovanja ter združevanja v občini, po javni razpravi v socialistični zvezi delovnega ljudstva, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. novembra 1985 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. novembra 1985 sprejela
STATUT občine ORMOŽ
I.	TEMELJNA NAČELA
V občini Ormož temeljijo proizvodni in družbeni odnosi na združenem delu, na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in na samoupravljanju na vseh področjih družbenega življenja.
Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje neposredno in po delegatih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, v krajevnih skupnostih, v občinski skupščini in njenih organih.
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne in druge organizacije združenega dela na področju proizvodnje in storitev in delovni ljudje z osebnim delom.
Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi ter občanov v organizacijah , združenega dela in samoupravnih skupnostih.
Razvoj občine v uresničevanju načel solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma se kaže zlasti na področju :
— družbenega standarda delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—- gradnje stanovanj, komunalnih in drugih naprav,
—	zagotavljanju enakih pogojev za vzgojo in izobraževanje,
—	kulture in telesne kulture,
—	delavskega in kmečkega zavarovanja,
—	sredstev, zbranih po samoupravnih odločitvah delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	uporabe proračunskih sredstev za splošne potrebe,
Občina Ormož je odprta družbenopolitična skupnost in se vključuje v prizadevanja narodov in narodnosti Jugoslavije za mirno sožitje z vsemi narodi in državami sveta ter sodeluje z drugimi občinami in organizacijami doma in v tujini.
Občina Ormož pripravlja in organizira splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na svojem območju.
Družbenopolitične organizacije so v občini oHika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na socialističnih temeljih ter sestavni in aktivni dejavnik socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitične organizacije delujejo v smeri razvoja samoupravnih odnosov, uresničevanja svoboščin, pravic in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi ter občanov za podružbljanje funkcij oblasti, za uresničevanje načela javnosti in odgovornosti dela oblastnih in družbenih organov.
Zveza komunistov, pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja ter socialistične revolucije in zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda, je po zakonitosti zgodovinskega razvoja postala organizirana vodilna idejna ter politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Zveza komunistov je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije ter družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo ter za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in je zato odgovorna.
Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Ormož je na socialističnem samoupravljanju zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov ter enotna fronta vseh njihovih organiziranih socialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združevanja delovnih ljudi ter občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, potreb, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti, ne gfede na narodnost, družbeni položaj, nazorske, verske in druge razlike.
Delavci, delovni ljudje in občani kot posamezniki in združeni ter organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah, društvih ter drugih oblikah interesnega povezovanja in združevanja v občini zagotavljajo s svojo aktivnostjo v teh organizacijah, ob vodilni vlogi zveze komunistov, samoupravni socialistični razvoj občine. V socialistični zvezi delovnega ljudstva sprejemajo stališča in sklepe, ki postajajo skupni program in dogovor vseh organiziranih socialističnih sil glede usmerjanja nadaljnjega družbenega razvoja.
V socialistični zvezi delovnega ljudstva občani:
—	obravnavajo skupna družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja v občini, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja ter razvoja socialističnih samoupravnih interesov in zadovoljevanja svojih potreb;
—	uresničujejo sprejeta stališča in zagotavljajo dogovor z neposrednimi akcijami in s spodbujanjem družbenega dogovarjanja in sa-
moupravnega sporazumevanja ter z usmerjanjem in vplivanjem na sprejemanje stališč v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah, v njihovih delegacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih, v drugih samoupravnih organih, v skupščini občine in v širših družbenopolitičnih skupnostih; •
—	oblikujejo in usmerjajo kadrovsko politiko, oblikujejo programske usmeritve, družbena merila za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah ter za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ; so nosilci in predlagatelji za določanje kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih; obravnavajo delo delegatov in skrbijo za uresničevanje njihove odgovornosti za funkcioniranje delegatskega sistema, zlasti pa za uresničevanje delegatskih odnosov;
—	obravnavajo delo samoupravnih organov, občinske skupščine ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti in ostalih organov oblasti ter delo vseh nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ; izvajajo družbeno nadzorstvo in ocenjujejo njihovo delo;
—	ustvarjajo pogoje za vsestransko in objektivno obveščevalnost ter oblikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov obveščanja ter njihove družbene odgovornosti ;
—	negujejo in razvijajo humane medsebojne odnose in socialistično solidarnost ter razvijajo socialistično demokratično zavest;
—	se borijo za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v občini ali jim kako drugače škodujejo.
Da bi zagotavljali uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije v občini, se delavci v zvezi sindikatov zavzemajo zlasti :
—	za krepitev odgovornosti delavcev za razvoj družbenih proizvajalnih sil, za smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za večjo produktivnost dela;
—	za izražanje, usklajevanje in uveljavljanje interesov in samoupravnih pravic ter dolžnosti delavcev na vseh področjih družbenega dela in življenja;
—	za večje znanje in usposobljenost delavcev za opravljanje poklicnega dela;
—	za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju ter delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po delu ter njegovih rezultatih;
—	za uspešno delovanje samoupravnih orga-
nov;
—	za samoupravno povezovanje in združe-
vanje dela in sredstev, razvijanje dohodkovnih odnosov, družbenega planiranja in svobodne menjave dela;	,
—	za uveljavljanje družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja kot temeljne metode in sredstva samoupravnega urejanja odnosov, oblikovanja in uresničevanja skupne politike gospodarskega in socialnega razvoja ter usklajevanja skupnih interesov delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacjij ter skupnosti;
—	za usklajevanje interesov in potreb delavcev, občanov ter za razvijanje družbenoekonomskih odnosov in samoupravljanja v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih oblikah samoupravnega organiziranja ;
—	za krepitev razredne zavesti ter idejnopolitične in akcijske enotnosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi;
—	za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki ;
—	za varstvo samoupravnih pravic delav-
cev;
— za zagotavljanje socialne varnosti in za razvoj življenjskega in družbenega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti ;
—	za humanizacijo dela in izboljšanje delovnih razmer;
—	za takšne politične razmere, da lahko delavci v procesu sprejemanja samoupravnih in političnih odločitev izražajo in uveljavljajo stališča svojega okolja.
Zveza socialistične mladine je družbenopolitična organizacija mladih in njihovih organizacij, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejnopolitične ter akcijske enotnosti mlade generacije. Zveza socialistične mladine in njeni kolektivni člani, ki združujejo mlade, se zavzemajo za marksistični svetovni nazor, za uresničevanje programskih ciljev, opredeljenih ■y nalogah Zveze komunistov Jugoslavije, ki dajejo osnovo za družbeno aktivnost mlade generacije. Zveza socialistične mladine se zavzema, da mladina skupaj z delovnimi ljudmi s svojo udeležbo v ustvarjanju duhovnih vrednot in z aktivnim sodelovanjem v družbenopolitičnem življenju razvija socialistične družbene odnose, zasnovane na oblasti delavskega razreda in samoupravljanju.
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot posebna družbenopolitična organizacija aktivnih borcev za socialistično samoupravljanje deluje v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih sil. Zavzema se za večje in intenzivnejše angažiranje vseh borcev narodnoosvobodilne vojne in njenih organizacij skupaj z mlado generacijo v boju delavskega razreda delovnih ljudi in občanov za strjevanje in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve.
Druge družbene organizacije, društva in združenja v občini delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije, samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih programov dela opredeljene z nalogami socialistične zveze delovnega ljudstva.
Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja v mejah pravic in dolžnosti.
Ta del statuta izraža temeljna načela socialistične samoupravne družbe in njenega napredka ter je podlaga in smer za razlago statuta in odlokov, kakor tudi za delovanje vseh in vsakogar.
II.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Ormož (v nadaljevanju občina) je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v republiki oziroma federaciji.
Delovni ljudje in občani zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in dru-
ge pogoje za življenje in delo; spremljajo, ■usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, te-lesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih ;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine; za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase; skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; za zdravstveno varstvo ter socialno varstvo delovnih ljudi;
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve; sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji; zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje Odraslih; skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnopro-svetnih organizacij in društev; skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami jn družbenopolitičnimi skupnostmi:
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
3.	člen
Ob sprejemu tega statuta obsega območje občine, ki je določeno z zakonom', naselja, ki so razporejena po krajevnih skupnostih, kot sledi:
A)	KRAJEVNA SKUPNOST IVANJKOVCI
1.	Cerovec Stanka Vraža
2.	Dobrovščak
3.	Hujbar
4.	Ivanjkovci
5.	Lahonci
6.	Libanja
7.	Mali Brebrovnik
8.	Mihalovci
9.	Pavlovski vrh
10.	Runeč
1 !. Stanovno
12.	Strezetina
13.	Veličane
14.	Žerovinci
15.	Žvab
B)	KRAJEVMA SKUPNOST KOC.
I.	Gomila pri Kogu è: Jastrebci
3.	Kog
4.	Lačaves
5.	Vitan
6.	Vodranci
C)	KRAJEVNA SKUPNOST MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
1.	Hermanci
2.	Kajžar
3.	Krčevina
4.	Miklavž pri Ormožu
5.	Veliki Brebrovnik
6.	Vinski vrh
7.	Vuzmetinci
8.	Zasavci
D)	KRAJEVNA SKUPNOST ORMOŽ
1.	Dobrava
2.	Frankovci
3.	Hardek
4.	Hubi pri Ormožu
5.	Lešnica
6.	Lešniški vrh
7.	Litmerk
8.	Loperšice
9.	Ormož (mesto)
10.	Pavlovci
II.	Pušenci
12.	Spodnji Ključarovci
E)	KRAJEVNA SKUPNOST PODGORCI
1.	Bresnica
2.	Cvetkovci
3.	Osluševci
4.	Podgorci
5.	Predava
6.	Ritmerk
7.	Strjanci
F)	KRAJEVNA SKUPNOST SREDIŠČE OB DRAVI
1.	Godeninci
2.	Grabe
3.	Obrež
4.	Središče ob Dravi
5.	Šalovci
G)	KRAJEVNA SKUPNOST TOMAŽ PRI ORMOŽU
1.	Bratonečice
2.	Gornji Ključarovci
3.	Gradišče pri Ormožu
4.	Hranjigovci
5.	Koračice
6.	Mala vas pri Ormožu
7.	Mezgovci
8.	Pršetinci
9.	Rakovci
10.	Rucmanci
11.	Savci
12.	Sejanci
13.	Senčak
14.	Senik
15.	Tomaž pri Ormožu
16.	Trnovci IV. Zagorje
H)	KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA NEDELJA
1.	Drakšl
2.	Hajndl
3.	Lunovec
4.	Mihovci pri Veliki Nedelji
5.	Senešci
6.	Sodinci
7.	Strmec pri Ormožu
8.	Šardinje
9.	Trgovišče
10.	Velika Nedelja
11.	Vičanci
4.	člen
Vsak državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima stalno prebivališče v občini, je njen občan ter ima, v njej pravice in dolžnosti, ki so z ustavo, zakoni in tem statutom določene kot pravice in dolžnosti občana.
5.	člen
Občinska skupščina Ormož (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina) lahko podeljuje priznanja občine zaslužnim posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim ter družbenim organizacijam. društvom in enotam oziroma organizacijam narodnoosvobodilne borbe in partizanskih odredot Jugoslavije.
Priznanja občine so:
—	naziv častnega občana občine Ormož,
—	plakete Ormoža,
—	domicil.
Občinska skupščina lahko z odlokom podrobneje uredi podelitev priznanj, lahko pa uvede tudi druga priznanja.
6.	člen
Naziv častnega občana občine Ormož se lahko podeli državljanom Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki niso občani občine O-mož, imajo pa posebne zasluge za napre-d' . socialističnega razvoja občine Ormož ali posebne zasluge na področju znanosti, kulture, gospodarskih dejavnosti, utrjevanja miru in povečanja blagostanja na svetu.
III.	TEMELJI DRUŽBENOPOLITIČNEGA SISTEMA V OBČINI
7.	člen
Delovni ljudje Uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam. Pri tem postopajo po določbah ustave Socialistične federativne republike-Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije ter zakonu o združenem delu.
1.	Organizacija in samoupravljanje v krajevni skupnosti
8.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, več naseljih ali v delu občine imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevno skupnost in v njej ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami ter neposredno zadovoljujejo svoje skupne potrebe in interese.
—	v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena,
—	v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov pa poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
10. člen
Krajevna skupnost se lahko ustanovi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
• — če je območje, na katerem je interes za ustanovitev krajevne skupnosti geografsko zaokroženo (eno ali več naselij, ki gravirajo k skupnemu gospodarskemu, kulturnemu in prometnemu središču);
— obstoj ali možnost za oblikvoanje kulturnega, vzgojnoizobfaževalnega in teritorialnega središča;
—	število prebivalcev, ki omogoča organizacijo in delovanje samoupravnih organov v krajevni skupnosti;
—	možnost organiziranja in delovanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
11.	člen
Pobudo za ustanovitev, razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugim krajevni skupnosti lahko dajo:
—	zbori delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti,
—	skupščina krajevne skupnosti,
—	krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva.
Pobudo za razdružitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti ali razdružitia. Pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva ob pobudi iz 2. odstavka tega člena izvede na teh območjih javno razpravo.
O zadevah iz 1. oziroma 2. odstavka tega člena odločajo delovni ljudje in občani z referendumom.
12. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki je pravni izraz skupno dogovorjene politike delovnih ljudi in občanov glede usmerjanja odnosov, ki so pomembni za uveljavljanje družbenega samoupravljanja in delo v krajevni skupnosti.
Osnutek statuta krajevne skupnosti pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva, ki organizira in vodi o njem javno razpravo. Na podlagi pripomb in predlogov, danih v javni razpravi, svet krajevne skupnosti pripravi predlog statuta. Statut sprejme skupščina krajevne skupnosti z dvotretjinsko večino vseh delegatov.
9.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo:
—	na svojih zborih,
—	v krajevnih organizacijah socialistične zaveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacijah,
—	v društvih,
—	v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev,
—	na zborih stanovalcev,
—	v hišnih svetih,
—	z referendumom,
—	s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
13.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter za opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug način:
— z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi kVajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine;
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine;
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti;
—	z drugimi sredstvi.
14.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti, v kateri na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo skupne interese.
Skupnost krajevnih skupnsoti lahko oblikuje skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog.
15.	člen
Krajevna skupnost oblikuje delegacijo za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine in delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Delegacije sodelujejo s skupščino krajevne skupnosti, s svetom skupščine krajevne skupnosti ter z drugimi organi in organizacijami v krajevni skupnosti in delegacijami v sosednjih krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, da bi mogle celovito izražati interese in potrebe delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti pri oblikovanju stališč za delo delegatov v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
2.	Organiziranje in samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih
16.	člen
Za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter za uresničevanje skupnih interesov na področju vzgoje in izobraževnaja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani po načelih vzajemnosti in solidarnosti v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo:
—	svobodno menjavo dela;
—	enakopravno in sporazumno odločanje pri opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi;
—	določajo politiko njihovega razvoja;
—	združujejo sredstva za delovanje in razvoj teh dejavnosti;
—	delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, pa si tako uresničujejo enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
17.	člen
Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo
in delovanje, načela za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih delovnih področjih ter način financiranja dejavnosti po načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevkov z ekonomsko močjo zavezancev.
18.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so organizirane po načelih delegatskega sistema.
Z dogovorom o okviru občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva se določi ali volijo delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih eno ali več delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
V dogovoru po prejšnjem odstavku se uskladi tudi število delegatskih mest, oblikovanje konference delegacij in skupnih delegacij za zbore uporabnikov skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
19.	člefi
Zaradi lažjega vključevanja samoupravnih interesnih skupnosti v skupščinski sistem so dolžne skupščine teh skupnosti uskladiti svoje programe dela s programi dela zborov občinske skupščine.
3.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje
20.	člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali so splošnega pomena.
Družbene dogovore sklenejo zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnsoti, organi družbenopolitičnih skupnosti, krajevne skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije.
21.	člen
Občina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci, samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo v mejah svojih sammoupravnih pravic po načelu enakopravnosti med seboj oziroma s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
22.	člen '
Udeleleženec samoupravnega sporazuma je lahko tudi delovni človek, ki opravlja obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sredstva v druge oblike združevanja dela in sredstev.
23.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, organih občine ali gospodarski zbornici.
24.	člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko -da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša. Če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat, skupščina občine oziroma njen izvršni svet.
25.	člen
Sprejeti družbeni dogovori oziroma samoupravni sporazumi, v katerih je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, se objavijo v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, je dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum, potem ko je veljavno sklenjen, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, če se podpisniki ne dogovorijo za drug način obja-
4.	Skupčinski sistem
26.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščine družbenopolitične skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
27.	člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v te.meljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih, z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanj ;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v'drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, določen z ustavo in zakonom;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skup-nostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, kjer je sedež te organizacije.
28.	člen
V	temeljni ali drugi organizaciji’združenega dela oziroma delovni skupnosti, ki nima zaposlenih več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih or-
ganov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združeneg dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe V službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike JugoslavijefRlhko oblikujejo v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine skupno delegacijo.
29.	člen
Če se med mandatno dobo občinske skupščine ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcije občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom.
30.	člen
S samoupravnim sporazumom se dve ali več delovnih skupnosti iz 3. odstavka 28. člena
medsebojno dogovorijo za oblikovanje skupne delegacije.
Če sporazuma ne sklenejo, določi občinska skupščina z odlokom, katere organizacije oziroma skupnosti bodo oblikovale skupno delegacijo.
31.	člen
Delegacije ali konferenca delegacij lahko določi delegate za posamezno sejo ali za določene zadeve, ki jih obravnava občinska skupščina.
Delegacija, iz katere je predsednik posameznega zbora občinske skupščine ali njegov namestnik, lahko delegira na posamezno sejo tudi druge člane delegacij. V primerih, ko predsednik zbora ni posebej izbran za delegata na posamezno sejo zbora,- predsednik na tej seji nima pravice glasovanja.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za predsednika in podpredsednika občinske skupščine v primeru skupne seje vseh, zborov.
32.	člen
Člane delegacij volijo delovni ljudje in občani temeljnih samoupravnih organizacij m skupnosti izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje in občani teh organizacij in skupnosti v organizacijah socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacijah sindikata na kandidacijskih konferencah.
Pravica in dolžnost organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovi takšen demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočil delovnim ljudem in občanom, da svobodno izrazijo svojo voljo pri predlaganju in določanju kandidatov.
Sestava delegacije temeljne organizacije združenega ' dela in druge skupnosti mora ustrezati strukturi zaposlenih.
Sestava delegacije krajevne skupnosti mora ustrezati strukturi prebivalstva in delovnih ljudi v združenem delu na njenem območju.
33.	člen
V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje, ki po ustavi in zakonu ne morejo biti člani delavskega sveta ali drugega organa upravljanja.
Mandat članov delegacije traja štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti v isti zbor.
34.	člen
Delegacije določajo temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju. Pri tem morajo izhajati iz in-
interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe ter materialne možnosti družbe.
35.	člen
Delegacija ima pri opravljanju svoje funkcije zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu s tem statutom in odlokom delegira izmed svojih članov delegate v zbore občinske skupščine;
—	obravnava vprašanja, ki zadevajo temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost in ki jih obravnavajo in o njih odločajo v skupščini, zaradi sporazumevanja z drugimi delegati in določitve stališč v skupščini ;
—	sodeluje po delegatih v celotnem delu in odločanju v skupščini;
teresov in smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter upoštevati tudi
— spremlja delo skupščine in delegatov v skupščini in obvešča temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti o vprašanjih, ki jih obravnavajo in o njih odločajo v skupščini, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti:
—	v skladu s statutom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti predlaga tej organizaciji oziroma skupnosti obravnavo vprašanj, ki zadevajo zlasti samoupravne skupnosti in delovne ljudi v njej, preden odločajo o njih v skupščini;
—	po delegatih daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejem aktov in odločitev skupščine v skladu z zakonom in tem statutom ter uresničuje druge pravice, določene v poslovniku skupščine.
Delegacija lahko opravlja tudi druge zadeve v odnosih z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, za katere jo temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost pooblasti s svojim aktom.
36.	člen
Delegacija ima v zadevah, o katerih njen delegat odloča v skupščini, tudi pravico:
—	povabiti na svojo sejo individualni poslovodni ali kolektivni organ svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter zahtevati poročila, mnenja ali stališča o zadevi, ki je na dnevnem redu skupščine;
—	dati pobudo ali predlog za sklicanje skupne seje delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela ali drugih organov samoupravljanja;
—	dati pobudo, da se skliče zbor delavcev oziroma zbor delovnih ljudi in občanov.
37.	člen
Delegacija mora obveščati organizacije in skupnosti, ki jih zastopa, o svojem delu in o delu delegatov in jim je za svoje delo odgovorna.
Za odgovorno delo delegacij skrbijo organizacije socialistične zveze in organizacija sindikata.
Delegacija je dolžna obravnavati vprašanja, določena s tem statutom ali z drugim splošnim aktom, ki jih ji predloži v zvezi z delom v skupščini delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela ali druge delovne skupnosti.
Delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravlja temeljne organizacije združenega dela, oziroma druge organizacije ali skupnosti je dolžan obravnavati vprašanja, določena s statutom ali splošnim aktom, ki mu jih predloži delegacija, in do njih zavzeti stališča.
Delegacija krajevne skupnosti je dolžna obravnavati vprašanja, določena s statutom, ki jih ji predloži svet krajevne skupnosti. Enako je tudi svet krajevne skupnosti dolžan obravnavati vprašanja, določena s statutom, ki mu jih predloži delegacija.
38.	člen
Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij ali skupnosti zaradi sporazumevanja, urejanja skupnih vprašanj iz pristojnosti skupščine in drugih skupnih vprašanj.
39.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti ter s temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami ter materialnimi možnostmi družbe, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Kadar delegat v zboru občinske skupščine glasuje oziroma ravna v nasprotju s stališči
svoje delegacije, jo je o tem dolžan obvestiti na prvi prihodnji seji ter svoje ravnanje obrazložiti.
40.	člen
Vsak delegat v zboru ima pravico predlagati sprejem odlokov in drugih splošnih aktov, postavljati vprašanja z delovnega področja zbora oziroma skupščine, predlagati zboru, naj obravnava predloženo problematiko.
Delegat ima pravico predlagati, naj zbor obravnava vprašanja, ki zadevajo delo izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
41.	člen
Najmanj 10 delegatov ima pravico, da v skladu s poslovnikom skupščine predlaga izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev skupščine.
42.	člen
Delegat ima pravico zahtevati na seji zbora pojasnila od posameznih članov izvršnega sveta. Ti so dolžni dati delegatu zahtevano pojasnilo.
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od državnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine, v kateri je bil delegiran, podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini.
43.	člen
Delegat uživa pri opravljanju svojih dolžnosti v skupščini imunitetno pravico.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v.zboru, katerega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora na pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitet-na komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino občine, uživajo delegati te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena. Tudi za tega delegata se smiselno uporabljajo odstavki 3 do 6 tega člena.
44.	člen
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti uživajo imunitetno pravico od časa, ko so delegirani na sejo zbora, do časa ko so za naslednjo sejo zbora delegirani drugi delegati.
Delegati družbenopolitičnega zbora uživajo imunitetno pravico nepretrgano vso mandatno obdobje, za katerega so izvoljeni.
45.	člen
Delegacija in vsak njen član, kakor tudi delegat v skupščini, so lahko odpoklicani.
Odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini se v načelu opravlja na način in po postopku za izvolitev delegacij in delegiranje delegatov v skupščino.
. Delegacija samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma konferenca delegacij lahko da izvoljenemu delegatu nezaupnico in predlaga odpoklic.
Delegacija in vsak njen član imajo pravico odstopiti.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter pogoje za njihovo delo v skladu z zakonom in tem statutom.
5.	Oblike osebnega izjavljanja v občini
46.	člen
Delovni ljudje in občani odločajo z osebnim izjavljanjem na referendumu, na zborih delavcev, na zborih delovnih ljudi in občanov ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon, ta statut ali samoupravni sporazum.
A) Referendum
47.	člen
Delovnim ljudem se morajo zaradi izjave z referendumom pred odločitvijo predložiti predlogi za:
—	spremembo območja občine;
—	združitev ali razdelitev občine;
—	uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine.
Razen o vprašanjih, določenih z zakonom in s tem statutom mora občinska skupščina razpisati referendum, kadar to zahteva posamezen zbor občinske skupščine v zadevah s svojega delovnega področja, najmanj 1/3 zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj 1/3 krajevnih skupnosti z območja občine ali občinski sindikalni svet oziroma občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva.
48.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem, da se o njem izjavijo (referendum), in sicer preden ga sprejme ali o njem odloči ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila.
Odločitev delovnih ljudi je za občinsko skupščino obvezna.
Šest mesecev po referendumu občinska skupščina ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
IV.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V OBČINI
1.	Družbeno planiranje
49.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občini uresničujejo družbeno planiranje kot pravico in dolžnost v skladu z ustavo in na podlagi zakona in samoupravnih splošnih aktov.
Z družbenim planom občine se določijo skupni interesi, cilji in naloge gospodarskega in družbenega razvoja, ki se nanašajo zlasti:
—	na ustvarjanje in zagotavljanje pogojev za življenje in delo ter za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih, izobraževalnih, zdravstvenih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v občini;
—	na usmerjanje razvoja komunalnih dejavnosti, drobnega gospodarstva, kmetijstva, stanovanjske graditve in drugih dejavnosti, ki so neposrednega pomena za delovne ljudi in občane v občini;
—	na ustvarjanje pogojev za povečanje zaposlenosti;
—	na prostorsko in urbanistično ureditev in izkoriščanje zemljišča in dobrin v splošni rabi ;
—	na varstvo in zboljšanje življenjskega okolja;
—	na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Z družbenim planom občine se določijo tudi smernice in okviri za ukrepe ekonomske politike in druge uk‘epe, ki jih občinski organi v skladu s svojimi pravicami, sprejemajo za zagotovitev pogojev za uresničevanje tega plana.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih z družbenimi plani širših družbenopolitičnih skupnosti.
50.	člen
Družbeni plan sprejme občinska skupščina na predlog svojega izvršnega sveta.
Strokovne službe v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter pristojni upravni organi občine so odgovorni za pravilnost ter strokovno utemeljenost pripravljenih planskih aktov.
2.	Gospodarstvo in družbene dejavnosti
51.	člen
Delovni ljudje in občani spremljajo, usmerjajo in usklajujejo razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, spremljajo in analizirajo poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbujajo in podpirajo pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela.
Delavci v temeljnih in drugih organiacijah združenega dela so dolžni na podlagi sprejetih sporazumov in dogovorov o temeljih planov skrbeti za hitrejši razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini tudi z združevanjem dela in sredstev.
52.	člen
Delovni ljudje in občani spodbujajo vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela sodelovanje pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanje proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih si delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese ter cilje.
53.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitvami na debelo oziroma z izvoznimi in uvoznimi posli ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te trajno poslujejo, uredijo medsebojne odnose v tem sodelovanju s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani sodelujejo z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno kot potrošniki, organizirani v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov.
54.	člen
Delovni ljudje in občani spodbujajo razvoj storitvenih dejavnosti, sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtovanju razvoja malega gospodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo pogoje za normalno življenje in delo.
55.	člen
Delovni ljudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega dela krajevnih
skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbčnbpolitičnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinski skupščini in njenih organih zagotavljajo pogoje za opravljanje tistih gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so nujno potrebni za njihovo življenje in delo.
Občinska skupščina določi z odlokom, ki temelji na zakonu, katere dejavnosti organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarske in druge družbene dejavnosti so posebnega družbenega pomena in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa ter v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
56.	člen
Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov, se lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom.
V	teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti, in združujejo sredstva ter določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti.
57.	člen
Delovni ljudje in občani določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe na področju komunalnih dejavnosti.
Delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti ter delavr organizacij združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij združenega dela s samoupravnim sporazumom ustanovijo komunalno skupnost.
V	komunalni skupnosti odločajo o planih komunalnih dejavnosti o združevanju in uporabi sredstev za komunalne dejavnosti, o pogojih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti. Uporabniki in izvajalci komunalnih storitev s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne zadeve in interese uresničujejo v komunalnih skupnostih in katere v zvezah teh skupnosti.
58.	člen
Delovni ljudje in občani določajo, usklajujejo in uresničujejo'svoje skupne interese ter zadovoljujejo skupne in osebne potrebe pri preskrbi z osnovnimi prehrambenimi dobrinami in drugimi za življenje in delo potrebnimi dobrinami in storitvami, tako da:
—	neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ali na drug, v skladu z zakonom določen način, uveljavljajo poseben družbeni interes in določajo način njegovega uresničevanja;
—	kot uporabniki dobrin in storitev neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo dobrine oziroma opravljajo storitve, ustanovijo samoupravno interesno skupnost, v kateri uresničujejo s samoupravnim sporazumom določene skupne interese ;
—	z družbenimi plani zagotavljajo pogoje za organizirano in kontinuirano preskrbo z dobrinami in storitvami;
—	se kot uporabniki določenih dobrin in storitev organizirajo v skupnosti potrošnikov, v katerih določajo in usklajujejo svoje zahteve in potrebe po drobinah in storitvah ter dajejo predloge in predlagajo ukrepe za izboljšanje preskrbe.
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom določi, da so določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo ali prodajajo osnovne prehrambene dobrine in druge za življenje in delo ne-obhodno potrebne storitve posebnega družbenega pomena in določi način uresničevanja splošnega družbenega interesa pri opravljanju teh dejavnosti.
59.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznoti.
Delovni ljudje in občani v občini v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti zagotavljajo prenovo dotrajanih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov oziroma predelov mesta.
Svoje interese pri načrtovanju, graditvi, prenosu, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in samoupravni stanovanjski skupnosti.
Delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumevanjem določajo, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v občini ter katere v širši samoupravni interesni skupnosti oziroma zvezi teh skupnosti.
Občinska skupščina z odlokom na podlagi zakona lahko predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločijo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi, prenovi in uporabi stanovanj ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani v občini načrtujejo in zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve ter povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri izgradnji stanovanj.
Delpvni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči.
60.	člen
Delovni ljudje in občani v občini določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in telesne kulture.
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah dejavnosti iz prejšnjega odstavka delavci in drugi delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnos-stih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, po načelih vzajemnosti in solidarnosti ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o -opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni koristniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združenega dela. ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom odločijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinskih in,katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupnostih teh skupnosti.
61.	člen
Delov ni ljudje in občani v občini skrbijo, da se vzgoinoizobraževalna dejavnost uresničuje v enotnem v zgojnoizobraževalnem sistemu, oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti, vzajemno ir. solidarno izenačujejo materialne možnosti za vzgojo in izobraževanje in skrbijo za stalno rast izobrazbene -avni delavcdv in delovnih ljudi, na napredek, za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje. ustanavljajo osnovne šole in zagotavljajo pogoje za njihovo delo ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja.
62.	člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo skupne interese po raziskovalni dejavnosti, usmerjajo raziskovalne pobude, dajejo pobude za načrtovanje družbenega razvoja občine, sodelujejo pri oblikovanju politike in programov raziskovalne dejavnosti v republiki, skrbijo za informiranost o raziskovalnem delu, pomembnem za razvoj občine, pospešujejo uporabo raziskovalnih rezultatov v praksi in uresničujejo druge skupne interese po raziskovalni dejavnosti.
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti (ustvarjanje, posredovanje in varstvo kulturnih vrednot) ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture.
63.	člen
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva ža zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru regije odločajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.
Delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer.
64.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za svoj zdrav telesni razvoj, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter ustanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, vzdrževanje teles-novzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
65.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delovni ljudje in občani v občini po na-
čelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
66.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči osebam, ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za pjihov razvoj in delovanje, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju socialnega skrbstva.
3.	Varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne in invalidov
67.	člen
Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin.
V	skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo 1912—1918 in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, jim dajejo družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, ki niso sposobni za delo.
V	skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne ter ožjih članov njihovih družin.
4.	Urejanje prostora in varstva človekovega okolja
68.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
69.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih opredeljujejo in usklajujejo potrebe v zvezi z urejanjem prostora v sistemu družbenega planiranja. Prostor uporabljajo v skladu z usmeritvatni, ki so določene v dolgoročnih planih družbenopolitičnih skupnosti, v skladb z odločitvami v srednjeročnih družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti in v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani v občini preko sklada stavbnih zemljišč zadovoljujejo skupne potrebe in interese na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, njihovo urejanje v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev ter upravljajo z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč.
Sklad stavbnih zemljišč ustanovi občinska skupščina praviloma za območje občine kot samostojni sklad, lahko pa tudi združi delovanje več skladov. Sklad stavbnih zemljišč se lahko ustanovi tudi za več občin skupaj.
70.	člen
V občini so pod posebnim družbenim varstvom posamezna pokrajinska območja in predmeti narave, značilnosti dežele, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, reke, potoki, jezera in njihova obrežja, studenci in talna voda ter zrak.
71.	člen
Delovni ljudje in občani občine skrbijo za ohranitev in izboljšanje svojega okolja s tem, da posvečajo posebno skrb:
—	čistoči ozračja,
—	tekočim vodam
—	varovanju območij vodovodnih zajetij,
—	ohranjevanju obdelovalnih površin kljub povečani urbanizaciji,
—	zaščiti obstoječih parkovnih površin in zelenic in njihovemu povečanju,
—	gozdom posebnega pomena,
—	ohranitvi redkega rastlinskega in živalskega sveta,
—	varstvu narave nasploh.
72.	člen
Večja naravno zaključena pokrajinska območja s prvobitno in kultivirano naravo, ki jo odlikujejo naravne znamenitosti ali pokrajinske lepote, kulturni spomeniki oziroma spomeniki človekovega dela in ji dajejo poseben značaj ter ima rekreacijski pomen, lahko občinska skupščina razglasi za krajinske parke in jih kot take posebej zavaruje.
Občinska skupščina lahko tudi posebej zavaruje naravne in hortikulturne spomenike ter posamezne rastlinske in živalske vrste, ki so značilne samo za območje občine kot naravne znamenitosti.
73.	člen
Območja, v katerih so zdravstvene, vzgojnoizobraževalne, vzgojne in socialnovarstvene ter znanstvene ustanove, območja turističnih in drugih naselij, naravnih in krajinskih parkov ter naravnih rezervatov lahko občinska skupščina določi kot posebno zavarovana pred hrupom in tudi lahko določi z odlokom predvidene ukrepe.
74.	člen
Pri določanju politike urbanizacije in prostorskega urejanja občinska skupščina z urbanističnimi programi, urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi daje poseben poudarek varstvu okolja. Pri tem upošteva človekove biološke, kulturne, gospodarske in druge potrebe in družbene koristi.
75.	člen-
Neposredna skrb za varstvo voda in površin izvajajo pooblaščene organizacije in skupnosti.
76.	člen
Da bi ohranjali in izboljševali človekovo okolje, občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s sosednjimi občinami in republiškimi organi pri dogovarjanju o skupnih interesih in nalogah na tem področju, pospešujejo ustrezne oblike družbene in samoupravne organiziranosti, skrbi za uspešno delovanje ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, komunalnih služb, nadzornih služb in raziskovalnih skupnosti ter spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o akcijah in naložbah za preprečevanje, zmanjševanje ali odpravljanje onesnaževanja človekovega okolja,
5.	Kadrovska politika in zaposlovanje
77.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih
so nosilci kadrovske politike v občini in usmerjajo kadrovanje v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike in v skladu s plani.
78.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi na odgovorna delovna mesta v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
79.	člen
Zaradi uspešnega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini in republiki z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
80.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občini.
Delovni ljudje in občani oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
81.	člen
Delovni ljudje v združenem delu in tisti, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v. lasti občanov, oziroma delovni ljudje, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje, v kateri po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje v primeru brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
6.	Sredstva za skupne in splošne potrebe
82.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, delovni ljudje in občani uresničujejo svobodno menjavo dela na osnovi samoupravno ugotovljenih osebnih in skupnih potreb in interesov, dohodkovnih možnosti ter tehničnih in kadrovskih zmogljivosti, samoupravnimi sporazumi med izvajalci storitev, programov storitev ali dejavnosti oziroma proizvajalci proizvodov in uporabniki teh storitev in v ta namen združujejo delo in sredstva, s tem tudi zagotavljajo povečanje nove vrednosti v materialni proizvodnji, povečanje produktivnosti dela in razvoj družbe v celoti.
V skladu z naravo in posebnimi dejavnostmi uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne odnose v svobodni menjavi dela s samoupravnim sporazumevanjem. Upoštevajoč ekonomske zakonitosti blagovne proizvodnje, ki vplivajo na ustvarjanje vrednosti in dohodka v materialni proizvodnji, sporazumno določajo družbenoekonomske osnove za vrednotenje rezultatov dela. S tem uresničujejo tak način menjave vrednosti in rezultatov združenega dela, ki ustreza doseženi razvojni stopnji družbene produktivnosti dela.
83.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine, prispevajo delovni ljudje in občani sredstva s tem, da plačujejo občini iz dohodka temeljnih orga-
nizacij združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, iz drugih dohodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine.
84.	člen
Sredstva prcfračuna občine se uporabljajo za financiranje organov občine in za financiranje drugih splošnih družbenih potreb, določenih z zakonom, tem statutom ali odlokom občinske skupščine.
Sredstva proračuna občine se uporabljajo tudi za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti, in sicer za tiste naloge, ki jih je občina prenesla na krajevno skupnost.
Sredstva proračuna občine se lahko uporabljajo tudi za financiranje drugih nalog krajevnih skupnosti v skladu s plani in programi razvoja krajevnih skupnosti in občine.
85.	člen
Občina lahko razpisuje javno posojilo.
Javno posojilo razpiše občinska skupščina z odlokom.
Odlok, s katerim se razpiše javno posojilo, določa zlasti :
1.	namen, za katerega se posojilo razpisuje;
2.	skupne znesek posojila;
3.	kdo je lahko vpisnik; '
4.	obresno mero;
5.	roke in način odplačevanja posojila ter druge potrebne pogoje.
86.	člen
Da bi se delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo delovnih ljudem in občanom, da se o njih izrečejo.
87.	člen
Organi in organizacije, ki se jim sredstva za delo zagotavljajo iz občinskega proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
—- odkrivanjem podatkov, ki pomenijo državno, vojaško uradno ali poslovno tajnost in pred drugimi oblikami ter vrstami sovražnih ali družbeno škodljivih pojavov in dejanj.
Pri tem se organizirajo in ravnajo po zveznih in republiških zakonih s tega področja.
89.	člen
Občina organizira in pripravlja obrambo pred agresijo, preprečevanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj, zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter preprečevanje in odpravljanje izradnih razmer. V ta namen usmerja in usklajuje obrambne priprave in družbeno samozaščitno delovanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, usmerja organiziranje in usposabljanje narodne zaščite, organizira in pripravlja teritorialno obrambo in civilno zaščito ter določa svoje obrambne in varnostne načrte.
Ob naravnih in drugih nesrečah sprejme občina ukrepe za zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin, v primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti ukrepa za njihovo odpravljanje, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor na svojem območju.
90.	člen
Pravica in dolžnost občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite-izvršujejo v mejah svoje pristojnosti občinska skupščina in njen svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, pokrajinski odbor, pokrajinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito, upravni organ, pristojen za zadeve ljudske obrambe, drugi upravni organi ter organi za notranje zadeve.
Obrambni in variiostni načrt občine sprejmeta sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine in občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
VI. OBČINSKA SKUPŠČINA
V.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
88.	člen
Delovni ljudje in občani pripravljajo splošno ljudsko obrambo ter uresničujejo in razvijajo družbeno samozaščito za zaščito in varovanje samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, pravic in svoboščin človeka in občana, za zaščito vrednot samoupravne socialistične družbe ter nadaljnjega družbenega razvoja pred:
—	oboroženo agresijo in agresivnimi napadi, grožnjami in pritiski katerekoli vrste;
—	izpodkopavanjem samoupravnih odnosov, kršenjem predpisov in samoupravnih
- splošnih aktov ter odločitev samoupravnih in drugih organov in pred drugimi napadi na samoupravne pravice delovnih ljudi ;
—	psihološko-propagandnim, obveščevalnim, subverzivnim in drugim protisocialističnim in protisamoupravnim delovanjem zunanjih in notranjih sovražnikov;
—	nezakonitim prisvajanjem in uničevanjem ter zlorabo družbenega premoženja in pred drugimi oblikami ogrožanja, napada ali spodkopavanja družbenoekonomskega in političnega sistbma;
—	kršitvami javnega reda in miru ;
—	fizičnimi in psihofizičnimi pritiski na delovne ljudi in občane in pred drugimi odlikami ogrožanja njihovih pravic in svoboščin ter njihove osebne in premoženjske varnosti;
—	nesrečami pri delu, požari, prometnimi nesrečami ter pred posledicami naravnih in drugih nesreč;
—	onesnaževanjem človekovega okolja;
L Položaj in pristojnosti
91.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine Ormož.
Občinska skupščina uresničuje svoje pravice ter dolžnosti na podlagi ustave, zakonov in tega statuta.
92.	člen
Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti :
—	določa politiko družbenoekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja, razvijanja in poglabljanja socialističnih samoupravnih odnosov ter krepitve obrambne sposobnosti in družbene samozaščite;
—	odloča o temeljnih vprašanjih na vseh področjih družbenega življenja in sprejema ustrezne predpise in druge splošne akte ter daje njihovo obvezno razlago;
—	skrbi za izvajanje določene politike ter sprejetih odločitev, predpisov in drugih splošnih aktov;
—	določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organizacij in organov v zvezi z njihovim izvrševanjem, obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti in zakonitosti ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo;
—	daje pobude za sklepanje in sodeluje pri sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;
—	določa organizacijo in pristojnosti organov občine ter izvršuje politično nadzorstvo nad njihovim delom;
—	sodeluje z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi;
—	voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje in druge osebe, za katere je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
93.	člen
V okviru svojih pravic in dolžnosti pri opravljanju družbenega' nadzorstva občinska skupščina obravnava splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonitih predpisov ter aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in samoupravnih organizacij ter skiipnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju ter pri razpolaganju z družbenim premoženjem.
Z družbenim nadzorstvom se ne smejo omejevati z ustavo, zakonom ali statutom določene pravice organov, organizacij, skupnosti in delovnih ljudi in tudi ne kršiti njihove pravice in na zakonu temelječi interesi.
2.	Sestava
94.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delavcev in delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na obmčju občine in
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delavcev, delovnih Ij'udi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah v občini.
95.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 35 delegatov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja gospodarstva, delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi v zasebni lasti in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi v zasebni lasti in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah s področja vzgojnovarstvene in kulturne dejavnosti, delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja socialnovarstvene dejavnosti, delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev ter skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 24 delegatov delovnih ljudi in občanov v -krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja 20 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
Način delegiranja in zastopanje v zborih občinske skupščine določi le-ta z odlokom.
3.	Pristojnosti in delo zborov
96.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno oziroma na skupni seji ali posamezni zbor samostojno.
Določene zadeve iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno obravnavajo in o njih odločajo v skladu z zakonom in statutom pristojni zbori občinske skupščine s pristojno skupščino samoupravnih interesnih skupnosti.
Določene zadeve iz pristojnosti občinske skupščine lahko opravljajo njena delovna telesa, kadar jih skupščina za to psebej pooblasti.
I
97.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
98.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji :
—	volijo delegate za zvezni zbor skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije:
—	volijo člane predsedstva Socialistične republike Slovenije;
—	volijo in odpokličejo skupino delegatov za zbor občin skupščine Socialistične republike Slovenije iz občine;
—	odločajo o pobratenju z drugimi občinami;
—	odločajo o podelitvi priznanj in nagrad občine;
—	sprejemajo poslovnik o delu občinske skupščine;
—	odločajo o vključitvi občine v skupnost občin in o sodelovanju z drugimi občinami v domovini in tujini;
—	lahko obravnavajo poročila o delu in politiki institucij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena za občino;
—	opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon, ta statut ali poslovnik občinske skupšči-
99.	člen	x
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno;
a)	spremljajo in usmerjajo:
—	izvajanje politike družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja;
—	razvijanje in uresničevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in družbenih odnosov;
—	krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
b)	odločajo:
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta občine;
—	o razpisu referenduma;
—	o uvedbi občinskega samoprispevka ali-javnega posojila;
—	o vprašanjih z zvezi s spremembo meje občine;
c)	sprejemajo:
—	statut in sprememb» statuta občine s sta-tutaranim odlokom:
—	družbeni plan občine;
—	družbeni dogovor, kadar je udeleženec občinska skupščina;
d)	sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega in prostorskega razvoja;
—	skrb za udeležence narodnoosvobodilne vojne;
—	delo izvršnega sveta občinske skupščine;
—	organizacijo in delo sekretariata občinske skupščine,
—	ustanavljanje komisij, odborov in drugih delovnih teles občinske skupščine;
—- ustanavljanje in organizacijo občinskih ter medobčinskih upravnih in drugih organov;
e)	volijo in razrešujejo;
—	predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	predsednika, morebitnega podpredsednika in člane izvršnega sveta;
—	predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine;
—	predsednika in sodnike temeljnega sodišča ter sodnike porotnike;
—	predsednika in sodnike sodišča združenega dela;
—	občinskega sodnika za prekrške;
—	člane sveta občine;
0 imenujejo in razrešujejo:
—javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike;
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegovega namestnika;
—	javnega pravobranilca in njegovega namestnika;
—	sekretarja občinske skupščine;
—	funkcionarje občinskih upravnih organov in služb;
—	komandirja in namestnika komandirja postaje milice;
—	člane organov samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu ali drugih predpisih imenuje občinska skupščina, kadar to ni prenešeno v pristojnost drugih organov;
—	druge funkcionarje, za katere je to določeno z zakonom ali drugim predpisom;
g)	dajejo soglasje k imenovanju drugih funkcionarjev, kadar to določa zakon ali drug predpis;
h)	določajo delegate za posamezno sejo v zbor občin skupščine Socialistične republike Slovenije.
100.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo;
a)	sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	urejanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	lestninsko pravne odnose in obligacijska razmerja;
—	premoženjsko pravna in druga meterialno pravna razmerja;
—	urejanje in vzdrževanje lokalnih cest ter mestnih ulic;
—	urejanje in izkoriščanje zemljišč ter stvari v splošni rabi;
—	urejanje in uporabo stavbnih zemljišč;
—	proračun in zaključni račun proračuna občine ter opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna ;
—	področje davkov, taks in drugih dajatev;
—	varstvo živali pred kužnimi boleznimi in varstvo rastlin pred boleznimi ter škodljivci, kadar je občina za to z zakonom pooblaščena;
—	družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev;
—	uresničevanje posebnega družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti;
b)	odločata;
—	o vseh vprašanjih na področju prostorskega planiranja, urejanja prostora, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti ter varstva in zaščite človekovega okolja ter drugih področij;
—	o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če organi te skupnosti ne odločijo sami;
—	o ustanovitvi organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena;
—	o uvedbi postopka redne likvidacije organizacije združenega dela;
—	o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	o urejanju in smotrnem izkoriščanju zemljišč in dobrin v splošni rabi;
—	o uvedbi solidarnega združevanja sredstev v občini, če to ni v samostojni pristojnosti zbora združenega dela;
—	o prevzemu jamstva in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini;
c)	opravljata in uresničujeta:
—	družbeno nadzorstvo na območju občine ter nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja, pobude in predloge organov, ki v občini izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
d)	odpravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali tem statutom;
e)	dajeta soglasje k programom razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
0 potrjujeta samoupravne in druge akte o ustanovitvi in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih oigani-zacij in skupnosti, če tako določa zakon.
101.	člen
Zbor združenega dela samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na;
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti;
—	medsebojna razmerja v združenem delu, delovna razmerja in varstvo pri delu;
—	samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbenoekonomski razvoj občine;
—	samoupravno sporazumevanje ter usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela;
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi;
—	sprejemanje začasnih ukrepov družbenega varstva, če nastopijo v organizacijah združenega dela ali samoupravnih interesnih skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacije združenega dela oziroma samoupravne interesne skupnosti ne izpolnjujejo z zakonom določenih obveznosti;
odločitev o tem, da se zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega samoupravnega organa organizacij, združenega dela, in da se začne ustrezni postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti in skladnosti z drugim samoupravnim splošnim aktom.
Zbor združenega dela v skladu z zakonom določi skupine delegatov, ki skupaj s skupinami delegatov zborov združbenega dela drugih občinskih skupščin oblikujejo konferenco delegacij za zbor združenega dela skupščine socialistične republike Slovenije.
102.	člen
. Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
103.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zbo-
rom, v skladu z njegovo pristojnostjo:
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih;
—	obravnava delovanje samoupravnih organov in uresničevanje samoupravnih družbenih odnosov v krajevnih skupnostih ter sprejema smernice in priporočila za razvoj krajevne samouprave;
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti ter spremlja, usmerja in vzpodbuja delo krajevnih skupnosti;
—	določa merila za delitev sredstev iz proračuna za delo v krajevnih skupnostih ter daje drugima zboroma in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti stališča in predloge glede problematike delovanja in zagotavljanja materialnih osnov, ki so določene s programi razvoja krajevnih skupnosti v občini ;
—	sprejema odlok o javnem redu in miru;
—	sprejema predpise o pokopališkem redu;
—	obravnava in odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na gradnjo in urejanje naselij, gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, javni promet, uporabo mestnega zemljišča ter poimenovanje naselij, cest, ulic, trgov, parkov in vzdrževanje lokalnih cest;
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter se nanašajo na sodelovanje med krajevnimi skupnostmi, gospodarjenje in uporabo dobrin v splošni rabi, ter usklajuje delovanje krajevnih skupnosti;
—	sprejema začasne ukrepe družbenega varstva, če nastopijo v krajevnih skupnostih, društvu ali družbeni organizaciji bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če krajevna skupnost, društvo ali družbena organizacija ne izpolnjujejo z zakohom določenih obveznosti;
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti in začne postopek za oceno ustanovnosti oziroma zakonitosti ali skladnosti z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti usklajen, če meni, da je tak akt v nasprotju z ustavo, zakonom ali takim samoupravnim aktom.
104.	člen
Družbenopolitični zbor enakopravno sprejema odloke in druge splošne akte s pristojnim zborom oziroma s pristojnimi zbori, ki se nanašajo na:
—	uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema;
—	uresničevanje enakopravnih narodov in narodnosti;
—	ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini;
—	temeljna vprašanja s področja kadrovske politike.
105.	člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na:
— temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja občine, ki so vsebovana v programih dolgoročnega razvoja in srednjeročnih družbenih planih;
v občini;
— družbeni sistem informiranja in splošne
pogoje javnega obveščanja.
r
uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter /o svoboščin in pravic človeka in občana
106.	člen
Družbenopolitični zbor samostojno:
— voli delegate družbenopolitičnega zbora skupščine Socialistične republike Slovefiije;
—- voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora;
—	voli svojo mandatno imunitetno komisijo;
—	imenuje druga svoja stalna ah občasna delovna telesa;
—	sprejema poslovnik o svojem delu;
—	sprejema program svojega dela;
—	odloča o drugih vprašanjih in metodah svojega dela.
107.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo kot enakopravni zbori z zborom združenega dela, zborom krajevnih skupnosti ali družbenopolitičnim zborom, kadar občinska skupščina odloča o zadevah, ki se nanašajo na dejavnosti teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor združenega dela ter zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor v skladu z njegovo pristojnostjo enakopravno:
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je ustanovljena posamezna samoupravna interesna skupnost;
—	določajo politiko na področju dejavnosti psoamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	sprejemajo plane in programe dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	odločajo o ustanavljanju oziroma ukinjanju dejavnosti delovnih organizacij iz teh področij ;
—	odločajo o drugih zadevah, če tako določa zakon.
108.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
109.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročilo in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročilo in pojasnila od funkcionarjev občinskih upravnih organov.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti v skladu s tem statutom enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine, ima do izvršnega sveta in upravnih organov pravico zbora občinske skupščine.
110.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejme odloke in druge splošne akte z večino glasov vseh delegatov, razen če se z zakonom ali tem statutom zahteva posebna večina.
Glasovanje je praviloma javno.
Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega splošnega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma splošni akt obravnavali ali tudi sprejeli na skupnem zasedanju. O sprejemu glasujejo zbori ločeno.
Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Kadar zbor opravlja volitve ali imenovanja pri odprtih listah, je možno predvideti tudi drugačno večino.
Odloki in drugi predpisi občinske skupščine se objavljajo v Uradnem vestniku občin Ormož
in Ptuj.
111.	člen
Delegati v zborih skupščine obravnavajo vprašanja, ki so na dnevnem redu, in usklajujejo stališča, da bi za odločitev dosegli soglasje in po potrebi preverjajo stopnjo ^soglasja s predhodnimi glasovanji oziroma izjavljanji.
112.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov, način usklajevanja stališč, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori. način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve.
Svoje poslovnike imajo in sprejemajo tudi posamezni zbori.
113.	člen
Seje občinske skupščine, njenih zborov in organov so jav ne. Če zahtevajo splošne koristi, lahko sklene skupščina, njen zbor ali organ, da bo pri posamezni seji ali delu seje javnost izključena.
114.	člen
Na sejo občinske skupščine so lahko povabljeni posamezni občani ter zastopniki delovnih organizacij in drugih organizacij ali skupnosti, če je njihovo sodelovanje koristno pri obravnavi določenih zadev.
4.	Sprejemanje odlokov
115.	člen
Odlok, oziroma drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu po 105. členu tega statuta družbenopolitični zbor sprejema stališča, je sprejet, če so ga zbori in morebitna skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori ali zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka oziroma drugega splošnega akta ali če predlog odloka oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo. V komisijo izvoli vsak zbor in morebitna skupščina samoupravne interesne skupnosti po dva člana. Ta komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če se zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti tudi po poročilu komisije o predloženem besedilu ne sporazumejo, se skliče skupna seja obeh oziroma vseh prizadetih zborov. V kolikor se tudi na skupni seji o besedilu odloka ali splošnega akta ne doseže soglasje, se predlog odstopi izvršnemu svetu, da pripravi novo besedilo.
116.	člen
Če izvršni svet občinske skupščine ugotovi, da je ureditev vprašanja;o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujno zato, ker bi sicer lahko nastala za občino občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti oziroma zadev, ki so posebnega družbenega pomena. lahko predlaga odlok o začasnih ukrepih. s katerimi se to vprašanje začasno uredi.
5.	Predsedpik, podpredsednik skupščine, predsedniki zborov in predsedstvo skupščine občine
117.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in 'podpredsednika. Občinska skupščina izvoli
predsednika in podpredsednika s tajnim glaso-
vanjem izmed delegatov v zborih občinske skupščine na predlog Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož po
poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
•
118.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine se volita za dve leti’in sta lahko ponovno izvoljena, vendar največ še za eno mandatno dobo zapored.
Za predsednika oziroma podpredsednika je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največje število glasov delegatov vseli treh zborov.
Če sta dva oziroma je več kandidatov dobilo enako največje število glasov,- se glasovanje med njimi ponovi.
Če za posamezno funkcijo kandidira le en kandidat, je ta izvoljen, če je dobil večino glasov vseh delegatov vsakega posameznega zbora.
»
119.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika in podpredsednika zbora, ki ju izvoli izmed svojih delegatov na predlog Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož.
Za predsednika oziroma ’ podpredsednika zbora je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil naj veirie število glasov.
Če sta dva oziroma je več kandidatov dobilo enako največje število gPasov, se glasovanje med njimi ponovi.
Če za posamezno funkcijo kandidira le en kandidat, je ta izvoljen, če je dobil večino glasov vseh delegatov'zbora.
120.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino,
—	sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine,
—	skrbi, da občinska skupščina dela na sejah po svojem poslovniku,
—	podpisuje odloke in druge splošne ali konkretne akte, ki jih sprejme občinska skupščina, razen tistih, ki jih sprejemajo posamezni zbori samostojno in jih podpisujejo predsedniki posameznih zborov,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s poslovnikom občinske skupščine ali drugimi predpisi.
Če je predsednik občinske skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
121.	člen
Med dvema zasedanjima skupščine sme v nujnih primerih predsednik občinske skupščine sam začasno imenovati delegate oziroma predstavnike občinske skupščine ali občine v kakršen koli kolektivni organ (delavski svet, komisijo itd.).
Tako imenovanje mora predložiti skupščini ali zboru na-prvi prihodnji seji v potrditev. Če skupščina oziroma zbor katerega od teh delegatov oziroma predstavnikov zamenja, preneha s tem trenutkom mandat začasno imenovanemu.
122.	člen
Občinska skupščina ima predsedstvo.
Predsedstvo občinske skupščine sestavljajo:
-- predsednik občinske skupščine, ki je tudi predsednik predsedstva občinske skupščine,
—	podpredsednik občinske skupščine,
—	predsedniki zborov občinske skupščine,
—	predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine in sicer tedaj, ko predsedstvo razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine.
Pri delu predsedstNa stalno sodelujeta i ed
sednik izvršnega sveta občinske skupit:... in
sekretar občinske skupščine.
Po potrebi sodelujejo pri delu predsedstva občinske skupščine tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij ter organov, ki jih povabi predsednik.
Predsedstvo občinske skupščine zlasti:
—	obravnava vprašanja programiranja in usklajevanja dela zborov in delovnih teles skupščine ter njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje s skupščino Socialistične republike Slovenije,
—	skrbi za sodelovanje s svetom skupnosti podravskih občin ter skupščinami drugih občin:
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	usklajuje delo zborov in predlaga rešftve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih enakopravno odločajo, ali glede opravljanja drugih zadev, o katerih enakopravno odločajo, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore;
skrbi za izvajanje poslovnika za delo skupščine in po predhodnem mnenju statutar-nopravne komisije razlaga njegove določbe;
—- predlaga sredstva, ki naj bodo v proračunu občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine ter izvršnega sveta;
-	predlaga zborom skupščine akte o organizaciji in delu strokovne službe skupščine in izvršnega sveta;
opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom skupščine in poslovniki zborov ter na način, kot so v teh aktih določene.
6.	Sekretariat skupščine
123.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles, izvršnega sveta ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretariat skupščine in izvršnega sveta (v nadaljevanju sekretariat).
Sekretariat ima položaj strokovne službe. Njegovo delovno, področje določi skupščina z odlokom ali poslovnikom.
Sekretariat vodi sekretar občinske skupščine, ki ga imenuje občinska skupščina na predlog komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve za štiri leta. Sekretar je lahko na to funkcijo imenovan največ dvakrat zaporedoma, izjemoma je lahko imenovan še tretjič.
Za imenovanje sekretarja veljajo določbe 2.,
3.	in 4. odstavka 118. člena statuta.
Sekretar skujjščine ima glede medsebojnih razmerij in samoupravljanja delavcev sekretariata pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom in tem statutom.
7.	Delovna telesa skupščine in zborov
12^ člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—	komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
-	svet za preventivo itr vzgojo v cestnem prometu;
komi-ijo za družbeno' nadzorstvo;
—	komisijo za vloge in pritožbe;
komisijo za zadeve borcev narodnoosvobodilne vojne ter invalidov;
-	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve;
-	komisijo zai odlikovanja in priznanja;
-	statutarno pravno komisijo;
komisijo za odi.ost, •_ vc,,..km.t skupnostmi;
—	občinsko volilno komisijo;
—	komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.
125.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko z odlokom oziroma sklepom ustanovijo odbore in druga stalna oziroma občasna delovna telesa.
Odlok oziroma sklep o ustanovitvi določi tudi njihove naloge, pooblastila, sestavo in način dela.
126.	člen
Zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini lahko za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine, ustanovijo skupna delovna telesa in s sklepom o ustanovitvi določijo njihove naloge.
127.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov.
VII. DRUŽBENI SVETI IN SVET OBČINE
128.	člen
Zaradi organiziranega družbenega vplivanja na zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskih odnosov, zaradi organiziranega ustvarjalnega vzpodbujanja razvoja socialističnih samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov in zaradi čim širšega družbenega vplivanja na uresničevanje funkcije oblasti in izvajanje politike ter upravljanje drugih družbenih zadev se v občini ustanovijo družbeni sveti.
129.	člen
Družbei sveti za upravne organe se ustanovijo v skladu z zakonom, če je potrebno zagotoviti stalen in organiziran vpliv ter družbeno svetovanje in pomoč pri izvrševanju upravne funkcije in pripravi odločitev na upravnih področjih ali v upravnih organih, katerih dejavnost ima poseben pomen za občino ali združeno delo oziroma za zadovoljevanje vsakdanjih potreb občanov.
130.	člen
Občinski družbeni sveti oziroma družbeni sveti za posamezna delovna področja ali za posamezne občinske upravne organe se ustanovijo z odlokom občinske skupščine na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta.
Občinski družbeni sveti se ustanovijo za eno ali več področij družbenega življenja in dela v občini, upravni družbeni sveti pa za eno ali več upravnih področij iz občinske pristojnosti oziroma za posamezni občinski upravni organ.
131.	člen
Svet občine je politično posvetovalno telo občine. Njegovi člani na zahtevo predsednika občinske skupščine na sejah sveta občine ali posamično obravnavajo določena vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja, vprašanja, ki se tičejo odnosov z drugimi občinami, vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine ter dajejo o njih mnenja in predloge.
132.	člen
Za člane sveta občine so lahko izvoljeni priznani družbenopolitični, kulturni in drugi javni delavci, ki so s svojim revolucionarnim alt dolgoletnim delom na najodgovornejših funkcijah v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih dali pomemben prispevek h graditvi in razvoju socialističnih družbenih odnosov ter k bo-
ju delavskega razreda za socializem in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov, kakor tudi h krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti jugoslovanske skupnosti kot celote ter h krepitvi njene neodvisnosti.
133.	člen
Člane sveta občine voli na predlog predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož skupščina občine Ormož.
Člani sveta občine se volijo za dobo štirih let in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni.
134.	člen
Sejo sveta občine skliče predsednik občinske skupščine.
135.	člen
Članstvo v svetu občine je častna družbena funkcija.
Člani sveta občine imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem te funkcije.
136.	člen
Sredstva za delo sveta občine se zagotovijo v proračunu občine Ormož.
VII. IZVRŠNI SVET
137.	člen
Izvršni svet skupšine občine Ormož (v nadaljevanju : izvršni svet) je izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme ali sklepa občinska skupščina, in za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine ter je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina, skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost v izvrševanju pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, tem statutu ter zakonu in drugih predpisih.
138.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet zlasti:
—	skrbi za izvajanje politike Občinske skupščine ter zagotavlja v mejah svojih pravic in dolžnosti pogoje za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ter uresničevanje funkcije in politike skupščine občine;
—	spremlja stanje in uresničevanje politike občinske skupščine ter ji predlaga določitev politike;
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, odloki in drugi splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti;
—_ predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih in konkretnih aktov in določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa;
—	daje občinski skupščini mnenje o preo.o-gih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih
skupščini pošljejo drugi pooblaščeni predlagatelji ;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih zakonskih in drugih aktov, ki jih obravnava občinska skupščina kot konferenca delegacij za zbor republiške in zvezne skupščine;
—	izvršuje občinski proračun;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov;
—	določa predlog obrambnega in varnostnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo ter dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni in v izrednih razmerah;
—	izvaja politiko in odločitve občinske skupščine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter izvaja druge naloge iz člena 81 zakona o splošni ljudski obrambi;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov za zagotovitev izvajanja politike in izvrševanja odlokov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine ;
—	odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi;
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela v občinskih upravnih organih;
—	«jaje mnenja k predlogom za ustanovi.^v medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	imenuje vodilne delavce na predlog funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in sekre-tarja izvršnega sveta;
—	daje soglasje k aktom o organizaciji in sistemizaciji del in nalog upravnih organov občine;
—	obravnava poročila o delu upravnih ter drugih organov in organizacij kot so: poročila sodišč, tožilstva, javnega pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodnika za prekrške, postaje milice, samoupravnih interesnih skupnosti, enote službe družbenega knjigovodstva in o tem poroča občinski skupščini ;
—	določa delovni čas in razporeditev delovnega časa v upravnih organih in organizacijah, ki imajo javna pooblastila;
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna ter občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti;
—	daje soglasja oziroma potrjuje statute organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena in samoupravnih interesnih skupnosti, kadar tako določa zakon;
—	spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti ;
—	sprejema poslovnik o svojem delu;
—	poroča občinski skupščini o svojem delu najmanj enkrat letno;
—	opravlja razna imenovanja na podlagi predpisov in splošnih aktov;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in tem statutom.
Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge naloge na podlagi predpisov in pooblastil občinske skupščine.
139.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, druge dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina ter družbene dogovore, za katere ga posebej pooblasti občinska skupščina.
140.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini sodeluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela.
141.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani, katerih število določi s svojim aktom občinska skupščina.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta ista oseba ne more biti izvoljena dvakrat zaporedoma.
Za volitve predsednika in članov izvršnega sveta se smiselno uporabljajo določbe 2., 3. in
4.	odstavka 118. člena tega statuta.
Ob izvolitvi izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta funkcio narje, ki vodijo občinske upravne organe.
Člani izvršnega sveta in tisti funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in se obvezno volijo izmed članov izvršnega sveta, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto dolžnost.
Clan izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov in izvolitev novih.
142.	člen
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, katerih funkcija v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni Organizaciji ali skupnosti oziroma družbenopolitični organizaciji ni združljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.
143.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničujejo delovni programi in sklepi izvršnega sveta, kakor tudi da se organizira sodelovanje z organi republike, organi drugih občin, z družbenopolitičnimi organizacijami, z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami ter izvršuje druge pravice in * dolžnosti, ki jih določa ta statut, ustava, zakon in odloki.
Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih član izvršnega sveta, ki ga določi izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta podpisuje predpise, ki jih sprejema izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveto podpisuje tudi vse druge akte izvršnega sveta, kolikor ni za to posebej pooblaščen predsednik delovnega telesa izvršnega sveta ali kdo drug.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna.
144.	člen
Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po izvolitvi pred predsednikom občinske skupščine tole slovesno izjavo: Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih, tem statutu in občinskih odlokih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom zavzemal za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov občine Ormož, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije, i
145.	člen
Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom, odlokom ali sklepi občinske skupščine drugače določeno.
V primerih iz 8. člena Zakona o javnem pravobranilstvu, ko javni pravobranilec ne more zastopati občine, jo zastopa predstojnik upravnega organa, pristojen za občo upravo.
Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lasti, ki so v uporabi občine, in razpolaga z njimi v okviru zakona in občinske politike.
146.	člen
Izvršni svet ima sekretarja, ki ga imenuje na predlog predsednika izvršnega sveta za štiri leta.
Sekretar izvršnega sveta je lahko na to funkcijo imenovan največ dvakrat zaporedoma, izjemoma je lahko imenovan še tretjič.
Za imenovanje sekretarja izvršnega sveta se smiselno uporabljajo določbe 2., 3. in 4. odstavka 119. člena tega statuta.
Naloge sekretarja izvršnega sveta se podrobneje določijo v poslovniku izvršnega sveta.
Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu.
Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so v skladu z zakonom dolžne izvršnemu svetu pošiljati podatke in obvestila o vprašanjih s področja njihove dejavnosti, če imajo ti podatki in obvestila pomen za izvrševanje pravic in dolžnosti izvršnega sveta in za uresničevanje njegove odgovornosti za stanje v občini, razen podatkov, ki jih po uradni dolžnosti zbirajo upravni organi in drugi državni organi ter organizacije in službe, ki so pooblaščene za zbiranje, obdelavo in pošiljanje podatkov.
152.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati v obravnavo posamezna vprašanja iz pristojnosti izvršnega sveta; dajati pobudo za pripravo odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih za skupščino pripravlja izvršni svet, in predpisov, ki jih sam izdaja; dajati pobude za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so skupnega in splošnega pomena; predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet.
147.	člen
Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina, vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
148.	člen
Člani izvršnega sveta in funkcionarji upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, a njih obveščajo delavce v upravnih organih, ki jih vodijo in skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini oziroma pristojnemu zboru, da odloži obravnavanje predloga odloka ati drugega splošnega akta skupščine.
149.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta m občinskih upravnih organov.
150.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh za- _ devah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov, ki jih vodijo.
Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitev izvršnega sveta.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na področju, za katero so odgovorni, in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
153.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdajo predlagajo drugi predlagatelji, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet odlok ali drug splošni akt, ki ga sam predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
O vprašanjih zaupnice izvršnemu svetu razpravlja in odloča občinska skupščina.
Ce občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
154.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveto.
Izvršni svet, njegov predsednik oziroma njegovi člani imajo pravico svoj odstop obrazložiti.
155.	člen
Ce odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
156.	člen
člani izvršnega sveto uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
157.	člen
Strokovne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge v zvezi z delovanjem izvršnega sveta in njegovih delovnih teles opravlja strokovna služba skupščine in izvršnega sveta oziroma občinski upravni organi.
151.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja.
1.	Delovna telesa izvršnega sveto.
158.	člen
Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali začasna delovna oziroma posvetovalna telesa, ki nimajo pravice samostojnega odločanja.
159.	člen
Delovna telesa so za svoje delo odgovorna izvršnemu svetu, katerega obveščajo o svojem
delu.
160.	člen
Natančneje se sestav in druga vprašanja za delovanje delovnih teles uredijo s poslovnikom o delu izvršnega sveta.
IX.	UPRAVNI ORGANI OBČINE ORMOŽ
A)	Splošne določbe
161.	člen
Upravne organe občine (v nadaljevanju upravni organi) v skladu z načeli tega statuta in zakona ustanovi ali odpravi občinska skupščina z odlokom. Z odlokom določi tudi njihovo delovno področje.
Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi, zakonih in tem statutu; ravnati pa se morajo tudi po smernicah občinske skupščine ter po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta.
162.	člen
V zadevah iz svoje pristojnosti sodelujejo upravni organi z drugimi upravnimi organi občine in organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z drugimi državnimi organi. t
Delovnim ljudem in občanom dajejo upravni organi pri uresničevanju pravic in interesov potrebne podatke, obvestila in napotke ter jim zagotavljajo pravno in drugo strokovno pomoč v zadevah, zaradi katerih se delovni ljudje in občani obračajo nanje.
163.	člen
Upravni organi morajo s svojim delom v okviru svojih pristojnosti zagotavljati pogoje za učinkovito in hitro uresničevanje pravic in pravnih koristi ter za izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov.
164.	člen
Upravni organi morajo s svojim delom prispevati k uspešnemu delovanju delegacij in delegatov za občinsko skupščino in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine, ter dajati popolne in točne podatke oziroma pojasnila o vprašanjih, ki so , pomembne za odločanje delegacij in delegatov.
Gradivo morajo upravni organi pripraviti pregledno in razumljivo, z nakazanimi posledicami možnih odločitev ter na način, ki omogoča delegacijam in delegatom obravnavo teh gradiv ter dajanje mnenj, pripomb in predlogov.
165.	člen
Upravni organi so za izvrševanje svojih funkcij odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Vodilni delavci, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so v skladu z zakonom . in tem statutom tudi politično odgovorni za delo ter za pravočasno in strokovno opravljanje del in nalog, ki so jim poverjene.
166.	člen
Za opravljanje določenih upravnih zadev se lahko ustanovi krajevni urad za območje posameznih krajevnih skupnosti ali za območje več krajevnih skupnosti oziroma naselij.
Krajevni urad opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom občinskih upravnih organov, s katerih delovnega področja opravlja določene zadeve.
Krajevne urade, njihovo delovno področje in položaj določi z odlokom občinska skupščina.
V krajevnem uradu se opravljajo administra-tivno-tehnična opravila tudi za delovanje.delegatskega sistema v krajevni skupnosti, iahko pa tudi druga opravila za krajevno skupnost in za družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti.
S sporazumom med izvršnim svetom, krajevno skupnostjo in organizacijami iz prejšnjega odstavka se določijo opravila, ki naj jih opravlja krajevni urad, in način njihovega financiranja ter uredijo druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
167.	člen
Upravni organi poslujejo v slovenskem jeziku.
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico v postopku pred upravnimi organi uporabljati svoj jezik in pisavo. Upravni organ ga je dolžan seznaniti z gradivom in s svojim delom v njegovem jeziku in mu po potrebi omogočiti, da spremlja potek postopka po tolmaču.
B)	Organizacijske oblike
. 168. člen
Upravni organi in upravne organizacije se ustanovijo za opravljanje upravnih nalog iz pristojnosti občine.
169. člen
Upravni organ se ustanovi za več med seboj povezanih področij, na katerih je mogoče smotrno organizirati opravljanje upravnih nalog zaradi njihove sorodnosti oziroma narave ter načina delovanja upravnega organa.
Upravni orgtin se ustanovi za posamezno področje, če to terja narava ali obsežnost nalog na posameznem področju.
V upravnem organu se lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njim upravni organ s soglasjem izvršnega sveta. $ sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za posameznega uporabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
*	170. člen
Upravni organi se ustanovijo kot kolegijsko vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu; kolegijski upravni organi) ali kòt individualno vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu: individualni upravni organi).
Kolegijski upravni organi so komiteji in komisije.
Individualni upravni organi so: sekretariati, oddelki, uprave, zavodi, uradi in inšpektorati.
171.	člen
Občinska skupščina lahko sporazumno s skupščinami drugih občin ustanavlja skupne upravne organe oziroma upravne organizacije za opravljanje določenih nalog iz občinske pristojnosti.
Z aktom o ustanovitvi skupnega upravnega organa oziroma skupne upravne organizacije se določi zlasti njun položaj, organizacija in pristojnosti, način imenovanja oziroma postavljanja ter odgovornost funkcionarjev in delavcev ter način zagotavljanja sredstev za njuno delo.
Skupni upravni organ oziroma skupna upravna organizacija iz 1. odstavka tega člena odgovarja za zadeve, ki jih opravlja na območju občine skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu.
172.	člen
Občinska skupščina in izvršni svet imata skupni sekretariat kot strokovno službo, ki opravlja zanju strokovne, tehnične in druge naloge iz pristojnosti sekretarja občinske skupščine ter sekretarja izvršnega sveta ali druge naloge, ki mu jih naložita občinska skupščina oziroma njen izvršni svet.
C)	Kolegijski upravni organi
173.	člen
Komite se ustanovi za področje, na katerem je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti povezavo in usklajeno opravljanje upravnih zadev, ki so skupnega pomena za več upravnih organov kot tudi, kadar je potrebno pri opravljanju upravnih nalog zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi enotnost pri pripravi predlogov in pri izvajanju politike, izvrševanju odlokov, zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov.
174.	člen
Zadeve z delovnega področja komiteja opravljata v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon oziroma ta statut, komite kot kolegijsko telo in predsednik komiteja. Komite kot kolegijsko telo dela na sejah in odloča z večino glasov svojih članov.
Komite obravnava na seji načelna vprašanja s svojega delovnega področja; izdaja predpise in druge splošne akte: izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen; predlaga predpise in druge splošne akte ter ukrepe s svojega delovnega področja; daje mnenja o vprašanjih s svojega delovnega področja ter opravlja druge naloge, ki so po zakonu, tem statutu ali drugem predpisu v njegovi pristojnosti.
Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
175.	člen
Komite sestavljajo predsednik in določeno število članov.
Na predlog izvršnega sveta določi občinska skupščina s svojim aktom upravne organe, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komite. Določeno število članov komiteja imenuje, v skladu z aktom občinske skupščine, izvršni svet.
176.	člen
Komisija se ustanovi za opravljanje določenih nalog, ki po svoji naravi zahtevajo kolegijsko odločanje ali imajo pomen za več upravnih organov.
Komisijo sestavljajo predsednik in določeno število članov.
Izvršni svet določi sestavo komisije in imenuje njene člane.
Komisija dela na sejah.
Komisija sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
D)	Individualni upravni organi
•177. člen
Sekretariat se ustanovi za področja, na katerih upravni organi v celoti ali pretežno zagotavljajo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov oziroma jih neposredno izvršujejo.
Namesto sekretariata se na določenem področju glede na manjši obseg nalog lahko ustanovi oddelek.
178.	člen
Uprava se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na določenem področju, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.
179.	člen
Urad se ustanovi za opravljanje določenih organizacijskih ali specializiranih strokovnih zadev, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.
180.	člen
Inšpektorat se ustanovi za opravljanje nadzorstva nad izvrševanjem zakonov in drugih predpisov splošnih aktov ter samoupravnih splošnih aktov v skladu s posebnimi zakoni.
F) Funkcionarji, vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili
181.	člen
Upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe vodijo funkcionarji.
Funkcionar mora na podlagi in v mejah ustave, zakona in tega statuta, drugih predpisov in splošnih aktov, smernic občinske skupščine ter načelnih stališč in smernic izvfšnega sveta vestno opravljati funkcijo, ki mu je zaupana in je osebno odgovoren za njeno opravljanje kot tudi za delo organa, ki ga vodi, ter za stanje na področju, za katero je ustanovljen organ.
182.	člen 1
Predsednik komiteja predstavlja komite, skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi.
Predsednik komiteja podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema komite ter skrbi za njihovo izvrševanje; izdaja odločbe v upravnem postopku; izdaja predpise in druge akte ter ukrepa, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali s predpisom na podlagi zakona; izvršuje druge pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ, če zakon ne določa drugače.
183.	člen
Predsednik komiteja vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti komiteja ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ.
184.	člen
Sekretar oziroma načelnik vodi in predstavlja sekretariat oziroma oddelek ali upravo, izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen, ter druge ukrepe iz pristojnosti sekretariata oziroma oddelka ali uprave in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ta statut ali drug predpis.
Sekretar oziroma načelnik vodi in organizira delo delavcev delovne skupnosti te enote ter odloča v skladu z zakonom in tem statutom o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
185.	člen
Predsednikè komitejev in sekretarje sekretariatov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta.
Funkcionarji iz prvega odstavka se imenujejo za štiri leta in so lahko za isto funkcijo ponovno imenovani največ še za štiri leta.
Načelnike oddelkov oziroma uprav imenuje in razrešuje občinska • skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta, lahko tudi izmed drugih strokovnih delavcev, za'štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
186.	člen
Na predlog predsednika izvršnega sveta se lahko v skladu s 185. členom imenuje namestnik funkcionarja, ki vodi upravni organ. Imenuje ga občinska skupščina.
Namestnik nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi.
Ce ni imenovan namestnik, nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, kadar je
ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet.
G) Funkcije upravnih organov
187.	člen
Upravni organi po določbah členov 27 — 46 Zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Ur. list SFRJ, štev. 23—405/78) v mejah pravic in dolžnosti občine.
1.	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter predpise izvršnih svetov in izvajajo smernice skupščin ter načelna stališča in smernice izvršnih svetov;
2.	odgovarjajo za stanja na področjih, za katera so ustanovljeni;
3.	spremljajo stanje in razvoj na svojih področjih; seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju in pojavih ter dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij ; predlagajo ukrepe oziroma ukrepajo v mejah svojih pooblastil;
4.	odločajo v upravnih stvareh;
5.	opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve;
6.	izdajajo izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni, in v skladu z zakonom določajo sankcije;
7.	pripravljajo predpise in druge splošne akte ter opravljajo druge zadeve, ki jih določajo ustava, zakon in statut ter opravljajo druga strokovna dela za skupščino in izvršni svet.
X.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV
1.	Razmerje do skupščine
188.	člen
Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do občinske skupščine temelji na odgovornosti za stanje v občini na področjih, za katera so ustanovljeni, kot tudi za učinkovito opravljanje njihovih funkcij.
189.	člen
Izvršni svet in upravni organi so dolžni poročati skupščini o izvajanju določene politike; o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, za izvajanje katerih so podblaš-čeni; o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti kot tudi o svojem delu in ji predlagati ustrezne ukrepe.
Izvršni svet in upravni organi so se dolžni ravnati po smernicah in sklepih skupščine.
Izvršni svet in upravni organi imajo enake dolžnosti in pravice tudi do skupščine samoupravne interesne skupnosti, kadar ta po ustavi oziroma statutu enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine občine.
190.	člen
Izvršni svet ima pravico, če to zahteva skup-• ščina, pa tudi dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, na delo občinskih upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo.
Izvršni syet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na ’ vprašanja, ki mu jih postavljajo skupščina, posamezni zbori skupščine, njena delovna telesa ter delegati v zborih skupščine.
191.	člen
Upravni organi so odgovorni skupščini za zakonito, popolno in pravočasno opravljanje nalog in zadev s svojega delovnega področja.
Upravni organi imajo pravico in dolžnost predložiti zborom skupščine v obravnavo posamezna pomembna vprašanja s svojega delovnega področja, dajati pobude in predlagati ukrepe v zvez’ z izvajanjem politike in izvrše-
vanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov kot tudi v zvezi z uresničevanjem- svoje odgovornosti za stanje na ustreznem področju.
Vprašanja in pobude iz 2. odstavka tega člena sprožijo upravni organi v zborih skupščine, ko dobijo prej mnenje ali načelno stališče izvršnega sveta.
Funkcionarji, ki vodijo upravni organ, morajo dajati pisne ali ustne odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo delegati.
2.	Razmerje med izvršnim svetopn in upravnimi organi
192.	člen
Da bi bilo zagotovljeno izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in splošnih aktov, lahko izvršni svet pri usmerjanju in usklajevanju dela upravnih organov določi smernice in načelna stališča glede načina izvajanja določene politike in drugih funkcij upravnih organov; naloži upravnim organom, da morajo v določenem roku pripraviti ali izdati predpise in storiti druge ukrepe, za katere so pooblaščeni; določi roke za posamezne naloge; določi upravnim organom smernice za sodelovanje z drugimi upravnimi organi ali drugih družbenopolitičnih skupnosti.
193.	člen
Če je upravni organ mnenja, da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu z zakonom, politiko, ki jo je sprejela skupščina, ali drugim splošnim aktom skupščine in izvršnega sveta, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče ali smernico.
Če izvršni svet vztraja pri svojem stališču, upravni organ pa meni, da v zvezi s tem ne bo mogel opraviti svojih nalog, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži.
Izvršni svet mora o tem obvestiti skupščino.
194.	člen
Izvršni svet skrbi, da so upravnim organom v okviru materialnih možnosti zagotovljena materialna sredstva in drugi pogoji za delo, ter za uporabo sodobnih metod dela in tehničnih sredstev.
3.	Medsebojna razmerja upravnih organov
195.	člen
Upravni organi v okviru svojih delovnih področij in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v zvezi z vprašanji skupnega pomena.
Za dosego tega cilja med seboj usklajujejo programe dela; izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
196.	člen
Če nastane med upravnimi organi spor o pristojnosti ali se pojavijo druga sporna vprašanja, so ti organi o tem dolžni obvestiti izvršni svet, ki odloči o sporu oziroma poda smernice za rešitev spornih vprašanj.
4.	Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
197.	člen
Izvršni svet in upravni organi izvršujejo v majah svojih pooblastil do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pravice in dolžnosti, ki jih določata ustava in zakon, zlasti glede pripravljanja samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter ustrezne pomoči nosilcem planiranja glede opravljanja pravice nadzorstva nad zakonitostjo dela teh organizacij in skupnosti, ka-
dar so za to pooblaščeni, glede predlaganja in izvajanja ukrepov za zagotovitev pogojev za čim skladnejši in stabilnejši razvoj odnosov pri pridobivanju dohodka in njegovem razporejanju, glede dajanja pobud za začasne ukrepe družbenega varstva in glede izvajanja teh ukrepov.
198.	člen
Sodelovanje izvršnega sveta in upravnih organov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi temelji na podlagi dogovorov in pridobivanju mnenj za reševanje posameznih zadev. Pri tem izvršni svet in upravni organi oblikujejo v dogovoru z njimi komisije in druga delovna telesa za pripravo posameznih odlokov in drugih splošnih aktov ter posamezpih gradiv, dajejo pobude za uresničevanje določenih pravic, dolžnosti in interesov delovnih ljudi in občanov ter organizacij in skupnosti in po potrebi vabijo njihove predstavnike na svoje seje ter na seje svojih delovnih teles.
199.	člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti zlasti v vprašanjih s področij, na katerih skupščine interesnih skupnosti v skladu z ustavo in tem statutom odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine.
200.	člen
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drugi način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe.
201.	člen
Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti organizacijam združenega dela in skupnostim, da izrazijo svoja stališča, mnenja in predloge, za katere so zainteresirane, in da sicer pripomorejo k reševanju teh vprašanj.
5.	Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev
202.	člen
Izvršni svet in upravni organi obravnavajo pobude, mnenja, pripombe in predloge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o svojih stališčih ter o storjenih ukrepih in njihovih razultatih.
V mejah svojih pravic in dolžnosti obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju ter o pojavih in tendencah, ki so jih opazili na posameznih področjih družbenega življenja, a imajo pomen za uresničevanje vloge omenjenih organizacij.
203.	člen
Z družbenimi organizacijami in društvi sodelujejo izvršni svet in upravni organi v mejah svojih pravic in dolžnosti v vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje ciljev združevanja in so pomembna za delo omenjenih organov ter za razvijanje ustreznega delovanja delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma društvih.
6.	Razmerje do občanov
204.	člen
Upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v predpisanih rokih. Obravnavati mo-
rajo vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani, in jim morajo nanje odgovoriti.
205.	člen
Upravni organi morajo organizirati delo na način in ob pogojih, da morejo občani čim laže in v čim krajšem postopku uveljaviti svoje pravice in izvrševati obveznosti.
206.	člen
Upravni organi so dolžni zagotovitrv uradnih prostorih za sprejemanje strank na vidnem mestu tehnična in druga sredstva, ki omogočajo občanom, da hitreje opravijo zadeve, kot tudi omogočiti, da občani tudi ustno sporočijo vlogo ali pritožbo oziroma predlog ustreznemu delavcu upravnega organa.
207.	člen
Upravni organi obveščajo izvršni svet in skupščino v rokih, ki jih ti določijo, o vlogah in predlogih, ki jih predložijo občani glede dela upravnih organov, o njihovi upravičenosti in storjenih ukrepih.
208.	člen
Določbe tega statuta o razmerjih upravnih organov do občanov se smiselno uporabljajo tudi za razmerja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev, ki pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah, interesih in obveznostih občanov, organizacij, skupnosti in drugih.
XI.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ V OBČINI TER OBVEŠČANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
209.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije morajo zagotoviti javnost svojega dela skladno z zakonom. Javno je delo državnih organov, organov upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, skupnostih ter društvih.
Z zakonom se določijo podatki, ki pomenijo tajnost ali pa se ne smejo objaviti.
210.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico, da so obveščeni o vseh vprašanjih, ici so pomembna za občino in njen razvoj, ter o delovanju in pomembnejših odločitvah občinske skupščine, njenih organov, organizacij združenega dela in ' drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega interesa.
211.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik skupščine in predsedniki zborov, o delu izvršnega sveta pa predsednik izvršnega sveta.
O delu upravnih organov obveščajo javnost predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
212.	člen
Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov se lahko v občini ustanovi informacijsko dokumentacijska služba ali center, ki lahko deluje samostojno ali v sestavi druge organizacije oziroma skupnosti.
213.	člen
Uresničevanje načel javnosti in obveščanja ne sme biti, v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi interesi, ki jih določa zakon.
XII.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
214.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih in drugih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in pooblastil, zato so pri svojem delu pod družbenim nadzorstvom.
215.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije.
Funkcionarji občinske skupščine in izvršnega sveta so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti in ocene njihovega dela lahko občinska skupščina oziroma izvršni svet postavi vprašanje njihove zaupnice, jih odpokliče in razreši opravljanja funkcije.
216.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, delegacije in delegati imajo pravico dajati pobudo za ugotovitev odgovornosti občinskih upravnih organov in organizacij ter strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, ugotoviti dejansko stanje in storiti vse potrebne ukrepe. O ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
217.	člen •
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne in druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XIII.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
218.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina z drugimi občinami, s Socialistično republiko Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom in drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije ip skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru pristojnosti oziroma dejavnosti.
219.	člen
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in združuje v ta namen sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena.
Za urejanje zadev skupnega pomena lahko dve ali več občin ustanovijo skupni medobčinski organ samouoravljanja ali se občine združijo v regionalne skupnosti občin.
V	medobčinskem organu samoupravljanja, v medobčinski skupnosti in v širših skupnostih občin delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo za ureditev skupnih vprašanj in za skupne nastope.
Zadeve, ki so skupnega pomena, določijo z dogovorom občin, ki ga sprejemajo občinske skupščine združenih občin po predhodni razpravi.
V	skupni medobčinski organ samoupravljanja, v skupščino skupnosti slovenskih občin
pošil j občina svoje delegate. Delegate pošiljajo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih skupnostih in skupščinah oziroma ustrezni zbor skupščine.
220.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za občino in Socialistično republiko Slovenijo.
Občinska skupščina in njeni organi dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni organi.
XIV.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE
221.	člen
Statut občine Ormož se lahko spremeni s statutarnim odlokom.
Predlog za spremembe statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor, izvršni svet, sta-tutarno-pravna komisija, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
222.	člen «
O predlogu za spremembo statuta razpravlja izvršni svet in ga s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
223.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutar-no-pravna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo. Razpravo vodi Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož.
Po končani javni razpravi poda statutarno-pravna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta. Če zanjo glasujeta dve tretjini’vseh delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
224.	člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta v skladu z njegovimi temeljnimi načeli lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot statut.
XV.	PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
225.	člen
Odlok in drugi splošni akti občinske skupščine morajo biti usklajeni s tem statutom najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve.
226.	člen
Ta statut začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Določbe člena 95 o številčni sestavi zbora združenega dela se uporabljajo po preteku mandata sedanje občinske skupščine.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4-38/74, 3-26/77, l3-26 /78, 21-199/79, 4-29/82).
Številka: 011-1/1983 Ormož, dne 8. novembra 1985
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Tone LUSKOV1Č 1. r.
201.
Po 11. členu zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42-340/73), 2. členu pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 11-554/75), 14. členu zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, št. 17/75), 25. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) ter 21. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) je skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 11. 1985 sprejela
ODLOK
o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini Ormož
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Priložnostno pripravo hrane in pijače ter prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov smejo opravljati:
—	gostinske in druge organizacije združenega dela, ki so registrirane za prodajo hrane in točenja pijač,
—	samostojni obrtniki z gostinsko dejavnostjo,
—	društva, če imajo tovrstno dejavnost določeno v pravilnikih!
2.	člen
Za občasno prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov po tem odloku se šteje:
1.	prodaja na stojnicah ali prodajnih mizah, ki niso stalna prodajna mesta;
2.	priložnostna prodaja na raznih prireditvah, proslavah in podobno.
Prodajno mesto mora biti označeno s firmo prodajalca in cenikom posameznih artiklov.
3.	člen
Organizacije, samostojni obrtniki in društva iz I. člena tega odloka (v nadaljnjem besedilu: prireditelji) lahko priložnostno opravljajo gostinske dejavnosti z dovoljenjem, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo.
Dovoljenje za občasno prodajo živil in pijač po 1. točki 2. člena se lahko izda za določen čas, dovoljenje za prodajo živil in pijač po 2. točki 2. člena odloka pa za vsak primer posebej.
Za izdajo dovoljenja mora prireditelj zaprositi najmanj osem dni pred pričetkom prodaje ter sporočiti ime odgovorne osebe.
Pred izdajo dovoljenja si mora pristojni organ za gospodarstvo pridobiti poprejšnje soglasje občinskega sanitarnega inšpektorja, kadar gre za prodajo živil živalskega Izvora pa še soglasje občinskega veterinarskega inšpektorja.
MINIMALNI TEHNIČNO POGOJI
4.	člen
Prodaja živil in pijač po tem odloku je dovoljena, če so izpolnjeni minimalni tehnični pogoji:
1.	da prostori ustrezajo minimalnim higienskim tehničnim pogojem,
2.	da ima prireditveni oziroma prodajni prostor posebni prostor za pripravo in izdajo jedil s potrebno opremo,
3.	da je osebje, ki prihaja v neposreden stik z živili, zdravniško pregledano v skladu z zakonom o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, za prodajo živil v originalni embalaži pa na klice-noštvo in ima o tem potrdilo,
4.	da je osebje, ki ravna z živili, oblečeno v čisto delovno obleko bele barve.
5.	da je za pomivanje posode in steklovine na razpolago tekoča, neoporečna voda, če te ni, se smejo uporabljati le kozarci in krožniki za enkratno uporabo,
6.	da je v bližini prireditvenega prostora higiensko urejeno, čisto in v času prireditve vzdrževano stranišče, ločeno za moške in ženske ter opremljeno s toaletnim papirjem in umivalnikom s tekočo vodo.
5.	člen
Pri priložnostni prodaji živil in točenju pijač na raznih prireditvah, proslavah in podobno morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:
1.	teren mora biti primeren za tovrstno dejavnost,
2.	prireditveni prostor mora biti opremljen z zadostnim številom posod za odpadke,
3.	po končani prireditvi mora prireditelj poskrbeti, da se celotni prireditveni prostor očir i in uredi.
KAZENSKE DOLOČBE
6.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 40.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga pravna oseba ali samostojni obr tnik z gostinsko dejavnostjo, ki prodaja živila ali pijače zunaj poslovnih prostorov, če nima dovoljenja iz 3. člena tega odloka.
Za prekršek iz 1. odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 1.000 do 15.000 dinarjev tudi odgovorna oseba pravne osebe.
7.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga pravna oseba ali samostojni obrtnik, če opravlja prodajo živil in točenje pijač v nasprotju z izdanim dovoljenjem oziroma v nasprotju s 4. in 5. členom tega odloka.
Za prekršek iz 1. odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 1.000 do 15.000 dinarjev tudi odgovorna oseba pravne osebe.
PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
8.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe občin Ormož in Ptuj.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 332-1/85 Datum: 11.8. 1985
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Tone LUSKOVIČ, 1. r.
202.
Po 16. členu zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 21. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 4/74) je skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. novembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o cenah z* geodetske storitve v občini Ormož
1.	člen
Spremeni se 3. člen odloka o cenah za geodetske storitve v občini Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 14/83) tako, da se glasi:
»Cene storitev iz 2. člena tega odloka so:
1.	Parcelacija:
1.	navezava na geodetsko
mrežo	1.875 din
2.	parcelacija
2.1.	parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela
2.2.	za vsakih nadaljnjih
0.	3.ha
2.3.	za vsako dodatno novo parcelo
2.4.	parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50%
2.	Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov:
1.	navezava na geodetsko mrežo
2.	parcelacija za obod
2.1.	za vsakih ,10 m meje oboda
2.2 za vsako novo nastalo parcelacijo
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov :
1.	navezava na geodetsko mrežo
2.	hektometer (100 m) ekspropriacije
,4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra:
1.	navezava na geodetsko mrežo
2.	določitev meje
2.1.	za grafično izmero za 2 mejni točki
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko
2.3.	za numerično izmero za 2 mejni točki
2.4.	za vsako nadaljnjo točko
2.5.	prenos meja gozdnih V parcel — cena se poveča za 50%
5.	Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku :
1.	navezava na geodetsko
mrežo	1.875 din
2.	ugotovitev meje
2.1.	za 2 mejni točki	4.950 din
2.2.	za vsako nadaljnjo
mejno točko	1.425 din
6.	Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov:
1.	do 0,5 ha	6.375	din
2.	za vsakih nadaljnjih
0.	25.ha	2.100	din
7.	Zakoličbe stavb in objektov:
1.	stanovanjska stavba ali
garaža	3.600	din
2.	industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času.
V primerih, ko ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje cene
za uro opravljenega dela:
—	za terensko geodetsko delo	750	din
—	za pisarniško geodetsko delo	675	din
—	za	risarsko geodetsko delo	350	din
—	za	figurantsko delo	350	din
Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina,. ..) in stroški figuranta po dejansko porabljenem času.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 45-3/85
Ormož, dne 8. novembra 1985
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Tone LUSKOVIČ, 1. r.
203.
Na podlagi 202. člena statutarnega sklepa o spremembah statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21/79) in Dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) je izvršni svet na svoji seji dne 31. 10. 1985 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o višini cen komunalnih storitev
1.
V 2. točki se v podtočki B spremeni cena vode tako, da glasi:
1.	Za gospodinjstvo po m3	62,— din
2.	Za negospodarstvo po m3	62,— din
3.	Za gospodarstvo po m3	85,— din
Ob ceni vode se pod 1) in 2) doda 5,— din/
m3, pod 3) 7,— din/m3 kot prispevek za sanacijo vodnih virov.
2.
Predlagana cena vode iz 1. točke spremembe odredbe se uporablja od 1. 11. 1985.
3.
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
številka: 32-2/1985 Datum: 31. 10. 1985
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan Ritonja, 1. r.
204.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevka občine Ptuj (Ur. v. občin Ormož—Ptuj 17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj, je skupščina krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj na svoji seji, dne 7. novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega planr na območju krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986-1990
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj, ki obsega naslednje ulice (naselja): — Nova vas pri Ptuju, — Ptuj: Panonska ulica 5, Peršonova ulica, Remčeva ulica, Volkmerjeva cesta, Jurančičeva ulica, ulica Borisa Kraigher-
8.400 din 2.475 din 2.100 din
1.875 din
1.725 din 2.100 din
1.875 din 12.150 din
1.875 din
6.450 din
2.100 din
3.600 din 1.425 din
ja, Ziherlova ploščad. Ulica 5. Prekomorske brigade; — Rabelčja vas: Frankovičeva ulica, Hercegova ulica, Peršonova ulica, ulica Borisa Kraigherja, Rabelčja vas. Ulica Avgusta Hlupi-ča, Arbaiterjeva ulica. Ulica 25. maja, se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj in za sofinanciranje skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986-1990.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih:
—	v prostorih Doma upokojencev Ptuj — Muretinci, Volkmerjava 10
—	v Domu krajanov krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj, Kraigherjeva 10/a
—	v prostorih SSC — Dom učencev Ptuj, Arbaiterjeva 6
—	v prostorih gostilne »Darinka«, Peršonova 50/a
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za dobo 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa:
1.	Za skupni program krajevnih skupnosti mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov po dogovorjenem programu in sicer za:
—	sofinanciranje nadhoda za pešce ob Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez železniško progo,
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z dovoznimi potmi za osebne avtomobile za avtobusno postajo,
—	sofinanciranje izgradnje pločnikov na vpadnicah mesta Ptuj,
—	sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije v KS Budina-Brstje in Turnišče,
—	sofinanciranje ureditve Mestnega kina,
—	sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih prostorov na območju mesta Ptuj,
—	adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
Krajevna skupnost Boris Ziherl Ptuj bo tako
v petih letih iz samoprispevka prispevala za skupni program 30 % zbranih sredstev ali
18.748.000,— din po cenah iz leta 1985.
2.	Za program krajevne skupnosti in to:
—	za sofinanciranje ureditve križišča CM D — Potrčeva cesta in Volkmerjeva cesta vključno s semaforizacijo križišča
—	za ureditev Volkmerjeve ceste in ostalih cest in poti v krajevni skupnosti,
—	za izgradnjo dveh športnih igrišč ob SŠC Ptuj in v Ljudskem vrtu,
—	za sofinanciranje ureditve Ljudskega vrta in zelenic,
—	za sofinanciranje ureditve prostorov za prehrano učencev Osnovne šole Franc Osojnik,
—	za soprispevek k stroškom vzdrževanja in porabi energije na javni cestni razsvetljavi,
—	za sofinanciranje ureditve javnih vodnjakov,
—	za nabavo opreme za CZ in SLO,
—	za vzdrževanje doma krajanov krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj,
—	za funkcionalne izdatke za delovanje krajevne skupnosti.
V petih letih se bo iz samoprispevka za program krajevne skupnosti zbralo 43.747.000,— din (po cenah iz leta 1985).
5.	člen
Samoprispevek v denarju znaša:
—	za zavezance, ki imajo UD iz delovnega razmerja po stopnji 1 % od neto OD oz. nadomestila.
—	za starostne, družinske in invalidske upokojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega katastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 1 “o od čistega dohodka zmanjšanega za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevke v zne: sku 2.500,— din v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v 0/o povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
—	za zavezance, ki so na začasnem delu v tujini 1.000,— din mesečno v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi SRS za statistiko.
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj.
t
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj in zaposleni krajani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj. Odločitev na referendumu bo sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštčvajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka, ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso mogli udeležiti.
9.	člen
Na podlagi osnov in stope^ določenih, v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
62.495.000,— din (v cenah iz leta 1985) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat letno.
11.	člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev oziroma zavezancev sofinanciranja posameznih objektov, ki so v programu, ne bo začel z gradnjo za katerega je bil uveden sanoprispevek, je pooblaščena skupščina krajevno skupnosti, da sredstva, ki so namenjena po programu krajevne skupnosti, preusmeri za soudeležbo pri gradnji drugega objekta, ki je naveden v programu.
O razdelitvi morebitnih presekov sredstev samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti na predlog zbora krajanov.
12.	člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga nakažejo na račun pri SDK Ptuj, št. 52400-842-041-8376 za KS Boris Ziherl Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam zaposlenih od katerih se nakazuje samoprispevek.
13.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
14.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za družbene prihodke občine Ptuj.
15.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Boris Ziherl.
Sklep o uvedbi samoprispevka na osnovi poročila volilne komisije o uspešnosti izida referenduma, sprejme skupščina krajevne skupnosti Boris Ziherl.
16.	člen
Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST BORIS ZIHERL PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985 GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA	SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI BORIS ZIHERL PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj.
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štev.: 111/85
Dne. 7. november 1985
Predsednik skupščine KS:
Franc POTOČNIK, I. r.
205.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevka občine Ptuj (Ur. v. občine Ormož-Puj 17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj, je skupščina krajevne skupnosti Bratje Reš na svoji seji, dne 13. novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referednuma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj in skupnega programa Krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986-1990.
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj, ki obsega naslednje ulice (naselja): — Kr-ževina pri Ptuju, — Ptuj: Čufarjeva ulica, Erjavčeva pot, Gajzerjeva ulica, Maistrova ulica, Reševa ulica, Volkmerjeva ulica od št. 19, — Štuki: Črtkova ulica, Pivkova ulica, Zavčeva ulica, Štuki, se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana krajevne skupnosti Bratje Reš in za sofinanciranje skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985 od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
—	v prostorih Doma krajanov Bratje Reš, Štuki 1
—	v prostorih obrtnika Gomilška, Krčevina 18
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa:
1.	Za skupni program krajevnih skupnosti mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov po dogovorjenem programu in sicer za:
—	sofinanciranje nadhoda za pešce ob Grajehi med Osojnikovo in Rogozniško cesto ter železniško p.-pgo.
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z dovoznimi potmi za osebne avtomobile za avtob-husno postajo
—	sofinanciranje izgradnje pločnikov na vpadnicah mesta Ptuj,
—	sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
—	sofinanciranje ureditve Mestnega kina
—	sofinanciranje širitve vzgojnovarstve-nih prostorov na območju mesta Ptuj
—	adaptacija prostorov Kluba mladih
Ptuj.
Krajevna skupnost Bratje ReŠ bo tako v petih letih iz samoprispevka, prispevala za skupni program 10% zbranih sredstev ali
4.994.000.	00 din (cene 1985).
2.	Za program krajevne skupnosti in to za:
—	sofinanciranje komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Krčevini pri Ptuju
—	asfaltiranje cest v Krčevini
—	izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Gajzerjevi in Pivkovi ulici
—	izgradnjo pločnika in razsvetljave v Maistrovi ulici
—	izgradnjo treh avtobusnih postajališč (cesta za Grajeno, cesta za Mestni vrh)
—	vzdrževanje krajevnih cest in poti
—	prispevek k stroškom vzdrževanja in porabi energije na javni cestni razsvetljavi
— ureditev ulične razsvetljave v Črtkovi ulici, Čufarjevi ulici, Reševi ulici, v Štukih in Krčevini
—	ureditev javnih vodnjakov
—	vzdrževanje doma krajanov in okolja
—	nabavo opreme za CZ in SLO
—	funkcionalne izdatke za delovanje krajevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za program krajevne skupnosti zbralo
28.301.000,	— din (cene 1985).
5.	člen
Samoprispevek v denarju znaša :
—	za zavezance, ki imajo OD iz delovne-
ga razmerja po stopnji 2 % od neto OD oz. nadomestila,
—	za starostne, družinske in- invalidske upokojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega katastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 2 % od čistega dohodka zmanjšanega za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevek v znesku 2.500,— din v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
—	za zavezance, ki so na začasnem delu v tujini 1.000,— din mesečno v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Bratje Reš.
7.	člen
Za oprostitev plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj in zaposleni krajani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj.
Odločitev na referendumu bo sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka, ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso mogli udeležiti.
9.	člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v
5.	členu tega sklepa bo zbranih previdoma
33.295.000.— din (cene 1985) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat letno.
11.	člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev oziroma zavezancev sofinanciranja posameznih objektov, ki so v programu ne bo za£el z gradnjo za katerega je bil uveden samoprispevek, je pooblaščen svet krajevne skupnosti, da sredstva, ki so namenjena po programu krajevne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri gradnji drugega objekta, ki je naveden v programu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti na predlog zbora krajanov.
12.	člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga nakažejo na račun pri SDK Ptuj. St 52400-842-041-8264 za KS Bratje Res Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti
seznam zaposlenih od katerih se nakazuje samoprispevek.
13.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
r‘	14. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Pravilnqst obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za družbene prihodke občine Ptuj.
15.	člen
Za postopek o' glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Bratje Reš.
Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi poročila volilne komisije p uspešnosti izida referenduma, sprejme'skupščina krajevne skupnosti Bratje Reš.
16.	člen
Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
BRATJE REŠ PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985 GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA	SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI BRATJE REŠ PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, Če se strinja z uvedbo samoprispevka oz, »PROTI«, Če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj.
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Štev.: 66/85 , Dne, 11. 11. 1985
Predsednik skupščine KS:
OTON POLIC I. r.
206.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu (Ur. I. SRS, 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevka občine Ptuj (Ur. v. občini Brstje, ic skupščina krajevne skupnosti Budinu Brstje na svoji seji, dne 12. novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Budina—Brstje in skupnega programa krajevnih
skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990.
I. člen
Za območje krajevne skupnosti Budina Brstje, ki obsega naslednje ulice (naselja: — Brstje, —Budina: Belšakova ulica. Severova ulica, Šeronova ulica, Štrafelova ulica. Budina, Hermanova ulica, Kerenčičeva ulica, Macuno-va ulica, Mladinska ulica, Satlerjeva ulica. \Vil-helmova ulica, ulica Franca Kosca. K Jez,eru. Ob Rogoznici, Ormoška cesta. Ribiška pot. se razpiše referendum o uvedbi krajevnega .samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana krajevne skupposti Budina —Brstje in za sofinanciranje skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj .za obdobje 1986-1990.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985 od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
—	v prostorih Doma krajanov Budina — Brstje, Belšakova
— V prostorih gostilne Kuhar, Ormoška 63
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje 5 let in sicer od L januarja 1986 do 31. decembra 1990.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa:
1.	Za skupni program krajevnih skupnosti mesta Ptuj, za sofinanciranje komunalnih in drugih družbenih objektov po dogovorjenem programu n sicer za:
—	sofinanciranje nadhoda za pešce ob Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez železniško progo.
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z dovoznimi potmi za osebne avtomobile za avtobusno postajo
—	sofinanciranje izgradnje pločnikov na vpadnicah mesta Ptuj,
. — sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
—	sofinanciranje ureditve Mestnega, kina
—	sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih prostorov na območju mesta Ptuj,
—	adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
Krajevna skupnost Budina—Brstje bo tako v
petih letih iz samoprispevka prispevala za skupni program 15% zbranih sredstev ali
4.505.000,00 din (cene 1985).
2.	Za program krajevne skupnosti in tp za:
—	ureditev kanalizacijskega omrežja v naselju Budina
—	modernizacijo ulic in cest po programu
—	pridobitev in ureditev zemljišča za večnamenski telesno-kultu.ni prostor
—	vzdrževanje prostorov Doma krajanov Budina—Brstje
—	prispevek k stroškom vzdrževanja in porabi energije na javni cestni razsvetljavi
—	izgradnjo javne telefonske govorilnice
—	za nabavo opreme za SLO ir. CZ
—	ureditev javnih vodnjakov
—	funkcionalne izdatke za delovanje krajevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka ža program krajevne skupnosti zbralo 25.527.000.— din (cene 1985).
5.	člen
Samoprispevek v denarju znaša:
—	za zavezance, ki imajo OD iz delovnega razmerja po stopnji 2 % od neto OD oz. nadomestila,
—	za starostne, družinske (in invalidske upokojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je v išja
od pokojnine z varstvenim dodatkom.
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega katastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji - uo od iistega dohodka zmanjšanega za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevek v znesku
2.500.— din v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko.
—	za zavezance, ki so na začasnem delu v tujini 1.000,— din mesečno v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % POVEČANJA OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Budina—Brstje.
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Budina—Brstje in zaposleni krajani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Budina—Brstje. Odločitev na referendumu bo sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka, ter se glasovanja iz upravičenih vzrokov niso mogli udeležiti.
,	9. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
30.032.000.— din (cene 1985) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka ^dgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat letno.
11.	člen ,
V primeru, da nekateri izmed investitorjev oziroma zavezancev sofinanciranja posameznih otijektov, ki šo v programu ne bo začel z gradnjo za katerega je bil uveden samoprispevek, je pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da sredstva, ki so namenjena po programu krajevne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri gradnji drugega objekta, ki je naveden \ programu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredste' samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti na predlog zbora krajanov.
12.	člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga nakažejo na račun pri SDK Ptuj, št. 52400-842-041-8329 za KS Budina-Brstje. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam zaposlenih od katerih se nakazuje samoprispevek.
13.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
14.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za družbene prihodke občine Ptuj.
15.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Budina—Brstje. Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi poročila volilne komisije o uspešnosti izida referenduma, sprejme skupščina krajevne skupnosti Budina—Brstje.
16.	člen
Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST BUDINA-BRSTJE
GLASOVNIC
ZA REFERENDUM, DNE 8. DECEMBRA 1985
GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI BUDINA-BRSTJE IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka!
17.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko krajevne skupnosti Budina—Brstje Ptuj.
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
štev.: 47/85
Dne, 12. novembra 1985
Predsednik skupščine KS:
Franc LAŠlC 1. r.
207.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevka občine Ptuj (Ur. v. občine Ormoš—Ptuj 17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti Dušan Kveder Ptuj, je skupščina krajevne skupnosti Dušan Kveder Ptuj na svoji seji, dne
6.	novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti
Dušan Kveder Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986-1990.
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Dušan Kveder, ki obsega naslednje ulice (naselja): Aškerčeva ulica (1 — 12, sode 14—16), Bezjakova ulica (1—4, sode 6—14), Cafova ulica (1—2), Cankarjeva ulica (1 — 12, sode 14—16), Cvetkov trg (1—5), Dravska ulica (1—3), Grajska ulica (1—2,4) Hrvatski trg (1—5), Jadranska ulica 1 — 18), Jenkova ulica (1—6), Krempljeva ulica (1 — 10), Med vrti (1—8, 10), Miklošičeva ulica (1—6, sode 8—10), Murkova ulica (1—7), Muršičeva ulica (1 — 16), Muzejski trg (1—3), Na gradu (1—9), Na hribu (1—2), Ob Grajeni (1 — 13, 16), Pletarska ulica (2—5), Prešernova ulica (1—38), Raičeva ulica (2—18, 14), Slovenski trg (1 — 13), Srbski trg (1—8), Tiha pot (1-5), Titov trg (lihe 1-3, 4-8, 10-12), Trg mladinskih brigad (1—4), Trg svobode (1—6), Trstenjakova ulica (1 — 14, 16), ulica Heroja Lacka (1 — 13) Vodnikova ulica (2—4), Vošnjakova ulica (1 — 13), Vrazov trg (1—2) in Zeleni-kova ulica (1—3), se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana krajevne skupnosti Dušan Kveder in za sofinanciranje skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985 od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
—	v prostorih krajevne skupnosti Dušan Kveder, Jadranska 6
—	v prostorih Kluba mladih, Miklošičeva 12
—	v prostorih Osnovne šole Olga Meglič, Prešernova 31
—	v prostorih Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, Raičeva 2
—	v prostorih Uprave za družbene prihodke občine Ptuj, Trg MDB 1
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986— do 31. decembra 1990.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa:
1.	Za skupni program krajevnih skupnosti mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov po dogovorjenem programu in to:
—	sofinanciranje nadhoda za pešce ob Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez železniško progo.
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z dovoznimi potmi za osebne avtomobile za avtobusno postajo
—	sofinanciranje izgradnje pločnikov na vpadnicah mesta Ptuj,
—	sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije v KS Budina—Brstje ih Turnišče
—	sofinanciranje ureditve Mestnega kina
—	sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih prostorov na območju mesta Ptuj
—	adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
Krajevna skupnost Dušan Kveder bo tako v
petih letih iz samoprispevka prispevala za skupni program 30% zbranih sredstev ali
11.340,000,00 din (cene 1985).
2.	Za program krajevne skupnosti in to za:
—	rekonstrukcijo ul. Heroja Lacka vključno z ureditvijo kanalizacije
—	rekonstrukcijo Trstenjakove ulice
—	rekonstrukcijo Zelenikove ulice
—	ureditev peš poti z mostičkom čez Grajeno od avtobusne postaje do Trstenjakove ulice
—	prispevek k stroškom vzdrževanja in porabi energije na javni razsvetljavi
—	funkcionalne izdatke za delovanje krajevne skupnosti
—	vzdrževanje prostorov krajevne skupnosti
—	ureditev zelenic in igrišča
—	ureditev potoka Grajena
—	nabavo opreme za potrebe SLO in DSZ
—	izboljšanje učnih pogojev učencev
V petih letih bi se iz samoprispevka za program krajevne skupnosti zbralo 39.199.000 din (po cenah iz leta 1985).
5.	člen
Samoprispevek v denarju znaša:
—	za zavezance, ki imajo OD iz delovnega razmerja po stopnji 1 % od neto OD oz. nadomestila,
—	za starostne, družinske in invalidske upokojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega katastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 1 % od čistega dohodka zmanjšanega za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevek v znesku
2.500.— din v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
—	za zavezance, ki so na začasnem delu v tujini 1.000.— din mesečno v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v% povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko.
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Dušan Kveder.
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Dušan Kveder Ptuj in zaposleni krajani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Dušan Kveder Ptuj.
Odločitev na referendumu bo sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka, ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso mogli udeležiti.
9.	člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
37.800.000.— din (cene 1985) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat letno.
11.	člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev oziroma zavezancev sofinanciranja posameznih objektov, ki so v programu ne bo začel z gradnjo za katerega je bil uveden samoprispevek, je pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da sredstva, ki so namenjena po programu krajevne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri gradnji drugega objekta, ki je naveden v programu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti na predlog zbora krajanov.
12.	člen
Samoprispevek obračunavajo in dovajajo TOZD in druge ozd ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga nakažejo na račun pri SDK Ptuj, št. 52400-842-041-8313 za KS Dušan Kveder Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam zaposlenih od katerih se nakazuje samoprispevek.
13.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
14.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za družbene prihodke občine Ptuj.
15.	člen
Za postopek, o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Dušan Dvfder.
Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi poročila volilne komisije o uspešnosti izida referenduma, sprejme skupščina krajevne skupnosti Dušan Kveder.
16.	člen
Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST DUŠAN KVEDER PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985 GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI DUŠAN KVEDER PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo i samoprispevka.
17.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko krajevne skupnosti Dušan Kveder Ptuj.
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Štev.: 140/35 Dne, 6. 11. 1985
Predsednik skupščine KS:
Ciril Šatej 1. r.
208.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevka občine Ptuj (Ur. v. občin Ormož-Ptuj 17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj, je skupščina krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj na svoji seji, dne
7.	novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Franc Osojnik, Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986-1990
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj, ki obsega naslednje ulice (naselja): Nova vas pri Ptuju : Langusova ulica, Meglova pot, Osterčeva ulica. Ul. Anice Kavčevič, Ul. Lackove čete, Vodova ul., Bevkova ulica. Ul. Stanka Brenčiča, Ptuj: Bevkova ul. Flegeričeva ul. Kajuhova ul. Kariževa ul., Krambergerjeva pot, Levstikova pot, Ljudski vrt, Natašina pot, Potrčeva cesta, Švajgerjeva ulica, Trubarjeva ulica, Zoisova pot, Zgečeva ulica, Župančičeva ulica. Obrtniška ulica, se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj in za sofinanciranje skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985 ob 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
—	v prostorih Osnovne šole Franc Osojnik Ptuj
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa: in sicer za:
L Za skupni program krajevnih skupnosti mesta Ptuj. Za sofinanciranje izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov po dogovorjenem programu in to:
—	sofinanciranje nadhoda-podhoda za pešce ob Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez železniško progo,
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z dovoznimi potmi za osebne avtomobile za avtobusno postajo
—	sofinanciranje izgradnje pločnikov na vpadnicah mesta Ptuj,
—	sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
—	sofinanciranje ureditve Mestnega kina,
—	sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih prostorov na območju mesta Ptuj,
—	adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
Krajevna skupnost Franc Osojnik Ptuj bo tako V petih letih iz samoprispevka prispevala za skupni program 30 % zbranih sredstev ali
9.827,00.— din (po penah iz leta 1985)
2. Za program krajevne skupnosti in to:
—	za obnovo ulic, cest in poti po programu
—	za sofinanciranje ureditve prostorov za prehrano učencev Osnovne šole Franc Osojnik
—	za prispevek k stroškom vzdrževanja in porabi energije na javni cestni razsvetljavi
—	za sofinanciranje izgradnje transformatorske postaje
—	za ureditev Ljudskega vrta
—	za ureditev javnih vodnjakov
—	za nabavo opreme za CZ in SLO
—	za funkcionalne izdatke KS
V	petih letih bi se iz samoprispevka za program krajevne skupnosti zbralo 22.930.000.— din (po cenah iz leta 1985)
5.	člen
Samoprispevek v denarju znaša:
—	za zavezance, ki imajo OD iz delovnega razmerja po stopnji 1 % od neto OD oz. nadomestila,
—	za starostne, družinske in invalidske upokojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega katastrskega dohodka.
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 1 % od čistega dohodka zmanjšanega za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevek v znesku 2.500.— din v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi' Zavod SRS za statistiko,
—	za zavezance, ki so na začasnem delu v tujini 1.000.— din mesečno' v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS Za statistiko.
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj.
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v. volilni imenik krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj in zaposleni krajani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Franc Osojnik, Ptuj. Odločitev na referendumu so sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka, ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso mogli udeležiti.
9.	člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
32.757.000,— din (cene 1985) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat letno.
11.	člen
V	primeru, da kateri izmed investitorjev oziroma zavezancev sofinanciranja posameznih objektov, ki so v programu ne bo začel z gradnjo za katerega je bil uveden samoprispevek, je pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da sredstva, ki so namenjena po programu krajevne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri gradnji drugega objekta, ki je naveden v programu krajevne skupnosti. O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti na predlog zbora krajanov.
12.	člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti.
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter nakažejo na račun pri SDK Ptuj, št. 52400-842-041-8308 za KS Franc Osojnik Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam zaposlenih od katerih se nakazuje samoprispevek.
13.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
14.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK Ptuj in Davčna inšpekcijska siužba Uprave za družbene prihodke občine Ptuj.
15.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Franc Osojnik.
Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi poročila volilne komisije o uspešnosti izida referenduma, sprejme skupščina krajevne skupnosti Franc Osojnik.
16.	člen
Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo;
*
KRAJEVNA SKUPNOST FRANC OSOJNIK PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985 GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI FRANC OSOJNIK PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj.
Ì8. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Štev. 84/85 Dne, 7. 11. 1985
Predsednik skupščine KS:
Janez DREVENŠEK 1. r.
209.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu (ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevka občine Ptuj (Ur. v. občin Ormož—Ptuj
17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj, je skupščina krajevne skupnosti Ivan Spolenak na svoji seji, dne 8. novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986-1990.
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Ivan Spolenak, Ptuj, ki obsega naslednje ulice (naselja): Ptuj: Abramičeva ulica, Čopova ulica, Haupt-maničeva ulica, K Mitreju, Linhartova ulica, Mariborska cesta, Meškova ulica. Mlinska cesta, Na Obrežju, Ob Dravi, Ob Studenčnici, Ob železnici, Poljska cesta, Prežihova ulica, Rimska ulica, Rogaška cesta, Seliškarjeva ulica, Spolenjakova ulica, Trajanova ulica, Trdinova ulica, Vespazionova ulica. Zadružni trg. Zagrebška cesta, Čehova ulica, Lazarjeva ulica, Aleja Bratstva in enotnosti, Tavčarjeva ulica, Kersnikova ulica, Slekovčeva ulica, Hreni-čeva ulica, Finžgarjeva ulica, — Spodnja Hajdina: Gubčeva ulica, Koresova ulica, Mežano-va ulica, Bergerjeva ulica, Povodnova ulica. Rimska ulica, se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana krajevne skupnosti Ivan spolenak in za sofinanciranje skupnega programa krajevne skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985 od 7.00 do r5.00 ure na glasovnih mestih:
—	v prostorih Doma krajanov — Breg, Zadružni trg 12
—	v prostorih vrtca pri Roku, Rogaška 19
—	v prostorih osnovne šole Ivan Spolenak, Rogaška 6
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do 31.decembra 1990.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa:
1.	Za skupni program krajevnih skupnosti mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov po dogovorjenem programu in sicer za:
—	sofinanciranje nadhoda za pešce ob Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto ter železniško progo.
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z dovoznimi potmi za osebne avtomobile za avtobusno postajo
—	sofinanciranje izgradnje pločnikov na vpadnicah mesta Ptuj
—	sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
—	sofinanciranje ureditve Mestnega kina
—	sofinanciranje širitve vzgojnovarstvenih prostorov na območjtimesta Ptuj
—	adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
Krajevna skupnost Ivan Spolenak bo tako v
petih letih iz sanloprispevka prispevala za skupni program 15 % zbranih sredstev ali
6.918.000,00 din (cena 1985).
2.	Za program krajevne skupnosti in to za:
—	izgradnjo kanalizacijskega omrežja Na Obrežju
—	sofinanciranje izgradnje prizidka k šoli Ivan Spolenak
—	izgradnja pločnikov na Mariborski cesti in Rogaški cesti
—	sofinanciranje izgradnje transformatorske postaje (Na obrežju)
—	ureditev pokopališča Hajdina
—	komunalno ureditev zemljišča za trgovino (Mariborska cesta)
—	vzdrževanje prostorov Doma krajanov — •
Breg
—	nabavo opreme za potrebe SLO in CZ
—	ureditev javnih vodnjakov
—	prispevek k stroškom vzdrževanja in porabi energije na javni razsvetljavi
—	funkcionalne izdatke za delovanje krajevne skupnosti
5.	člen
Samoprispevek v denarju znaša:
—	za zavezance, ki imajo OD iz delovnega razmerja po stopnji 2 % od neto OD oz. nadomestila,
—	za starostne, družinske in invalidske upokojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega katastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 2 % od čistega dohodka zmanjšanega za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, plačujejo samoprispevek v znesku
2.500.— din v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
—	za zavezance, ki so na začasnem delu v tujini 1.000.— din mesečno-v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistilo.
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Ivan Spolenak.
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj in zaposleni krajani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj. Odločitev na referendumu bo sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka, ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso mogli udeležiti.
9.	člen
Na podlagi osnov in stppenj določenih v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
46.117.000.— din (cene 1985) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat letno.
11.	člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev oziroma zavezancev sofinanciranja posameznih objektov, ki so v programu ne bo začel z gradnjo za katerega je bil uveden samoprispevek, je pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da sredstva, ki so namenjena po programu krajevne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri gradnji drugega objekta, ki je naveden v programu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti na predlog zbora krajanov.
-	12. člen
Samoprispevek obračunavajo in dovajajo TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga nakažejo na račun pri SDK Ptuj, št. 52400—842—041—8290 za KS Ivan Spolenak Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam zaposlenih od katerih se nakazuje samoprispevek.
13.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
14.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Skupščine občine Ptuj.
15.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Ivan Spolenak. Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi poročila volilne komisije o uspešnosti izida referenduma, sprejme skupščina krajevne skupnosti Ivan Spolenak.
16.	člen
Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST IVAN SPOLENAK PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985 GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI IVAN SPOLENAK PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986 -1990. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, .če se strinja z uvedbo samoprispevka oi. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko krajevne skupnosti Ivan Spolenak Ptuj.
t
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Štev.: 85/85 Dne, 8. 11. 1985
Predsednik skupščine KS: Drago Klobučar 1. r.
210.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in Družbenega dogovora o osnovah in višini samopri-„ spevka občine Ptuj (Ur. v. občine Ormož Ptuj 17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj, je skupščina krajevne skupnosti Jože Potrč na svoji seji, dne 29. oktobra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana in območju krajevne skupnosti Jože Potrč, Ptuj, in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986-199«
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Jože Potrč. Ptuj, ki obsega naslednje ulice (naselja): Ciril Metodov drevored, Gregorčičev drevored. Groharjeva pot, Kvedrova ulica, Osojnikova cesta, Pa'nonska ulica (del I — 4), Potrčeva cesta (del 1 — 29 in od 2 — 50), se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana krajevne skupnosti Jože Potrč in za sofinanciranje skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986-1990.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985 od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
—	v domu krajanov krajevne skupnosti Jože Potrč, Potrčeva 34
—	v prostorih Gradbenega podjetja Drava Ptuj, Osojnikova c. 9
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa:
1.	Za skupni program krajevnih skupnosti mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov po dogovorjenem programu in sicer za:
—	sofinanciranje nadhoda za pešce ob Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto ter železniško progo,
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z dovoznimi potmi za osebne avtomobile za avtobusno postajo
—	sofinanciranje izgradnje pločnikov na vpadnicah mesta Ptuj,
—	sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
— Sofinanciranje ureditve Mestnega kina,
—	adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj.
—	sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih prostorov na območju mesta Ptuj
Krajevna skupnost Jože Potrč bo tako v petih letih iz samoprispevka prispevala za skupni program 30 % zbranih sredstev ali
10.666.000,— din (cene 1985.)
2.	Za program krajevne skupnosti in to:
—	za sofinanciranje ureditve križišča CM D — Potrčeva cesta in Volkmerjeva cesta vključno z semaforizacijo križišča
—	za ureditev pločnikov in cest na območju krajevne skupnsoti
—	za prispevek k stroškom vzdrževanja in porabi energije na javni cestni razsvetlajvi
—	za sofinanciranje ureditve peš poti z mostičkom čez Grajeno od Avtobusne postaje do Lekarne
—	za dokončanje in vzdrževanje doma krajanov krajevne skupnosti Jože Potrč
—	za ureditev in vzdrževanje otroških in športnih igrišč ter zelenic
za sofinanciranje ureditve potoka Grajena
—	za izboljšanje učnih pogojev učencev
—- za ureditev javnih vodnjakov
—	za nabavo opreme za CZ in SLO
—	za funkcionalne izdatke za delovanje krajevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za program krajevne skupnosti zbralo 24.886.000.— din'(cene 1985).
5.	člen
Samoprispevek v denarju znaša:
—	za zavezance, ki imajo OD iz delovnega razmerja po stopnji 1,0% od neto OD oz. nadomestila,
—	ža starostne, družinske in invalidske upokojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 50 % od letnega katastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji I % od čistega dohodka zmanjšanega za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevek v znesku
2.500.— din v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek, zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS Za statistiko,
—	za zavezance, ki so na začasnem delu v tujini 1.000.— din mesečno v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS Za statistiko.
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti.
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj in zaposleni krajani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj. Odločitev na referendumu bo sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka, ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso mogli udeležiti.
9.	člen
Na podlagi Osnov in stopenj določenih v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
35.552.000.— din (cene 1985) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat letno.
11.	člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev oziroma zavezancev sofinanciranja posameznih objektov, ki so v programu ne bo začel z gradnjo za katerega je bil uveden samoprispevek, je pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, preusnieri za soudeležbo pri gradnji drugega objekta, ki je naveden v programu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti na predlog zbora krajanov.
12.	člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajc TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga nakažejo na račun pri SDK Ptuj, štev 52400-842-041-8259. Za KS Jože Potrč Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam zaposleni od katerih se nakazuje samoprispevek.
13.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
14.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal po predpisih Za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za družbene prihodke občine Ptuj.
15.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upro-rabljajo določbe Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine. Postopek vodi iz izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Jože Potrč.
Sklep o uvedbi samoprispevka na osnovi poročila volilne komisije o uspešnosti izida referenduma, sprejme skupščina krajevne skupnosti Jože Potrč.
16.	člen
Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST JOŽE POTRČ PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985 GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI JOŽE POTRČ PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. »PROTI«, če se ne'strinja z uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko Krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj.
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ormož in Ptuj.
Štev. 95/85 Dne, 29. 10. 1985
Predsednik skupščine KS: Klemenčič Franc l.T.
211.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, štev. 35/85) in Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevka občine Ptuj (Ur. v. občin Ormož—Ptuj 17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti Spuhlja na svoji seji, dne 6. novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Spuhlja in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Spuhlja, ki obsega naslednje ulice (naselja): Spuhlja (1 — 144), se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana krajevne skupnosti Spuhlja in za sofinanciranje skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985 od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
—	v Gasilskem domun Spuhlja
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa:
1.	Za skupni program krajevnih skupnosti mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov po dogovorjenem programu in sicer za:
—	sofinanciranje nadhoda za pešce ob Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto ter železniško progo,
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z dovoznimi potmi za osebne avtomobile za avtobusno postajo,
—	sofinanciranje izgradnje pločnikov na vpadnicah mesta Ptuj,
—	sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije na območju čistilne naprave Ptuj,
—	sofinanciranje ureditve Mestnega kina.
—	adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
—	sofinanciranje širitve vzgojno-varstvenih prostorov na območju mesta Ptuj
Krajevna skupnost Spuhlja bo tako v petih letih iz samoprispevka prispevala za skupni program 15 % zbranih sredstev, računajoč od prispevne stopnje 1 % ali 1.666.000,00 din (cene 1985).
2.	Za program krajevne skupnosti in to:
—	za odvodnjavanje meteornih voda na področju KS Spuhlja
—	za vzdrževanje cest in poti,
—	za priključek krajevnega vodovoda na glavni transportni vod
—	za ureditev hidrantov za požarno varnost
—	za vzdrževanje Gasilskega doma in prostorov krajevne skupnosti
—	za nakup zemljišča za ureditev športnega igrišča
—	za prispevek k stroškom vzdrževanja in porabi energije na javni cestni razsvetljavi.
—	za ureditev javnih vodnjakov
—	za nabavo opreme za CZ in SLO
—	za funkcionalne izdatke za delovanje krajevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za program krajevne skupnosti zbralo 13.147.000,00 din
5.	člen
Samoprispevek v denarju znaša:
—	za zavezance, ki imajo OD iz delovnega razmerja po stopnji 1,5 % od neto OD oz. nadomestila,
—	za starostne, družinske in invalidske upokojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega katastrskega dohodka,
I — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 1,5% od čistega dohodka zmanjšanega za davek. Zavezanci, ki pladlijejo davek v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevek v znesku 2.500 din v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS Za statistiko,
—	za zavezance, ki so na začasnem delu v tujini 1.000 din mesečno v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Slovenije, ki ga objavi Zavod SRS Za statistiko.
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Spuhlja.
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Spuhlja in zaposleni krajani,ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Spuhlja. Odločitev na referendumu bo sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajandv, ki imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začajs-nem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka, ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso mogli udeležiti.
9.	člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma 14.813.000 din (cene 1985) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10: člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat letno.
11.	člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev oziroma zavezancev sofinanciranja posameznih objektov, ki so v programu, ne bo začel z gradnjo za katerega je bil uveden samoprispevek, je pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da sredstva, ki so namenjena po programu krajevne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri gradnji drugega objekta, ki je naveden v programu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti na predlog zbora krajanov.
12.	člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskeg ain invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu OD, nadomestil in pokojnine, ter ga nakažejo na račun pri SDK Ptuj, štev.:
52400-842-041-8285 za KS Spuhlja. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam zaposlenih od katerih se nakazuje samoprispevek.
13.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
14.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za družbene prihodke občine Ptuj.
15..	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Spuhlja.
Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi poročila volilne komisije o uspešnosti izida referenduma, sprejme skupščina krajevne skupnosti Spuhlja.
16.	člen
Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST SPUHLJA
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985 GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBI SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI SPUHLJA IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko krajevne skupnosti Spuhlja.
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož in Ptuj.
Štev.: 43/85
Dne, 6. november 1985
Predsednik skupščine KS:
Jože Cvetko, I. r.
212.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. L SRS, pt. 35/85) in Druž-
benega dogovora o osnovah in višini samoprispevka občine Ptuj (Ur. v. občin Ormož—Ptuj L7/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj je skupščina krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj na svoji seji, dne 13. novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za'sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986-1990.
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Tone Žnidarič, Ptuj ki obsega naslednje ulice (naselja); --Ptuj: Arnuševa ulica, Cučkova ulica, Kogejeva pot, Na tratah, Nova cesta, Ormoška cesta, Rajšpova ulica, Rogozniška cesta, Špindlerjeva ulica, Vegova ulica, Vrtnarska pot, Žnidaričevo nabrežje, — Rogoznica: Dornavska cesta. Stoj-kova ulica, se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj in za sofinanciranje skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985 od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
—	v prostorih KS Tone Žnidarič Ptuj, Cučkova ul.
-	v prostorih KK Ptuj, TOZD JELKA, Rogozniška 26
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje 5 let in sicer'od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa:
1.	Za skupni program krajevnih skupnosti mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov po dogovorjenem programu in sicer za:
—	sofinanciranje nadhoda za pešce ob Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto ter železniško progo
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z dovoznimi potmi za osebne avtomobile za avtobusno postajo
—	sofinanciranje izgVadnje pločnikov na vpadnicah mesta Ptuj,
—	sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
—	sofinanciranje ureditve Mestnega kina
—	sofinanciranje širitve vzgojno-varstyenih prostorov na območju mesta Ptuj
—	adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
Krajevna skupnost Tone Žnidarič bo tako v
petih letih iz samoprispevka prispevala za skupni program 30% zbranih sredstev ali
2.991.000,00 din (cena 1985).
2.	Za skupni program krajevne skupnosti in to za:
—	ureditev Rogozniške ceste in drugih ulic in cest v KS
—	ureditev kanalizacijskega omrežja med potokom Grajena in Cučicovo ulico
—	prispevek k stroškom vzdrževanja in porabi energije na javni razsvetljavi
—	nabavo opreme za potrebe CZ in SLO
—	ureditev javnih vodnjakov
—	ureditev otoka Grajena
—	vzdrževanje prostorov krajevne skupnosti Tone Žnidarič
—	funkcionalne izdatke za delovanje krajevne skupnosti
)
V petih letih bi se iz samoprispevka za program krajevne skupnosti zbralo 6.979.000,— din (cene 1985).
5.	člen
Samoprispevek v denarju znaša
—	za zavezance, ki imajo OD iz delovnega razmerja po stopnji 1% od neto OD oz. nadomestila.
—	za starostne, družinske in invalidske upokojence po stopnji 1% od pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5% od letnega katastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stopnji 1% od čistega dohodka zmanjšanega za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevek v znesku
2.500.— din v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
—	za zavezance, ki so na začasnem delu v tujini 1.000.— din mesečno v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko.
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj.
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Tone Žnidarič Pfuj in zaposleni krajani, ki niso' vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj. Odločitev na referendumu bo sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasovanja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka, ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso mogli udeležiti.
9.	člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma 9.970.000Ì— din (cena 1985) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa.
10.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat letno.
11.	člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev oziroma zavezancev sofinanciranja posameznih objektov, ki so v programu ne bo začel z gradnjo za katerega je bil uveden samoprispevek, je pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da sredsta, ki so namenjena po programu krajevne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri gradnji drugega objekta, ki je naveden v programu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti na predlog zbora krajanov.
12.	člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti.
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga nakažejo na račun pri SDK Ptuj, št. 52400-842-041-8355 za KS Tone Žnidarič Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam zaposlenih od katerih se nakazuje samoprispevek.
13.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
14.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri odplačevanju kontrolira SDK Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za družbene prihodke občine Ptuj.
15.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj. Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi poročila volilne komisije o uspešnosti izida referenduma, sprejme skupščina krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj.
16: člen
Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST TONE ŽNIDARIČ PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985 GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI TONE ŽNIDARIČ PTUJ IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986—1990.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
17. člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko krajevne skupnosti Tone Žnidarič Ptuj.
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Štev.: 50/85 Dne, 13. 11. 1985
Predsednik skupščine KS: Marjan CUCEK 1. r.
213.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu (Ur. I. SRS, 23/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. L SRS, št. 35/85) in Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevka občine Ptuj (Ur. L občin Ormož—Ptuj 17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti Turnišče, je skupščina krajevne skupnosti Turnišče na svoji seji, dne II. novembra 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne skupnosti Turnišče in skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Turnišče, ki obsega naslednje ulice (naselja): — Ptuj: Dra-ženska cesta. Golobova ulica, Gromova ulica, Ilčeva ulica, Jezova ulica, Majdina pot. Mejna cesta, Mestni log, Na postajo, Ob Dravi, Sagadinova ulica, Selška cesta. Sodnice, Suha ve-ja.Toplakova ulica, Tumiška ulica, Ulica Haloškega voda, Ulica Pohorskega bataljona. Ulica prvega maja, ulica Šerčerjeve brigade. Ulica Žetalskega Jožeta, Zagrebška cesta, Zidanškova ulica. Ulica 14. divizije, Žunkovičeva ulica, — Spodnja Hajdina, Draženska cesta, se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana krajevne skupnosti Turnišče in za sofinanciranje skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986-1990.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1985 od 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
— v domu krajanov krajevne skupnosti Turnišče
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje 5 let in sicer od L januarja 1986 do 31. decembra 1990.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa:
L Za skupni program krajevnih skupnosti mesta Ptuj, za sofinanciranje izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov po dogovorjenem programu in sicer za:
sofinanciranje nadhoda za pešce ob Grajeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto ter železniško progo
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z dovoznimi potmi za osebne avtomobile za avtobusno postajo
—	sofinanciranje izgradnje pločnikov na vpadnicah mesta Ptuj,
—	sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije v KS Budina—Brstje in Turnišče
—	sofinanciranje ureditve Mestnega kina
—	sofinanciranje širitve vzgojno-varstve-nih prostorov na območju mesta Ptuj
—	adaptacijo prostorov Kluba mladih
Ptuj.
Krajevna skupnost Turnišče bo tako v petih letih iz samoprispevka prispevala za skupni program 30% zbranih sredstev računajoč od prispevne stopnje 1 % ali 6.401.000,00 din (cene 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to za:
—	izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naselju
—	ureditev ulic, cest in poti
—	sofinanciranje izgradnje prizidka k OŠ Ivan Spolenak
—	ureditev igrišča in parka
—	ureditev javnih vodnjakov
—	prispevek k stroškom vzdrževanja in porabi energije na javni razsvetljavi
—	vzdrževanje prostorov doma krajanov Turnišče
—	nabavo opreme za potrebe SLO in CZ
—	funkcionalne izdatke za delovanje krajevne skupnosti
—	sofinanciranje transformatorske postaje
V petih letih bi se iz samoprispevka za program krajevne skupnosti zbralo
22.051.000,- din (cene 1985).
5.	člen
Samoprispevek v denarju znaša:
—	za zavezance, ki imajo OD iz delovnega razmerja po stopnji 1,5 % od neto OD oz. nadomestila,
—	za starostne, družinske in invalidske upokojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom.
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega katastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po s topnji 1,5% od čistega dohodka zmanjšanega za davek. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, plačajo samoprispevek v znesku 2.500,- din v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
—	za zavezance,- ki so na začasnem delu v tujini 1.000,- din mesečno v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v % povečanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko.
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Turnišče.
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Turnišče in zaposleni krajani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Turnišče. Odločitev na referendumu bo sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasova-nja.
Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začasi.em delu v tujini ali na odlsuženju vojaškega roka, ter se glasovanja iz opravičenih vzrokov niso. mogli udeležiti.
9.	člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
28.452.000,- din (cene 1985) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa
10.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat letno.
11.	člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev oziroma zavezancev sofinanciranja posameznih objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je Skupščina pooblastila krajevne skupnosti, da sredstva, ki so namenjena po programu krajevne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri gradnji drugega objekta, ki je naveden v programu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti na predlog zbora krajanov.
12.	člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na račun pri SDK Ptuj štev. 52400-842-041-8334 za KS Turnišče Ptuj. Ob vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti seznam zaposlenih odkaterih se nakazuje samoprispevek.
13.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnoštjo, ter z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti uprava za družbene prihodke' občine Ptuj.
14.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja- samoprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za družbene prihodke občine Ptuj
15.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Turnišče.
Sklep o uvedbi samoprispevka na osnovi poročila vojilne komisije o uspešnosti izida referenduma, sprejme skupščina krajevne skupnosti Turnišče.
16.	člen
Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST TURNIŠČE PTUJ
GLASOVNICA
za referendum, dne 8. decembra 1985 GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI TURNIŠČE IN SKUPNEGA PROGRAMA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ZA OBDOBJE 1986 — 199C-.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko krajevne skupnosti Turnišče FHuj.
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Štev.: 70/85
Dne, 11. november 1985
Predsednik skupščine KS: Jakob KNEZ 1. r.
214.
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti pbčine Phuj za obdobje 1981 — 1985; 8. in 11. točke 14. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS št. 8/82) 43. in 44. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) je skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj na seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 11. 11. 1985 sprejela naslednja
MERILA IN KRITERIJE o povračilih za nove priključitve in za povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje
1. člen
Merila in kriteriji za določitev višine povračila, ki ga plača investitor-uporabnik za priključek na vodovodno in kanalizacijsko omrežje veljajo za priključitve objektov na obstoječe ali novoizgrajeno omrežje (v nadaljnem besedilu: merila in kriteriji) vodovoda in kanalizacije v upravljanju KGP — TOZD Vodovod in kanalizacija Ptuj.
2. člen
Povračilo po merilih in kriterijih so dolžni plačati investitorji-uporabniki družbenega in zasebnega sektorja za priključek svojih objektov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Ce investitorji-uporabniki povečujejo objekt in s tem kapaciteto priključka plačajo le razliko povračila med novo in staro kapaciteto priključka.
3.	člen
Povračila so namenjena za gradnjo virov, primarnih in sekundarnih naprav za oskrbo z vodo in odvajanje odpadnih in padavinskih voda. Povračila so nepovratna in so dohodek Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj, krajevne skupnosti in drugega investitorja družbenega sektorja po ključu sovlaganja v investicijo, če ni drugače dogovorjeno.
4.	člen
Investitor-uporabnik je oproščen plačila povračila:
—	če je financiral ali sofinanciral sorazmerni delež pri izgradnji primarnega in sekundarnega omrežja vodovoda ali kanalizacije,
—	če je plačal povračilo do uveljavitve teh meril in kriterijev po tedaj veljavnih določilih.
Vsi, ki imajo pravico do oprostitve plačila povračila, morajo pravico oprostitve dokazati z ustrezno listino.
5. 41en
Povračilo za priključitev na omrežje vodovoda znaša:
Priključek o v colah	.		presek cevi (F — v cm1)	razmerja presekov	povračilo (v din)
3/4"		3,14	1,00	78.030
1"		4,91	1,55	120.947
5/ 4"		8,04	2,56	199.757
6 4"		12,56	4,00	312.120
2”		19,63	6,25	487.688
2.5"		38,47	12,25	955.868
3"		50,24	16,00	1.248.480
4"		78,50	25,00	1.950.750
V povračilu za priključitev na vodovodno omrežje ni obračunana požarna voda oziroma požarni vodovodni priključek.
6.	člen
Povračilo za priključitev na kanalno omrežje znaša:
aj za priključek v zasebnem sektorju 138.545,— din
b) za priključek v družbenem sektorju 645 din/E, oziroma najmanj toliko kot znaša povračilo za priključek v zasebnem sektorju.
7.	člen
Povračilo' odmerja strokovna služba upra-vljalca vodovodnega in kanalizacijskega omrežja KGP TOZD Vodovod in kanalizacija na osnovi:
—	teh meril in kriterijev,
—	soglasja o lokaciji objekta, ki se priključuje na omrežje,
—	podatkov investitorja o potrebni kapaciteti priključka.
8.	člen
Upravljalec vodovodnega in kanalskega omrežja ter uporabnik — ihvestitor skleneta
pred izdajo soglasja k gradnji in priključitvi pogodbo o priključitvi in plačilu povračila.
9.	člen
Priključek na vodovodno in kanalsko omrežje izvetft KGP-TOZD Nizke gradnje in hidro-gradnje na osnovi plačanega povračila in dejanskih stroškov priključka (delo -I- material).
10.	člen
Investitorji-uporabniki lahko sofinancirajo izgradnjo primarne ali sekundarne vodovodne oz. kanalske mreže, vendar mora biti njihov delež najmanj tak, kot bi*znašal po teh merilih in kriterijih.
11.	člen
Investitorji-uporabniki, ki se naknadno priključijo na vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje, ki so ga financirali ali sofinancirali občani, morajo plačati povračilo v višini, kot so ga plačali posamezni investitorji-uporabni-
ki, revaloriziranega za faktor povečanja stroškov, ki bi nastali v času od dejanske gradnje do dneva plačila povračila in izvedbe priključka. Osnova za določitev faktorja revalorizacije so »indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev — ostala nizka gradnja«, ki jih izdaja Splošno združenje gradbeništvo inlGM Slovenije.
12.	člen
Na osnovi »indeksov za obračun razlik v ceni gradbenih storitev — ostala nizka gradnja« se revalorizirajo vrednosti iž 5 in 6. člena. Porast cen spremlja in ugotavlja odbor za individualne komunalne dejavnosti pri Samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj vsake tri mesece in s sklepom o novih cenah seznanja skupščino Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj in upravljalca vodovodnega in kanalskega omrežja.
13.	člen
Z dnem, ko začnejo veljati ta merila in kriteriji, prenehata veljati sklepa skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj z dne 8/12-1983 o ceni prispevka za razširjeno reprodukcijo ob priključku na obstoječe vodovodno in kanalsko omrežje.
14.	člen
Merila in kriteriji začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradne vestniku občin Ormož in Ptuj.
V Ptuju 11. novembra 1985
Predsednik skupščine
Samoupravne komunalne skupnosti občine
* Ptuj
Žagar Anton 1. r.