850, štev. V Ljubljani, sreda dne 29. aprila 1914. Leto III, Posamezna štev. »Dneva* stane 6 vin.; ravne toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. »DAN" izhaja' vsaki dan zjntraj; tudi ob nedeljafc in praznikih. Vsalto nedeljo ima humoristično pri-Jogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike jtane Dan" » prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1’50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5-50 K, mesečno 1'flO K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvn. ::: Telefon številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“ Posamezna stev. »Dneva* stane 6 vin.; rarao toliko posamezna številka »Bodeče Nele*. i i:: Uredništvo In upravuištvo: st Učiteljska Tiskarna,.Frančiškanska nlica št. 6 Dopisi se pošiljajp uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-Z: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s u: Odgovorni urednik Radivoj Korene. n: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .z Rucfeča knjiga. Geslo: Unda non fert, sed fertur! (Val nc nosi sam, ampak (nevidna) sila ga zanaša!) Kaj ie to: »rtideča knjiga?« — Pri diplomatih — ministrih zunanjih del — je navada, da javljajo zastopnikom (delegatom) ljudstva in narodov, kadar se ti sestanejo na posvetovanja, zahtevana ali sploh potrebna pojasnila o zunanjem položaju do-tične države v obliki knjige z več ali manj obširnimi tiskanimi publikacijami. Ta knjiga je vezana v raznobarvne (bele, rumene, zeleno-ru-deče itd.) platnice. — Taki knjigi sta izdali pred kratkim: Rusija: rumeno, in Romunija: zeleno o splošnem položaju na Balkanu v zadnjih, svetovno pomembnih letih! Na splošno zahtevo avstro-ogr-skih delegatov Iz leta 19t3. se je naš minister zunanjih del grof Berchtold odločil, da poda potrebna pojasnila letošnjim delegatom v Budimpešti v podobi »rudeče knjige«. Ta knjiga bode z ozirom na njeno historično pomembno vsebino nekaka izpopolnitev rusko-rumenskih diplomatičnih obvestil: kajti vse te tri zbirke znamenitih aktov dajo skupaj nekako pravo in natančno podobo onih različno delujočih sil in inoči, ki so delovale skozi cel čas balkanske krize! Kar nas posebno zanima, je dejstvo, da prinaša tn »knjiga« prvo službeno pojasnilo onih kritičnih časov, v ko-jih je bil evropski mir večkrat do skrajnosti v veliki nevarnosti!! Prava balkanska kriza se ]e začela, ko Je mladoturška stranka odstavil starokopitnega absolutista Ab-dul-Hamlda ter proklamlraia ustavno življenje v razpadajoči Turčiji —; nujna posledica temu Je bila z 8. oktobrom 1908. leta proglašena pri-klopitev zasedenih dežel, Bosne- Herces-ovlne Avstro-ogrski monarhiji! S tem časom se je začel pravi ples; angleški kralj Eduard VII. je hotel Avstro-ogrsko nekako popolnoma obkrožiti in — izolirati Seveda se je vse to zgodilo šc pod grofom Aehrentlialom — in grof Berchtold njegov naslednik, ne bode posegel tako daleč nazaj, ampak bode začel s časom, ko se je razglasila splošna mobilizacija Štirih balkanskih držav: Bolgarije, Črne Gore, Grške in Srbije. Evropa ja hotela obdržati status quo — tudi v slučaju. če bi Turčija zmagala? Skratka: knjiga razpravlja v več oddelkih vsa že znana nam dej-stva.koja so opasno učinkovala na vso evropsko, da celo svetovno javnost skozi dolga tri letali Nekaj zelo čudnega se pojavi v odnošajih med Avstro-ogrsko in so- sednjo Romunijo. Ta poslednja stavi svojo zahteve po povečanju Dobru-dže na škodo Bolgarije! Diplomati-čni akti trdijo: »da je Avstro-ogrska z vso močjo rumunsko diplomacijo podpirala« — in vendar nam je Ru-munska naposled obrnila — hrbet in šla v ruski tabor!! — To zagonetko nam razrešite grof — Oerin dur — Berhtofd!! Sicer pa lahko tudi mi pridemo našemu Berchtoldu malo na pomoč, ako povemo, da si je Ruinunija premislila z onim dnevom, ko je zvedela , da hoče imeti Avstro-ogrska povečano Bolgarijo z Maeedonijo do Soluna! Rummiija je postavila parolo: »da je tako povečana Bolgarija — največja nevarnost za obstoj in razvoj procvitajoče Rmmmske. Zraven se je pa menda rumunska vlada spomnila, da žive več ko trije 3 nii-ljoni nezadovoljnih Rtimuncev — pod kruto pestjo neizprosnih Madžarskih magnatov! In tako pridemo na najvažnejšo tQčko avstro-ogrskega narodnostnega vprašania! Naš zunanji minister ne vidi menda pravega gozda, zaradi velike množine golih dreves! Ne samo češko-nemško, nego tudi jugoslovansko vprašanje v okviru naše monarhije je postalo že tako pereče In nujno, da se mu ne bo mogel nobeden državnik več ogniti. Svarimo grofa Bcrchtolda in njegovo okolico, paj nikar nc ubirajo svoje diploma-tičue poti — po nevarnih stezah Metternichovih, kajti one so bile velika nesreča za našo državo! Ne moderno orožje in silno drage »hau-bice« bodo rešile monarhijo, ampak vsi zadovoljni narodi ntnogojezične državne skupine so najsigurnejše orožje za vse slučaje. »Justicia funda-mentum regnorum« — tako naj zakličejo vsi slovanski deiegatje našemu upravitelju zunanjih del — in potem »mirna Bosna«. Če hočete s tem. da lastne pristaše zapostavljate in jim vežete usta, domovino rešiti, ste na opolzli poti. Terorizem ima v Zagorju slabe posledice. Saj vidite, kam je zapeljal Vaš najnovejši misija svojo lastno stranko. Najžalostnejše pa je. da ste tako kmalo pozabili, da je ta Vaš misija bil.tisti, ki je pri otvoritvi Sok. doma naščuval nezavedno maso, da so za nami pljuvali in žvižgali. Tudi obrtnikom je dobro v spominu, kako ostudno jih je svoj čas napadel v »Rudarju« in ščuval delavstvo na bojkot proti značajnim in zavednim osebam ter jih skušal na ta način uničiti. Zdai pa ko mu teče voda že v grlo, se lovi za Vaše bilke. Kakor je izdal delavstvo, tako znai zdati pri prvi priliki tudi Vas. Dokaz lanski dopis v »Slovenskem Narodu« podpisan od soc. dem. P. S. Njegov značaj pa sc zrcali v »Poslanem« v ravno tem listu s podpisom Habe, in pri kupčiji hiš. Kako in kdo je prišel na sled de-fravdaciji občinskega imetja, je znano po celem Zagorju, gotovo pa ni v tej zadevi župan znašel smodnika. Ako govori z ravnateljem, se mora poslužiti slovenskega jezika, sicer bi ne bilo mogoče se sporazumeti. ali pa ugodno pribarantati kako parcelo. Resnica je, da je nam potrebna sloga bolj kot kje drugod, toda s tem da se nekaterim kar na cesti grozi: češ. mi bomo stranko rešili, toda Vas ne, se ne doseže sloga, kajti kar diktirati si nc pustimo več. Zapostavljanja in samožatajevanje je tudi več kot dovolj. Umesten je pošten in pravičen dogovor, toda brez zvijače in zahrbtnosti, potem pa v boj in zmaga bo naša. Štajersko. Slovenski klerikalci in slovenski obrtniki. Proti »fušarstvu« traja boj in odpor v slovenskem obrtništvu že od takrat, ko so stopili slovenski klerikalci v zvezi z nemškimi svojimi tovariši z zakonom o obrtnih olajšavah na plan. Naštevati vse slabe posledice, ki jih bo imel za zakon nele za prizadete obrtnike-stavbeni-ke, marveč tudi za vso ostalo javnost, bi nas zavedlo gotovo daleč. Naša javnost se že danes zaveda vsega tega, kar bo moralo temu zakonu že v kratkem slediti. Pa tudi oni, ki mislijo, da je to njim v dobiček. se bodo skoro o nasprotnem prepričali. Nekaj čisto drugega pa je, kako daleč bodo šli naši klerikalci glede zakona o olajšavah v bodoče. Gotovo je, da pri tem prvem atentatu na slovensko obrt ne bo ostalo. To bomo kmalu videli. Stavbni obrti bodo sledile ena za drugo še druge obrti Prišli bodo na vrsto mizarji, tesarji itd., tako dolgo, dokler sedaj cvetoča slovenska obrt ne bo s koreninami uničena. Zakaj delajo klerikalci tako? Njih namen je jasen: s takim prodajanjem slovenske obrti hočejo uničiti prvo obrt v dobro njihovim podrepnikom »fušar-jem.« Zato je edina pomoč v tem, da sc slovenski obrtniki dvignejo, strnejo v močno obrtno organizacijo, in zakličejo klerikalcem odločno stoj. Ali pa hočejo morda slovenski obrtniki — uničiti same sebe —?! Uničili se bodo. če se ne zavedejo kmalu, kam tira klerikalno prijateljstvo napram slovenski obrti. Da klerikalcem res ni prav nič za slovensko obrt. kaže tudi to, da se za obrtnike niti zmenili niso, ko so bile volitve v državni obrtni svet. Tisoče slovenskih štajerskih obrtnikov Je brez po- stavnega zastopstva. In vsemu temu so krivi slovenski klerikalci, je kriva toli hvaljena S. L. S. Slovenski obrtnik), sprevidite in oglasite se, če nočete, da vas zadavijo slovenski klerikalci! O železniških pridobitvah so vedeli klerikalni slovenski mariborski listi vedno pisati cele strani. Lagali so se v svet vse mogoče in nemogoče in našli marsikakšnega poslušalca, ki jim je verjel. Koliko je resnice glede teh klerikalnih samohval, bo pokazala že bližna bodočnost. Bodočnost bo učila vse lahkoverne Tomaže, da jih je klerikalna stranka zopet enkrat prav neusmiljeno z& ušesa potegnila. Obljubljene železnice so namreč samo na papirju In drugodi nikjer. Na papirju pa bodo te železnice ostale tudi še za bodoče, čeravno vpijejo klerikalci, da se jih bo pričelo graditi že v kratkem. Klerikalci si pač mislijo, da se jim vsakdo pusti vleči za nos. Upamo, da se temeljito varajo. Na prizadetih slovenskih volilclh je sedaj, da se oglase in klerikalne slovenske poslance odločno tirajo na odgovor! Mučenje pijonirjev v Mariboru se neprestano nadaljuje. Šarži še vedno pretepajo svoje podrejene vojake. Minolo nedeljo je prišel zvečer iz Trsta nov oddelek pijonirjev. Poleg popolne uprave, je moral še vsak vleči svoje kovčege. Vojaki so seveda bili skrajno utrujeni in so se komaj vlekli po cesti. Pritoževali so se tudi črez nekega častnika-nadpo-ročnika, pred kojim imajo mnogo trpeti. Sodbo, ali se s tem vzgaja državi in armadi vdane vojake, prepuščamo onim vojaškim krogom, o ,.ttnta*itrotH(a (amerikansko) resniCno trCenje dveh vlakov. Od sobote do pondeljka „Kino-Ideal“. Slovenska zemlja: 7AOOR.IE. Držali smo se pregovora, da desetim odgovarja, kdor molči. Ker se pa tisti, ki je vzel v zakup vse dopise v Zagorski dolini, pri vsaki priliki obdregne ob Vaš cenjeni list in išče shtve tam, kjer je ni dobiti, naj si zapiše sledeče v spominsko knjigo: j Pred 25. leti so se bojevali za j slovenske ideale možje, ki svoje besede niso čez noč snedli. Več jim je bilo za stranko, kot za kako častno mesto. Zaradi častnega mesta so pa gotovi ljudje lansko leto izbacnili lastne pristaše iz šolskega sveta ter jih namestili s takimi, ki so od klerikalcev in rudnika odvisni. H. Suttner, M ecej toleranten, v katerih je pa vsied intrig od zunanje strani že trikrat prišlo do težkoč in ovir, je bil vendar sklenjen konkordat v imenu Srbije med ekspertom dr. Bakoti-čem in srbskim pariškim poslanikom Vesničem ter Vatikanom in to kljub zaprekam dunajske diplomacije. Konkordat je bil sklenjen s podporo ruske diplomacije, ki je dala katolicizmu v Rusiji neke koncesije. Srbija bo dobila nadškofijo v Belgradu in škofijo v Skopljtt ter pravico uporabe staroslovenščine v cerkvah. Proračun za potrebe katoliške cer-Jcve je za to leto že sprejet. Za mi-"tropolita katoliške cerkve bo imenovan uajbrže kakšen hrvaški duhovnik. — Konkordat je bil podpisan od Vesniča in državnega tajnika Vatikana kardinala Mery del Vala. Po tem konkordatu se Avstro-ogrski odvzame vpliv med katoliki v Novi Srbiji. Srbska vlada bo sedaj kmalu imenovala svojega zastopnika v Vatikanu in Vatikan pošlje nuncija na belgrajski dvor. Svabl okolo »Šuftenblatta« so se tudi zgražali zaradi Svihove afere in takoj govorili o češkem škandalu. Švabi pa znajo še kaj hujšega: oni pošiljajo v prostore zagrebške univerze k predavanjem dr. Ilešiča špiclje in špijone. Pfui Teufel! Za nova bremena I Skoraj vsi nemški avstrijski listi so zadovoljni z ogromnimi zahtevami vojne in mornariške uprave, o katerih bodo sedaj odločevale delegacije. Iz vseh teh listov se vidi, da nemški interesi zahtevajo te nove žrtve in nekateri listi niti ne prikrivajo, da mora biti avstrijska armada zato močna, da bo NemčDa lahko računala z njo takrat, kadar pride — po besedah nemškega državnega kanclerja — do boja med Germanstvom in Slovanstvom. Avstrijski Slovani moramo torej sprejeti nova težka bremena zato. da čuvamo moč Nemštva in vendar smo trdno prepričani, da bodo naši klerikalni delegati glasovali v delegacijah kot en mož za vse te ogromne izdatke., kakor so glasovali vedno do sedaj in bodo glasovali tudi v bodoče. Doma pa bodo govorili, da so oni edini nositelji slovenske narodne misli . . , Nobena država na svetu ne plačuje tako drago dridnotov kot Avstrija —: niti Turčija, ki mora vse drago plačati in je še vesela, da sploh kaj dobi za denar, ki so ji ga proti oderuškim obrestim posodili. Za štiri nove dridnote bo dala Avstrija 328.208.000 K, t. j. za vsakega po 82,052.000 K, torej približno še enkrat toliko, kolikor stane en drid-not na Angleškem, ali v drugi kaki veliki evropski državi! Zato bodo pa dobivali par let delničarji tržaškega »Stabilimento tecnico« in ogrskega »Danubiusa« prav visoke dividende in tudi raznih visokih gospodov se gotovo tudi kaj prime — tako-le mimogrede. Seveda, ko že gredo milijoni, ki jih »ljudski zastopniki« tako radi dovoljujejo, naj imajo vsaj bogataši in visoki gospodje čim večje koristi — saj ljudstvo rado plačuje, sicer ne bi pošiljalo na Dunaj Šušteršiče. Tudi na Hrvatskem so hoteli klerikalci napasti »Matico Hrvatsko«. Tik pred občnim zborom so prinesli klerikalni listi poziv, da je treba »Matico« iztrgati iz rok »prostozidarjev«. Odgovor na to So dobili klerikalci s tem. da niso dobili niti po 40 glasov. »Obzor« je na predvečer občnega zbora primerno pisal, da morajo iti »Matice« s časom naprej — ne pa v — klerikalizem. Smrtna nesreča. Pretekli petek popoldne je hotel prinesti petletni posestnikov sin Matija Čepon iz Horjula iz gnezda kokošja jajca. Pri iskanju na podu je padel skozi neko odprtino pet metrov globoko in je zadobil pri tem tako težke notranje poškodbe, da je nekaj ur nato umrl. Z maščevanja. Pred kratkim je prišel neki neznan storilec okrog polnoči pred hišo Ane Novak v Pod-rečah pri Kranju in je zagnal skozi zaprto okno v sobo precej močan, kake štiri metre dolg smrekov drog, pri čemur je bila v nevarnosti neka trinajstletna deklica, ki je spala v sobi. Kakor se govori, gre v tem slučaju za maščevanje. Prijazna plesna veselica. Te dni Je V)\l vAiits, v HvjčAci v*vi KvanUu. Med , plesom je prišlo do prepira nted tujim/ in domačimi fanti. Prepir se je seveda razvil v pretep. Pri pretepu sta igrala glavno vlogo nož in stol. Posledice prvega Se občutil delavec Anton Lang, ki je dobil globoko rano v pleča; težke posledice drugega bo še dolgo pomnil posestnikov sin Jurij Marič. i Tatinska dekla. Posestnici Heleni Gospetič iz Senožeti je bilo te dni ukradeno doma 370 kron. Orož-ništvo je našlo tatu v neki dvaindvajsetletni dekli, ki je služila pri okradeni posestnici. Z nožem v trebuh, i e dni je nastal najprej prepir, potem pa pretep v neki gostilni na Brezjah med posestnikom Janezom Grilcem in nekim hlapcem. Pretep se je končal s tem, da ie hlapec sunil Grilca v trebuh in ga nevarno poškodoval. Domač tat. Posestnik Franc Jereb iz Kornice v Zirovski občini je vzel pred več meseci k sebj v službo nekega šestnajstletnega dečka iz ta-mošnje okolice. Fantm je užival popolno zaupanje svojega novega gospodarja iu je to zaupanje tudi izkoristil. Ukradel je gospodarju in drugim domačim polagoma celih 115 K, ki jih je nato v veseli družbi zapravil. Aretacija nevarnega tatu. V Podnartu je orožništvo aretiralo 19-letnega tovarniškega delavca Jerneja Ambrožiča in £a izroulo okrajnemu sodišču v Radovljici. Ambrožič je hudo na sumu. da je izvršil v zadnjem času deloma sam, deloma v družbi nekega tovariša več tatvin. , Prepodeni vlomilci. V em izmed zadnjih noči so poskušali neznani tatovi vlomiti v trgovino posestnika Janeza Ribnikarja na Brezjah pri Kovorju. Domači so zaslišali ropot in so še o pravem času prepodili vlomilce. Tatovi so že odtrgali s pomočjo močnega lesenega droga, ki so ga prinesli s seboj, mrežo na oknu. Ogenj v dimniku. Pretekli petek je nastal ogenj v dimniku hiše. ki je last posestnice Marije Steblaj iz Studenca. Domače gasilno društvo je takoj prihitelo na mesto nesreče, pogasilo nastali ogenj in tako preprečilo nevarnost, da se vnamejo sosednja poslopja, ki so večinoma krita s slamo. * Zagrebški nadškof Posilovlč umrl. Včeraj je umrl v Zagrebu nad- škof Posiiovie v visoki starosti 81 let. * Velik požar v tovarni. Dne 26. aprila je izbruhnil v predilnici in tovarni za umetno bombaževiuo Josip Wagner v Jagerndorfu v Sle-ziji požar, ki se je vsied močnega vetra hitro razširil in ki je napravil veliko škode. Po štiriurnem neumornem delu tamošnjih gasilcev se je posrečilo ogenj lokalizirati. Škoda znaša 200.000 kron. * Bankovci kot otroška igrača. Te dni je bilo vlomljeno na Reki pri gostilničarki Ani Riccijevi. Izginila je tudi denarnica s 3000 kronami. Tu pa so našli za neko skladovnico drv otroke, ki so sc igrali z dvajset- in stokronskimi bankovci, katerih vrednosti seveda niso poznali. Eden izmed otrok je tudi stokronski bankovec raztrgal na drobne kosce. K igrajočim se otrokom pa je prišla neka ženska, ki je bankovce vzela in odšla svojim potom. Policija je prišla tej ženski na sled in jo je aretirala. Pri zaslišanju je izpovedala, da je vse bankovec sežgala, ker je mislila, da so ponarejeni. Policija ji seveda tega ne verjame. * Svojo mater je zastrupila. V Kunštatu je policija aretirala neko Frančiško Mlinar in njenega soproga Franca. Minarčeva je na sumu, da je zastrupila 721etno vdovo Frančiško Hrdličkovo. Aretiranca sta živela že več let s Hrdličkovo v neprestanem prepiru. Minarčeva je, ponudila svoji materi kislega zelja, v katero je primešala arzenika. Ko Je mati zelje pojedla, je umrla. Na nji so se pojavili znaki zastrupljenja. " Kaj je poljub? (Razsodba sodišča v Lipskem in nekaj Angležinj.) »Poljub je delovanje enega telesa na drugo, ki pa seveda vedno po= trebuje dovoljenja tega, ki je poljubljam« To je definicija poljuba, ki jo je izdal pred kratkim najvišji sodni dvor v Lipskem. -r- Londonski »Standard« ie razpisal pred kratkim anketo radi mnenj dam, ki so torej gotovo poklicani faktorji glede poljubov iin glede njegove sodne definicije. Večina dam je bila edina v tem, da je »poskus pravne definicije poljuba za ženski spol smrtno razžaljen je.« — Slavna krasotica Miss Lilian Braithvvaite se je izrazila prav poetično. Rekla je: Poljub ni samo »dotikanje ženskega telesa« kakor trdijo magnatje zakona, »ampak je tudi odkritje ljubezni, viden izraz^svete strasti in zaobljuba dveh src. Ženi pomeni poljub oboževanje duše. To ie vidna manifestacija ne- »konSne udnnostl njcucgu srca. • To je morda staromodno — ampak moje trdno prepričanje.« — Miss Fi-lippi je rekla kratko in priprosto: »Oksfordskega profesorja Mtillerja je nekoč vprašala mlada deklica, kaj je ljubezen. Poljubil Jo je. To je bil njegov odgovor — in to je tudi moj odgovor. Poljub je ljubezen.« — Miss Ethel Levey trdi: »Poljub je najbolj ljubka stvar na svetu. Sem istega mnenja, kako pesnik, ki trdi, da je poljub »dolgo trajajoča sladkost«. Slabo je pri tem, da se poljubi tajajo kakor sneg.« Kako bi bila vesela, če bi mogla gospode sodnike v Lipskem okregati, kakor se spodobi in jih makari poljubljati, da bi razumeli, kaj je to poljub.« — Miss Kel-log meni: »Če je mož vitek, visok in če ima lepe, mehke, nepristrižene brke, je poljub rajski užitek. Če pa je mož majhen, okrogel, trebušast, če ima kratke roke in pristrižene brke — eh bieu — potem je poljub — recimo — zastonj trud. Poljub je stvar okusa. Lipski gospodje sodniki imajo očividno tudi svoj okus.« — Slavna plesalka Geriče sodi: »Poljub to je resna stvar. On veliko pove: ou pove o hubezui, spoštovanju in udanosti. Prepričana sem, da ne more nobeden uradni, zakoniti izraz pogoditi in definirati poljub, ker poljub ne spada v urade in pisarne. Poljub je dar bogov.« — Miss Jessie Wintrova, slavna dramatična umetnica filozofira: Poljub je refleks miru, studenec inspiracije, nada, alfa in omega plamteče ljubezni. Možje zanj umirajo, žene po njem hrepenijo. Poljubljati - je človeško in doslej niso postali niti možje, niti žene nadljudje.« — Subreta Marija Blanche imenuje poljub »ekstrakt razkošja.« Ljubljana, — »Dan« konfisciran. Včeraj ob 9. dopoldne je bil »Dan« konfisciran zaradi notic iz Celja. Ker so naši či-tatelji list že preje dobili v roke, imajo priliko, da se prepričajo, kaj se vse pri nas konfiscira. Pregrešili smo se po mnenju drž. pravdnika proti § 302. — Velik javen shod, ki se vrši v nedeljo 3. maja v Mestnem domu, ima namen tudi protestirati proti krivicam. ki se gode Slovencem in proti neznosni draginji, katera je po zadnjih dokladah postala nevzdržljiva. Glasno in jasno hočemo protestirati, zato naj vsakdo, ki občuti težo draginje. pohiti na shod. ki se vrši ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu. Na shodu govorijo: drž. in dež. poslanec dr. VI. Ravnihar, dež. poslanec Adolf Ribnikar in zastopnik železničarjev Iv. Škrjanc iz Trsta. „ — Pogreb t polkovnika Adama Pajiča. \ čeraj popoldne se je pomikal iz biške nenavaden pogrebni sprevod, ki ga je gledalo po cestah mnogo ljubljanskega občinstva. Vršil se je " ogreb t polkovnika Pajiča. Na i elu pogreba je stopala vojaška četa, za njo godba, za godbo pravoslavni pop, ki je prišel opravit pogrebni obred iz Karlovca. Pred krsto je stopalo šišensko gasilno moštvo z vencem. Voz s krsto so vozili štirje konji, na krsti je bilo troje vencev____ za krsto so stopali vojaški dostojanstveniki, generali in častniki in mnogo starejših gospodov, ki so bili prijatelji pokojnega Pajiča. Na Slovenskem trgu je vojaštvo s salvo izkazalo zadnjo čast staremu vojaku, na kar ga je voz odpeljal k Sv. Križu. Obljubili smo že včeraj, da prinesemo o tem zanimivem možu par besedi. Saj se je skrivalo pod vojaško suknjo v njem vroče jugoslovansko srce. Našega Gregorčiča je znal skoraj na pamet. Bil je izobražen mož, ki je študiral življenje velikih vojskovodij in je izdal veliko delo: »Slavni vojskovodje«, v katerih je popisal velike može na bojnem polju od davnih časov pa do rusko-japonske vojne. Pajič je bil rojen 23.-sept. 1828. v Vrginmostu na Hrvatskem kot sin oficirja. Študiral je v Gradcu in Je prišel 1. 1846 v Ljubljano — od tod pa v Italijo. L. 1848. je bil že poročnik, 1. 1849. je bil že v bitki na Pie-moutezarskem. Ko je bil 21 let star, je bil že nadporočnik, v 26. letu pa je bil že stotnik. Leta 1859. je bil pri Solferinu ranjen. Leta 1866 se je bil pri Kraljevem gradcu — potem Je avanziral do polkovnika in je leta 1878. stopil v pokoj. Leta 1902. je izdal svoje delo o slavnih poveljnikih. Bil je pravoslavne vere in je pogosto odkrito povedal svoje mnenje — o Slovanih. Bodi mu lahka zemljica slovenska! — Iž Rožne doline. V Rožni dolini se gradijo zadružne hiše za železničarje. To podjetje ima v rokah mestni stavbenik Smielovski. Sedaj dokončuje hišo gosp. Petriča, ki pa je tako solidno zidana, da so n. pr vezi samo v zid položene in sploh nič ne držijo. Beton nad glavnim vhodom je čez sredo prelomljen — en sam sunek in bo vse na kup zletelo, tudi se baje rabi slab star materijal, zato pa se od zidarjev zahtevajo vse nemogoče stvari. (Prinašamo to pritožbo. ne da bi sr.anSo prevzemali od- govornost.) — Na adreso slavnega magistrata. Zadnji čas se ljudje zelo pritožujejo, ker sc javno stranišče v Zvezdi zvečer tako kmalu zapira. Poizvedeli smo, da najemnica tega stranišča hodi spat drugam, dasiravno ima spalnico poleg stranišča. Naj slavni magistrat skuša storiti primerne korake, du se bo držal red. ~ Nov ustanovnih »Matice Slovenske« je »Hrvatski seminar« univerze v Zagrebu. — Vozna brzina osebnih vlakov na dolenjski železnici (proga Ljub-Ijana — Novo Mesto) se od 1. tnal* nika t. 1. naprej poviša od 30 na 45 kilometrov na uro. Vsied tega se občinstvo opozarja na večjo previdnost' pri prestopanju tirov, kojih prehodo bo ob prometu osebnih vlakov nadzorovalo železniško osobje. Istotaka je potrebno vestno opažanje svarilnih signalov bližajočih se vlakov. — Na Dunajski cesti 7 v Ljubljani je odprl g. Engelbert Skušek, modno trgovino z lastno izdeloval-nico kravat. — Majnikov izlet kolesarskega društva »Ilirija« bode v nedeljo in sicer Ljubljana - Škofljica skozi Zeli m! Je v Turjak. — Društvo vpokojenih učiteljev ima dne 7. maja t. 1. točno ob 2. url popoldne pri Perlesu, Prešernov* uhca poleg glavne pošte, svoj občni zbor. Ker je program dnevnega reda jako važen, pričakuje odbor polnoštevilne udeležbe. — Za Sokola v Mostah. Povodom sreče gospoda Tomaža Jankar-ja in gospodične Angele Kveder, je nabral pri »Perlesu« v gostilni g. L', Cundra brat Fr. Novak 6 K. Daroval! so: G. T. Jankar 1 K, gdč. Angela Kveder I K, gospa Jos. Jankar 1 K, g. Ludvik Cunder 1 K, gospa Fr. Cunder 40 vin., gospodična „^in. a Kobe 60 vin., gosp. Joško J«£ jr-? ^ g. Joško Ravnikar 20 vin., g.Jrr. Novak 40 vin. Na mnoga leta naj živijo v sreči za Sokola in slovenski naiod. Z mladinskim in jugoslovanskim sokolskim pozdravom. Zdravo! _ Sokol I. ima v četrtek 30. t. m. zvečer ob četrt na 9. predavanje v društvenih prostorih o »Slovenci v. srednjem veku.« članstvo je vabljeno k številnemu obisku. — Prosvetni odsek Sokola I. — Mestni magistrat je dal pen-zijonistom napraviti pod Turnškim gradom klop in mizo. Penzijonisti so se magistratu za to pozornost zahva- Originalni Edison Kinetdon, |P0T Nhiiio sest dni. Naj večja senzacija tega stoletja. ,Govoreči film4 od 16. do 21, maja 2 programa po 3 dni. Kino-„(deah — Poskušen rop. Ko je hotel iti ICletni delavec Alojzij Bec, ki stanuje na Drenikovem vrhu. iz irno- • vega domov, mu je prišel na mostu v Trnovem nasproti neki moz, ki ga je vprašal, odkod prihaja kam gre in če ima kaj denarja pri sebi. Ko mu je Bec odgovoril, da ga ima za svojo potrebo dovolj, ga je tujec vrgel na tla in zahteval od njega denar. Tujec se je hotel nato vreči na Beca in ga oropati, toda fantu se je vse eno posrečilo ubežati. Mož je šel še nekaj časa za njim, nato pa se je ustavil na koncu mostu. Bec je naznanil nato slučaj stražniku, ki je šel takoj z njim na mesto poskušenega ropa. Tam sta dobila storilca v družbi dveh fantov. Napadalec je najprej naznanil stražniku napačno 'me. Pozneje pa se je dognalo, da Je leta '1885 v Ljubljani rojeni delavec Maks Potočnik iz Kamnika. Potočnik se je izgovarjal s pijanostjo in ni hotel o kakem poskušenem ropu niti slišati. Opravka bo imelo z njim deželno sodišče. — Umrla je v pondeljek g. Marija Krejči. Pogreb bo danes ob 5. uri popoldne iz Wolfove ulice št. 5. na pokopališče k sv. Križu. Naj v miru počiva! — Umrli so v Ljubljani: Marija Manzini, sladščičarjeva vdova, 77 let. Viktor Vran, bivši natakar, 21 let — Franc Železnikar, delavec, 27 let. — Marija Ludvik, užitkarlca. 81 let. — Viljemina Kuralt, c. kr. sodnega pristava. 59 let - Rudolf Markoh, sin posetnika, 11 dni. — Fortunat To-inažovič, dninar, 76 let. — Bulato Venanzio, brusač, 59 let. — Tvrdka se ženi, veseloigra, ki se je včeraj predvajala v prvič v kinematografu Ideal, je one vrste veseloigra, v katerih se gledalec dobro zabava in nasmeje in je dosegla tudi včeraj najlepši uspeh. Gospodična Orla igra očarujoče iti ume karakteriziranje iz f. Slike, ki nam kaže ta film, spadajo med najboljše te vrste in vsi trije deli nam dajejo velik užitek. Tudi dame se zadovoljijo v tem filmu, ker kažejo se cela vrsta krasnih in najnovejših toalet. — Jako zanimiva je tudi italijanska drama »Goreči vlak,« Trst. Zvijača žepnih tatov. — Kratkovidna policija. V soboto zvečer okrog 9. ure in po! so vstopHi v tramvaj proge Sv. Ivan — Skedenj trije gospodje. Ko je prišel tramvaj do ulice Giosue Carducci, so se začeli oni trije gospodje naenkrat prepirati med seboj in naposled so pričeli suvati drug drugega. Ko je prišel tramvaj do kavarne Chiozza, se le ustavil na tamkajšnji postaji in sprevodnik je uporabil priliko ter je odšel poklicat stražnika, da spravi prepirljivce s tramvaja. Stražnik je prišel in je pozval vse tri gospode na bližnji inšpektorat v ulici Machiavelli, Nadzornik je hotel vzeti vse tri gospode na zapisnik, toda gospodje so rekli, da je bil njih prepir malenkosten in da so ga povzročile njihove kupčije. Vse, so dejali, da je čisto privatna zadeva, ki ne more nobenega zanimati. Bilo je le hipno razburjenje. Da je bil nadzornik prepričan, kako je bil njihov prepir malenkosten, so si vsi trije gospodje podali roke v znak nepretržnega prijateljstva. Nadzornik je vzel to spravo z veseljem na znanje in je izpustil vse tri gospode na svobodo, ne da bi jih vzel niti na zapisnik. — čez par minut pa sta prišla na ravno jsti inšpektorat dva druga gospoda. *i sta izjavila nadzorniku, da sta bila okradena pred 15 minutami na tramvaju. — Prvi, neki Dalmatinec, trgovec 7. vinom je dejal, da mu je bila izmaknjena iz žepa istnica, v kateri je imel 280 K v bankovcih in kravatno iglo z brilantom, vredno 1200 K. — Drugi, neki uradnik banke, je dejal, da mu je bila tudi ukradena na tramvaju listnica, V kateri vnrnSni 300,K. v bankovcih. Ko ju je 1 , J3°hcijski nadzornik na ka- terem tiamvaju sta bila okradena, sta mu povedala, da na onem, ki vozi po progi Sv. Ivan—Skedenj. Povedala sta, da se je vnel na tramvaju prepir med tremi gospodi in v tem času sta bila okradena. Sumita, da sta bila okradena od teh »gospo dov«, ki so se prepirali le navidezno to pa samo zato. da bi napravili zmešnjavo na vozu in bi mogli lažje izvršiti namen. — Nadzornik se je popraskal za ušesi. Pa kaj bi se ne? Imel je tatove že v rokah, a jih je izpustil iz kletke. Nadzornik je odšel takoj z več stražniki na lov na tatove, a se mu še ni posrečilo jih dobiti v pest. Morda se mu bo v bodoče. »Piccolo« molči. Današnji, pon- | deljkov »Piccolo« niti ne zine o si- j jajnem shodu goriških Sovcncev, na katerem so povzdignili krepko svoj glas za naše narodne pravice. Čeprav je prej že pisal, da se bo vršil v Gorici ta shod, ne zine sedaj niti besedice. Še ni imel do danes dovolj časa si izmisiti laži. Jutri pa jih gotovo izbruhne iz svojih umazanih predalov. Kakor kje v Albaniji. Stražnik Giotti je močan možak. Ko je prišel okrog 11. ure zvečer do trga S. Giacomo zraven Korza, je zaslišal grozno razsajanje. Stopil je bliže: trije možje so se pestili med seboj, da je bilo groza Ti trije pretepači so bili: Viljem Jones, Emanuel Krasnik in Jožef Renzi, prva dva mornarja na parniku »Antonia«, drugi pa težak, stanujoč v ulici del Bosco 50. — Spor je nastal med Jonesom in Renzijem, Krasnik pa jc pomagal Jonesu. — Stražnik se je vrgel med trojico in kmalu se mu je posrečilo, da jo je razkropil, pograbil je Jonesa in Renzija in ju ie hotel odpeljati na policijo. Tu pa je priskočil Krasnik ter se je vrgel na stražnika. Nastal je hud boj med stražnikom in razgrajači; vsi so se valjali po tleh. Močnemu možu postave pa se je kmalu zopet posrečilo stopiti na noge in je hotel odvesti svoja dva izvoljena, ali zopet je pristopil Krasnik k stražniku in ga je udaril s pestjo po obrazu. Stražnik je bil nekaj časa zmeden, nato pa je vnovič dohitel dva, namreč Jonesa in Krasnika ter ju je peljal proti policiji. Renzi je namreč zbežal. — Ko se je približal stražnik z aretirancema policiji, je naenkrat planil nekdo od zadaj k stražniku in ga sunil po nogah, da je padel. Predno je vstal, ni bilo nobenega več poleg njega. Toda ni obupal. Bežal je po ulici in kmalu je zopet vjel dva, prejšnjega Jonesa in pa onega, ki ga je podrl na tla blizu policije. Ta poslednji se imenuje Alojz Ludiche, star 27 let, iz Berlina. Ta Berlinec je namreč tudi mornar na parniku »Antonia« in je hotel rešiti svojega tovariša iz stražarjevih rok. — Vsi ti razgrajači in vmeševalci. so sedaj v luknji, kjer bodo lahko premišljali o. svoji neumnosti. • ; . Na občnem zboru »Javne ljudske knjižnice« v Nabrežini dne 19. -nprthr 1919 sc Jc tr.vottl slcdeCl odbor: Lambert Pertot. predsednik; Ivan Gruden, št. 58. podpredsednik; Ivan Kosmina, tajnik; Bogomil Pertot. tajnikov namestnik; Ivan Radovič, št. 71, blagajnik; Franc Radovič, št. 65. blagajnikov namestnik; Izidor Caharija, št. 190. knjižničar; Ivan Radovič, št. 28. knjižničarjev namestnik; Ivan Sedmak, arhivar; Ivan Milič, upravitelj čitalnice; Anton Koršič in Antqn Pertot. št. 214, za pevski odsek; Josip Frančeškin, Josip Paškulin in Hinko Caharija. pregledovalca računov. — Društvo priredi dne 28. junija 1914 javno tombolo. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. DELEGACIJE. Budimpešta, 28. aprila. Danes so bile otvorjene delegacije. Najpre-je ie bila delegatom predložena rdeča knjiga. Berchtold jih je pa osrečil s proračunom za leto 1914—15. (Številke prinašamo na drugem mestu.) V avstrijskih delegacijah so napravili soc. demokratje demonstracijo proti režimu § 14. Poslanec El-lenbogen je predlagal, da naj se delegacije za toliko čara prekinejo, dokler ne bodo vzpostavljene ustavne razmere. Temu predlogu se je pridružil tudi poslanec Nemec, ki je izjavil, da so delegacije nepostavne. Grof SHirgkh je polemiziral z obe-tna In je skušal vlado oprati. Predlog posl. Ellenbogna ni bilo od predsednika prlpuščen k glasovanju. Nato so bile delegacije konstituirane. Za predsednika je bil izvoljen Svlva Taroucca, podpredsednik ie dr. Leo. Vladne predloge so bile izročene odsekom. Po volitvah odsekov ^ ie bila 6eja zaključena; prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. Tudi ogrske delegacije so imele le formalno sejo. kjer so bili Izvoljeni predsednik in odseki. Seja je bila zaključena. Jutri bo delegate sprejel nadvojvoda Franc Ferdinand. ŠTRAJK v GRADCU KONČAN. Gradec, 28. aprila. Stavka moških in damskih krojačev in pomočnikov je končana in jutri se začne delo. Pogodba je sklenjena za pet let. SUFRAŽETKE — POŽ1GALKE. London, 28. aprila. V Souliolku je pogorel velik hotel. Delo norih babnic. RAHJSTAG. Berlin, 28. aprila. Rajhstag je začel zopet z delom. KRŠČANSKI SOCIALISTI PROTI PARLAMENTU. Lvov, 28. aprila. Tukajšnji listi poročajo z Dunaja, da krščanski sociale! delajo na razpust parlamenta. Radi bi. da bi bile za volitvami na Nižje Avstrijskem takoj volitve v parlament. V jeseni naj bi bil parlament razpuščen; v tem bi se vršile volitve v nižjeavstrijskl deželni zbor; v teh volitvah bi preizkusili svoj volilni aparat, nakar bi bile po novem letu volitve v državni zbor. VOJNA NAPETOST MED GRŠKO IN TURČIJO. Atene, 28. aprila Ministrski predsednik Venizelos je odložil potovanje po Macedoniji vsled nove napetosti med Turčijo in Grško. Listi prinašajo alarmantne vesti o možnosti med Grško in Turčijo. VOJNA MED MEHIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. Huerta sprejel posredovanje. V Mehiki izbruhnili boji med vstaši In vladnimi četami. Newyork. 28. aprila. Vlade južnoameriških republik so španskemu poslaništvu naznanile, da ie Huerta ponujeno posredovanje brezpogojno sprejel. Vojne operacije ustavljene. London, 28. aprila. Vsled intervencije južnoamerikanskih republik so ustavljene vojne operacije. Za tujce je varno. — Ustaši proti Huertl. Veracruz, 28. aprila. Po poročilih iz mesta Mehike se ie tam položaj za tujce v zadnjih dveh dneh izpre-menil v dobro. To ie posledica akcije ustašev, »ki so razširili med množico letake, v katerih so napadli Huerto, 6oš, da je on kriv ameriške intervencije. Proti Huerti so izbruhnile velike demonstracije, ki ogrožajo njegovo življenje. Huerta je zbežal v neko tuje poslaništvo, da si reši življenje. Ustaši zmagujejo nad vladnimL Veracruz, 28. aprila. V bližini mesta Mehike ie prišlo do velikih bojev med ustaši in vladnimi četami. Velasco. general ustašev, ki je bil v boju večkrat ranjen, se ie podal v mesto Mehiko. Vladni general Pena je bil v boju ubit. Ustaši so povsod zmagoviti. Montereh, 28. aprila. Mehlkan-ske revolucionarne čete so osvojile mesto Monterey. Revolucijonarcl so imeli 100 mrtvih in 100 ranjenih. Vladne čete so imele 300 mrtvih In ranjenih. Vstaši povsod zmagovito prodirajo. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. NalmanlSl znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ol n!č popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Dva boljša krojaška pomočnika sprejmem takoj Josip Ahčin. Lepa mesečna soba se po ceni odda pod Rožnikom s 1. majem. Naslov pove Anončna ekspedicija. ____________________________321—X Spreten krojaški pomočnik se sprejme pri tvrdki A. Kunc, Ljubljana. 318 Kovaškega pomočnika se sprejme takoj na deželi. Naslov pove: Jožef Kunstler, Lepi pot št. 1. KORESPONDENCA. Resni gospicl želita korespondence z resnim starejšim gospodom pod šifro »Stanka in Silva«, poštno ležeče Kamnik, Gorenjsko. 320—1 Pozor trgovci! Na glavnem trgu v Kamniku se oddajo v najem lepi trgovski lokali z opravo vred. Prostor je jako ugoden za vsakovrstno trgovino. Pojasnila daje F. Cvek v Kamnika, Anton Ivančič .....—........ TRST. Andemo de Toni, via Nuova J: TRST. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem Jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ............—.......— izborno mrzlo in gorko kuhinjo. Gostilna-Bullct Alla Valle di ,\ Roiano. Domača vina. Trst-Rojan via Roiano 2 in Via Montorsino 9 Sveže pivo. — Gorka in mrzla jedila. F. B0LLE Mlad mož išče primerno službo kot sluga - ali kaj primernega. — Ponudbe pod „M. M.“ na „Anončno ekspedicijo". = Sveže pivo = najfinejše dvojno marčno belo in črno (Bockbier), belo 'h litra vrček po 20 v, steklenice lh lit. čez ulico ravno tako 20 v. Crno pa v steklenicah po 24 v. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah, vozovi za vožnjo v mesto in okolico. ANTON MAVER, posestnik in restavrater hotel „Vega“, Sp, Šiška 26. pr Led poceni se dobi tu in v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 13. j Cvetlični salon j | Viktor Bajt I ■ m 5 Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 S (zraven pošte) £ priporoča nagrobne vence, £ £ šopke in vsakovrstne cvet- £ • ■ : lice po najnižjih cenah. 5 ■ S ■ Točna in solidna postrežba l * Ali ste že bili v <£ex»lj axxiiol ntona Javernika, Trst, i "i r ulica Farnetto 33 ? ? mmm N p rojem n j« •« fndl popru*it«. Za takojšnji nastop se išče izurjen žagar (grsuteriet) ki zna brusiti tudi žage in dober kovač. Plača po dogovoru. Ponudbe na: Ljubljana, poštni predal štev. 54. Brzojavi na VIKTOR BAJT, Ljubljana. fr r"r A mmm JL v« mmmi m mJmshV Izprašani optUc. Zalagatelj e. In kr. armade, vojne mornarice, domobrancev Itd. Ijjubljana, Stari trg- O. V tej stroki najzanesljivejša tvrdka. Edino ptl meni na razpolago zelo podulljlvl prvi slovenski optični ceniki, dobi ga vaakdo zastonj. Specialist za očala iu Sčipalnike, Toplomere, barometre, daljnoglede itd. Z električnim obratom moderno urejena delavnica. Za prvovrstno optiko se jamči. Ljubljena moja žena, predobra naša mama, gospa Marija Krejči roj. Svetel je po daljši bolezni sinoči ob polu 11. uri, stara 64 let, polnih vztrajnega dela in požrtvovalnih skrbi, mirno v Gospodu zaspala. K večnemu počitku pri Sv. Križu jo spremimo v sredo, 29. t. m. popoldne ob 5. uri iz hiše štev. 5 v Wolfovi ulici. Maše zadušnice za drago rajnico se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 28. aprila 1914. Anton Krejči, soprog. — Marija Milčinska, Ana Arko, hčeri. — Anton in Viljem Krejči, sinova. — Franc Milčinski, Adolf Arko, zeta. — Breda in Janvid Milčinski, vnuka. I. slov. pogrebni zavod Josip Turk. B Pri nakupu, različnega manufakturnega blaga — se blagovolite obrniti na tvrdko ---- A. & E. Skaberne “ lr*10 — obstoji od 1.1883. »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega Hkerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Edna posebnost) likerja je SIW* Svetovna senzacija. Predstava traja dve ari. Zvišane eene 1 K 50 v., 1 K 20 v., 90 vin, 50 vin. ptmanna. Bachmayer Elektro-Bioskop. Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v te stroko spadajoče blago dobite najceneje v _w>i;r a. & e. skabernč Mestni trg štev. 10. TTelllra IzTolra! Solila. ; 5 Ogromna za- E i/V l°Sa od naj- /Mil enostavnejše (rrTA 5 ■ V A lrV ^ j • i /I A/ 'i/ a s ’ M MmSi do najmoder- JMJ \ 2 ■ ruciv-' v.. -»»i—is ■ 1 ■«/: i h'1' ' Ali* S 5 | tj oejše fasone, po \f 2 čudovito nizkih H S IJ' cenah. * g § J Al " g N. Pariške modele in : konfekcijo da dame, de- 5 klice, gospode in deške priporoča [ Angleško skladišče oblek O, Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Telefon 132. Telefon 182. za vsakovrstna moška oblačila izvrstne kvalitete po brezkonkurenčnih cenah priporoča Največja zaloga = manufakturna trgovina = J. Grobelnik, Ljubljana ■=* Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne. —6