ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 Velenje dobilo evropski kros VARŠAVA - Atletski klub Velenje je ob svoji letošnji 30 - letnici najlepšo čestitko in darilo prejel minulo soboto v daljni Varšavi, obenem pa je to tudi sijajno priznanje mestu Velenje. Kongres Evropske atletske zveze je namreč organizacijo evropskega prvenstva v krosu leta 1999 zaupal Sloveniji in velenjskemu atletskemu kolektivu. Delegati iz 17 držav so kandidaturo Velenja podprli z veliko večino glasov, posebej pa jih je navdušila proga ob Jezeru. Velenje in atletski klub je v glavnem mestu Poljske zastopal predsednik kluba mag. Marjan Hudej. Več o tem na strani 17. 53 let kasneje TOPOLŠICA - Krajani Topolšice so si 9. maj, ko je bila v njihovem kraju leta 1945 podpisana kapitulacija nemške vojske za jugovzhodno Evropo, in ki pomeni tudi uradni konec druge svetovne vojne na teh tleh, izbrali za krajevni praznik. Območna skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje, krajevna skupnost Topolšica in Turistično društvo v kraju, bodo ta zgodovinski dogodek obeležili jutri, v petek, 8. maja, ob 18. uri s svečanostjo v tamkajšnji dvorani. Po proslavi bo krajevna skupnosti Topolšica pripravila kresovanje. ■ mkp Skrb za kadre j le v načrtih V razvojnih programih v Mestni občini Velenje zelo radi poudarjajo, da je treba spremeniti strukturo gospodarstva, narediti več na področju izobraževanja, poskrbeti za boljšo kadrovsko strukturo, narediti vse, 1 da se bodo otroci iz teh krajev po zaključku šolanja, vrnili v svoje do-| mače okolje. Tako torej v dokumentih. Resničnost pa je povsem drugačna. Kadrov-i skega štipendiranja skorajda ni. Še leta 1987 so razpisala podjetja Šaleške doline 2685 kadrovskih štipendij, potem pa to številko vsako naslednje leto prepolovila. Tako je bilo v začetku tega desetletja razpisanih le še 380 kadrovskih štipendij in pri tej številki je tudi ostalo!? Ti podatki občini niso in ji ne morejo biti v ponos, so pa tudi dovolj velik pokazatelj dejanskega stanja. Za marsikaj ne tako pomembnega kot je izobraževanja in usposobljeni kadri se najde denar - tu pa ' se zadovoljijo z lepo zapisanimi usmeritvami v razvojnih dokumen-tih in čakajo, da se bo zgodil čudež. Med tempa.... Nekateri, med | njimi tudi tujci, razpolagajo s spiski najuspešnejših dijakov in študenti tov in jim znajo pravočasno pripraviti zanimive ponudbe. ■ Mira Zakošek Šolski center Velenje Omejitve vpisa za osmošolce ne bo VELENJE - Tik pred minulimi prvomajskimi počitnicami so na Šolskem centru Velenje prejeli odgovor republiškega ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra glede možnosti o povečanju ali omejitvah vpisa v šolskem letu 1998/99. Za osmošolce, ki so oddali prijave za vpis v začetni letnik srednjih šol na Šolskem centru v Velenju, omejitve vpisa ne bo, kar pomeni, daje minister dovolil povečanje vpisa za računalniškega tehnika in tudi za splošno gimnazijo. Tako je 720 osmošolcev v teh dneh že dobilo obvesti- lo, da so kandidati za sprejem. Ravnatelj Splošne in strokovne gimnazije ŠCV Andrej Kuzman je povedal, da bodo v prihodnjem šolskem letu imeli 151 dijakov v 5 oddelkih splošne gimnazije. S 7 starši bodočih gimnazijcev so se uspeli dogovoriti o preusmeritvi namer iz splošne v oddelek tehnične gimnazije. Poleg omenjenih pa bodo vpisali za prihodnje šolsko leto tudi osmošolce v kombiniran oddelek umetniške gimnazije. ■ tp Ljubno ob Savinji Poleti tri nove učilnice Pri načrtovani dograditvi ljubenske osnovne šole, ki bi najprej zagotovila pouk v eni izmeni in nato še prostore za devetletko, gre zdaj končno zares. Znano je, da so v občini Ljubno za ta namen izglasovali samoprispevek, žal pa jih je država v prvem letu vsem zagotovilom navkljub pustila na cedilu. Sredstva samoprispevka so seveda pritekala naprej, letos pa se je šole "usmililo" tudi ministrstvo za šolstvo in šport in prispevalo prvih 13,4 milijone tolarjev. Tako bodo v poletnih mesecih novejši del šole nadgradili s tremi novimi učilnicami, kar bo dovolj za pouk v eni izmeni, ki je sedaj za otroke iz oddaljenih in hribovitih predelov prava muka, zlasti v zimskem času. Naložba je skupno 23 milijonov, izvajalec pa bo šoštanjski Cigrad, ki so ga izbrali kot najugodnejšega ponudnika. Dela bodo pričeli 20. junija in jih morajo skleniti do 1. septembra. Čeprav je bilo prvomajsko jutro oblačno in deževno, je vendarle veliko prebivalcev Šaleške in tudi sosednjih dolin praznični dan preživelo na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Graški gori, kjer so opozorili tudi na težave, ki pestijo danes delavce. Več o prvomajskem praznovanju na strani 20. Rudar v fina- ifSSSSj: ALU-PVC —na in vrata« zimski. ...vrtovi senčila 041 708 218 063 412 128 063 33 522 lu, Gorenje... Velenjska prvoligaša - Rudar in Gorenje bosta gotovo letošnjo tekmovalno sezono sklenila nadvse zadovoljna. Dobre igre v pokalnem tekmovanju so obema kluboma lep obliž za nekoliko slabše v prvenstvu. "Rudarji" so gotovo lažje, kot so pričakovali, izločili Muro z zmagama v obeh tekmah, "Go-renjčani" pa si bodo skušali zagotoviti nedeljski finale v sobotni tekmi z Dobovo. V Velenju, v Rdeči dvorani, bo namreč v soboto in nedeljo sklepni turnir letošnjega slovenskega pokala. Na posnetku: Jernej Javornik dosega zadetek na nedeljski prvenstveni tekmi v Celju. ■ vos 9770350556014 2 NAS CAS sr? • < DOGODKI 7. maja Šolski center Velenje Društvo za kakovost VELENJE - Pri Območni Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici so oblikovali Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem Paka. Povezuje strokovnjake s področja kakovosti in ravnanja z okoljem, k sodelovanju pa vabijo tudi vse druge, ki jih delovanje na omenjenih področjih zanima. Pobudo za oblikovanje tovrstnega društva so podali strokovnjaki Laboratorija za preizkušanje in certificiranje na upravnem odboru Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, pa jo je utemeljil dr. Franc Seme. Poudaril je, da bodo v društvo spodbujali raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju zagotavljanja kakovosti in ravnanja z okoljem. Svojim članom bodo nudili različne oblike strokovne omoči in pridobivali mednarodno priznanje akreditacije za področje certificiranja proizvodov, sistemov kakovosti, osebja in ravnanja z okoljem. ■ mz Na vidiku še poslovno zadružno združenje ŠOŠTANJ - Sredi prejšnjega meseca so se sešli na sejo predstavniki večjih zadrug na območju celjske regije in na njem med drugim oblikovali pobudo o ustanovitvi poslovnega združenja. K temu jih je poleg znanih razmer v gospodarstvu in na področju trgovine spodbudil izražen velik interes o skupnem nastopu do svojih poslovnih partnerjev pri nakupu in prodaji izdelkov. Ob tej priložnosti so k sodelovanju povabili tudi predstavnike dveh gozdarskih in štirih kmetijskih zadrug v koroški regiji. Pred nedavnimi prazniki so se v Šoštanju na koordinaciji di-rektoijev in komercialistov zadrug, ki so vključene v Zadružno zvezo Slovenije v omenjenih regijah, pogovarjali že o datumu začetka delovanja združenja. Vse kaže, da bo dejavnost zadružnega združenja zaživela že prihodnji mesec, tvorilo pa ga bo 14 zadrug. Med njimi bo tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Kasneje bodo lahko postale njegove članice še druge zadruge. ■ tp Zmerno naraščanje števila upokojencev VELENJE - Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je lani število upokojencev v Sloveniji v primerjavi z letom 1996 povečalo za 1,1 odstotka. V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki seje lani upokojilo 100 občanov več kot leto prej (8284). Primerjava rezultatov med aktivnimi zavarovanci in upokojenci kaže, da zagotavljajo v omenjenih občinah sredstva za eno pokojnino nekaj manj kot trije zavarovanci, v Sloveniji pa v zadnjih petih letih le še 1,7 zavarovanca. Od 5775 v občini Velenje je lani prejemalo varstveni dodatek 513 upokojencev, od 1897 v občini Šoštanj 266, v občini Šmartno ob Paki pa od 612 109 upokojencev. ■ tp Luči in telefoni PES JE - V drugi polovici maja bodo stekla dela pri postavitvi javne razsvetljave v vzhodnem delu naselja. Ker pa je v Pesju dotrajana tudi telefonska napeljava, v teh dneh tečejo dogovori, da bi istočasno polagali tudi telefonske linije in kabelsko razdelilni sistem. V prostorih krajevne skupnosti naj bi postavili tudi novo telefonsko podpostajo z tisoč telefonskimi številkami. ■ bš Vnovič ocenjevanje želodcev REČICA OB SAVINJI - Turistično društvo Rečica ob Savinji bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo in priznanimi strokovnjaki prihodnji teden spet zbiralo in ocenjevalo letošnjo bero in kakovost zgornjesavinjskih želodcev. Letošnji" pridelek" bodo zbirali v petek, 15. maja, na zadružnih obratih in sedežih krajevnih skupnosti, ocenjevali pa jih bodo v soboto dopoldne na Rečici ob Savinji. Izide bodo razglasili še isti dan popoldne in podelili priznanja. Na zanimivi in koristni prireditvi bodo strokovnjaki ocenili letošnjo bero in odgovarjali na vprašanja, hkrati bodo podelili nagrade osnovnošolcem za najboljše likovne in literarne prispevke, poskrbeli pa bodo tudi za lep kulturni spored. ■ JP 400 štipendij za bodoče učiteljice in učitelje LJUBLJANA - Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je pred časom izdalo posebno zloženko z naslovom Kam po srednji šoli? Mar ne bi bilo lepo postati učitelj, učiteljica? V njej je med drugim predstavilo pedagoške študijske programe in možnosti za zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja. Za študijsko leto 1998/99 je omenjeno ministrstvo razpisalo 400 štipendij, in sicer najmanj 100 za študijski program razredni pouk in vzgojitelj predšolskih otrok, najmanj 200 za dvopred-metne ali enopredmetne pedagoške študije po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, in sicer matematike, matematike in fizike, slovenskega jezika in književnosti, angleškega jezika in književnosti, nemškega jezika in književnosti, fizike, računalništva z matematiko, glasbene pedagogike. Ministrstvo bo štipendiralo tiste študente in študentke, ki niso v delovnem razmerju ali niso prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Republiškem zavodu za zaposlovanje, in ki se bodo po končanem študiju zaposlili v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Kandidati za štipendije morajo svoje prijave oddati do 30. septembra letos. ■ tp Dan odprtih vrat osrednjih šol Jutri (v petek) bosta Poklicni in tehniški strojna, elektro in računalniška šoli Šolskega centra v Velenju pripravili dan odprtih vrat ter seznanili javnost, kako izrabljata možnosti, kijih šolam, njihovim delavcem, dijakom in nenazadnje širši skupnosti nudi sodobna informacijska tehnologija. Seveda vsaka na svojem področju. Obe šoli je namreč Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije izbralo v projektu 6-letnega programa računalniškega opismenjevanja kot osrednji šoli, in sicer prvo za področje mehanike, drugo za področje elektrotehnike. Ob tej priložnosti bosta obe predstavili rezultate projekta in-tROneta v okviru vseslovenskega projekta računalniškega opismenjevanja, državni sekretar za srednješolstvo na omenjenem ministrstvu Alojz Poluško pa bo predal svojemu namenu in-tROnet stičišče, ki ga želi Šolski center Velenje letos jeseni (v sodelovanju z zainteresiranimi podjetji v Dolini), organizacijsko prenesti izven šol in tako omogočiti najširšemu krogu ljudi možnost brezplačnega pristopa do Interneta. Hkrati s tem bodo organizatorji pripravili še vrsto drugih aktivnosti. Med drugim v zbornici Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole še okroglo mizo o Internetu kot mediju z novimi možnostmi in izzivi pri informiranju, izobraževanju, medsebojnem komuniciranju,... Dijaki šol Šolskega centra se bodo na odprtem tekmovanju iz različnih področij preko Interneta pomerili v znanju iz različnih predmetov. Aktivnosti bodo začeli ob 9. in zaključili ob 12. uri s podelitvijo pokalov najuspešnejšim tekmovalcem in s predstavitvijo rezultatov elektronske ankete. Od 10. do 16. ure pa se bodo lahko udeleženci dneva odprtih vrat udeležili tudi predstavitve računalniških programov iz elektrotehniškega področja (računalniško podprta učilnica za pouk elektrotehniških predmetov na Poklicni in tehniški elektro ter računalniški šoli ŠCV). Kot nam je ob tej priložnosti povedal mag. Tone Gams, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole ŠCV, je možnost informatizacije slovenskega šolstva na organizacijskem in učno-vzgojnem področju omogočila uvedba šolskega tolarja pred štirimi leti. "Računalniško opismenjevanje ni namenjeno samo usposabljanju učiteljev in učencev za uporabo informacijske tehnologije, ampak tudi uvedbi standardizacije računalniško podprtega prenosa informacij med šolami in drugimi ustanovami, poenotenju računalniško programske opreme za podporo pouku in zagotavljanju možnosti za razvojno-razisko-valno delo pri uvajanju novih informativnih tehnologij v šole. Na izbor šole za osrednjo, je med drugim vplivalo dejstvo, da ima sodobno računalniško opremo za izobraževanje učiteljev ter optimalni izbor programske in strojne opreme za ostale šole." Takšen dan oprtih vrat so na obeh osrednjih šolah Šolskega centra Velenje že pripravili pred dvema letoma. ■ tp Zgornja Savinjska dolina Diabetiki imajo lastno ambulanto Na področju celotne Zgornje Savinjske in Zadrečke doline je okoli 300 sladkornih bolnikov, ki so v minulem letu, dveh močno okrepili delo in organiziranost. Pogosta zdravstvena kontrola v bolj ali manj oddaljenih ustanovah poslej namreč ni več potrebna, saj so z velikimi prizadevanji končno uredili zadeve glede lastne ambulante. Mnogi so pred leti zmajevali z glavami ob želji po ustanovitvi lastne ambulante, pa se bolniki niso predali in na koncu uspeli, kljub temu, da zdravstvo v tistem obdobju iz določenih razlogov ambulante ni moglo zagotoviti. Skupinica zanesenjakov pod vodstvom Ivana Zupana je za začetek ustanovila društvo diabetikov, v katerega se je vključila tretjina sladkornih bolnikov. Splošni zdravniki imajo večinoma polne čakalnice, sladkorni bolniki pa morajo svojo bolezen stalno spremljati, zato potrebujejo zdravnika specialista, ki se z njimi pogovori in jim svetuje. Ni torej naključje, da se je želja po lastni ambulanti porodila takoj ob ustanovitvi društva. Pomagale so jim občine, zdravstvo in podjetje Mali gospodinjski aparati Nazarje. Zdravstvo prostorov za ambulanto takrat ni moglo zagotoviti, zato jo je brezplačno ponudilo podjetje MGA, društvo pa je samo plačevalo zdravnika dr. Damijana Justine-ka, ki je na podlagi pogodbe z bolnišnico Topolšica s svojo ekipo prihajal v Nazarje enkrat mesečno. To je bil za vse dobrodošel začetek, pri katerem pa se niso ustavili. Uspeli so podpisati pogodbo z zdravstvom in zavodom za zdravstveno zavarovanje in tako zagotovili plačilo zdravniku in njegovi ekipi, ambulanta pa poslej v zdravstvenem domu v Nazarjah deluje prvo in trejo sredo v mesecu v dopoldanskem času. Na ta način bodo sedaj sredstva sponzorjev namenili boljšemu delu društva, kar pomeni tudi več koristnih strokovnih predavanj, seveda pa so vsi posebej hvaležni dr. Damijanu Justineku za njegovo nesebično delo in prizadevanja. ■ JP Nič več ni, kot je bilo v * ■ LJUBLJANA - Slovenija je lani v tujini sklenila za 1350 milijonov ameriških dolarjev novih kreditnih poslov, kar je za 16,3 odstotka manj kot leto prej, prvič po letu 1991 pa se je obseg kreditnih poslov v primerja« s prejšnjim letom zmanjšal. LJUBLJANA, MARIBOR - V sredo so nadaljevali pogajanja med vlado in sindikati o plačah v visokem šolstvu in znanosti, ki se jim bosta pridružili še obe univerzi; če do 15. maja ne bo nikakršnega napredka, bodo na univerzah opustili ves študijski proces razen predavanj, torej bodo začasno odpadli vsi izpitni roki. zagovori diplomskih nalog in govorilne ure KOPER - V Luki Koper so v prvih štirih mesecih letošnjega leta za 31 odstotkov presegli načrtovani obseg prometa in pre tovorili 3 milijone 157.000 ton blaga, samo aprila pa so načrtovani pre tovor različnega blaga presegli kar za 49 odstotkov. MARIBOR - Na mari borskem pokopališču Tezen ska Dobrava pospešeno gradijo krematorij, ki sicer ne bo največji, bo pa eden najsodobnejših, saj bodo celotni proces upepeljevanja nadzirali z računalniško podprto krmilno tehniko, uradno pa bo začel obratovati najkasneje 20. maja. VUHRED - V torek sov Hidroelektrarni Vuhred tehnično prevzeli obnovljeno 110 kilovatno stikališče, ki so ga obnavljali tri leta, čez mesec dni bodo enako revitalizacijo sklenili še v Hidroelektrarni Ožbolt, obe skupaj pa povprečno proizvedeta 360 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto. KOZJE - Celjska poslovna enota Telekoma je v zadnjih letih krepko posodobila in razširila tudi telefonsko omrežje na Kozjanskem, kjer pred leti skoraj ni bilo mogoče dobiti priključka, danes pa so z 23 priključki na 100 prebivalcev že na povprečju celjske regije (32,5), v centrali v Kozjem pa je od 1860 priključkov zasedenih le 1100. Kdo bi si mislil, da bo reklo, zasukano tako in drugače, izrečeno iz vidnih ust v prelomnih dnevih naše zgodovine, uporabno v toliko različnih priložnostih. Tudi ob zadnjih vozniško-prelomnih dneh so mnogi vozniki žalostno vzdihnili: "Nič več ne bo, kot je bilo!" Z uveljavitvijo novega zakona se je bilo namreč treba posloviti predvsem od dvojega: od pretiranega pitja in pretiranega divjanja. Prav zaradi uveljavitve tega zakona si bodo mnogi Slovenci letošnji 1. maj bolj zapomnili po tem "žeparskem" zakonu kot po praznovanju delavskega praznika. Uveljavitev tega zakona bo ob prvomajskem prazniku neke vrste mejnik. Prvega maja smo se pred desetimi leti spominjali po tem, da so šele tedaj do nas pricurljale vznemirljive vesti o nesreči v Černobilu in smo po tem dogodku šteli leta, zdaj jih bomo pa po Zakonu o varnosti v cestnem prometu. Nekateri se ne morejo odločiti, katero gorje je za Slovence hujše. Kar nekako v senci prometnega zakona so minevala slavja ob delavskem prazniku. Zaradi zakona in pa zato, ker imajo ljudje vse manj razloga, da bi slavili ta praznik. Ze res, da so na raznih zborovanjih iz ust sindikalistov znova slišali, kje delavce najbolj čevelj žuli, drugače pa je žar praznovanja močno ugasnil. Mnogi so ga slavili z grenkim priokusom in s spomini na tisti gnili čas v naši zgodovini, ko je še bilo za vse dovolj služb, za večino tudi dela. Slavili so tudi upokojenci, veseli, da so že mimo časi, ko bi jih skrbelo za delo. Zdaj jih skrbi le še za penzije. Pa seveda tudi zato navijajo za delavce, da jim bodo napolnili penzijske vreče. Nekateri so na prvomajskih srečanjih premlevali še tudi prejšnji praznik, dan upora. In to, kako sije generalni državni tožilec dovolil O F preimeno- vati v DKZ. Iz Osvobodilne fronte v Dan komunistične zarote. Smo pač v demokraciji, kjer je dovoljeno vse. Pa je to komu všeč ali ne. V teh poprazničnih dneh bomo morda o vsem tem prazničnem dogajanju še kaj razpravljali, gotovo pa bolj o drugih stvareh, ki nas vsakodnevno tarejo, ali o tistih, ki so sicer v središču dogajanja. 0 tem, kako stari bomo odhajali v pokoj, na koliko stebrih bo slonel pokojninski zakon pa seveda tudi, kako visoko in kako široko sega zadnja carinska afera. Pa seveda o tem, kaj nas čaka z uveljavitvijo nove davčne zakonodaje, o davku na dodano vrednost. Kaj dobrega že ne! To delno priznava že tudi država. Ta novi zakon bo namreč precej podražil veliko stvari in s tem v višine pognal tudi našo inflacijo, ki jo sicer vlada na različne načine tišči navzdol. Ampak pravijo, da bomo ta kelih morali izprazniti, pa naj bo v njem še tako grenka vsebina. Bila naj bi lek za naše prihodnje bolj zdravo življenje. Ljudje, ki so jim že tolikokrat rekli, naj le še tokrat malo potrpijo, so že ob skoraj vse potrpljenje. Se posebno, ker dobiva tudi naše vključevanje v Evropo vse različnejše odmeve. Jasno je, da nas ni tam nihče več pripravljen ujčkati. Vse bolj nam kažejo, da se moramo postaviti na trdne lastne noge, če želimo z njimi v korak. In če smo do pred kratkim od tam slišali še več ali manj le pohvalne besede, zdaj ne manjka graj. Očitno nas želijo strezniti in nam pokazati mesto, ki nam pripada. Vse prevečkrat so nam politiki namreč govorili, da smo mi sami veliko bolj kritični do razmer pri nas kot pa tujina. Zdaj menda tudi pri tem velja, da so ti časi minili. In da tudi pri tem menda nič več ne bo, kot je bilo. m (ki 7. maja 1998 AKTUALNO KAK VAS 3 Vedno prijazno pri roki S seje sveta občine Šmartno ob Paki Vlaganj brez sodelovanja ne bo! Šmartno ob Paki, 28. aprila Člani sveta občine Šmartno »b Paki so tokrat začeli sejo nekoliko drugače kot običajno. Namesto pregleda zapisnika prejšnje seje in poročila o uresničevanju sprejetih sklepov so se najprej seznanili z rezultati nadomestnih volitev za člana sveta občine 19. aprila, na ka-terih je zmagala kandidatka pomladnih strank Martina Žohar. Brez pripomb so potrdili mandat novi svetnici, ki se je kasneje tvorno vključila v razpravo pri obravnavi predvidenih točk dnevnega reda. V nadaljevanju seje so sprejeli še letošnji občinski proračun in glasovali za 10-odstotno povišanje cen oskrbe v šmarškem vrtcu. Najpomembnejša zadeva, ki sojo dorekli, je bil gotovo sprejem letošnjega občinskega proračuna. Po zagotovilih predlagatelja, župana občine Ivana Rakuna, je pri pripravi predloga upošteval vse pripombe s I prehodnih dveh obravnav tega I dokumenta. Nekaj več kot 221 milijonov tolarjev naj bi bilo na »Ijo proračunskim porabnikom letos. Po mnenju predsedu- jočega Bojana Kladnika je proračun kar bogat, saj je župan v precejšnji meri upošteval spiske želja obeh občinskih teles: odbora za področje gospodarskih in negospodarskih javnih služb. Tako kot na prehodnih dveh obravnavah so se tudi tokrat svetniki ustavili pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča oziroma dolga, ki ga ima do občine Šmartno ob Paki Mestna občina Velenje. Župan Rakun jim je pojasnil, da bi po Dogovoru o poravnavi obveznosti in terjatev slednja plačala zadnji obrok 1. septembra letos. Cestam so lani v občini namenili veliko denaija in tudi letos predvidevajo kar nekaj posodobitev. Naložbe bodo izvajati samo tam - so še posebej naglasih v razpravi -, kjer bodo s svojimi prispevki sodelovali tudi njihovi koristniki. Čeprav svetnik Franc Korber ni vložil pisnega amandmaja za prispevek občine v višini 500 tisoč tolarjev za obnovo pročelja cerkve v središču kraja, so svetniki menili, da lahko župan ta denar »poišče« v znanih proračunskih postavkah. Svetnik Franc Drofelnik se je znova zavzel za uvrstitev iz- gradnje pločnika Paška vas -Gorenje med prednostne naloge po mnenju svetnice Frančiške Krbavac pa se dela v občini preveč po domače in bi bilo dobro, če bi pri zadevah, ki zahtevajo precejšnja vlaganja, preverili upravičenost na osnovi nekaterih podatkov. Podpredsednik občinskega sveta Rudi Ježovnik je poudaril, daje v občini prvič pripravljen prednostni list naložb, pa še tega se nekateri ne držijo. Da ni pravega reda, naj bi - po njegovem mnenju - dokazoval tudi nedavni zbor krajanov v Gorenju. Bojan Kladnik je nato ocenil, če bi župan zbore krajanov sklical prej, do izsiljenega zbora v Gorenju ne bi prišlo. Ob koncu razprave so predlog letošnjega proračuna soglasno sprejeli, županu pa priporočili, da upošteva podane pripombe pri nadaljnjem delu. Čeprav so bile (po sklepu z lanske zadnje seje sveta) cene oskrbe v vrtcu Maja v Šmartnem ob Paki od letošnjega januarja dalje višje za 10-odstotkov, v Vrtcu Šoštanj ugotavljajo, da z njimi ne pokrivajo vseh stroškov. Ko jih je ravnateljica Vrtca Šoštanj Vesna Žerjav seznanila z dejstvi, svetniki niso pomišljali, ali naj glasujejo za 10-odstotno povišanje od l.maja dalje, za krčenje programov ali za obremenitev občinskega proračuna. Na odločitev o prvem predlogu je med drugim vplivalo tudi dejstvo, da so to pred časom že storili svetniki v občini Šoštanj, ki ima soustanoviteljske pravice, in njihovo prepričanje, da kljub povišanju cene oskrbe niso pretirane. Predloga odloka o zaključnem računu proračuna občine za lani niso sprejeli po skrajšanem postopku, kot so predvideli na začetku, ampak so ga obravnavali kot osnutek. K predlogu namreč ni bilo priloženo poročilo nadzornega odbora. O tem bodo razpravljali na prihodnji seji, na kateri naj bi tudi izvedeli, koliko denarja je bilo porabljenega za posamezne vaške skupnosti. Tudi predlog premoženjske delitvene bilance na dan 31. december lani so zaradi preskromnih pojasnil pri nekaterih postavkah spremenili v informacijo. ■ tp Gorenje Notranja oprema, program Keramike (ljub novim okoliščinam ideji se aktualni Pred časom so občani na območju spodnjega toka reke Pake, natančneje krajani vasi Gorenje v občini Šmartno ob Paki, na široko razpravljali o širitvi proizvodnih prostorov Gorenja Notranja oprema ob tovarni keramičnih ploščic v njihovim kraju. Širitvi podjetja sicer niso nasprotovali, ampak svoje soglašanje povezovali z že prej večkrat izraženo potrebo po odstranitvi ali prestavitvi plinskih cistern in z željo po sodelovanju podjetja pri izgradnji plinifikacije kraja. Nekateri pa so negodovali tudi zaradi izgube večnamenskega igrišča, na katerem naj bi se med drugim podjetje širilo. Na nedavnem zboru krajanov v Gorenju jim je direktor programa Keramika Peter Letonja povedal, da so sicer nastopile nove okoliščine, vendar pa sta ideji o naložbah še aktualni. Peter Letonja je v pogovoru odločno zanikal namigovanja nekaterih, da v podjetju še niso začeli izgradnje novih proizvodnih površin za to, ker bi jim šlo slabo. Resnica naj bi bila ta, da jim ni uspelo tako hitro odkupiti zemljišča od lastnika - cerkve. Res pa je, da se jim sedaj ne mudi tako kot lani, ko so zaradi velikih potreb iskali nove površine za montažo kuhinjskih in kopalniških blokov. Prostorsko stisko so zapolnili z najemom prostorov Premogovnika, v katerih je danes zaposlenih 50 delavcev. Te prostore jim je lastnik pred časom ponudil v odkup. "Nismo se še povsem odločili, ali jih bomo odkupili in odstopili od načrtovane izgradnje novih proizvodnih površin ob tovarni keramičnih ploščic ali bomo vztrajali pri prvotni ideji. Za zdaj še predvidevamo aktivnosti za pridobitev dokumentacije, čeprav zaveda ni več tako vroča. Če bomo pristopili k izgradnji, potem bomo nove površine gradili v dveh fazah in tako pridobili približno 6000 m2 za ekološko neoporečno, a delovno intenzivno proizvodnjo - montažo pohištvenega programa ter približno 800 m2 razstavno prodajnih površin. V projektih smo predvideli možnost zaposlitve še 50 delavcev. Lokacija ob tovarni je geografsko najprimernejša za razvoj programov Gorenja Notranja oprema, saj potrebne komponente za sestavljanje kopalniških in kuhinjskih blokov vozijo iz treh lokacij: iz Nazarij, Šoštanja in Velenja." Tudi če se bodo odločili za naložbo, po Letonjevih besedah, težave krajanov glede odstranitve ali prestavitve plinskih cistern ne bodo rešili. Prestavitev na drugo lokacijo, ki je tudi nimajo, bi bil izredno velik strošek, plinifikacija širšega območja občine Šmartno ob Paki kot edina rešitev, pa po dosedanjih pogovorih v tem trenutku ekonomsko neo- Peter Letonja: "Ob posodobitvi proizvodnje keramičnih ploščic pred osmimi leti so sicer tretjino prostorskih zmogljivosti v podjetju že namenili za montažo kopalniških blokov, a je bilo lani prostora še premalo." Tako kot Peter Letonja nam tudi Gregor Verbič, direktor podjetja Gorenje Notranja oprema Velenje, ni dal jasnega odgovora, ali bodo prostore bivšega rudniškega mizarstva v Velenju odkupili. "Odločamo se še, kaj naj bi naredili. O odkupu teh prostorov smo se pogovarjali že pred leti, a takrat lastnik ni pokazal zanimanja. Pogodbo o najemu slednjih za dve leti smo podpisali februarja letos. Vse bo najbrž odvisno od posla." pravičljiva naložba. "Njeno vrednost, samo izgradnjo primarnega voda, so strokovnjaki ocenili na kar 2,5 milijona ameriških dolarjev. Tega denarja Gorenje Notranja oprema samo ne more zagotoviti, podjetje Geo plin, kot trenutno edini koncesionar za distribucijo plina v Sloveniji, za naložbo ne kaže nikakršnega zanimanja, država pa kljub spodbujanju izrabe tega energetskega vira za to še ni nič storila. Mi ideje o plinifikaciji skupaj z občinami Šmartno ob Paki, Mozirje in Nazarje nismo opustili. Povezujemo se z vladnimi predstavniki, predstavniki koncesionarja, poslanci s tega območja. To je naš ne samo ekonomski, ampak tudi siceršnji interes." Letonja nam je v pogovoru še zatrdil, da cisterne dobro vzdržujejo in zagotavljajo največjo možno varnost. Njihova tovrstna prizadevanja nenehno nadzorujejo republiški inšpektorji. Osebje, zadolženo za vzdrževanje teh naprav, je skrbno, strokovno usposobljeno, njihovo znanje po določenih obdobjih tudi preverjeno. Nenazadnje so to ljudje, ki so doma v neposredni okolici tovarne. Tudi, ko bo morebiti do odločitve o možnosti izgradnje plinovoda prišlo, zadeve ne bo mogoče uresničiti v kratkem času. Za uresničitev projekta naj bi bila potrebna vsaj tri leta. ■ tp BANČNI AVTOMATI BANKE VELENJE D.D., VELENJE Bančne skupine Nove Ljubljanske banke Kaj pa če nel Kaj storiti, če avtomat ne deluje, oziroma sveti na njem rdeča luč? Najbolje je obiskati drugi najbližji avtomat ali pa se vrniti čez nekaj minut. Bančni avtomati so sicer vodeni iz istega centra, ni pa nujno, da odpovedo vsi istočasno. Bančni avtomat ne deluje: - ker ga skrbnik polni z denarjem (traja le nekaj minut), - zaradi težav na telekomunikacijskih linijah (do ponovne vzpostavitve), - zaradi rednih vzdrževalnih del (enkrat do dvakrat letno), - zaradi fizične okvare - tujka v čitalcu kartic, zmečkanega bankovca, itd. (do odprave napake), - prekinitve dobave električnega toka (do ponovne vzpostavitve). Ce je rdeča luč kljub vsemu bolj "vztrajna" kot Vi, Vas morda lahko "potolaži" dejstvo, da je Vaš denar ostal varno naložen v BANKI VELENJE d.d., VELENJE Bančni skupini Nove Ljubljanske banke. 0 /O j banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V Topolšici pripravljajo slovesnost ob 53-letnici podpisa kapitulacije Spominska soba - kulturni spomenik? Borci in borčevske organizacije ne bodo dovolili, pravijo, da bi pomembni mejniki in pomniki iz zgodovine, šli v pozabo. Navsezadnje jih k temu obvezuje njihov statut. Eden takih datumov je 9. maj, uradni konec druge svetovne vojne, ki se je pomembno odigral prav na tleh Topolšice, kjer je nemški general Loehr podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo. Za jutri, petek, 8. maja, ob 18. uri, skupaj s krajevno skupnostjo Topolšica, ki sije 9. maj izbrala za krajevni praznik, in liirističnim društvom Topolšica, pripravljajo svečanost. Jože Povše, predsednik Območne skupnosti borcev in udeležencev NOB Velenje, pravi, da ga-veseli, ko vidi, da so se Slovenci otresli sramu oziroma jih je končno postalo sram sramu, ki je prva leta samostojnosti Slovenije postavljal ob rob praznike in spomine na partizanstvo. Tisto partizanstvo, ki je zanj najveličastnejše obdobje v zgodovini slovenskega naroda. "Letos borčevska organizacija praznuje tudi 50-letnico obstoja. Ker je bila dosledna v svojih usmeritvah, je preživela vse napade. Našim vnukom in pravnukom se ne bo treba sramovati dejanj, zapisanih v zgodovino naroda, ki mu pripadajo," odločno pravi. Na vprašanje, kaj bi lahko danes, po 53 letih konca druge svetovne vojne, povedal o tem zgodovinskem dogodku, ki se je odigral na tleh Topolšice, pa Jože Povše odgovarja: "V letu 1945 so zadeve na bojiščih jasno pokazale, kam se nagiba vojna sreča. Tako se je iz dneva v dan manjšal prostor, ki je ostal na razpolago okupatorski vojski in kvizlingom. V tistih dneh je bil umikajočemu vojnemu stroju edini cilj oditi iz krajev, kjer so počenjali grozodejstva, se predati Angležem in Američanom, ki so takrat zasedali že velik del Avstrije. Računali so, da se bodo s tem izognili odgovornosti za početja na okupiranem območju. Njihove namere je prekrižala slovenska partizanska vojska. Njeno vojistvo se je takrat nahajalo v Topolšici. Razmere so nanesle, da je bil prav v tem kraju podpisan dokument o brezpogojni kapitulaciji enot pod poveljstvom nemškega generala Loehra. Seveda zadeva glede podpisa tega dokumenta ni bila tako preprosta, kot sem jo povedal. Ta podpis, ki je značilen za Topolšico, so spremljali mnogi zapleti, pa tudi špekulacije, o katerih pa ne bi želel razglabljati. Dejstvo je, daje bila kapitulacija podpisana slovenski partizanski vojski v Topolšici. To je dogodek, na katerega smo lahko ponosni vsr, ne le krajani Topolšice. Globoko sem prepričan, da bi to, kar se je dogajalo in zgodilo v Topolšici, znali drugi narodi bolje izkoristiti tudi v turističnem smislu. Prepričan sem, da bi sedanja spominska soba morala dobiti status kulturnega spomenika." ■ mkp 4 NAŠ CAS AKTUALNO 7. maja 1998 Anton de Costa, predsednik Mestnega odbora Socialdemokratske stranske - SDS: OBČINSKA POLITIKA MED JAVNO PODOBO IN STVARNOSTJO Ko smo se leta 1990 na plebiscitu odločili za samostojno državo, smo to storili zavestno, odgovorno in z velikimi pričakovanji. Želeli smo socialno državo z učinkovitim gospodarstvom, državo s poštenim obrazom in pravičnim odnosom do svojih državljanov. Verjeli smo, da bomo te želje tako kot drugod po svetu uresničevali v večstrankarski parlamentarni demokraciji in tržnem gospodarstvu. Toda to bistvo političnih sprememb se nam iz dneva v dan vse bolj oddaljuje, postaja vse težje dosegljivo. Zakaj, ko pa je bila naša odločitev nedvoumna? Odgovor seveda ni preprost. Je skrit med javno podobo oblastnih politikov in strank, ki je posledica njihovih obljub ter stvarnostjo, ki je naša vsakdanjost. K sreči, da navidez še tako zapleteni in skrivnostni odgovori, ki so skriti med javno podobo in stvarnostjo, postanejo zelo enostavni in razumljivi, ko se dejstva soočijo na konkretnih primerih. 1. Ko Srečko Meh zagotavlja, da občina v proračunu nima dodatnih 30 milijonov tolarjev za otroško varstvo, s katerimi bi pomagala občanom, je to njegova javna podoba, ker če nimaš, ne moreš dati. Ko pa Srečko Meh sebi in svojim funkcionarjem izplača iz proračuna skoraj za 24 milijonov tolarjev več, kot je zakonsko dovoljeno, je to stvarnost in naša vsakdanjost. 2. Ko funkcionarji Združene liste, LDS in DeSUS-a izražajo veliko skrb za probleme v občini, je to njihova javna podoba, ko pa bi morali te probleme reševati in se jih ne spomnijo več, je to stvarnost in naša vsakdanjost. 3. Ko velenjska oblastna politika sebe prikazuje za nadvse uspešno, je to njihova javna podoba. Prometni kaos, parkirišča, onesnaženost in neurejenost okolja, brezposelnost, pomanjkanje stanovanj, cene in podobno, pa je stvarnost in naša vsakdanjost. Razlika med javno podobo in stvarnostjo je torej več kot očitna. Zakaj do nje sploh prihaja in zakaj se celo povečuje? Kje so korenine takega dela, da se eno govori, drugo pa dela? Komu še, potemtakem, verjeti in zaupati, da bo skrbel za stvari, za katere sami ne moremo? Vse to je vredno našega razmisleka. Franc Sever, član predsedstva Mestnega odbora Socialdemokratske stranke - SDS: PROMETNA UREDITEV -COKLA VELENJSKEGA RAZVOJA Če bi bilo zatrjevanje velenjske oblastne strukture, da je Velenje z razvojnega vidika mesto priložnosti, le politična šala ali dober "vic", župan in njegovi funkcionarji pa šaljivci ali "vicmaherji", bi se bilo temu vredno nasmejati. Žal je to zatrjevanje njihovo resno prepričanje, ki dokazuje, da ne vedo, kaj so instrumenti za doseganje razvojnih ciljev in da ne vedo, kako se dosega večja vloga mesta v nacionalnem prostoru. Ta bednost razmišljanja in nezmožnost, da se v Velenju na koncu uspešnega razvojnega obdobja naredi premislek, kako naprej, Velenje vztrajno odriva na obrobje gospodarskega in političnega dogajanja. Na obrobju ni priložnosti, vloga mest je klavrna in nikomur ni mar. To je vendar samo po sebi razumljivo. Da bi Velenje res postalo prijazno do ljudi in mesto priložnosti, primestje in podeželje pa enakovreden del tega, bi bilo treba v prvi vrsti urediti promet, torej cestno omrežje. Konfliktnost cestnih povezav je že doseglo stanje kaosa, ki je sprva trajalo ob prometnih konicah, danes traja že skoraj večji del dneva, čez nekaj let pa bo prava mora. Mnogi se sprašujejo, kako je to mogoče, saj ima Velenje kot mlado mesto veliko asfaltiranih površin in nenazadnje je svojo razvojno renesanso doživljalo v času avtomobilov in ne konjskih vpreg ter bilo zasnovano z vsemi značilnostmi modernega mesta. Vse to je res, a za prometno urejenost očitno ne zadostuje. Namreč, obstoječe cestno omrežje je v veliki meri posledica prometnih potreb, ki so bile v preteklosti določene glede na funkcijo posameznih naselij znotraj mesta (bivanje, delo, izobraževanje, preskrba ...), funkcijo primestja in podeželja v odnosu do mesta in obratno ter vlogi Velenja v širšem prostoru, ki je temeljila predvsem na vlogi gospodarstva. Ti odnosi v prostoru so se s spremembo političnega in gospodarskega sistema povsem spremenili, a si pred tem sedanja občinska politika iz ideoloških predsodkov zatiska oči oziroma teh sprememb ne priznava. S tem dokazuje, da ni zmožna celovito urediti prometa, s "floskulami" za politično rabo pa to dejstvo samo še potrjuje. Kako v praksi pristopiti k urejanju prometa, pa v naslednjem prispevku. Plan Premogovnika za letos usklajen na višini 4 milijone ton premoga Aneks še ta mesec? Ko smo se v začetku marca pogovarjali z direktorjem Premogovnika Velenje, dr. Francem Zerdinom, smo govorili predvsem o tem, da se ideje okoli višine proizvodnje, ki jo zago-vaijajo v Premogovniku in tiste, ki jih zagovarjajo na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ne pokrivajo povsem. Zaradi tega upravni odbor delovnega načrta za letos ni sprejel. Mesec dni kasneje ga je. Višina proizvodnje za letos je "obstala" na 4 milijone tonah nakopanega premoga. Od tega bodo 3 milijone 618 tisoč ton premoga prodali TEŠ za proizvodnjo električne energije, 172 tisoč ton za proizvodnje toplotne energije, po 105 tisoč ton pa bodo prodali Vidmu in v široki potrošnji. "Upravni odbor je sprejel dodaten sklep, da je treba v maju, najkasneje pa junija, zaradi slabih hidroloških razmer, sprejeti aneks k delovnemu načrtu Premogovnika za letos. Ker reke nimajo dovolj vode, je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah precej manjša kot so načrtovali. V Termoelektrarni Šoštanj bodo morali zato dodatno proizvesti 200 gigavatnih ur električne energije, kar pomeni, da bodo potrebovali približno 230 tisoč ton premoga več, kot je bilo predvideno s planom. Aneks bo naravnan tako, da bo Termoelektrarna dobila sicer več premoga, manj pa v široka potrošnja. Končna letna proizvodnja bo tako znašala okoli 4 milijone 100 tisoč ton nakopanega premoga," pravi dr. Franc Žerdin. To je količina, ki Premogovniku Velenje omogoča pozitivno Zaposlovanje po načrtu Konec minulega leta je bilo v Premogovniku zaposlenih 3.875 ljudi, konec tega leta naj bi jih bilo 3.788. Na novo bodo letos zaposlili 62 delavcev. V naslednjih letih bodo število zaposlenih še zniževali, ne na silo, ampak z naravnim odlivom delavcev, na novo pa bo vsako leto pri njih dobilo delo od 60 do 80 ljudi, v nekaterih letih tudi 100. Uresničevati pa želijo tudi cilj, da vsako leto na novo ustvarijo vsaj 25 novih delovnih mest, v novih programih." Mirko Lorger, podpredsednik Mestnega odbora Socialdemokratske stranke - SDS: BREZPOSELNOST JE TUDI OBČINSKI PROBLEM Bili so časi, ko je bila zaposlitev sama po sebi umevna. Po končanem šolanju je vsakdo vedel, da je "pri kruhu", če je bil le pripravljen poprijeti za delo. Potem so prišle politične in gospodarske spremembe. Obljube o boljšem življenju so deževale z vseh strani. Verjeli smo v njih, ker smo se zgledovali po sosednjih zahodnoevropskih državah. Vse imajo demokracijo in socialno tržno gospodarstvo, vendar nihče ni lačen in nihče ni na robu obupa zaradi nemoči in občutka brezizhodnosti. Kaj se je v resnici zgodilo pri nas, da je vse drugače. Občinska oblast pravi, da brezposelnosti ne more reševati, ker za to ni pristojna. Vlada kar naprej sprejema nekakšne programe o zaposlovanju in se nenehno pogaja, enkrat z enimi, drugič z drugimi tako imenovanimi socialnimi partnerji. In kot sama pravi, se pogaja, da ne bi prišlo do socialnih nemirov. Brezposelnost pa iz leta v leto narašča. Zakaj, če pa se vsi tako neznansko trudijo, da bi brezposelnim zagotovili delo in plačo, s katero bi dostojno živeli. Kot kaže, je vse to velika "farsa", za demokracijo pa nepojmljiva dvoličnost in cinizem. Brezposelnost je še kako velik problem občine, saj so brezposelni njeni občani. Občinska oblast, ki misli, da je s plačilom zdravstvenega zavarovanja opravila svojo nalogo do nezaposlenih, bi morala vladati v času liberalnega in ne v času socialnega kapitalizma. Pa še v tistem času bi s takim odnosom do svojih občanov klavrno končala. S kom se pogaja vlada, ko razmere pridejo do vrelišča? S predstavniki zaposlenih, ki se zavedajo, da dokler so zaposleni, se lahko vsaj pogajajo in mogoče preprečijo najhujše. Kdo pa se pogaja z nezaposlenimi? Nihče, a bi se nekdo moral, kajti tudi to so ljudje, ki imajo pravico, da si v dialogu z oblastmi izborijo svoj položaj v družbi. Zavod za zaposlovanje je, pa ne po volji uslužbencev, le še čakalnica, v kateri so čedalje slabši izgledi, da se pride na vrsto. In kaj še ostane pozabljenim in razžaljenim? i poslovanje, kar je pomembno zdaj, ko zaključujejo postopek lastninskega preoblikovanja, in ko delničarji to od njih tudi pričakujejo. 30. junija, na prvi skupščini delničarjev, bodo predstavili vizijo poslovanja podjetja .za naslednje sred- Druga knjiga Zgodovina Premogovnika Ob letošnjem prazniku rudarjev, 3. juliju, bo izšla druga knjiga ing. Antona Seheija Zgodovina Premogovnika Velenja. Obsegala bo okoli 700 strani. Knjiga obravnava življenje ljudi, izgradnjo mesta Velenja, nesreče, ki so se v Premogovniku zgodile... Ob izidu knjige bodo pripravili tudi razstavo del upokojenega delavca Premogovnika Adija Pirtovška. njeročno obdobje. "Naša vizija ni v zagovarjanju poslovanja z izgubo. Bomo pa na tej skupščini delničarjem že predlagali tudi način saniranja izgube ustvarjene v preteklih štirih letih. Še letos želimo doseči podpis dolgoročne pogodbe o odjemu premoga v elektroenergetskem sistem za naslednjih deset let pod pogoji, ki bi pomenili pozitivno poslovanje Premogovnika tudi v naprej." Marca so zunanjo presojo za pridobitev certifikata ISO 9001 zaključili presojevalci Inštituta za kakovost, njihovo delo je bilo Zgornjesavinjska obrtno-podjetniška zbornica Seja skupscine bo 19. maja Člani izvršilnega odbora Zgornjesavinjske obrtno - podjetniške zbornice so na nedavni seji najprej sprejeli finančno poročilo za preteklo leto, ob sprejemu predloga finančnega načrta za letošnje letu pa so se odločili, da bodo 100.000 tolarjev namenili za pomoč pri odpravljanju posledic na potresnem območju. Sprejeli so tudi sklep, da članski prispevek ostane nespremenjen. Tako bodo fizične osebe iz naslova opravljanja dejavnosti za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačevale članski prispevek v višini 2,65 odstotka od zavarovalne osnove; člani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in iz tega naslova niso zavarovani, bodo zbornici plačevali 1.500 tolarjev mesečno, pravne osebe pa bodo plačevale mesečno članarino 2.200 tolarjev, Izvršilne odbor je oblikoval tudi predlog za spremembo znaka, ki naj bi bil poslej skladen s celostno podobo, ki je podrobno izdelana za Obrtno zbornico Slovenije, sestavni del znaka pa bi bil napis Območna obrtna zbornica Mozirje. Vse te predloge mora potrditi skupščina zbornice, ki bo 19. maja. ■ JP temeljito. "Presojevalci so podali izjemno pozitivno oceno in računamo, da bomo certifikat kakovosti za pridobivanje premoga dobili 3. julija. V Sloveniji takega certifikata nima nihče, tudi v Evropi ne poznam pre- mogovniškega podjetja, ki hi tak certifikat imelo, poznam pa jih nekaj zunaj Evrope," pravi dr Žerdin. ■ Milena Krstič - Planine POGOVOR S TEZO I maja 1998 Povabljen na klepet: direktor Inštituta za ekološke raziskave Velenje, mag. Franc Avberšek j ve ep kapital ERIC-a Ko sta se TEŠ in Premogovnik Velenje odločila za ekološko sanacijo, sta se, morda tis-tikrat še nevede, odločila tudi za Inštitut Erico. Njegovi zametki so vsekakor tam. Obe podjetji sta še danes najpomembnejši inštitutov partner. V prihodnje pa - vprašanje, če bo še tako. Rast inštituta bo vedno bolj odvisna od pridobivanja "poslov" na drugih trgih, zunaj Šaleške doline. Erico, Inštitut za ekološke raziskave, tak je uradni naslov, je danes organiziran v treh oddelkih: za raziskovalno dejavnost, za tehnološke storitve in svetovanje ter za izobraževalno dejavnost in prenos znanja. Tako je od januarja naprej. Novo ofganizacijo so sprejeli, da bi ločili posamezne dejavnosti in imeli pregled nad stroški in da bi bila usmerjenost inštituta tudi bolj pregledna, jasno določena. Ce je bila doslej v inštitutu temeljna raziskovalna dejavnost, postaja zdaj to vedno bolj tudi prenos pridobljenega znanja v prakso preko tehnoloških storitev in svetovanja na področju ekologije, pa tudi posredovanja znanja širšemu krogu prebivalcev, predvsem šolski mladini. Direktorja Inštituta za ekološke raziskave, mag. Franca Avberška, smo povabili na pogovor. 9 Za začetek vprašanje: poznamo vas kot lovca. Koliko skupnega imata lovstvo in ekologija? MAG. FRANC AVBERŠEK: " Zame veliko. Moje prvo znanje, ki sem ga v šoli pridobil o ekologiji, je bilo povezano z lovstvom. Ko sem obiskoval lovsko - tehnično šolo v Ljubljani, sem poslušal tudi predmet ekologija in prof. Tarmanu sem še danes hvaležen za vse, kar mi je o ekologiji povedal. Morda je prav tisto znanje, ali pa še bolje, pogled, pripomoglo pri mojih stališčih, ko smo se odločali o jami Šoštanj, ko smo se v Dolini odločali za zmanjšanje proizvodnje, ko smo se odločili za rešitev ekoloških problemov, ko smo se odločali za to, da bi spoznali o ekologiji še .več, da bi lahko ustrezno ukrepali... Pred dese-i uimi ali dvajsetimi leti, ko so v Dolini padale pomembne odločitve, mnogih stvari nismo poznali, marsičesa nismo vedeli. Zato smo vlagali v znanje in ko smo enkrat znali in poznali stvari, so bile odločitve, da gremo s proizvodnjo tudi navzdol, toliko lažje. Saj se na RLV ni bilo enostavno odločiti za znižano proizvodnjo! Malo je direk-toijev, ki so podprli odločitve o znižani proizvodnji. Prva čistilna naprava je dejansko pomenila 20 odstotkov nižjo proizvodnjo. Tako se je takoj za 20 odstotkov zmanjšala emisija S02. Tudi odločitev o preložitvi jame Šoštanj je bila za tiste čase izjemno korajžna. Vedeli smo, da moramo poznati odgovore na vprašanja in iskali smo jih." 0 Jih za jamo Šoštanj še iščete? MAG. FRANC AVBERŠEK: "Seveda. Prav tukaj, pri nas, v Ericu, imamo zaposleno mlado raziskovalko, ki se ukvaija z vprašanjem površine nad jamo Šoštanj, da bi v naslednjih treh ali štirih letih znali odgovoriti na vprašanje, kaj bi pomenilo odkopavanje, kje so plusi in kje minusi. Potem bi lahko na osnovi podatkov ugotovili, ali je tistih 50 milijonov ton rentabilno odkopati ali ne. Končna odločitev bo ostala Premogovniku in TEŠ. Do takrat bodo imeli izjemno pomembne podatke, na osnovi katerih se bodo lahko odločali o tem, ali odkopavanje jame Šoštanj - ja, ali odkopavanje jame Šoštanj - ne oziroma pod kakšnimi pogoji. To bo tudi za Šaleško dolino pomembna odločitev, saj se bo treba odločiti, ali bo Premogovnik še živel naslednjih 15 - 20 let, Mag. Franc Avberšek: "Tudi slovenska pot v Evropo je pogojena z ekološkimi rešitvami." ali ne. Šlo bo za pomembne reči in prav je, da so dobro naštudirane, da ne bi naredili škode, ki bi jo potem težko popravili." % Danes ste direktor Erica, tistega, katerega idejni oče, kot pravijo nekateri, ste bili. MAG. FRANC AVBERŠEK: "Očetov inštituta, kije nastal kot posledica dogajanj v tej Dolini, je gotovo več. Ekološki problemi na tem območju so bili tistikrat tako veliki, da je bilo treba nekaj narediti. RLV in TEŠ sta bila v položaju, ko se je bilo treba odločiti za ekološko sanacijo ali za prenehanje proizvodnje. Prevladalo je prvo. In to je bilo tisto, kar je pogojevalo, da je iz raziskovalne skupine nastal inštitut. Tudi prejšnji direktor inštituta dr. Boris Stropnik je pomemben člen pri tem nastajanju. Naštel pa bi jih lahko še več. Takrat sem bil pač na položaju, ki mi je dala možnost, da pomembno prispevam k odločitvam in da sem podpisal nekatere akte. Danes z veseljem ugotavljam, da inštitut odigrava tisto vlogo, ki mu je bila naložena in ima vse možnosti, da preraste okvire, ki so bili prvotni zastavljeni. Prepričan sem, da je to inštitut, o katerem bomo še slišali." # Začelo se je z nekaj biologi, ki so dobili prvo zaposlitev na RLV. MAG. FRANC AVBERŠEK: "Ko sem predlagal zaposlitev petih biologov, sem bil zadolžen za razvoj na takratnem REK-u. Predlog, naenkrat zaposliti pet biologov, je bil, milo rečeno, nekaj, kar sprva ni najbolj vžgalo. Šele pozneje se je izkazalo, daje bila odločitev pravilna." # ERICO je danes inštitut, ki se ukvarja z ekologijo v prostoru vse Slovenije. MAG. FRANC AVBERŠEK: "Na tem področju je še veliko dela. Tudi slovenska pot v Evropo je pogojena z ekološkimi rešitvami. Brez njih ta pot ne bo možna. Usmeritev v ekologijo je potrebna in prava. Za Šaleško dolino pa je pomembno, da je prav tu, kjer naravi veliko jemljemo, nastala institucija, kjer je skoncentri-ranega veliko znanja. Od 32 na ERIC-u zaposlenih je kar 22 visokošolcev, od teh so 3 doktorji znanosti in 8 magistrov. Gre za mlad kolektiv, poln svežega znanja in to je kapital, ki je največ vreden." # Prostori v katerih ste, pa niso najbolj ugledni. MAG. FRANC AVBERŠEK: "No, veliko pomembnih podvigov v znanosti je bilo doseženih v zelo slabih prostorih. Res pa je, da bo kmalu bolje. Ob velikem razumevanju Premogovnika bomo prišli do novih prostorov. Najbrž že konec tega leta, decembra." # Kje? MAG. FRANC AVBERŠEK: "Na Starem jašku. Premogovnik nam bo odstopil prostore, ki jih sedaj zaseda rudarski praktični pouk, velike približno 900 kvadratnih metrov. Pripravljamo pa se na dokup dodatne opreme, tako da bodo prostori tudi sodobno opremljeni." # Kdo so vaši ustanovitelji, ali še bolje, lastniki? MAG. FRANC AVBERŠEK: "Naši ustanovitelji so štirje, po 30-odstotni lastniki Erica so Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in Institut Jožef Štefan, 10-odstotni delež pa pripada ESO Opremi, zdaj v stečaju. Organizirani smo po Zakonu o zavodih in Zakonu o raziskovalni dejavnosti. Smo neprofitna organizacija, kar pomeni, da moramo poslovati z dobičkom, le deliti ga ne smemo, ampak ga moramo porabiti za rast inštituta." 9 Vse se vrti okoli denarja, kako se vi financirate? MAG. FRANC AVBERŠEK: "Letos načrtujemo realizacijo okoli 215 milijonov tolarjev. Približno tri četrtine je bo za TEŠ in Premogovnik, naši pomembni partnerji pa so tudi TE Trbovlje, TO Ljubljana, Savske elektrarne, Mestna občina Velenje, sosednje občine, okoli 5 odstotkov sredstev pa pridobimo tudi pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo." # Znanje o ekologiji. Ga širite ali ga držite bolj zase? MAG. FRANC AVBERŠEK: "Oboje. Stalno težimo k pridobivanju novih znanj, to kar znamo, pa želimo povedati tudi drugim.Ta trenutek teče akcija "Ekologija - energija", ki izhaja iz tiste, ki je bila na to temo izvedena med sedmošolci na našem območju nekaj let zapovrstjo. Ponudili smo jo slovenskim šolam. V Velenje zdaj prihajajo sedmošolci iz vse Slovenije. Če jim povemo, kaj pomeni pridobivanje energije s stališča ekologije, kaj pomeni za vsakega Slovenca, če prihrani kakšno kilovatno uro ali deciliter goriva, je to tisto, kar je zelo pomembno. Ampak to je samo del tistega, kar želimo prenesti na ostale. Za pridobitev novih znanj, brez česar pač ne gre, se povezujemo z inštituti in fakultetami. Konec junija in v začetku julija bo pri nas 30 študentov Biotehniške fakultete, ki bodo raziskovali vode in življenje v njih. Radi bi, da bi naši programi postali sestavni del izobraževanja. Takih programov, v katerih se bosta prepletalo znanje in praksa, mora biti še več, tako v osnovnih kot srednjih šolah in na fakulteti in upam, da bomo s tem uspeli. Tu pa seveda nismo sami. Premogovnik Velenje načrtuje, da bo na Starem jašku nastal širši izobraževalni center, ki bi poleg ekologije nudil tudi pogled v tehnologijo in v rudarskem muzeju pogled na razvoj premogovništva. Omeniti pa velja tudi raziskovalne tabore. Letos že drugič Vinska Gora in 10. raziskovalni tabor pod vodstvom našega inštituta. Zagotovili bomo najboljše mentorje in odlične pogoje za delo. Večina udeležencev bo Zoisovih štipendistov." # Politike, ki ste se jo še pred novimi državnozborskimi volitvami šli, se zavestno ne greste več, zdaj ste zapluli v druge vode. Kako to dvoje primerjate? MAG. FRANC AVBERŠEK: "Na delo v parlamentu sem hitro pozabil. Sem si pa tam pridobil pomembne izkušnje, še zlasti v času, ko sem bil minister za energetiko. Sicer pa sem se v tistem času počutil precej nesrečnega. Posebej, ko smo čas izrabljali za rešitve, ki so bile znane že na začetku. Poslušati poslance, da vsak pove svoje, na koncu pa priti na začetek ... Če bi ocenjeval svoje službe, bi rekel, da imam na ta del še najslabše spomine. Ne samo zato, ker si neprestano izpostavljen javnosti, ker nikoli ne veš, kdaj je za tvojim vratom kamera, kdaj te dobijo novinarji v klešča in skušajo izbrskati kaj zanimivega..." # Delali pa ste marsikaj? MAG. FRANC AVBERŠEK: "Ja. Bil sem obra-tovodja v jami Preloge, ki je dala tistikrat več kot polovico proizvodnje v velenjskem Premogovniku. V njej je bilo takrat 700 zaposlenih, močna ekipa sodelavcev, timsko delo, odkriti odnosi. Pravo nasprotje dela v parlamentu, kjer se na sestanku nekaj dogovoriš, čez eno uro pa seje delalo že drugače. Tisto pa, kar smo se dogovorili v jami, je vedno držalo. Ne spomnim se, da kak dogovor, ki smo ga sprejeli, ne bi držal. Če bi lahko izbiral, bi rekel, da mi je bilo tisto delo in to, ki ga opravljam zdaj, najljubše." # No, vmes ste bili tudi vodja razvoja na REK-u, pa direktor Premogovnika. Zdaj pa ste vseeno še tudi "en konec" funkcionarja. Predsednik KS Gorica? MAG. FRANC AVBERŠEK: "No, zdaj ste mi pa stopili na žulj. S tem pa nisem zadovoljen. Krajevne skupnosti ali bolje mestne četrti v mestni občini pa res nimajo takega položaja, da bi lahko karkoli pomembnega naredili. Ko gre za prostorske dokumente, nas zelo malo sprašujejo, ko skušamo kaj urediti, ugotovimo, da nismo pristojni... Pustimo to." Pa pustimo. Hvala za pogovor. ■ Milena Krstič - Planine 50 let Svetovne zdravstvene organizacije Letos - zdravje otrok in žensk, zlasti mater Letošnje leto je za Svetovno zdravstveno organizacijo prav posebno leto. Pred 50. leti je bila podpisana listina o ustanovitvi Svetovne zdravstvene organizacije. Države, ustanoviteljice, so se obvezale, da bodo izboljšale zdravje ljudi po vsem svetu, poudarile pa so, daje potrebno posebno pozornost posvetiti zdravju otrok in žensk, še zlasti mater. Temu je bil posvečen tudi letošnji svetovni dan zdravja, 7. april. V petdesetih letih se je veliko spremenilo, bistveno se je povečalo preživetje otrok, zmanjšala umrljivost dojenčkov, daljša je pričakovana življenjska doba človeka, izkoreninjene so mnoge bolezni, ki so včasih kosile po celem svetu. "Nosečnost in rojstvo sta posebna dogodka v življenju žena in tudi v življenju njihovih družin. To je čas velikih pričakovanj, lahko pa je tudi čas strahu, trpljenja in celo smrti. Prav zato je bil letošnji svetovni dan zdravja posvečen varnemu materinstvu," pravi dr. Sonja Levak -Hozjan, ginekologinja iz Velenja. Nosečnost ni bolezen Kljub temu pa lahko predstavlja veliko tveganje za zdravje in preživetje matere in otroka, ki ga nosi. V razvitih deželah so te nevarnosti odpravili z intenzivnim varstvom žene v času nosečnosti in ob porodu, saj ima vsaka nosečnica dostop do posebne nege. "V deželah v razvoju pa temu še zdaleč ni tako. Letošnji svetovni dan zdravja naj bi spodbudil države, da bi bolj podrobno proučile položaj žensk v družbi in ugo- tovile kakšen dostop imajo do sredstev izobraževanja in zdravstvenega varstva v času, ko ga najbolj potrebujejo." Maternalna umrljivost V svetu na dan umre poprečno 1600 žensk samo zaradi nosečnosti, poroda in komplikacij v zvezi s tem. To je strahotna številka. "90 odstotkov teh žena je v Aziji in vzhodni ter zahodni Afriki. Vzrok, zakaj je temu tako, je vsekakor oddaljenost od porodnišnic, ni prevozov, žene niso informirane. V razvitih deželah, kamor se po razvoju medicine prišteva tudi Slovenija, je ta delež nižji od enega odstotka. Toda tudi s temi rezultati nismo zadovoljni, radi bi zmanjšali maternalno umrljivost na nič, vendar se zaradi stvari, ki jih ne moremo predvideti prej, pred zanositvijo, še vedno dogaja, da se v času nosečnosti, ali pa ob porodu, razvijejo komplikacije, ki usodno vplivajo na zdravje in preživetje žensk." Ženske v deželah v razvoju pogosteje rojevajo, poporodna oskrba je slaba in tveganje je toliko večje. Tveganje je veliko tudi zaradi slabe prehranjenosti, ki je osnovni dejavnik maternalne umrljivosti. "Tudi slabokrvnost, ki jo pogosto srečujemo pri naših ženah v nosečnosti, poveča nevarnost ob samem porodu in število porodnih zapletov. Več kot 40 odstotkov nosečnic ni popolnoma zdravih, štejemo jih v skupino, ko jih je treba že v času nosečnosti zdraviti, da se zmanjša tveganje za možne zaplete. Z intenzivnim predporodnim varstvom, to kar bi morala imeti vsaka nosečnica, lahko bistveno zmanjšamo možnost zapletov." Zdravo materinstvo je pravica Ženske bi se morale za materinstvo odločiti, ko imajo za to primerna leta, in ko imajo socialno zagotovilo, da bodo lahko preskrbele otroka in sebe. "Pravimo, da bi morale ženske že pred nosečnostjo opustiti slabe navade, v času nosečnosti pa opraviti v posvetovalnici več obiskov. Zavarovalnica, ki zagotavlja zdravstveno varstvo slovenske žene dovoljuje, da ta pride na pregled v času nosečnosti tudi desetkrat in ima v tem času zagotovljena dva ultrazvočna pregleda. V Sloveniji in Velenju je tudi možnost šole za starše, kjer se partnerja skupaj pripravita na dogodek. Porod v bolnišnici, kjer rodi 99 odstotkov žensk, kjer je ob porodu prisoten zdravnik ali babica, je za slovenske žene in za žene v razvitih deželah pravica in zagotovilo, ki zmanjšuje možnost smrti ob porodu. Tudi poporodna nega je zelo pomembna. Ob porodu ocenimo stanje matere in otroka in spodbujamo ženo k dojenju, kar tudi zmanjša umrljivost dojenčkov v prvem letu življenja." Vse dejavnosti za uveljavljanje varstva materinstva potekajo v okviru že sprejetih' človekovih pravic, priznanih v večini ustav. To je predvsem pravica do življenja in osebne svobode ter varnosti, ki zagotavlja ženam, da same odločijo, koliko otrok bodo rodile; pravica do lastne družine; do zdravstvene varnosti ter do enakopravnosti in ne razlikovanja. ■ Milena Krstič - Planine 8 \AS VAS NASI KRAJI IN LJUDJE 7. maja 1998 Krajevna skupnost Topolšica Obeti so dobri TOPOLŠICA - V lanskem, po mnenju predsednika krajevne službe Topolšica Vikija Dreva, skromnejšem delovnem programu so osrednje cilje uresničili, glede na odmerjeni letošnji proračunski kos pogače, pa na načrtovane naložbe v kraju gledajo z optimizmom. Lani so glavnino aktivnosti namenili obnovi in posodobitvi 350 m dolge ceste v Lomu, kjer so po večjem dežju sredi leta morali nujno pristopiti še k ureditvi dveh opornih zidov. Po skoraj treh letih načrtovanja jim je uspelo pripraviti projekte za ureditev kanalizacije, prav tako za izgradnjo vodovoda Lajše -Ravne. Nekaj malega pa so porabili še za vzdrževalna dela na krajevnih cestah. Glede na delež, ki jim je odmerjen za njihove potrebe v letošnjem proračunu občine Šoštanj, zrejo na letošnji pro- gram krajevne skupnosti optimistično. " V proračunu imamo predvidenih 11 milijonov tolarjev za ureditev kilometer ceste v Strmino in 300 m v Utinik v naselju Lajše, za vzdrževanje krajevnih cest milijon 100 tisoč SIT in za redno dejavnost krajevne skupnosti 717 tisoč tolarjev. Večji zalogaj, ki je pred nami, je pričetek del pri izgradnji vodovoda v naselju Lajše. Prvo fazo naj bi zgradili letos. Prav tako, upamo, bomo uredili kanalizacijo v Topolšici. To naložbo bomo financirali iz dveh virov. V občinskem proračunu je zanjo predvidenih 8 milijonov SIT, preostalih 16 milijonov 400 tisoč tolaijev pa naj bi pridobili iz takse za obremenjevanje voda. " Zaradi slabe opremljenosti gospodinjstev s TV signalom so pred časom pristopili k izgradnji kabelskega omrežja. Potrebna zemeljska dela so opravili že pri izgradnji V KS naj bi letos uredili kanalizacijo, v Lajšah pa se lotili izgradnje vodovoda toplovoda, v 150 gospodinjstvih, v bolnišnici in zdravilišču Terme danes že lahko spremljajo precej programov. Letos pa naj bi s boljšim TV signalom opremili še gospodinjstva na področju Loma. Naložbo v izgradnjo kabelskega omrežja financirajo sami uporabniki. Po Drevovih besedah jim ob naštetem ne manjka tudi drugih potreb. Krajani v zadnjem času vse pogosteje izražajo želje po posodobitvi še nekaterih krajevnih cest, prav tako bi morali pristopiti k uresničevanju potreb tamkajšnje podružnične šol, pred očmi jim propada gasilski dom. "Nekaj projektov naj bi izpeljali skupaj z bolnišnico in zdraviliščem. Upam, da jih bomo lahko uresničili v doglednem času," je še povedal Viki Drev. ■ Tp 3. Cvetlični sejem na velenjski Cankarjevi Na balkonih rože, ne perilo! Številni organizatorji, ki tudi sicer skrbijo za lepši izgled in boljšo turistično ponudbo v "mestu priložnosti", so se tudi letos odločili, da v času, ko skrbne gospodinje sadijo balkonske rože, pripravijo cvetlični sejem. Jutri in v soboto od 9. do 19. ure vas vabijo na Cankarjevo cesto v središču Velenja, kjer boste lahko kupili sadike lončnic, grmičevja, pa tudi zdravilnih zelišč, saj bo hkrati potekal 1. Zeliščni sejem. Poskrbeli bodo tudi za strokovne nasvete. Predstavniki vseh organiza-toijev (MO Velenje, TIC, Tur- istična zveza in Turistično društvo Velenje, Območna Obrtna zbornica, PUP Velenje, Muzej Velenje ter Društvo zeliščarjev Velenje) so v torek dopoldne pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili tudi namen tovrstnih sejmov. Alojz Hudarin je v imenu MO Velenje poudaril: "Sejem smo ponovno pripravili z namenom, da vzpodbudimo vse tiste, ki živimo v Velenju in okolici, da bi nekaj več pozornosti namenili bolj urejenemu izgledu domačega in skupnega okolja. V ta namen bodo cene lončnic na sejmu zelo Opazili ste jih Darinka Goršek je naj prodajalka Ni dvoma. Vi, dragi bralci in bralke, ste odločili, da si zaradi pozornosti, prijaznosti in ustrežljivosti do kupca zasluži naziv naj prodajalka Darinka Goršek iz Ere Standar Velenje. Njeno ime je bilo zapisano na 153 kuponih. Zmagala je premočno pred drugouvrščeno Tatjano Hribar (Era Zibka) Velenje in Metko Landekar iz MT centra v Velenju, ki je prejela 88 glasov. Sicer pa je v tokratni "igri" sodelovalo kar 35 imen, delo prodajalcev, prodajalk opravljajo v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Žalec, zapisana pa so bila na kar 622 kuponih. Dolžni smo seveda še ime tistega, tiste, ki sije za svoje sodelovanje v tej rubriki prislužil(a) praktično nagrado. Sreča se je tokrat nasmehnila Minki Keršič, Kersnikova 23, Velenje. Čestitamo! In še nagrada: poklanjajo Mesarstvo Sušeč iz Velenja. Iz njihovega lastnega prodajnega programa si bo lahko nabrala blago v vrednosti 3000 tolarjev. V današnji številki našega časa objavljamo prvi kupom za novo naj osebnost. V uredništvu smo se odločili, da bomo v mesecu maju v rubriki Opazili ste jih izbirali naj učitelja, učiteljico. Izpolnjene kupone pošljite na naslov našega uredništva: Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom Opazili ste jih. Sejem bo letos (po zagotovilih predstavnikov organizatorjev) še bolj bogat in pisan, kot je bil doslej. Vse z enim namenom - da Velenje spet postane mesto rož, gredic, grmičkov in čistoče! ugodne." Sonja Jamnikar iz Območne obrtne zbornice Velenje je zadovoljna, ker so cene sejemskega prostora za razs-tavljalce in prodajalce zelo ugodne, povedala pa je, da so poslali vabila za sodelovanje šestnajstim cvetličarjem, pa izdelovalcem opreme za balkone in lončarjem. Odziv je bil lep, zato bo sejem zagotovo letos še bogatejši in privlačnejši. Jože Mraz, direktor PUP-a, je poudaril, da je Velenje v zadnjih letih žal vse preveč prepoznavno po spodnjem perilu, ki na balkonih nadomešča rože, in da se zato tudi v njihovi vrtnariji trudijo, da vzgajajo iskane sadike, ki jih ponujajo po dostopnih cenah. "Okolica individualnih hiš v mestu in okolici je kar zadovoljiva, čisto dru- Občina Gornji Grad Izbrali so nov praznik V gornjegrajski občini že od vsega začetka niso bili zadovoljniz občinskim praznikom, ki so ga doslej slavili vsak tretji vikend v juliju. Praznik je bil datumsko nedorečen in neprimeren glede na bogato zgodovino Gornjega Grada. Malo so torej pobrskali po tej zgodovini in se odločili za 30. junij. Letos bo namreč na ta dan poteklo 70 let od kar so leta 1928 Gornji Grad razglasili za mesto. Pomemben datum za preteklost in prihodnost Gornjega Grada bodo torej letos proslavili prvič in računajo na slavje v širšem merilu. Pravo gradbišče ia Veliko zajetnih naložb so se lotili v Gornjem Gradu in se jih nekaj še bodo. Pri čistilni napravi so osnovna gradbena dela že sklenjena, I konec maja bodo postavili opremo in mesec dni kasneje bo čistilna naprava predvidoma že pričela obratovati. V drugi polovici leta bodo pričeli tudi gradnjo prvega od dveh stanovanjskih blokov za neprofitna stanovanja, drugega bodo zgradili I prihodnje leto. Vso dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem vred že I imajo in so v izboru za državna sredstva. Investitor gradnje je celjs- I ka stanovanjska zadruga preko republiškega stanovanjskega sklada, z obema objektoma pa bodo pridobili 16 stanovanj. ■ jp Kurilnica do konca maja Izgradnja sistema daljinskega ogrevanja v Gornjem Gradu je v polnem zagonu, saj so roki izredno kratki. Pred prazniki so izvajalci pričeli gradnjo kurilnice, kar morajo skleniti v 45 dneh, torej do konca maja. V zadnjih dneh tega meseca bodo začeli tudi postavljanje kotlov in namestitev ostale opreme, torej bo tudi kotlovnica zgrajenav prvem tednu junija. Razpis za izgradnjo toplovoda bodo objavili junija, izgradnja naj bi po predvidevanjih stekla v drugi polovici avgusta, in 45 stanovanjskih in drugih objektov bo ogrevanja deležno že v naslednji kurilni sezoni. Drugi del izgradnje bodo nadaljevali in naložbo sklenili naslednje leto. Konec aprila so Gornji Grad obiskali tudi predstavniki avstrijskega ekološkega sklada, kije za izgradnjo daljinskega ogrevanja v središču Zadrečke doline prispeval 500.000 mark v tolarski protivrednoi pomembno pa je, da so to nepovratna sredstva. ga pesem je v blokovnih naseljih. T\i bi lahko več napravilo tudi vseh šest stanovanjskih podjetij, gotovo pa manjka čvrsta pobuda občine, da bodo ljudje bolj skrbeli za lepši izgled svojih oken in balkonov...," je poudaril. Letos bo stojnica, kjer se bo prvič predstavilo (letos ustanovljeno) Društvo zeliščarjev Velenje, na sejmu sicer že drugič. Sadike zelišč mogoče tudi kupiti. Dogajanje na sejmu bodo popestrili Šaleški likovniki, ki bodo oba dni v likovni delavnici ustvarjali na temo Cvetje, učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega pa bodo poskrbeli za kulturno-glas-beno razgibano dogajanje. bš Časovni roki so kratki, zato izvajalci hitijo z del Ljubno, Okonina Namesto term pitna voda V občini Ljubno so veliko pričakovali od vrtin, s katerimi so naselju Okonina iskali in našli vire tople vode. Dve vrtini do globine 200 metrov sta dokazali upravičenost nadalnjih raziskav, ki bi potrdile zadostne količine tople vode za nadalnje izkoriščanje. Za kaj takega bi bila potrebna vrtina do globine 1000 metrov, žal pa z zagotovitvijo potrebnih sredstev zanjo trenutno precej slabo kaže. Zato so se odločili drugače in bodo izkoristili tisto, kar že imajo, to pa so velik količine pitne vode iz obeh vrtin. Na področju naselij Okonina, Juvanje in Radmirje se namreč vsa zadnja leta soočajo prav s problemom zdrave pitne vode, saj je sedanja voda zaradi onesnaževanja okolja, tudi zaradi kmetovanja, velikokrat oporečna. Zato so podpisali pogodbo z ljubljansko firmo GEOKO, ki bo izdelala strokovne podlage, na podlagi katerih bi skušali še letos naselju Okonina zagotoviti kakovostno pitno vodo iz vrtin. Voda je neoporečna, vodonosnik pa z 20 litri na sekundo dovolj bogat, da bi lahko oskrboval še Juvanje in Radmirje, ki bosta na vrsti za Okonino, pitne vode pa bi bilo dovolj tudi pretežni del občine Ljubno. Uresničitev teh načrtov bi bila za krajane velika stvar. ■ jp Upokojenci peli v Viteški dvorani VELENJE, SLOVENSKA BISTRICA - Ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje seje sredi aprila predstavil na skupnem koncertu moškega in mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Slovenska Bistrica. Koncert je bil v Viteški dvorani tamkajšnjega gradu. Gre za tradicionalno druženje zborov, prihodnje leto bo skupni koncert v Velenju. Pevce je pred nastopom sprejel tudi župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar. Mara Zrnič NAJ UCITELJ(ICA) Glasujem za.......................................... Iz ................................................. Moje ime in priimek .................................... Naslov ..........................Pošta............... Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje. Terme so se odmaknile v prihodnji čas, namesto njih pa bodo krajani Okonine in okolice končno deležni zdrave pitne vode 7. maja 1998 KULTURA, ŠOLSTVO NAŠ ČAS 7 KREKOVA BANKA ZA VAS VI SAMI NAJBOLJE VESTE, ZA KAJ POTREBUJETE DENAR. Z ugodnimi potrošniškimi krediti smo v Krekovi banki poskrbeli, da ga boste kar najhitreje in brez nepotrebnih zapletov tudi dobili. ♦ TAKOJŠNJE REŠEVANJE VLOG ♦ ♦ ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST ♦ ♦ NIZKA OBRESTNA MERA ♦ Prijazno vabljeni v naše poslovne enote in poslovalnice. MARIBOR, Slomškov trg 18, (062) 22 93 100 LJUBLJANA, Pogačarjev trg 2, (061) 13 28 135 LJUBLJANA Linhartova cesta 9, (061) 301 - 722 NOVO MESTO, Prešernov trg 1, (068) 322-190 NOVA GORICA, Bevkov trg 2, (065) 26-654 ŠMARTNO PRI Lirgi, Tomazinova ul. 2, (061) 887-285 KOPER Ul. Zore Perello Godina 2, (066) 392-311 MURSKA SOBOTA UL arhitekta Novaka 13, (069) 21-136 ŠKOIJA LOKA Kapucinski trg 2, (064) 624-540 CELJE, Prešernova ul. 23, (063) 485-911 ZREČE, Cesta na Roglo 11 i, (063) 762-575 ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, (063) 883-020 Takole so se na lanskem končnem izletu pred objektiv postavili študentje Univerze za III. življensko obdobje. Letos sta pred njimi kar dva izleta! Zaenkrat začasno reševanje prostorske stiske Nova knjižnica postaja le želja Študijsko leto se izteka Za konec še Štefanov večer, jajčarija in izleta Vse kaže, da reševanje prostorske stiske, ki že nekja let "stiska" velenjsko knjižnico, ostaja skrb Mestne občine Velenje, saj kljub poskusom poslanca v državnem zboru Bojana Kontiča, da bi z dodatnim predlogom za pridobitev sredstev za ureditev knjižnice iz t.i. kulturnega tolarja, letos ne bo nič. Hidi v državnem proračunu denarja zanjo ni predvidenega. Ne za novogradnjo, ne za odkup prostorov nad Elek-trotehno, za kar se je s soglasjem velenjskih svetnikov na razpis za sredstva iz letošnjega državnega proračuna lani oktobra prijavila MO Velenje. Polovico od potrebnih sredstev (šlo naj bi za 500 milijonov tolarjev) bi namreč morala prispevati občina. Pomoč je obljubil tudi kulturni minister, sedaj pa, kot kaže, iz vsega skupaj ne bo nič. Sredstev za velenjsko knjižnico ne predvideva ne kulturni tolar, ne državni proračun. Je za to kriva tudi neusklajenost med velenjskimi kulturniki, občino in državnim svetnikom? Ali pa se je spet izkazalo, da velenjske potrebe niso nacionalnega interesa? Ko je minister za kulturo Jožef Školč ob letošnjem kulturnem prazniku obiskal Velenje, je za naš časopis med drugim izjavil: "Svetujem, da Velenjčani pripravite realne načrte reše-tanja prostorske stiske knjižnice in nam jih posredujete. Ko bomo takšen načrt dobili, ga bomo postavili ob bok ambicijam drugih knjižnic v Sloveniji in v skladu z možnostmi in v primerjavi s stiskami drugih, tudi ta projekt podprli..." Ali občina tega morda ni storila, ali pa, preprosto, nismo prišli "zraven"? Vprašanje, ki se je zastavilo tudi nam, zato smo poiskali odgovore. Neusklajeno in neuspešno Državni svetnik Bojan Kontič nam je povedal, da je ob prvi obravnavi zakona o kulturnem tolarju vložil dodaten opredlog za zagotovitev sredstev za prostorske rešitve velenjske knjižnice. Po tem je bil tudi na pogovoru z ministrom Školčem, ki naj bi mu zagotovil, da bo, če bo iz Velenja dobil argumentirano obrazložitev potrebe, naredil vse, kar je v njegovi moči. "Ko je prišel minister na obisk v Velenje, me niso niti povabili na srečanje z njim. Zato ne vem, kaj seje dogajalo v nadalje, vem pa, da v drugem branju zakona mojega predloga ni bilo več," je še povedal Kontič. Vlado Vrbič, ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, nam je povedal, da ga nihče od občinskih mož ne povabi na pogovor v zvezi z reševanjem prostorske stiske v Knjižnici. "Vse, kar vem, izvem iz lokalnih medijev, radija in Šaleški 19. Drug ukrep je zamenjava dotrajanih regalov v sedanjih prostorih, ki bodo višji za eno polico, kar bo prineslo 20 odstotkov novega prostora. Sedaj že zbiramo ponudbe, investicija pa bo vredna okoli 3,5 milijona tolaijev. Tretja delna rešitev je, da v nekaj okoliških krajevnih skupnostih odpremo podružnice knjižnice, ki bi delovale dvakrat na teden po nekaj ur. Opremili bi jih s starimi policami, na ta način pa bi nam morda ministrstvo odod-brilo tudi zaposlitev dodatnega delavca ali delavke. V KS Konovo in Škale so se s predlogom že strinjali, pogovoril pa sem bom še s predsednikoma iz KS Gorica in Šentilj." Novi prostori na Šaleški 19 naj bi bili obnovljeni med počitnicami, odprti pa z novim šolskim letom. Kovač nam je še povedal, da še ni jasno, kateri oddelek se bo tja preselil, želijo pa si, da bi se otroški ali oddelek za odrasle, saj bi radi dali nekaj več kvadratov tudi Galeriji. Dejstvo je, da denarja nikoli ni dovolj. V tem in naslednjih letih bodo pogovorno še vedno imenovane "družbene dejavnosti" obremenjene z najmnaj dvema nujnima naložbama - zgradili naj bi nov VTC Ježek in dokončali zdravstveni dom. Pri obeh bodo občinski finančni zalogaji veliki. In tudi zato se bo knjižnica morala sprijazniti z začasnimi rešitvami. Vse do dne, ko bodo zaprli eno izmed osnovnih šol. Ta dan naj bi se hitro bližal? Nihče ne ve. ■ Bojana Špegel časa. Univerza namreč poleti počiva, novo študijsko leto pa se bo spet pričelo oktobra. V mesecu maju že tradicionalno pripravljajo največ skupnih dogodkov, saj se sicer študentje dobivajo le v izbranih krožkih. Včeraj so se od leta poslovili marljivi animatorji in mentorji krožkov, ki so srečanje zaključili z ogledom Termoelektrarne Šoštanj. Ta je bil torej zaprte narave, danes pa kar dvakrat vabijo vse svoje člane. Krožek za slovensko literaturo in jezik pripravlja drevi ob 20.uri v velenjski Knjižnici srečanje s svojim najstarejšim članom, gospodom Štefanom Frankovičem, ki bo letos dopolnil 96 let. Srečanje bo potekalo pod naslovom "Štefanov večer", na njem pa bodo poleg Štefana, ki bo bral svoje pesmi, sodeloval tudi kvartet Mavrica, kjer poje Štefanov vnuk. Že popoldne pa se bo na velenjskem gradu dogajala tradicionalna jajčarija. Na njej bodo obudii stare ljudske običaje in pripravili pravo jajčno pojedino. Poleg tega študentje pripravljajo še dva zaključna izleta. Prvi jih bo popeljal v geometrijsko središče Slovenije Vače, na grad Bo-genšperk in še kam (21. maja), drugi pa v Vipavsko dolino (25.6.). Že po zaključku leta pa se bodo posamezni krožki predstavili še na letošnjem sejmu Zdravo življenje z naravo - se-nior, v Celju, ki se bo pričel 18. junija. ■ bš Našega časa. Od oktobra, ko smo se prijavili na razpis, nisem dobil še nobenega odgovora. Enostavno se nič ne premakne. Od nas tudi nihče ni zahteval, da pripravimo argumentira predlog potrebe, ki naj bi ga dobil minister. Natančno ne vem niti tega, kaj se dogaja s prostori na Šaleški, kjer naj bi sedaj dobili nadomestne prostore. Vodju knjižnice Ladu Planku sem naročil, naj preuči, kaj taka začasna rešitev za knjižnico sploh pomeni." Z Vrbičem smo o tem govorili sredi aprila, nekaj dni kasneje pa še z Ladom Plankom, ki takrat še ni imel natančnega odgovora na vprašanje, kaj bodo Knjižnici prinesli prostori na Šaleški 19 (nad Loterijo). "Prostor je verjetno premajhen, da bi lahko prostorsko stisko knjižnice rešili vsaj srednjeročno. Arhitektonska zasnova je, ne glede na to, kateri oddelek se bo selil, nerodna. Do nadstropja vodijo dvojne ozke stopnice, ne vem še, ali bo možno, da bi zgradili vsaj tovorno dvigalo," nam je povedal Planko in dodal, da se mu od vseh možnih variant zdi še najprimerneje, če na Šaleški naredijo oddelek za prezenčno (čitalniško. op. a.) izposojo za odrasle in čitalnico. Takoj, ko bodo odprli nov oddelek, pa bodo potrebovali tudi dodatne delavce, kar bo letos, zaradi Dvanajsto študijsko leto na Univerzi za tretje življensko obdobje Velenje se počasi izteka. Letos v njem deluje kar 29 krožkov, kijih obiskuje 490 študentov, večinoma upokojencev. Pred iztekom leta sta pred njimi še programsko bogata meseca maj ter junij. Univerza za tretje življensko obdobje je v Velenju resnično zaživela že kmalu po samem nastanku, letos pa je število članov preseglo vse okvirje, ki jih je še preneslo 29 delujočih krožkov, tako da prvič niso mogli sprejeti vseh, ki so se jim želeli pridružiti. Zato sedaj, ko se počasi poslavljajo od dvanajstega študijskega leta, že razmišljajo o trinajstem, ko naj bi zaživeli vsaj še štirje krožki, povezani z izzivi tega omejitev zaposlovanja, zelo težko. Izpadli iz "špila" In kakšna je uradna stran zgodbe občinskih organov? Predstavil nam jo je predstojnik Sekretariata za negospodarske zadeve mag. Peter Kovač. "Lahko rečem le, da enostavno nismo prišli v "špil" za dodelitev sredstev, ki jih Velenje potrebuje za reševanje prostorske stiske v Knjižnici. Morda je razlog ta, da imamo v Sloveniji kup knjižnic, ki so bolj nacionalnega pomena; gradi se nov NUK, obnavljali bodo knjižnico v Novi Gorici in Novem Mestu, zato je realno pričakovanje, da v naslednjih nekaj letih iz Ljubljane ne bomo dobili denarja za novo knjižnico. Ocena novogradnje po načrtu arhitekta Gojeviča znaša od 500 do 600 milijonov tolarjev. Ker denarja ni, z novogradnjo ne moremo pričeti, zato smo iskali alternativne rešitve - prostori ene od osnovnih šol srednjeročno še vedno ostajajo najbolj verjetna rešitev." Odkup prostorov nad Elektrotehno bi za sabo potegnil velike stroške, saj nam je Kovač povedal, da bi obnova veljala skoraj toliko kot novogradnja. "Dali bi pol milijarde za staro hišo. Vemo, da v sedanjih prostorih knjižnice ni več mogoče normalno delati, smo še naprej iskali začasno rešitev. Odločili smo se, da knjižnici damo 360 kvadratnih metrov velike prostore na Velenje verjetno nikoli ne bo dobilo nove knjižnice, ampak se bo moralo sprijazniti z začasnimi rešitvami in čakanjem na zmanjšanje števila otrok, ki naj bi že kmalu povzročilo zaprtje ene od osnovnih šol, kjer naj bi jo potem uredili. Morda bo diplomska naloga arhitekta Marka Gojeviča "Velenjska knjižnica" večno ostala le načrt in maketa. 107,8 MHz lp IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK 7, maja 1 i KAJ POČNEJO, G< ./-v, ■ - , HraPHM KELLY FAMILY Pisana glasbena družina Kellijevih ponovno prihaja v Slovenijo!. Očitno poučeni z dobro lanskoletno izkušnjo z nastopom na ljubljanskem stadionu za Bežigradom, so se Paddy, An- gelo, Joey, Kathy in ostali člani te popularne družine odločili, da se v Ljubljano vrnejo tudi letos. Prav dobro se še spomnimo njihovega lanskoletnega nastopa, ki je proti vsem pričakovanjem in kot v posmeh organizatorjem propadlega nastopa Michaela Jacksona pri nas, pomenil zadetek v polno, saj je osrednji ljubljanski stadion napolnila množica oboževalcev skupine, mnogi pa so ostali tudi na drugi strani ograje. Tokrat bodo Kellijevi, ki vseskozi skrbijo za zadostno mero popularnosti s pravilnim doziranjem ustreznih uspešnic (trenutno je največji hit še vedno skladba "One more song" z zadnjega albuma "Grovvin' up"), v Ljubljani nastopili 4. julija, ob 20.30. Čeprav je do velikega dogodka osta- lo še kar precej časa, je vstopnice zanj, po trditvah organizatorja, že mogoče kupiti po vseh večjih slovenskih mestih. DEEP PURPLE Legendarni ročk band, ki mu mnogi pripisujejo očetovstvo pravega hard ročka, tudi več kot četrt stoletja od takrat, ko je dosegal največje uspehe, še vedno zelo aktivno deluje. Potem, ko so pred dvema letoma člani skupine izdali album "Purpendicular", na katerem se je prvič predstavil kitarski virtuoz Steve Morse, se zdaj pripravljajo na izdajo novega albuma. Izšel bo v začetku junija, njegov naslov pa bo "Abandon". Deep Purple tokrat nastopajo v zasedbi: lan Gillan (vokal), Steve Morse (kitara), John Lord (klaviature), RogerGlover (bas) in lan Paice (bobni). Razen legendarnega Richieja Blackmorea torej zasedba, ki je v sedemdesetih kraljevala na poročju hard ročka v svetu. Album je nastal v studiu v Orlandu, kjer so posneli tudi svoj prejšnji al- bum, promocijsko turnejo pa bodo Deep Purple začeli 1. junija z nastopom v Istanbulu. TONI HORŽEN "Man At Work" je naslov albuma doslej nam neznanega glasbenega ustvarjalca Tonija Horžena, sicer kitarista, rojenega v Nemčiji, ki pa že osemnajst let živi na Dolenjskem. Čeprav nosi album, ki je nastal v studiu Metulj v Novem Mestu s pomočjo producenta Marka Pezdirca, angleški naslov in čeprav je angleških tudi vseh dvanajst naslovov skladb, ki jih na plošči najdemo, nikar ne pomislite, da gre še za en poceni poskus preboja slovenskega popa na mednarodno tržišče. Vse skladbe so namreč instrumentalne, v njih pa nam Toni Horžen s pomočjo še nekaterih drugih glasbenikov kaže svoje znanje igranja kitare. Na plošči sodelujejo še: Mitja Kuselj in Zdeslav Grubišič (K.U.T. GAS), Aleš Suša, ki sicer igra saksofon v Big Bandu RTV Slovenije, klaviaturist Rok Lopatic in še nekateri drugi. Glasba, ki bo prišla prav predvsem oblikovalcem radijskih programov. UB 40 Prav gotovo se še mnogi spomnite uspešnic reggae skupine UB 40, ki je predvsem v osemdesetih redno gostovala na lestvicah najbolj popularnih skladb. Skladbe "Red, red wine", "Tears in my eyes", "I got you babe" in mnoge druge, so bile nekoč zvezde stalnice številnih diskotek. V devetdesetih je njihova slava nekoliko zamrla, edina uspešnica, ki jo iz tega časa pomnimo pa je priredba znane "Can't help falling in love". No, v zadnjem času so UB 40 spet nekoliko bolj aktivni. Potem ko so v lanskem letu objavili album "Guns in The Ghetto" in pred kratkim uspešno promovirali ploščo z naslovom "UB 40 presents The Dancehall Album", pripravljajo člani skupine v teh dneh nov album. Izdelek z naslovom "La-bour Of Love 3" naj bi izšel v mesecu septembru. ■ MiČ lllll 1JJIIIII LESTVICA DOMAČE GLASBE (št 264) Vsako nedeljo ob 17,30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 3. maja: 1. SLAKI: Pri farni cerkvici 9 glasov 2. KMETEC: Jaz sem pa cigan baron 6 glasov 2. NAGELJ: Naše praznovanje 6 glasov 4. VRISK: Lojtrnik 5 glasov 5. PTUJSKIH 5: Naj odmeva veselje 4 glasovi Predlogi za nedeljo, 10. maja: 1. BOBRI: Martin 2. GAMSI: Bum-sa-sa 3. PLAZL: Ne jezi se 4. ŠTAJERSKIH 7: Mi Štajerci 5. VESELE ŠTAJERKE: Mladost in ljubezen ■ Vili Grabner Mladinski center Velenje Vlfanda Chrome & The Leather Pharaohs V soboto, 9. maja ob 21.00 bodo v Mladinskem Centru Velenje nastopili američani WANDA CHROME & THE LEATHER PHARAOHS. Pred njimi bodo nastopili švicarski LOMBEGO SURFERS. Koncert je nastal v soor-ganizaciji Mladinskega Centra Velenje in FV založbe iz Ljubljane. Wanda Chrome & The Leather Pharaohs so nastali leta 1991 v Milvvau-kee-ju. Opredelili so se za hardcore-glamour bend. Navdih so sprva iskali pri Velvet Underground in MC5, potem pri The Stooges, nazadnje pa pri Dead Moon. Po izdaji živega debut albuma »Efeven the Hard Way«, dveh singlov in različnih kompilacij so februarja 1998 izdali nov album z naslovom »Dangerous Times« (Subway Rec.). Po dveh velikih evropskih turnejah so leta 1997 igrali na največjem slovenskem festivalu »Zgaga Ročk Festival«. Poleg tega so se pojavili na več koncertih v Srbiji in na Hrvaškem. Skupina po lastnih besedah igra garažni hardcore-glamour. Pevec poje kot zadnji preživeli faraon, VVanda pa s svojim najbolj umazanim vokalom prebudi vsakogar, ki se še mogoče ni prebudil iz zimskega spanca. Lombego Surfers so eden izmed najboljših evropskih surf punk bendov. Skupina prinaša s seboj osvežujočo mešanico garažnih 60-tih, surfain punka. Skupina je znana po svojih »odtrganih« živih nastopih. Surova kitara, kombinirana z močnim basom in bobni, brezkompromisno preliva en komad v drugega in ustvarja čist, necenzuriran rock'n'punk. Skupina je izdala štiri albume in dva split albuma. Spomladi 1998 bo izšel peti album z naslovom »TBA«. Obeta se glasen in nevaren koncert!!! Film in ura Spočili smo si. Nabrali novih moči. Zakorakali v maj. Čakamo poletje. Časa nam primanjkuje. Planiramo dopuste. Dogaja se nam skratka vse tisto, kar se dogaja vsem vam. Spoznali pa smo še nekaj. Ne hvali dneva pred večerom! Pregovor, ki še kako velja. V prejšnjem mozaiku smo hvalili urednika Našega časa Staneta Vovka in njegovo foto žilico ter posnetke, ki jih vsak teden priskrbi. Nekaj za objavo, nekaj za arhiv. Ta (foto žilica) je sicer še vedno enako vneta za delo, se mu je pa ob spremljanju prvomajskih praz- novanj in kresovanj zgodilo nekaj, česar se vsak fotograf najbolj boji. Njegovi posnetki na filmu so ostali "beli", na njih ni bil zabeležen noben kres in noben človek. K sreči se mu to ni zgodilo s filmi, ki so beležili prvomajsko dogajanje na Graški Gori. Kljub vsemu pa je bil prizadet. V tolažbo mu je, da se kaj takega lahko zgodi vsakemu! Studijska stenska ura na Radiu Velenje, tista, s katere modera-torji napovedujejo čas, pa zaostaja za celo minuto! Kaj se ji je tako zamerilo, da seje odločila za protest, ni znano. Vest- Tatjana Podgoršek v teh dneh že uživa zaslužen dopust. ni Mitja Čretnik je v bojazni, da kakšen poslušalec ne bi zaradi ure česa zamudil, pod njo prilepil listek z opozorilom: "Pazi! Ura zaostaja za minuto." Ker pa ima Radio Velenje tudi zelo hudomušne sodelavce, je nekdo (urednica Mira Zakošek poizveduje za njim) dodal: "In za kakšnih 1.000 tolarjev." ■ mkp prave, da izpraznijo svojo negativno energijo ali pa da nezakonito obogatijo. Če bi se v mestu kaj dogajalo tudi po deseti uri zvečer, bi lahko ljudje namesto poslastic tedna vdihnili tudi požirek pravega življenja. Tako pa ti v bistvu ne preostane kaj drugega, kot da se zapreš v svoj geto in... adijo pamet. Seveda je tudi v Velenju nekaj ljudi, ki bi z veseljem obiskovali razne mini prireditve. Bojim pa se, da ne bodo ostali dolgo. Na žalost je to generacija humanistov, ki si jih Velenje trudi ustvariti že odkar obstoja. ■ Peter Še napovednik ... 15. maj: Dan odprtih vrat, Mladinski center Velenje, Plač,... 12.30 Kvadratna miza ŠŠK-ja (debata o preteklosti in prihodnosti kluba...), Mladinski center, 18.00 ŠŠK žur, Mladinski center, 21.00 21. - 23. maj: Dnevi mladih in kulture 6. junij: Koncert Janija Kovačiča: Srečanje z Waitsom, Mladinski center ob 22.00. Študent naj bo O cesti in prazniku dela Če se peljete iz Ljubljane proti Mariboru in zavijete z avtoceste na levo proti Dravogradu, boste gotovo prišli v "mesto priložnosti". Da ste na pravi poti, vam bo dala vedeti cesta, ah, kaj cesta, kolovoz, po katerem bi si želeli z vašim jeklenim konjičkom zapeljati čim manjkrat. Zgrajena je bila v ihti, ko si je tovariš maršal tam konec sedemdesetih prišel ogledat svojo v bron odlito partizansko zaskrbljenost. In ne vedoč, je prav ta cesta postala svojevrsten spomenik času, ki se je tukaj od boga pozabljeni kotlini kar nekako ugnezdil. Zakaj? Siva razburkana rečica, ki se vije vzporedno s potokom od Pirešice dalje, je bila položena poceni in nestrokovno. Plast nekdaj črnega asfalta so hitro položili na tanko plast slabo utrjenega peska. Čeprav so v tistem času tudi v Sloveniji že gradili avtoceste, je vitalno pomembna magistralka ostala brez jarkov in kanalov za odvodnjavanje ter podobnih tehničnih podrobnosti, ki tudi sodijo k ureditvi sodobne ceste. Predvsem zaradi takšnih malomarnosti izgleda cesta kakor pač izgleda. Vesele Stajerke Razigrana mlada dekleta, ki se v Sloveniji ta čas uvrščajo med najbolj popularne in najbolj iskane na-rodnozabavne skupine, so svoj nov glasbeni projekt poimenovale kar po sebi - Vesele Štajerke. Na kaseti je dvanajst povsem novih skladb, na zgoščenki pa so jim dodale še devet največjih uspešnic s prejšnje kasete. Njihov izdelek se po slogu spogleduje s tako imenovano "šla-gersko" glasbo, takšno torej, ki je zelo priljubljena v alpskih deželah in je nekakšna mešanica popevke ter narodnozabavne glasbe. Med njimi je tudi nekaj tipično narodnozabav-nih skladb in nekaj tipično zabavnih melodij. Takšne so na primer Hej ciganka - Igorja Podpečana in Vere Soline ali Zdaj že vsi govorijo in Moja Slovenija - Tadeja Hrušovarja, Vere Soline in Marka Bezovška. Večino skladb je napisal Igor Podpečan, dve novi je prispeval tudi Boris Roš-ker. Na tem novem projektu so tudi tri pesmi, s katerimi so uspešno nastopile na Vurberškem festivalu ter na lanski in letošnji Veseli jeseni. Vesele Štajerke so Mojca Črešnar (harmonika, bas kitara, vokal), Loti Žlaus (ritem kitara, solo vokal), Marjana Hercog (bas kitara, keyboards) in Vida Sadek (vokal). ■ Vili Grabner In kako bi morala izgledati? Za mesto, ki se hoče enkrat v prihodnosti ukvarjati tudi s turizmom, je skrajno pomembno, da gosta že na vhodu pričaka z dobrodošlico, ne pa da mu postavlja barikade in mu koplje jarke. Poleg tega bi moral biti celoten obcestni pas urejen kot park. Ob potoku in cesti, ki jo spremlja, bi morala biti urejena tudi kolesarska steza in pešpot. Le kaj bi bilo za gosta lepšega, kakor to, da ga namesto betonskega totema pozdravi lepo urejena krajina. Sicer pa mi dvom vedno bolj najeda prepričanje, da je Velenje sploh mesto. Ko se človek med tednom po osmi uri sprehaja po ulici, ima občutek, da je v njem popolnoma sam. Če si želi kam zaviti: galerija, gledališče, klub, kino,... je bolje, da pozabi. Vse v tem mestu je priklop-Ijeno na kabelsko. In se je potem sloh čuditi, da se na ulicah dogajata vandalizem in kriminal? Takšen problem se po navadi pojavi v velikih mestih (milijonskih). Imenuje se citizacija. Ljudje uporabljajo center mesta za nakupovanje. V centru so ponavadi nameščene še upravne službe, knjižnice, muzeji, galerije,... in ko pride osma ura, center izumre in pojavi se enkratna priložnost za nepridi- 7. maja 1998 VI PIŠETE NAS CAS 9 M \ CNI— \ m CAS I Naših 1968 V letu 1968, ko so v Velenju sprejeli v Zvezo komunistov kar 193 novih članov, so v Gorenju vsako minuto in pol izdelali nov pralni stroj, v Šaleški dolini so dnevno pojedli okoli 8 ton kruha, v Šoštanju so odprli spominsko sobo posvečeno pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu, v velenjskem Chrom - metalu so kot prvi v Jugoslaviji izdelali "kuhinjski čistilec zraka proti vonjem in pari Aerfilter", v Velenju so praznovali 10. obletnico ustanovitve industrijske šole, v okolici Velenja so prvič našli zelo okusne gobe imenovane "marčnice", v Velenju so ustanovili samostojno Društvo upokojencev, z avtomobilom so se prvič pripeljali na Paški Kozjak, v Velenju je bil 8. kongres Zveze mladine Slovenije, 1. julija so začeli pokopavati na novem pokopališču v Podkraju, istega dne je bil dokončno ustavljen promet na železniški progi Velenje - Dravograd, na 3. mednarodnem kriteriju v kotalkanju v Velenju je Franci Blatnik osvojil drugo mesto, gledališki abonma je veljal 40 novih dinaijev, v Šmartnem ob Paki pa je 30. novembra leta 1968 po kratki prekinitvi ponovno zaživela kino dvorana. Šaleški rudar je v tem letu izhajal v nespremenjenem obsegu in obliki, pa tudi vsebina časopisa se ni kaj dosti spreminjala. V celem letu niso niti enkrat poročali o kakršnihkoli težavah pri izdajanju časopisa, tudi dopisniki, ki se še vedno niso podpisovali s polnim imenom in priimkom pod svoje prispevke, so ostajali več ali manj isti, občasno pa so se pojavljale tudi nove rubrike, kot npr. "Kramljamo o vzgoji", "V odstavku", "Naši novi naročniki", "Bolezni in zdravljenje", "Poroke" in "Smrti", ki pa niso bile zastopane v vsaki številki. Kot redna priloga Šaleškega rudarja je izhajal tudi Predlog proračuna občine Velenje. Februarja 1968 je tako izšla njegova tretja številka, ki so jo brezplačno prejeli vsi naročniki Šaleškega rudarja. Stalna priloga Šaleškega rudarja Uradni vestnik občine Velenje pa se je v letu 1968 preimenoval v Skupščinski Šaleški rudar, ki je bil hkrati tudi Uradno glasilo Skupščine občine Velenje. V šesti številki Šaleškega rudarja, ki je izšla 11. aprila leta 1968, so v glavi časopisa za ceno posameznega izvoda zapisali namesto 30 par 0,30 dinarjev, v kolofonu časopisa pa so vse do konca leta še vedno pisali 30 par ali 30 starih dinarjev. ■ dk "Gozd je skrivnost' Mojstrstvo mladih ustvarjalcev Natečaji za osnovnošolce so postali za Savinjsko gozdarsko društvo in nazarsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije že stalnica. Po treh uspešnih natečajih likovnih in %erarnih del s skupnim naslovom "Skrivna bitja iz gozda" so se letos odločili za nekaj sprememb. Izbrali so novo ime natečaja "Gozd je skrivnost" in ga razpisali samo za literarne prispevke, predlagali pa seveda večjo raznovrstnost v obliki spisov, pesmi, basni, ugank in če česa. Vabilo za sodelovanje so poslali vsem osnovnim šolam v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, s preko 250 različnimi prispevki pa so se odzvali učenci trinajstih šol in njihovih podružnic: Luče, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji Šmi-hel, Gornji Grad, Šmartno ob Dreti, Nova Štifta, Šmartno ob Paki, Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja, Škale in Gustava Šiliha iz Velenja. Sklepno prireditev so izvedli v dvorani nazarskega delavskega doma. Priznanja in knjižne nagrade so podelili 18 posameznikom in učencem 4.razredov iz Luč ob Savinji in Škal. Učencem iz Luč bo Založništvo Pozoj njihovo zbirko ugank izdalo kot pravo knjigo, učence iz Škal pa bodo gozdarji povabili na izlet. Prav Skalčanom se je pripetila majhna krivica, saj čisto zares nehoteno niso bili povabljeni za nastop. Neljub in naključen spo- drsljaj bodo organizatorji popravili v pravi meri, to so že obljubili. Učenci so nekatera nagrajena dela sami predstavili na odru, vmesne kulturne točke so prispevali učenci Glasbene šole Nazarje in osnovne šole iz Luč, vse pa je pozdravil in se jim zahvalil predsednik Savinjskega ja, slovenista in glavnega urednika Založništva Pozoj iz Velenja. Težko nalogo je imel pri odbiranju najboljših besedil: "Natečaji za otroke, ki jih razpisujejo šole ali druge ustanove, so v Sloveniji vse redkejši, zato je toliko bolj pohvalno to, kar počneta območna enota in gozdarsko društvo. Vsi smo Učenci so bili veseli priznanj in knjižnih nagrad gozdarskega društva Toni Breznik. Posebej so se organizatorji zahvalili neumornim mentoricam, prav tako županom vseh osmih zgornjesavinjskih in šaleških občin, ki so z velikim razumevanjem pokrili del stroškov natečaja in seveda vsem, ki so kakorkoli pomagali. "Bilo je vredno. Razmišljanje, pisanje, ustvarjanje o gozdu in o njegovih prebivalcih plemeniti človeka. V nas se prebuja zavest o dragocenosti in neponovljivosti narave, v kateri živimo. Čutimo, da smo del nje, z njo dihamo, utripamo in živimo," je navdušena nad bogato ustvarjalnostjo učencev med ostalim povedala Marija Sodja Kladnik, ki je celoten natečaj usklajevala. Za ocenitev zajetnega svežnja prispevkov so zaprosili Iva Stropnika, pesnika, pisatel- Luče ob Savinji Turistični krožek spet zlat Slovenska turistična zveza vsako leto razpiše poseben natečaj za vse slovenske osnovnošolce. Izbrano temo morajo zvezi prijaviti do oktobra in do 15. januarja izdelati raziskovalno nalogo, za predstavitev pa pripraviti še razstavo in odrsko predstavitev naloge. Na tem natečaju so z našega področja izjemno uspešni osmošolci iz Luč ob Savinji, ki so se letos še drugič zapored uvrstili med najboljše v Sloveniji, saj so bili na državnem tekmovanju med petimi dobitniki zlatega priznanja, vrstnega reda pri tem namreč ne upoštevajo. Učenci 8. razreda OŠ Blaža Arniča iz Luč so za minulo tekmovanje izdelali nalogo z naslovom "pridite k nam na počitnice." Pripravili so 7 -dnevno ponudbo za bivanje v Lučah in okolici, ki so jo odlično izdelano ponudili tudi nosilcem turistične in gostinske dejavnosti v Lučah. Povezali so jo z znanim "lučkim dnevom," s prizadevnim delom so odkrili celo nekaj novosti, naloga z razstavo in odrsko predstavitvijo pa je zares izvirna. Prav izvirnost jim je najbrž prinesla še drugo zlato priznanje na državnem tekmovanju v Kopru, saj je ob ogledu nalog 14 letošnjih tekmecev sami —- ■ ■ t Jj',^ ■ ■ -M * % tip ja Srečni nagrajenci: z leve proti desni - Mateja Robnik, Lovro Kladnik, Špela Robnik, Tamara Trbovšek, Petra Žagar, Klemen Poljanšek, Tomaž Metulj, Patrik Breznik in Gašper Breznik, za njimi mentorica Bernarda Matijovc (levo) in glavna mentorica Meta Mlačnik. nikakor niso pričakovali, so povedali po vrnitvi s tekmovanja. Seveda so pred tem bili tudi letos najboljši med sedmimi ekipami na regijskem tekmovanju, ki je bilo tokrat v Topolšici. Nalogo so torej izdelali, za razstavo so pripravili fotografije znamenitosti, kakor jih vidi skozi fotoaparat otroško oko, na otroški način pa je bila pripravljena tudi 10 - minutna odrska predstavitev, v katero so vpletli Raduho in Snežno jamo, Arničevo domačijo, znano Iglo, kraj Luče in še kaj; tudi sceno so učenci izdelali sami, predstavitev pa izvedli na preprost in domač način. Zagotovo je bilo za vse potrebno veliko dela in naporov, pri čemer je pomembno, da so učenci in učenke delali z veseljem in užitkom, s pomočjo ostalih učiteljic je napore usklajevala Meta Mlačnik, njihovo vodilo pa je bila otroška izvirnost. ■ JP Iz Šolskih klopi S podelitve bralnih značk učencev Osnovne šole Bibe Roecka Kar 317 bralnih značk skrunilci gozdov, zato je poslanstvo takšnih natečajev toliko več vredno. Imel sem resnično težko delo, saj sem odbiral med več kot 250 avtorskimi literarnimi prispevki najrazličnejših zvrsti. Na mizi se je znašlo morje odličnih spisov, pesmi, ugank, basni, nekaj kratkih zapisov igric, celo pravih ročno izdelanih knjižic z bogatimi otroškimi ilustracijami, tu so bili sestavki iz osnovnošolskih glasil, pa križanke, kolaži in rebusi. V vseh se je skozi otroško pisanje razkrilo resnično veliko skrivnosti. Merilo pri izbiri je bila izključno literarna vrednost besedil, kakor pač skrivnosti gozda vidijo otroške oči in občutijo njihove duše. Pismenost mladih učencev na nižji stopnji lepo narašča. Ob tem sem vesel, da so organizatorji prav na dan knjige podelili knjižne nagrade, saj nas knjiga plemeniti kakor nas plemeniti gozd," je povedal Ivo Stropnik. ■ JP Letos je Kajuhovo bralno značko opravilo kar 317 učencev Osnovne šole Bibe Roecka iz Šoštanja. Da bi bila podelitev za vse, ki smo pridno brali, res nepozabna, smo kot gosta povabili Adija Smolarja. In vtisi o prireditvi? Tukaj so! Letošnjo podelitev bralnih značk si bova za dolgo vtisnili v spomin. Razlog za to pa je slovenski kantavtor Adi Smolar. V ponedeljek, 20. aprila, smo bili tisti, ki smo v tem šolskem letu uspeli prebrati knjige, v pričakovanju, bili smo nestrpni, če bo Adi res prišel, kot nam je obljubil. A nestrpnost se je kmalu prelila v zadovoljstvo, ko smo prihajali v dvorano. Zakaj? Na odru se je že sproščeno in brezskrbno sprehajal dolgonogi, prijazen, nenazadnje pa tudi zelo preprost človek - Adi. Najprej nas je nagovorila osmošolka, za njo pa še gospa ravnateljica. Sledila je podelitev nalepk in priznanj pridnim bralcem. Predstavljajte si doživetje, ko ti tako znana in slavna oseba seže v roko in čestita za opravljeno delo?! Kmalu za tem je gospa ravnateljica Adija prepustila nam. V roke je vzel kitaro, ki je njegova redna sopotnica v oddajah in na koncertih. Najprej nam je na kratko predstavil svojo knjigo Pujsa in Andrej Migec. Rekel je, da je on Andrej Migec, morski prašiček, ki mu je dal ime Pujsa, pa še sedaj živi. Nato je začel peti, zraven pa je brenkal na kitaro. Njegovi dolgi nohti so poplesavali med močno napetimi strunami ter kot baletke skakljali sem ter tja po kitari. Njegov nizki glas je preko zvočnikov odmeval po vsej dvorani, v kateri smo glasno prepevali, bučno ploskali ter vneto poslušali. Skratka, bili smo nav- dušeni, saj njegove pesmi opevajo resnično življenje z veliko humorja. Zapel nam je kar nekaj svojih velikih uspešnic. Nama je bila najbolj všeč pesem z naslovom Jaz sem nor. Ko jo je odpel, nam je priznal, da je to pesem napisal, ker je vsak človek malo nor tudi v resnici. Po približno eni uri pa je Adi pogledal na uro in ugotovil, da mora koncert in obenem tudi naše druženje pripeljati do konca. Tako mu je ostalo samo še slovo, nam pa se bo njegov koncert, ki je bil zabaven, poln humorja, vtisnil globoko v spomin. ■ Petra Praznik, 7.c Janja Kotnik, 7.c OŠ Bibe Roeck Šoštanj Anketa med bralci in poslušalci Eva: Vsem, ki niso opravili bralne značke, je lahko zelo žal, kajti Adi res zna zabavati ljudi. Grega: Adi je preprost, velik človek, z dolgimi lasmi. Nina: Srečanje z Adijem je nepozabno, saj je faca. Nataša: Lepo bi bilo, če bi še kdaj prišel in nam zapel kakšno pesem, saj je res dober pevec. Jernej: Lahko smo peli z Adijem, kolikor nas je bila volja. Sandra: Res ni nič posebnega - le dolga posušena prekla in skuštrani lasje vrh glave - a pesmi povezuje med seboj z lahkoto in brez dolgočasnih besed. Dijana: Pesmi, ki so prihajale iz njegovega srca, so bile krive za spremembo stanja moje bele kože. Mateja: Moje predstave o Adiju se niso veliko spremenile, le njegov značaj, predvsem odkritost, me je presenetila. Nataša: Dvorana je bila polna smeha in humorja. Povedal nam je nekaj naukov, da nam bi bilo lažje v življenju. Gabrijela: Najbolj mi bo ostal v spominu stavek: "Ko boste žalostni, si zapojte "hojlarijarom" in hitro boste spet veseli." Bom poskusila. Grega: Kar je lepo, hitro mine. ■ Učenci 6.c, 7.a in 7.c OŠ Bibe Roeck Šoštanj Na sejmu tudi novinarji OŠ Šalek Velenje CELJE, 6., 7. in 8. maja - Včeraj so v Celju odprli že 22. po vrsti sejem Vse za otroka. Posebno pozornost so tokrat organizatorji osrednje državne izobraževalne sejemske prireditve na področju predšolske vzgoje v Sloveniji namenili Otrokovim ustvarjalnim igrani. V program so letos prvič uvrstili šolsko novinarstvo, kot nadgradnjo že ustaljene prireditve Razstava glasil. V splet teh aktivnosti sodi tudi prikaz dela šolskega radia in televizije. Vsi trije mediji pa se skupaj predstavljajo še na Internetu. Med 39 skupinami, ki sodelujejo pri nastajanju šolskega radia, TV in časopisa, so tudi učenci osnovne šole Šalek iz Velenja. Na temo Šolsko novinarstvo - šolska TV ustvarjajo skupaj z učenci OŠ Vojnik, Turnišče in Vrhnika. Njihove oddaje, v katerih poročajo o dogajanjih na sejmu, potekajo v živo. ■ tp ——— 10 KAK CAS MNENJA IN ODMEVI 7. maja 1998 Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in ki bodo imeli več kot 80 znakov v eni vrsti, ne bomo objavljali ali jih bomo krajšali po lastni presoji. Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegov številko. Včasih je potrebno kakšno stvar še pojasniti oziroma preveriti. Uredništvo Kapitulacija nemških oboroženih sil v Topolšici O teh dogodkih, ki so se 9. maja in po tem dogajala v Topolšici in ki jih ne smemo pozabiti, je bilo že veliko napisanega. Tudi krajani Topolšice ta pomembni zgodovinski jubilej lepo in dostojno praznujejo in temu so posvetili tudi svoj krajevni praznik. Tisti, ki so takrat tam doživljali te dogodke, se prav radi pomenkujejo in obujajo spomine. Lepo je bilo, zmaga nad sovražnikom, mladost, sončni maj, skromnost in prijateljstvo. Morda pa se premalo spominjamo tistih malih ljudi, ki so takrat odigrali pomembno vlogo. Opuščeno in oropano bolnišnico je bilo potrebno obnoviti, saj je v kratkem postala prenatrpana z nemškimi ujetniki, partizani in kmalu so tja pripeljali še ranjence iz Pohorja, Savinjske doline in od drugod. Obnoviti je bilo treba vse in najprej kuhinjo, saj ljudje niso mogli biti lačni. Takrat so se tam pojavili dve mladi ženski, ki so pred razpustom bolnišnice bile tam zaposlene, in sicer Berta Poljanšek in Rozika Skok. Takoj so priskočile na pomoč in z njuno pomočjo so v zelo kratkem času usposobili kuhinjo, ki je začela takoj pripravljati hrano za patitzane nemške ujetnike in čez nekaj dni za ranjence. Hrane ni bilo, nekaj so jo prinesli s seboj partizani, večino pa so uporabljali hrano, ki sojo zaplenili bežečim nemškim enotam. Prav prijetno je bilo opazovati, kako se je delo pod vodstvom teh dveh odvijalo brez ner-voze od jutra do večera in še ponoči, saj hrana je morala biti. Pa, da ne bi imeli npačne predtave, daje bilo za prehraniti samo nekaj ljudi, teh je bilo že v začetku več kakor 500. Improvizacija, ki je v začetku bila, se je iz dneva v dan izboljševala, saj so sprektni partizanski intendenti kmalu dsodobno opremili vojaško bolnišneo, ki je bila polna partizanskih ranjencev. Ti dve tovarišici sta še živi, čeprav je prva že dlje časa privezana na bolniško posteljo in svojci zanjo lepo skrbijo. Morda bi bilo prav, da bi se ju ob tem jubileju spomnili s kakšnim šopkom rož. Vse premalokrat se spominjamo tistih ljudi, ki so veliko prispevali k obnovi naše lepe domovine. ■ dm Ignoranca velenjskih državnih organov Kot je bilo pričakovati, meni in nekaterim Soštanjčanom, Upravna enota v Velenju odgovarja na odprto pismo v zvezi z izgradnjo domnevnega mejnega kamna, ki je bilo objavljeno v Našem času dne 16. aprila, z molkom. Da ne bi imeli časa odgovoriti v enem tednu na vprašanja, ki terjajo največ 2 uri dela za zelo počasnega delavca, ne gre verjeti. Če se dokumentacija za izgradnjo betonskega mejnega kamna nahaja pri njih, jo je treba le našteti, če je pa ni, bi bilo dovolj, če bi nas seznanili o tem le z enim stavkom. Upravna enota v Velenju z ignoriranjem naših vprašanj le dokazuje, da je v svojih postopkih pristranska in da mora Občina Šoštanj v prihodnje storiti vse, da bo imela svojo upravno enoto. Delavci Upravne enote Velenje so zaposleni na Ministrstvu za okolje in prostor in prejemajo plače iz republiškega proračuna, torej tudi iz sredstev, ki jih v proračun prispevamo občani Občine Šoštanj. Ta ista upravna enota pa se obnaša tako, kot da so njeni zaposleni na plačilni listi Občine Velenje. Soštanjčani imamo pri izdaji lokacijskih, gradbenih in drugih dovoljenj toliko težav, da nekateri celo prej umrejo, preden uspejo svoje objekte predati namenu. Če pa se kot investitor v Šoštan-ju pojavi Rudnik lignita Velenje, ki že tako ima v lasti skoraj vsa zemljišča v Šoštanju, pa se ovire za izdajo dovoljenj takoj razblinijo. Kdo torej odloča o razvoju Občine Šoštanj? Tudi podatki o izgradnji mostu na cesti Šoštanj - Topolšica kažejo na to, da za vse graditelje ne veljajo enaki kriteriji. Toda o tem drugič! Svoje soobčane obveščam, da ne bom odstopila od dokončnega razčiščevanja izgradnje mejnega kamna. V ta namen sem že sprožila ustrezne postopke, o zadevi pa bom seznanila tudi širšo javnost. Šoštanjčane pa pozivam, da množično pristopijo k moji zahtevi za ustanovitev upravne enote s sedežem v Šoštanju ter po razlastitvi Rudnika lignita Velenje za vsa zemljišča, ki jih je pridobil na osnovi uničenja le-teh za svoje koristi in koristi Občine Velenje, ne za našo korist. Prizadeta zemljišča morajo-postati last Občine Šoštanj kot del odškodnine, ki Občini Šoštanj pripada zaradi njenega uničenja. Je kakšna logika v tem, da tisti, ki našo občino uničuje, za nagrado celo dobi njeno zemljo. Upravni enoti v Velenju sporočam, da bomo do odgovorov prišli in lahko zato še naprej molči. Z molkom ali pa prepoznim odgovorom se namreč vedno odgovori, da nekaj res zelo smrdi. ■ mag. Cvetka Tinauer "Kdo so dolžniki!" Pod tem naslovom so 9. aprila v 14. številki Našega časa napadli novinarko Miro Zakošek Komunalno podjetje Velenje in Mestna občine Velenje - premoženjska služba. Ker sem že večkrat opozarjal na neplačnike, se čutim dolžan, da povem tudi drugo stran resnice. Kdo je največji dolžnik, ne bom javno pisal. Veliko se jih bo spomnilo, da sem pred leti govoril o konkretni vsoti in podjetju. Kot občinski funkcionar lahko z vso odgovornostjo trdim, da slabših gospodarjev z občinskim premoženjem v Velenju še ni bilo. Res pa dobro poskrbijo za svoje pristaše in mandatne uslužbence, kjer pa zakon ni ovira za razna izplačila. Pristašem spremenijo naziv in že je višja plača, določeni med delovnim časom opravljajo pogodbeno delo in so posebej plačani. Ker sem omenil dolžnike, moram javno zapisati, to lahko potrdijo tudi tisti, ki prejemajo občinsko gradivo, da ni bilo nikjer v proračunu vidno kakšno plačilo za nazaj, kar bi bilo razvidno pri postavki "prispevki". Lahko, da so določeni dolžniki poravnali obveznosti, to verjamem, le prikazanih sredstev ni nikjer. Zakaj ni spisek dolžnikov javen, ve samo občinska uprava. Trditve, kijih navajajo glede Zakona o varstvu osebnih podatkov, so smešne, saj nikoli nismo zahtevali objavo osebnih podatkov (to pomeni EMŠO ali davčno številko), le podatke, ki so javni, kot bi moralo biti javno poslovanje Komunalnega podjetja. Plačilo ali neplačilo javnih dobrin ne podleže temu zakonu, saj imajo v drugih občinah na hodnikih spisek dolžnikov in še ni prišlo do razsodb, da ti podatki niso javni. Osebno si upam objaviti spisek dolžnikov na stanovanjskem področju, ki je bil javen in se ne bojim pravnih posledic, čeprav je med dolžniki tudi uslužbenec v uradu župana. Kot ste lahko prebrali, je dolžnikov na komunalnem področju preko 300 milijonov, na stanovanjskem jih je okoli 30 milijonov. In na področju sklada stavbnih zemljišč tudi skoraj 100 milijonov. To pa je ena petina letnega proračuna Mestne občine Velenje. Po informacijah, ki so mi dostopne, je občina vložila ne omembe vreden procent tožb za izterjavo, ker na občini med skoraj ducat pravniki še nimajo zaposlenega pravnika s pravosodnim izpitom. Zaradi izpada prihodka je vladajoča koalicija že sprejela odlok, da bomo s 1. 1. 1999 vsi porabniki plačevali prispevek 40 SIT na m3 porabljene vode, in sicer 20 SIT za gradnjo kanalizacije in 20 SIT za gradnjo vodovoda, kar po drugih občinah financira komunala in občina. Zelo smešno je, a resnično, da se bo moralo na Lopatniku v Vinski Gori in na PaškernJCozjaku plačevati prispevek za gradnjo kanalizacije naslednjih 10 let, pa čeprav vsi vemo, da kanalizacije s čistilno napravo v vseh okoliških krajih ne bo še najmanj 20 let. Prispevek je potreben, ker se ščiti neplačnike, upravičene in neupravičene. V Velenju je žal koalicija v večini osebno interesno povezana. To sem spoznal na zadnji seji, ko sem predlagal predlog sklepa, da pregleda poslovanje Metne občine Velenje Računsko sodišče Republike Slovenije in predsednik Sveta g. Drago Martinšek ni upal dati na glasovanje, ker ni bil gotov, ali bodo pošteni člani LDS, ZLSD, DeSUS in SDA glasovali za predlagani sklep. Koalicija je interesno tako čvrsta, da sta g. Špegel (LDS) in g. Povh (DeSUS) glasovala proti razširitvi križišča pri odcepu za Lip-je, pa čeprav uporablja to križišče vsak dan na poti v službo in iz nje. Menim, da je potrebno korektno zapisati, da sta omenjena gospoda sicer glasovala za predlagani amandma, ki smo ga predlagali določeni svetniki. Za amandma so glasovali vsi prisotni člani SKD, SDS, SLS in omenjena gospoda, rezultat je bil dvanajst za in dvanajst proti. Ker amandmaji niso dobili zadostne podpore, so člani omenjenih strank glasovali proti proračunu, kar je potrditev, da so amandmaje podprli zavestno. Omenjena gospoda sta za amandma glasovala politično in nista bila zainteresirana, da se križišče uredi in sta seveda glasovala za proračun. Če bi g. Špegel kot predsednik sveta KS Vinska Gora krajevno interesno glasoval za amandma in ne bi glasoval za proračun, bi bila potrebna uskladitev in bi zagotovili sredstva za realizacijo križišča. Njegova odločitev mi ni znana, vem, da se trudi, da bi nekaj uredili v kraju, ko mu pa omogočiš dodatni vir sredstev, jih ne sprejme. Mogoče je tudi dogovor v zakulisju, da bo dobil več sredstev, kjer ne bo možnega nadzora porabe, kar je že praksa v Velenju od leta 1993 naprej. To lahko trdim, ker sem od takrat prisoten v občinski politiki. ■ Franc Sever Prvo po preoblikovanju V zadnji številki Našega časa sem na zadnji strani pozorno prebral članek "Prvo po preoblikovanju". V uvodnem delu je odlomek iz novinarske konference direktorja KP Velenje g. Marjana Jedovnickega in v nadaljevanju mnenje in ocene o komunalni oskrbi g. Srečka Meha. Do sem vse lepo in prav. Ne morem pa mimo zadnjega odstavka tega članka, kjer je postavljena trditev g. Jedovnickega, da zaradi hitre in nekakovostne izgradnje sistemov v preteklosti vse pogosteje prihaja do večjih okvar. To naj bi bil tudi osnovni razlog, da bo potrebno krepko dvigniti cene komunalnih storitev naslednjih 15 let. Sprašujem se, ali je s tem g. Jedovnicki pokazal na delavce, ki so v preteklosti načrtovali izgradnjo sistemov in jih načrtujejo še danes in ki so bili v preteklosti člani kolegija direktori-ja, ki so člani kolegija tudi sedanjega direktorja. Ali so to ljudje, ki so sedeli in predsedovali UO KP Velenje, ki je sprejemal in potrjeval predlagane programe? Ali so to župani 3 občin, ki so podpisovali pogodbe za oddajo del najugodnejšim ponudnikom? Morda so za to nekakovostno izgradnjo krivi pogodbeni izvajalci del in imenovani nadzorni organi nad izvajanjem vseh načrtovanih del na sistemih. Navsezadnje bi lahko za nekakovost na sistemih pokazali tudi na monterje, ki so zaradi hitrosti slabo privili ali zavarili cevi. Sam kot kandidat na razpis za diretorja KP Velenje v svojem pogramu nisem predvidel samo kazati in se izgovarjati na slabosti iz preteklosti, temveč opraviti temeljito reorganizacijo podjetja, ki bi temeljila na sodobnih ekonomskih osnovah. Tega predloženega programa mi niso še do sedaj vrnili. Obenem pa se čudim, kako je lahko moj protikandidat in sedanji direktor izdelal program, ki je popolnoma enak prejšnji in sedanji organizaciji podjetja, vendar le z razliko, da je zaposlenih nekaj novih delavcev v administraciji. Tudi primer "Jenko", zaradi katerega so ustanovljene tri med sabo neodvisne revizorske komisije, verjetno ne bodo zastonj in prepričan sem, da bomo vse to in še kaj plačali potrošniki komunalnih storitev. Upravičeno se mi kot potrošniku komunalnih dobrin zastavlja vprašanje, kdo je to dopuščal v preteklosti in kdo to dopušča še danes. ■ Ivan Blazinšek dipl. psiholog Čistilnim akcijam ob rob Ko vsako leto organiziramo (ali pa tudi ne) različne inventure v naravnem okolju, se človek ne more načuditi. koliko nesnage uspemo od enega do drugega čiščenja uskladiščiti v naše lepo delovno in bivalno okolje. Na spodnjih pobrežjih v KS Rečica ob Savinji so na primer letos krajani navozili in znosili več kot 10 ton različnega železja, karoserij in dotrajanih gospodinjskih pripomočkov. Pa pohvalimo akcijo! A kaj, ko se je v glavnem niso udeležili tisti, ki so le lučaj od ceste in stanovanj natrpali odpadke. Primeri čiščenja okolja v Šaleški dolini so slej ko prej pohvale vredni. Toda, ali ne bi mogli organizirati komunalne službe tako, da bi sproti čistila našo nečimrnost, nizko kulturo in kršitve zakonov o varstvu narave in okolja, varstvu voda, komunalne odloke, ipd. To bi seveda spet veljajo nekaj novega denarja. Brez kazni (tako kaže panika pred novim prometnim zakonom) pa se Slovenci in ostali naši »gostje« očitno ne nameravamo spametovati. Tudi čista narava, urejeno okolje in sosedov plot je del naše lepše prihodnosti, ki bi si jo lahko zagotovili z malo več kulture ter redoljubja. ■ Jože Miklavc Ob dnevu zmage O času med 2. svetovno vojno pesnik Edvard Kocbek pravi: "Streli, streli, smrtni kriki, zemlja, veter in požari, slutnja leta med spomini, vsi smo novi svet in stari." Svobodo nam naznani: "Vonj po smoli in smodniku, težka strašna, zadnja muka, ko pa strojnica preneha, kukavica nam zakuka." Tako je prišla pomlad. Pesnik Kajuh je med vojno zapisal:"... prišla bo tako, kot prišla je enkrat, a vendar drugače." To je bila pomlad, ki se je začela 9. maja 1945. 10. maja se bomo spomnili tudi stopetdesete obletnice programa Zedinjene Slovenije, ki ga je prvi oblikoval celovški kaplan Matija Malar v letu pomladi narodov 1848. Njegov cilj je bil: "Da se vsi Slovenci, kakor najbližji brat, zjedinimo v jeden narod in da bi imeli vsi vkup jeden slovenski zbor." Takrat smo dobili svojo zastavo, belo, plavo in rdečo trobojnico, objavljena je bila Prešernova Zdravljica: "Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ...". 70 let kasneje je pesnik Rudolf Maister osvobodil Maribor in ohranil Štajersko. Hotel je osvoboditi tudi Koroško: "O, jaz ne spim, le čakam čas in čakam vas, da gremo skupaj čez Šentvid med brate našo Žilo pit." A zaman. Ljubljana in Beograd sta mencala in mencala. Izgubili smo Koroško. Pa je prišla v osemdesetih letih tega stoletja grozeča burja iz juga. Slovenski razumniki so jo zavrnili v zgodovinski 57. številki Nove revije. Pred desetimi leti so slovenski pisatelji napisali Novo slovensko ustavo. Takratni politiki, nekateri od teh so tudi sedanji, so zopet hudo mencali in se zaklin-jali, da bodo storili vse, da se ideje razumnikov in pisateljev ne bodo uresničile. Odklanjali so pomlad. A slovenski narod seje na plebiscitu leta 1990 odločil za pomlad. To je bila pomlad, ki se je začela junija 1991, ki bi jo nekateri najraje potisnili v pozabo, zato ker je prišla "drugače kot enkrat". Ne prikrivajmo zgodovinskih resnic. Brez sramu povejmo, daje pred desetimi leti jugooblast zaprla na Roški četverico: Borštner, Jana, Tasič, Zavrl. Veselimo se pomladi; & hočete, Kajuhovega češnjevega cveta, ko pravi:"... saj veš, kako vsak tak pozdrav človeku za rešetkami pomaga." ■ Martin Pustatičnik, Velenje PREJELI SMO Velenjske Štiri tačke v Mariboru Na dan, ko je 24. aprila, imelo Društvo za varstvo proti mučenju živali Maribor občni zbor, so nas z obiskom prijetno presenetili otroci iz vašega kraja, mladinska sekcija društva, ki že tri leta uspešno, pod mentorstvom Vere Naraks in pod imenom Štiri tačke, deluje na Osnovni šoli Gorica v Velenju. Na svojevrsten in pedagoško izviren način ji je uspelo v mladinsko sekcijo živalo-varstvenikov pridobiti preko sto članov. Mladi, od 1. do 7. razreda, so se ob 10-letnici delovanja društvenega azila za živali v Mariboru, predstavili s programom, ki je opozoril na spoštovanje vsega, kar je v naravi živega in na sožitje med ljudmi in živalmi. Tako prisrčno, da so se orosile oči prisotnih. Dragi naši tačkarji, uspelo vam je, čestitamo! Izvirna misel novinarke Večera, da mladi svoj nastop ponovijo na odru Festivala Otroški Lent 1998 v Mariboru in se predstavijo širši javnosti, je bila sprejeta. Za scenarij in režijo uspele prireditve se zahvaljujemo Veri Naraks. Ob tem ne gre prezreti Brigite Krajnik-Mavec za izvirno koreografijo in plesne točke ter Danice Arzenšek za ljubke maske. Zahvaljujemo se ravnateljstvu OŠ Gorica, ki je tačkarjem omogočilo obisk v Mariboru in skozi vse leto podpira dejavnost mladih, perspektivnih živalovarstvenikov. ■ Tajnica društva: Marija Muller Med koroškimi Slovenci Že dolgo načrtovano ekskurzijo velenjske podružnice SLS po avstrijski Koroški smo uresničili pretekli petek. Sodobno urejena kmetija Franca Sku-ka pri Pliberku, kmetija Huberta Božiča iz Večne vasi in Štefana Domeja, ki smo si jih ogledali, je marsikateremu kmetu dala upanje, da z načrtnim gospodarjenjem lahko vidi svojo prihodnost tudi ob vključitvi v evropske integracijske tokove. Srečali smo se z direktorjem Posojilnice v Pliberku Jurijem Mandeljnom in predsednikom Posojilnice Fricem Kumrom. Na poti proti Celovcu nas je spremljal Hanzi Miki, predsednik Kmetijske zbornice za prekome-jno sodelovanje, v Celovcu pa smo se oglasili pri Mohorjevi družbi, kjer nas je z zgodovino in dejavnostjo seznanil direktor dr. Anton Koren. Ekskurzija ne bi bila popolna, če ne bi pri tem sodeloval tudi generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj. Po ogledu cerkve Gospe Svete na Gosposvetskem polju, smo se ustavili v Tinjah, kjer nas je sprejel rektor Doma Sodalidas Jože Kopeinig. Vsem se iskreno zahvaljujemo za topel sprejem. Veseli bomo povratnega obiska, kar je ob zaključku poti podčrtal Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina. ■ Marko Jeraj |maja 1998 HOROSKOP ZARADI ŠIRITVE POSLOVANJA SPREJMEMO SODELAVCE PRIPRAVLJENE NA DINAMIČNO DELO IN STIMULATIVNE DOHODKE. INFORMACIJE NA TEL ŠT. 063 411 -646 OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08.00-16.00 URE. PREHOD UPOKOJENCEV IZ SKUPINSKEGA ZAVAROVANJA NA INDIVIDUALNA ZAVAROVANJA Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v mesecu aprilu 1998 poslal vsem upokojencem Ponudbe za sklenitev individualnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za vsa doplačila (zavarovanje PZZ). V prvi polovici meseca maja 1998 je potrebno vrniti podpisane ponudbe, saj se bo po prehodu na individualna zavarovanja iztekla tudi veljavnost dosedanjih izkaznic. Veliko ponudb so upokojenci podpisane vrnili, opažamo pa, da so nekateri narobe razumeli vsebino in namen ponudbe, zato odlašajo z vračanjem ponudb. V nadaljevanju navajamo nekaj pojasnil na najpogostejša vprašanja. POJASNILA: • Dosedanja skupinska polica, ki sta jo sklenila Zavod za zdravstveno zavarovanje in SPIZ bo v letu 1998 prekinjena, nadomestile jo bodo individualne police upokojencev in po njih zavarovanih družinskih članov. To je tudi v skladu z zahtevami Zakona o zavarovalnicah in v skladu s spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. • Ponudba se nanaša na preureditev obstoječega zavarovanja PZZ (zavarovanje za vsa doplačila k zdravstvenim storitvam). Nadstandardna zavarovanja so navedena zgolj v informativne namene. »Na ponudbi je potrebno navesti tudi družinskega člana, če želi upokojenec zanj plačevati premijo. •Vsak upokojenec in družinski član dobi novo izkaznico, stare pa bodo prenehale veljati. Zavarovanje bo sklenjeno za 2 leti z možnostjo avtomatičnega podaljšanja. Premijo bo še naprej odtegoval SPIZ od pokojnine in jo nakazoval Zavodu za zdravstveno zavarovanje. • Premija se bo spreminjala ne glede na prehod na individualna zavarovanja. • V skladu s sklepom Odbora za prostovoljno zdravstveno zavarovanje so v mesecu marcu 1998 tudi upokojenci, tako kot ostali zavarovanci, pričeli plačevati premijo za vnaprej (v mesecu marcu za april, itn.). Manjkajoči obrok za marec je razdeljen na 10 enakih obrokov po Sit 207,00. Obroki so prišteti k rednim mesečnim premijam. Vsa dodatna pojasnila dobite na najbljižji izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kamor naj upokojenci tudi pošiljajo podpisane ponudbe. SERVIS BIROTEHN ELEKTRONIKA BRUNO PODVINSEKS.P. Mobil: 0609 638 714 Tel./fax: 063 893 385 OVEN OD 21.3. DO 21.4. Dobro premislite, preden storile naslednji korak. Nekateri ljudje, ki kažejo prijazen obraz, v resnici komaj čakajo, da bi zagrešili kako napako in bi vam potem lahko to očitali. Zato se ne pustite razjeziti. V denarnih zadevah boste sprva negotovi, nato pa izredno iznajdljivi in uspešni. Srce vam ne bo dalo miru, zato mu dajte duška. In ne mislite na posledice. BIK OD 22.4. DO 20.5. Če bi v resnici radi dosegli to, kar vam postavljajo za cilj drugi ljudje, potem ravnajte drugače kot doslej. Bodite prilagodljivi, hkrati pa tudi neomajni, kadar se izkaže, da drugače ne gre. V objemu nekoga, ki ga komaj poznate, boste občutili silno vznemirjenje. Zaradi tega nikar ne bodite živčni, predvsem poskrbite, da bo vse v redu. Ne bojte se, tudi tokrat boste zmogli. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Potrebujete vse kaj drugega, kot vznemirjenja in razburjenja na tekočem traku, lokrat ste naleteli na človeka, ki vas ima resnično rad, le da vam tega še ne pokaže. Ne prehitevajte dogodkov in ne bodite trmasti tam, kjer so stvari že popolnoma jasne. Raje pustite času čas, saj bo tudi pomlad naredila svoje. Pri delu poskušajte biti bolj zbrani, sicer boste deloli tudi napake. RAK OD 22.6. DO 22.7. Hrepenite po spremembah, ki bi prekinile dolgočasje vsakdanjega življenja. Nekdo deli ta hrepenenja z vami, pa vam vendarle noče pomagati, da bi storili odločilno potezo. Ne bodite razočarani in jezni, če ne bo vse tako, kot ste si zamislili. Vedno pač ne gre gladko, sploh pri tako korenitih spremembah. LEV OD 23.7. DO 23.8. Čas še ni dozorel za pomembno in nepreklicno odločitev. Raje počakajte do sobote, ko vam bo nekdo ponudil roko in denarno pomoč. Prav previdno povprašajte, kdo je na vaši strani in kdo ne. Šele potem, ko vam bo vse jasno, si lahko privoščite marsikaj. Poskus se bo posrečil, doživeli boste zmagoslavje. Slavili boste bučno in kar nekaj dni, ap čeprav nekaterim vaše obnašanje ne bo čisto nič všeč. DEVICA OD 24.8. DO 23.9. S partnerjem se boste prepirali le toliko časa, dokler ne boste spoznali, da so še drugačni in uspešnejši načini za dosego zastavljenega cilja. Nežne besede vas bodo motile pri delu, ko pa boste poskusili doseči kaj več, boste rahlo razočarani. Očitno stvar ni tako resna, kot se vam je zdela sprva, zato bo prav, če ste bolj previdni. Sicer se kaj lahko zgodi, da bo zelo bolelo, če boste čez noč ostali sami. fTEHTNICA OD 24.9. DO 23.10. Prekipevali boste od energije, zato boste na najhitrejši možni način dosegli vse, kar hočete. Partner vas občuduje in obožuje, le glejte, da ga ne boste v krotkem razočarali, saj bo imel kar nekaj razlogov za ljubosumje. Poskrbite, da bo stanje zelo kratkotrajno. Pri nakupih boste imeli prvo besedo, ko pa boste ugotavljaji spodrsljaje, boste skrili glavo v pesek. ŠKORPIJON OD 24.10. DO 22.11. Mirni dnevi, ki se napovedujejo, bodo sprva dobrodošli, nato pa dolgočasni. V iskanju razburljivih doživetij boste šli dlje kot je pametno, pri tem pa boste zelo malo pazili na besede. Partner vas bo potrpežljivo zaustavljal, ko pa bo spoznal, da ne more z glavo skozi zid, se vam bo pridružil. Komaj čakate, da bi lahko nekomu povedali, kar vas vznemirja. A boste še nekaj dni čakali. Kriv bo splet nepredvidenih dogodkov. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. * Ko boste v dvomih, prisluhnite svojemu notranjemu glasu: navsezadnje se lahko precej bolj zanesete na svoj razum kot na nasvete ljudi v svoji okolici. Prijetno popoldne boste poskušali na vsak način podaljšati, potem pa vam bo zaradi tega še žal. Čakajte do sobote, preden se odločite za potezo s posledicami, le znajo biti zelo boleče, če se boste pustili izsiljevati, še toliko bolj. Odločitev bo vse prej kot lahka. KOZOROG 23.12. DO 20.1. Rešitev, ki se vam ponuja kot na dlani, ni nič posebnega, pomagala pa vam bo preganjati dolgčas. Našli boste družbo, v kateri boste imeli ves čas prvo in zadnjo besedo. Dokler vas to ne dolgočasi, ste lahko kar zadovoljni. V prvih dneh prihodnjega tedna se napoveduje pomemben dogodek. Vpleteni boste v selitev; ali se boste selili vi, ali pa nedko od vaših znancev. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Nekomu pripravljate presenečenje, hkrati pa komaj čakate, da se rešite neprijetne dolžnosti. Proti koncu tedna se bo dogajanje toliko umirilo, da boste spet kos vsemu, kar doživljate. Nekdo vas bo tako hvalil, da ima zagotovo nekaj za bregom. Pogled v denarnico vas bo rahlo razočaral, že veste, zakaj. Zato pazljivo z denarjem, sploh, ker vas bo kar naprej vleklo po nakupih. RIBI 0D20.2. DO 20.3. Če je dober začetek, bo tak tudi zaključek. Ne bojte se tega, kar vas čaka v petek in soboto, kajti na najboljši poti ste, da končno odkrijete vse odlike svojega pratnerjo. Zbegani boste, ko vam bo nekdo pihal na srce. Nikar ne zamudite priložnosti in kujte železo, dokler je vroče. Pismo sledi, vsebina pa bo pomirjujoča in zelo vzpodbudna za vas. Čustveno pa boste zelo razklani, saj boste vsak dan bolj čutili, da se vam nekdo oddaljuje. Pravi naslov za uspešno reklamni ....smo "hlačniki" dokazali, ne samo sebi, ampak tudi vsem tistim, ki nas preganjajo. V soboto smo na otroškem igrišču priredili že dolgo pričakovani žur, katerega udeležba je bila zelo pestra. Skejterji so prišli ne samo iz Velenja, ampak tudi iz Slovenj Gradca, Vuzenice, Maribora, Ljubljane in celo Zagreba. Mi smo poskrbeli za jedačo, za pijačo in glasbo (elektriko) pa je skrbel stari dobri Max. Razpoloženje je bilo zelo dobro, skoki pa nadvse drzni in odčudovanja vredni. Po tako imenovani "nori sceni" smo odskejtali v klub Max, kjer smo " murder dat kili" žur zaključili. Bilo je res odlično. D. Praznik Ko smo lani prvič zasledili nove modne trende za čevlje, smo bili kar malo začudeni. Udobne, široke podplate in pete bodo čisto zares v tej pomladi in poletju izpodrinile pete, tanke skoraj kot iglice, pa zelo različno visoke -od nekaj centimetrov do vrtoglavih 12 in kak centimeter zraven.. K temu seveda sodijo tudi izrazito "špičasti" sprednji deli čevljev, pa veliko trakov in trakcev ter drugih modnih dodatkov. Zelo se podajo k ozkim krilom, ki segajo malo nad kolena in so letos zelo modna, k elegantnim oblekam, pa k tako imenovanim capri (prijetim) hlačam... Vprašanje seveda je, če se bodo takšna obuvala, ki se nanašajo tudi na poletne natikače, hitro prijela. Glede na to, da ženske danes znamo ceniti udobnost koraka, težko verjetno, da bodo novi modeli obnoreli nežni spol. Verjetno pa si bodo vse, ki sledijo modi, privoščile to modno obuvalo za kakšno večerno priložnost. Zakaj pa ne? Vsem ostalim še vedno ostaja na voljo kar nekaj čevljev, ki nikakor ne bodo več imeli zelo širokih pet in podplatov, ampak zmerne. Korak v njih je prav tako udoben, nekaj vaje pa bo vseeno potrebne. Ce ste raje "na tleh", pa bodo tu še vedno modne "balerinke" ali kaj bolj mladostnega. Glavno je, da vas nikjer ne bo tiščalo in da bo vaš korak-lahek. Sk8boer še i) % ti ti 12 KAN VAS VRTILJAK 7. maja 1998 V rož cah Prvega maja smo opazili v Savinjskem gaju izredno veliko voznikov. Niso se mogli premagati - vsaj tako so lahko bili v rož'cah. Manj - več Reklo, ki ni le ozko lokalno locirano: "Manj, ko je videti vode v rekah in potokih, večje videti odpadkov." Manj potrebe Ne le v Velenju in ne le v Šaleški in Savinjski dolini, tudi drugod je ta čas vse večja potreba po domovih za ostarele. Ce bomo starost za upokojitev res tako zvečali, bodo v takih domovih tudi "aktivni" ljudje. Iz domov za ostarele bodo hodili v službo. Brez enotnosti Doslej je veljala le tista parola o združevanju delavcev. Po letošnjih izkušnjah bo potrebna še nova o združevanju organizatorjev promajskih proslav. Naj, naj Saj je prav, da izbiramo naj prodajalko in naj prodajalca. Ampak trgovci si želijo predvsem naj kupcev. Brez upora Minila sta Dan upora in Dan dela. Slednjemu se ljudje vse manj upirajo. Brez zapor Po tem, ko so za mozirske smeti zaprli odlagališče v Podhomu, bi bil za te smeti skoraj prepovedan vstop še na odlagališče v celjskem Bukovžlaku. Ne vem, če drži, da so ga Mozirjani morali zadržati za vsako ceno. Stebri Še bolj kot v gradbeništvu *se zadnji čas J govori o stebrih pri snovanju nove pokojninske zakonodaje. Le da pri tem še ni J povsem jasno, če je najmoderneje, če ji čim : manj stebrov. ► Na noge Že prvi dan, ko srno postav ili na nogenov 1 prometni zakon, je ta zakon postavil na f noge veliko voznikov. Želodci Spet se bliža čas, ko bomo izvedeli, kakšni želodce imajo Savinjčani. Ker pa bo zadi-va preveč svinjska, gotovo ne hbinu izvedeli, koga imajo Savinjčani najbolj \ želodcu. svatov odstopil plesalko. Taki opisi nekdanjih porok odsevajo idealiziran pogled na poroke in zakon, ki so mu sledili tudi v tradicionalni etnologiji, kjer so posvečali porokam, zlasti pa običajem pred njimi in ob njih, svatbenim jedilnikom, ženitovanjskim pesmim in drugim obrednim ravnanjem, razmeroma veliko pozornosti. Šele najnovejša tovrstna etnološka literatura opozarja, da se opisi ženitovanjskih ceremonij zagotovo nanašajo le na "izjemne" poroke bogatih kmetov, večina porok pa je v marsičem potekala po bolj skromnih "scenarijih". Predvsem so bile take poroke tako drage, da so si jih lahko privoščili le najbogatejši kmetje, ki so ženi svojega naslednika na kmetiji, pri drugih pa je bila marsikdaj dogovorjena dota in svatbena gostija kar razlog za propad domačije. Odmik od uveljavljenih pogledov na "scenarije" porok v 19. stoletju lahko iz velenjskih poročnih matičnih knjig (vsaj za čas od dvajstih let 19. stoletja dalje) najdemo tudi pri "zasedbi oseb". Starši obeh poročencev so namreč, kot smo videli še v tem stoletju imeli pri ženitvah pomembno vlogo in so brez vsake sentimentalnosti in ozirov na nevestine želje v poroko privolili ali pa snubce odbili. Hkrati pa po podatk ih za Šaleško dolino starši niso nič kaj rad predajali posestva, dokler sami niso povsem omagali - "ko bo luč, bo pa ključ". Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da je v trgu in v okolici po letu 1850 le vsak tretji ženin imel v času svoje poroke še živega očeta in le pol med njimi živo mater. Etnološka paberkovanja 65 piiii|i| Piše: mag, . Jože Hudales Snubljenja, ki smo jih omenjali v pre-jšnih etnoloških paberkovanjih so včasih le pripeljala do poroke, ki so bile v času naših prednikov v 19. stoletju, še vedno predvsem v predpustu. Vendar je že v drugi polovici 19. stoletja kot zelo priljubljen mesec za poroko veljal tudi maj, ki je bil po pogostosti porok takoj za februatjem. Ljudsko izročilo tega časa (19. stoletja) je polno zapisov o porokah, ki naj bi potekale po utrjenih obrazcih, ki so si podobni po vsem slovenskem ozemlju. Po izročilu iz Škal sta še po prvi svetovni vojni k nevestinim staršem prišla najprej "v svate" ženin in kak njegov vpliven sorodnik, boter ali preprosto ženitni posrednik. Pogajanja so tekla, tudi če sta si bila "mlada že na roke" predvsem o doti, ki je običajno obsegala telico in balo - običajno perilo in oprava iz hodnega platna. Kako so bile v tem času poroke najprej "stvar razuma" in ne ljubezni pokaže tudi precej starejše poročilo za Štajersko iz leta 1810, ki pravi: "Fant dobi ženo ne iz poprejšne ljubezni in ne da bi jo poprej poznal, če ima še očeta, potem mu le-ta določi ženo. če ga nima i,-. msmi poišče med znanci posebnega posrednika. Oba hodita po hišah, tudi v oddaljene kraje... če kje uspeta, da fant bodoči nevesti aro. Tako pogosto stopajo v zakonski stan ljudje, ki so si povsem neznani in tuji." Tudi poročni obred je bil navkljub temu poln predpisanih in ritualiziranih "veselih" dogodkov, Splošno znan je bil običaj po katerem so svatom, ki so prišli po nevesto na njen dom zaprli vhodna vrata in predajo zavlačevali kolikor je bilo mogoče. V Šaleški dolini so tako iz hiše najprej poslali petelina, nato "staro babo" in šele v tretje pravo nevesto. Drugod je petelina zamenjala slamnata "baba", starejšo žensko nevestina družica ipd. Običaj so pojasnjevali predvsem s starodavnimi čarovno-obrambnimi dejanji, naperjenimi proti zlim duhovom, ki bi lahhko škodovali mladoporočencema. Bogato pesemsko izročilo ženitovanjskih pesmi in drugo izročilo pa seveda govori tudi o svatovskih obredjih s starešino in svatelo, camerjem in družico in velikim številom povabljenih svatov ter o porokah na katere je bila povabljena skoraj vsa vas in so trajale po nekaj dni in noči. Se vaški fantje - oglarji, ki sicer niso bili povabljeni na svatbo so dobili pred hišo ali v vežo škaf vina, ki so ga lahko pili le z zajemalko, v hišo pa so smeli le za en ples, če jim je kdo od ■■ I I Tisti, ki so pred časom v prenovljenem blagovno-nakupo-valnem centru Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Šmartnem ob Paki kupovali krmilno moko, so si gotovo veselo meli roke. Za kilogram so namesto 16 SIT namreč plačali 1,6 SIT: Komu seje računica izšla se ve. Ne ve pa se, kako bodo (so) občuten primanjkljaj v centru zapolni!}. Vsem skupaj je menda bilo takoj jasno to, da šefa trgovine v času njegove odsotnosti »Štalmojster« ne bo nadomeščal. ■^■■■■■■■riiiiiifci^taiiBHi V okvira priprav na praznovanje 70-letnice nogometnega kluba v Šmartnem oh Paki imajo tamkajšnji nogometni delavci polne roke dela. Sploh tisti, ki imajo na skrbi ureditev stadiona. Tako so pred časom postavili ličen objekt, v katerem točijo pijačo za potešitev žeje in suhih grl glcdalecv. A, glejga zlonika. Taki, ki segajo samo po brezalkoholnih pijačah, je malo, alkoholnih pijač pa po novih določilih Fife Uro pred in uro po tekmi ne smejo točiti. Zato se sedaj menda s Pivovarno Laško do govarjajo, da bi namesto »rogov« steklenico piva opremili s kakšno nalepko o hmeljskem soku. Naleteli pa so še na eno težavo. V sanitarije bi ftorali napel jati vodo, a menda ne najdejo izvira. Nekateri zlobneži so prepričani, da bodo prej našli nafto oziroma šejka, ki jih bo rešil vseh skrbi kot pa tisto, kar iščejo sedaj. ___________ REZANJE ŠOŠTANJA Pred leti sem napisal in večkrat uspešno predstavil pesem, ki nosi naslov Cipa. V pesmi sem kar se da natančno opisoval vlačugo, ne da bi jo z "besedo sploh omenil. V zadnjih dveh vrsticah pa sem v pesmi zastavil "retorično vprašanje", če poznamo njeno ime. In odgovoril: "Njeno ime je ku..., ku..., ku..., ja, ja, kultura!" Tako sem skušal ljudem povedati, daje (prejšnja) država ravnala s kulturo tako kot s kurbo. Država ji je dajala denar in kultura je morala državo potešiti. Tako, da jo je hvalila, kakopak! Potem so prišli novi časi. Jugoslavija je umrla in izgnali smo socializem. Dobili smo svojo državo Slovenijo in zavladala je demokracija. Prišla je še lokalna reforma in Šoštanj je dobil svojo občino. A s kulturo je dolgo ostalo isto. Vsaj na področju "ljubiteljske kulture" se sistem do nedavnega ni kaj prida spremenil. Morebiti se bo z ustanovitvijo "sklada" stanje malo spremenilo, a vsaj v Šoštanju je še vedno tako, da so kulturna društva bolj kot od urejenega sistema financiranja, ki bi ga narekoval svet občine, odvisna od dobre volje župana. Kot je na proračunski seji, ko je nekaj občanov skozi usta enega svetnika želelo še nekaj denarja za svojo društveno dejavnost na področju kulture, povedal sam župan, ni potrebno za to povečati sredstev na postavki "kultura", saj ima za to v proračunu postavko "promocijska dejavnost, pokroviteljstva župana". Na srečo seje izteklo drugače, a seje vseeno razkril odnos do kulturno-umetniškega dela, in sicer natančno takšen, kot smo ga poznali in doživljali v rajnki Jugoslaviji. To je jasno tudi iz primerjave dodeljenih sredstev. Župan ima za pokroviteljstva na voljo dva milijona tolarjev, sedem kulturnih društev v občini pa milijon in osemsto tisoč, kar znese približno dvesto petdeset tisoč tolarjev na društvo. Če vemo, da so med društva preštevata tudi MPZ Svoboda Šoštanj in Pihalni orkester Zarja Šoštanj, potem ni potrebno biti ravno poznavalec ,da "bi si prišli gor ", da bi kulturna društva od občinske podpore hitro shirala! No, zato je pa tukaj županova postavka za dotacije in kdor je priden, mu pade še kaj od tistih dveh milijončkov iz "županovega žepa". In prepričan sem, da bi bilo silno zanimivo, kdaj, kako in komu ter po kakšnih kriterijih župan deli ta "promocijska" sredstva. A to je že druga zgodba. Tako postane razumljiva huda nejevolja župana, ko so svetniki proti njegovi volji odobrili Šaleškemu literarnemu društvu dvesto tisoč tolarjev. Zanimivo je bilo predvsem to, kako so svetniki, ko niso imeli predhodno spranih možganov, brez težav odobrili ta denar, kljub temu, da je župan iz klopi protestiral, češ da ima to društvo sedež v Velenju! Čudno je, da ga ne moti, da ima sedež v Velenju tudi Komunalno podjetje, kamor se zlivajo milijoni iz proračuna iz naših žepov, moti pa ga, da se nekaj "šoštanjskih" liter-atov združuje v Šaleškem literarnem društvu v Velenju že skoraj dvajset let! Obsojanja vredno pa je, da skuša sedaj samovoljno spremeniti voljo članov občinskega sveta in tistih dvesto tisočakov odščipniti od prej omenjenga milijona in osemsto tisoč tolarjev, ki so namenjeni za delovanja kulturnih društev, registriranih v občini Šoštanj ter tako ob pomoči svojih trobil zanetiti prepir med kulturniki v občini, ki ji vlada! In če so župana v štirih letih vendarle uspeli prepričati, da je "spustil skozi" tri milijone za prepotreben ponatis Hribernikove zgodovine Šoštanja, se letos zgolj potrjuje njegov nekulturen odnos do pisane besede. Dvomim namreč, daje županova slaba volja ob dvestotih tisočakih za Šaleško literarno društvo posledica dejstva, daje eden od aktivnih članov tega društva tudi pisec teh vrstic ... ■ Perorez "Tole tiskovno konferenco smo sklicali samo in edino zato, da se tudi mi enkrat pojavimo v vašem časopisu! Da ne gledamo tam samo, no .. Nekaterih,"je v imenu Ivana Kralja (SKD) in Marka Jeraja (SLS) odločno izjavil Franjo Bartolac (SDS). Karel Drago Seme, velikokrat ga je srečati na različnih prireditvah, kjer se preizkuša kot voditelj, recitator, scenarist, da njegove vloge dedka Mraza ne omenjamo posebej, se je z vnukom udeležil prvomajskega srečanja na Graški gori. Otroke je treba na spoštovanje tradicij navaditi čimprej! "Bolj, ko sem mu pripovedoval, da gre pri 1. maju za 3x8, bolj mi je on ponavljal, da gre za 3x3. Ampak, dedi ni od včeraj. Kakšna je razlika med 3 in 8 sva se pravkar naučila na primeru coca - cole." Vilma Fece (levo), Soštanjčanka, poklicna "ekologinja" v Gorenju, tista gospa, ki ima nadvse rada savno, pa družabne in kulturne prireditve, seveda ni manjkala ob otvoritvi nove galerije v Šoštanju. Le kako bi lahko, ko pa jo lahko obišče skoraj v copatih! "Če so jo odprli pod mojim stanovanjem, se pa že spodobi, da sem med prvimi obiskovalci," je razlagala Štefki Kordeš, članici Društva šaleških likovnikov. 7. maja 1998 TO IN ONO NAŠ VAS 13 Murska Sobota Kranjska gora Ljubljana 20°C Portorož 20°C ^ w ^ ^ ^ ^ ^t? n ^ ^ t?^ ^ ^ a^ t?^ ^ Podjetje za urejanje prostora, d.d. ^ 'C _ JV Koroška 37/b. 3320 Velenje PE VRTNARSTVO ^ POGREBNA SLUŽBA t/ ^t? Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje plačila dogovarjamo posebej. ^ Vedno na voljo: tel. št.: 063/851-012 ali 861-508, ^ \o in mobitel 0609/640-208 ali 620-128. \e \t> w w w ^ ^ ^ ^ ^fi w tr* a* ^ t?^ ^ s* ^ t?* ^ ^ ^ Trije Velenjčani zdomcem v Avstraliji Zadruga Mozirje Slovenske pesmi in Gasparijeve razglednice Pri nas je klima ugodna - pravzaprav brezplačna. V Audiju A4 COOL je od zdaj del serijske opreme. Avtocenter Meh Velenje, Koroška 7d. tel 063 852 955 Audi Prednost je v tehniki Jutri bodo iz Velenja v Avstralijo na enomesečno turnejo odpotovali Marjan Marinšek, Maja Lesjak in Tanja Meža, ki bodo v štirih tamkajšnjih mestih našim zdomcem predstavljali kaseto z naslovom "Moj rodni kraj, moj rodni dom". Marjan Marinšek pa bo predstavil tudi svojo zbirko Gasparijevih razglednic, razstave pa bo pospremil s predavanji. Turnejo je pripravil zdomski časopis Glas Slovenije ob svoji peti obletnici izhajanja, podprla pa sojo številna velenjska podjetja. Pravzaprav je za turnejo "kriv" Marjan Marinšek, ki je Gasparijeve razglednice od leta 1986, ko jih je prvič predstavil v Velenju, predstavil skoraj že na vseh kontinentih, kjer živijo Slovenci, le še Avstralija je manjkala." Izvedel sem, da tam živi veliko Velenjčanov, zato smo navezali stike z njimi. Rade volje so pripravili kar enomesečno turnejo, zato smo pripravili širši program, ki obsega najprej razstavo, potem pa kulturni program, v katerem Maja in Tanja pojeta, jaz pa jih spremljam na citrah. Ko je bila pot že določena, smo naleteli tudi na posluh podjetij iz Velenja, ki so nam sponzorirala pot, zato smo se dobro pripravili i na turnejo. Pripravili smo reprodukcije razglednic, veliko j promocijskega materiala, med katerim je tudi kaseta, na j kateri smo zbrali nekaj najlepših slovenskih pesmi, ki gov-{ orijo o domačem kraju." In kako je prišlo do sedelovanja | z slovenskim glasilom Glas Slovenije? "Turnejo organizirata Stanka Gregorič in Florjan Auser, ki je Velcnjčan, I oba pa soustvarjata Glas Slovenije. Ker je ravno njihova peta obletnica, smo turnejo povezali še s tem dogodkom, i saj ni prav pogosto, da v tuji državi izhaja časopis v ma-: terinem jeziku." Trio bo nastopil v Sidneyu, Melbourneju. Politika kmete Po letnih občnih zborih iadružnih enot so člani druge Mozirje seveda opravili še občni zbor celotne adruge. V goste so povabili tudi Franca Potočnika, :dsednika odbora za kmeti-tvo, gozdarstvo in prehrano pri državnem zboru. Uglednega gosta se zadružniki niso posebej "prestrašili," saj ga večina dobro pozna iz časov, ko je na tem področju vodil selekcijsko službo za govedorejo. | Za uvod so zadružniki spregovorili o lanskem poslovanju in letošnjih usmeritvah. Posebej dolge razprave o tem ni bilo, saj so celotno problematiko tehtno obravnavali že na zborih zadružnih enot. Kljub temu so kritično spregovorili o nekaterih poslovnih odločitvah zadruge v preteklem letu, poleg tega pa v ospredje postavili pereče primer vračanja premoženja. Gre za poslovno stanovanjski objekt v Radmirju, ki je trenutno v souporabi občine Ljubno in Zadruge Mozirje in bo vrnjen lastniku. Pri tem nastajajo velike težave zaradi predolgega postopka. ki onemogoča dogovarjanje z lastnikom, vse skupaj pa preprečuje nujna vlaganja v objekt in s tem onemogoča dobro poslovanje. Zahtevali so torej pospešitev postopka. Drugi del občnega zbora so namenili pogovoru s Francem Potočnikom, ki jim je izčrpno razložil zadeve na državni ravni s posebnim poudarkom na proračunskih zadevah. Zlasti zan-m/va je bila za tem razprava o tanavljanju Kmetijsko - gospo-arske zbornice Slovenije. Gre za vse večji pomen povezanosti slovenskih kmetov in kmetijstva ob pogajanjih Slovenije za vstop »Evropsko skupnost. Dejstvo namreč je, da kmetje niso povezani in da vse obstoječe ustanove nikakor ne predstavljajo vseh. To velja tudi za Zadružno zvezo Slovenije, ki ne vključuje vseh kmetov, pri čemer je Zgornja Savinjska dolina posebnost, vendar je to le izjema, ki razdružuje kmetijstvo potrjuje pravilo. Dodatno želijo kmete povezovati različne politične stranke, kar pa ne pomeni nič drugega kot dodatno raz-druževanje kmetov in kmetijstva, seveda na podlagi političnih interesov. Zato je toliko bol j nujna ustanovitev zbornice, ki bo vsaj formalno zagotovila enoten mi možnostmi, zato bi si morala v evropskih povezavah takšen status tudi zagotoviti, pri tem pa bi lahko in morala svojo vlogo odigrati načrtovana skupna kmetijska in gozdarska zbornica. MjP nastop slovenskega kmetijstva do države in naprej do mednarodnih povezovanj. Ob ostali problematiki so se posebej pomudili tudi pri spodbudah za kmetijsko proizvodnjo, zlasti pri regresiranju obrestnih mer za tekočo proizvodnjo in naložbe. Ta sredstva so letos (zaenkrat) izpadla iz državnega proračuna, vlada obljublja, da bo za to poskrbela naknadno, vseeno pa ostaja bojazen, da bo manj privezov in naložb, kar pomeni izpad proizvodnje. Poleg tega bodo stimulacije poslej vezane na hektar zemljišča, kar zahteva prilagajanje Evropski skupnosti, in le izjemoma še na količino. Poseben problem so tudi omejene proizvodne možnosti na posameznih področjih, denimo v hribovitih predelih. Ta področja bi morali posebej opredeliti tudi zaradi klimatskih pogojev, kar prinaša ugodnosti. Zadružniki so opozorili, da se vsa Slovenija sooča z omejenimi proizvodni- Trio, ki bo prepeval zdomcem v Avstraliji, sestavljajo Marjan Marinšek (citre), Maja Lesjak (sopran, kitara) in Tanja Meža (alt, orgle). Za turnejo so pripravili kaseto "Moj rodni kraj". Canberri in Brightu. ■ bš, foto: Peter Marinšek 1000 990 \ 14 MS ČAS TV SPORED 7. maja 1998 ČETRTEK, 7. maj SLOVENIJA 1 09.30 Pod klobukom 10.15 Boj za obstanek, 21/6 11.10 Bettyjino potovanje, 43/5 11.40 Homo turisticus 12.00 Moj prijatelj Arnold, 4/5 12.30 Fina gospa, 4/5 13.00 Poročila 13.10 Vreme, šport 13.25 Zgodbe iz školjke 13.55 Koncert simfonikov RTV, 1. del 14.50 Razgledi slovenskih vrhov: Kum 15.20 Srne in srnjaki 15.30 Osmi dan 16.20 Slovenski utrinki, madžarska tv 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Parada plesa 18.35 Humanistika 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Emily z mesečeve domačije, • 1/13 20.55 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 23.50 Olivierjevo življenje, 1/2 00.05 Parada plesa 00.20 Humanistika SLOVENIJA 2 11.05 Iz dobrega gnezda, 12/13 12.00 10.000 obratov 12.50 Koncert Victory 13.40 Primož Trubar, 2/4 14.45 Svet poroča 16.30 Jeanne, franc. film 18.05 Saint Trapez, 3/39 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Nastanek Titanika 20.55 KPK, amer. film 22.35 Pop festivat Baden Baden, 8/8 23.25 Kolesarska dirka po Sloveniji, 3. etapa, posnetek 23.55 Jadranje Match Race, posnetek iz Kopra 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Razprtije, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Na zdravje!, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Zlatolaski, nan. 15.30 Samski stan, nan. 16.00 Senca, nan. 17.00 Esmeralda, nad. 18.00 Pop kviz 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 21.00 Melsore plače, nan. 22.00 Cybill, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Zlobni plan dr. Fuja, ang. komedija 01.00 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 36. del, ponovitev 09.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 10.00 GREMO V KINO; oddaja za ljubitelje filma 10.25 VIDEO TOP glasbena oddaja 11.10 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 37. del 19.30 ČUKEC IN ROZI, ponovitev 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 HRABRI VIKING ERIK, ameriški akcijski film 21.35 KARTE USODE, kontaktna oddaja 22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 TV IZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 8. maj SLOVENIJA 1 09.30 Jasno in glasno 08.00 10.15 Parada plesa 08.30 10.30 Humanistika 11.05 Pomagajmo si, tv Koper 08.55 11.35 Na vrtu 09.20 12.05 Emily z mesečeve domačije, 09.50 1/13 09.55 13.00 Poročila 13.15 Olivierjevo življenje, 1/2 11.30 14.30 Zmagoslavje ljubezni, primor.dramsko gledališče 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 12.05 17.00 Obzornik 13.00 17.10 Po Sloveniji 13.25 17.20 Vreme 13.45 17.30 Sprehodi v naravo 15.00 17.45 Cofko cof, 9/13 18.20 Divja zemlja, 1/4 17.00 19.10 Risanka 17.10 19.20 Napovedniki, oglasi 17.15 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 17.50 20.00 Zrcalo tedna 18.15 20.15 Dvojezična ljubica, španski 18.20 film 19.10 22.00 Odmevi, vreme 19.30 22.40 Šport 20.15 22.45 Oglasi 21.00 22.50 Polnočni klub 00.05 Čar igre, estonska glasbena 00.00 oddaja 00.10 01.00 Divja zemlja, 1/4 00.30 SLOVENIJA 2 11.05 Saint Trapez, 3/39 09.25 12.00 TV poper 10.25 13.55 Domžale: tenis odprto 11.30 prvenstvo Slovenije, 1/4 13.30 finala 13.55 16.00 Billy Budd, amer. ang. film 18.05 VVildbach, 9/13 17.40 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Bette Midler, koncert 19.10 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, 23/26 19.30 22.00 Jona, ki je živel v kitu, 20.00 koprodukc. film 23.30 Klient, 1/19 21.45 00.55 Kolesarska dirka po 22.30 Sloveniji, 4. etapa, posnetek 00.30 01.30 Jadranje Match Race, posnetek iz Kopra 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Obalna patrulja, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje!, nan. 14.00 Obalna straža, nad. 15.00 Zlatolaski, nan. 15.30 Samski stan, nan. 16.00 Senca, nan. 17.00 Esmeralda, nad. 18.00 Pop kviz 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Prva izdaja, nan. 21.00 Dosjeji X, nan. 22.00 Telesna strast, amer. film 00.00 Pikantna burleska, erotični film 01.30 24 ur kanali H 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- 02.30 tivno razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, 37. del, ponovitev 10.25 EPP/VABIMO K OGLEDU 09.25 10.30 HRABRI VIKING ERIK, am. 09.30 akcijski film 10.30 12.00 KARTE USODE, ponovitev 10.35 12.45 TV IZLOŽBA 11.00 12.50 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 12.30 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 13.00 19.00 REGIONALNE NOVICE 18.55 19.05 SOSEDJE, 38. del 19.00 19.30 RISANKE 19.05 19.40 TV IZLOŽBA 19.30 19.45 OBVESTILA 19.40 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 20.05 PEKEL V VESOLJU, am. 20.05 akcijski film 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-16. 20.25 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 21.40 22.40 NAJ SPOT DNEVA 21.45 22.45 TV IZLOŽBA 21.50 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00 22.10 SOBOTA, 9. maj SLOVENIJA 1 Zgodbe iz školjke Čarobni šolski avtobus, 19/39 Moj prijatelj Arnold, 4/5 Otroška oddaja Dobrodošli doma Dvojezična ljubica, špans. film Koncert komornega godalnega orkestra slovenske filharmonije, 1. oddaja Tednik Poročila Duhovni utrip Polnočni klub Tisti, ki služijo na morju, amer. film Obzornik Oglasi Slovenski komorni zbor Na vrtu Ozare Raziskovalec, 2/6 Risanka TV dnevnik, vreme, š port EMA na Evrosongu Birmingham: Evrosong'98, prenos Poročila, vreme Šport Fantasist, amer. film SLOVENIJA 2 Zlata šestdeseta TV poper Bette Midler, koncert Teniški magazin Domžale: Tenis, odprto prvenstvo Slovenije, polfinale Velenje: rokomet - polfinale slovenskega pokala (M) AFT DOBOVA:GORENJE Kolesarska dirka po Sloveniji, 5. etapa Videoring Mendel, norveško kopro-dukc. film V vrtincu Sobotna noč Jadranje Match Race, posnetek iz Kopra 07.00 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 13.00 14.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.30 Dobro jutro, Slovenija Rožnati panter, ris. serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija Guliverjeva potovanja, ris. serija Vrnitev v prihodnost, ris. serija Mlajši bratec, nan. Povver Rangers, nan. Nove pustolovščine Pike Nogavičke, mladinski film Formula 1, trening Super pop s S. Auerjem Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. Highlander, nan. Pop party, glasbena oddaja Bever1y hills 90210, nad. 24 ur Mesečina in Valentino, amer. film Teksaški mož postave, nan. Zadnji tango v Parizu, ital. franc. film Playboy special 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. EPP/VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, 38. del, ponovitev PEKEL V VESOLJU, ponovitev filma KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-16. TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 39.del RISANKA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 685. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program GLASBENA SKRINJA ŽELJA IN ZLATE TROBENTICE; posnetek prireditve iz Celja NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 685. VTV MAGAZIN, ponov. VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 10. maj SLOVENIJA 1 08.00 Palček David, 42/12 08.25 Zvezdica, lutk. serija, 11/26 08.50 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 11/13 09.15 Telerime 09.20 Pustolovščine, 10/24 09.50 Ozare 09.55 Umetnost dirigiranja, 2/2 10.55 Iz baletnega arhiva 11.00 Svet opic, 4/12 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.40 Evrosong'98, ponovitev 15.10 Otroci na drevesih, fran. film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Alpski večer 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 ZOOM 21.35 Tretji kamen od sonca, 4/20 22.00 Intervju 23.00 Poročila, vreme 23.10 Šport 23.20 Zemljo zagrinja mrak, nemški film 01.55 Razgledi slovenskih vrhov SLOVENIJA 2 09.25 Teater paradižnik 10.20 V vrtincu 11.00 Ti loviš, slovenski film 13.00 SP v speedwayu, reportaža iz Krškega 13.25 SP v ŠRG, pos. iz Seville 13.55 Domžale: odprto prvenstvo Slovenije v tenisu, finale 16.25 Košarka NBA action 16.55 Velenje: rokomet - finale slovenskega pokala (M) 18.30 Celje: SP v kegljanju ekipno. (Ž), prenos 19.30 Videoring 20.00 Primož Trubar, 3/4 21.05 Izrael in Arabci - 50-letna vojna, 2/6 22.00 Šport v nedeljo 22.45 Kolesarska dirka po Sloveniji, cilj Novo mesto 23.15 Jadranje Match Race, posnetek iz Kopra 23.35 SP v ŠRG, posnetek 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, risanka 09.30 Mladi superman, nan. 10.00 Parker Levvis, nan. 10.30 Power Rangers, nan. 11.00 Beverly hills 90210, nan. 12.00 Melrose plače, nan. 13.00 Formula 1: Barcelona, prenos 16.15 Radijska postaja, nan. 16.45 Naš Čarii, nan. 17.45 Peta avenija, amer. film 19.00 Športni krog 20.00 24 ur 20.00 Super POP s S. Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Krajevni junak, ang, film 01.00 24 ur kanali 27 46 52 PONOVITVE ODDAJ 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 10.00 ČUKEC IN ROZI, 2. oddaja 10.30 684. VTV MAGAZIN 10.50 ŠPORTNI TOREK 11.10 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.40 GREMO V KINO 12.10 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.15' GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.45 685. VTV MAGAZIN 13.05 GLASBENA SKRINJA ŽELJA IN ZLATE TROBENTICE, posnetek prireditve iz Celja 14.20 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 14.50 VIDEOSTRANI 16.00 POSLANSKA PISARNA Gost: BOJAN KONTIČ 17.00 HRABRI VIKING ERIK, am. akcijski film 18.30 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA 3. del nanizanke 18.55 VIDEO TOR glasbena oddaja 19.40 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. -16. 20.10 SOSEDJE, 39. del 20.35 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 11. maj SLOVENIJA 1 09.30 Cofko cof 09.55 Sprehodi v naravo 10.15 Divja zemlja, 1/4 11.10 Raziskovalec, 2/6 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Intervju 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.40 Narava in človek, dokum. oddaja 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje3x3plus6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Savannah, 18/34 20.55 Dobro je vedeti 21.05 Dosje 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.50 Dosje 00.00 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 VVildbach, 9/13 Šport v nedeljo Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja Tisti, ki služijo na morju, amer. film Gospodar slonov, franc. film Izpolnjene obljube, 2/9 Lingo, tv igrica Videoring Studio city Cik cak POMP Brane Rončel izza odra Studio city, ponovitev 11.05 12.00 12.45 13.20 16.25 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 21.55 23.00 00.30 ; m T^s 3 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 11.45 Športna scena 13.00 POP kviz 13.30 Parker Levvis, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Zlatolaski, nan. 15.30 Samski stan, nan. 16.00 Senca, nan. 17.00 Esmeralda, nad. 18.00 Pop kviz 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Glej, kdo se zdaj oglaša, amer. komedija 22.15 Detektiv iz Salzburga, nan. 23.00 Chisum, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev (anali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 EPP /VABIMO K OGLEDU 10.05 685. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 40. del 19.30 RISANKA 19.40 TV IZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 DRUGAČEN SVET; ŠKODLJIVA ALI KORISTNA ASTROLOGIJA? Gosta v studiu: RUDI KLARIČ in Nataša Hunt 21.05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 4. del dokumentarne oddaje 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 12. maj SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.45 Narava in človek, 9/13 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Alpski večer, 1. del 12.05 Savannah, 18/34 13.00 Poročila 14.20 Dosje 15.10 Dosje 16.20 Prisluhnimo tišini 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Kraljičin nos, 5/6 18.10 Risanka 18.15 Oglasi, napovedniki 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Gimnazija strtih src, 19/26 20.55 Dobro je vedeti 21.05 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.33 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Janez Vipotnik, portret 00.00 Besede SLOVENIJA 2 11.05 Izpolnjene obljube, 2/9 12.00 Studio city 13.00 Sobotna noč 16.25 Celje: SP v kegljanju ekipno (M), prenos 18.05 Alzačani ali dve Matildi, 4/8 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 19.55 Zuerich: SP v hokeju na ledu skupine A, polfinale 22.30 Svet poroča 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 09.25 09.30 09.55 10.55 11.00 11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 20.00 20.05 20.25 20.45 21.15 21.20 21.25 21.45 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. POP party Pop kviz Pauly, nan. Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Samski stan, nan. Senca, nan. Esmeralda, nan. Pop kviz Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Resnične zgodbe: Sin prihaja, amer. film Bolnišnica upanja, nan. Na zdravje!, nan. Ukradeno zlato, amer. film 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 40. del, ponovitev DRUGAČEN SVET; ŠKODLJIVA ALI KORISTNA ASTROLOGIJA? Gosta v studiu: RUDI KLARIČ in Nataša Hunt EPP/VABIMO K OGLEDU ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; ponovitev 4. dela dokumentarne oddaje TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 41. del IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJA; VTV VELENJE EPP/ VABIMO K OGLEDU 686. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja SLOVENSKA KOŠARKA -KAKO NAPREJ?; športna kontaktna oddaja NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 686. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 13. maj SLOVENIJA 1 09.30 Kraljičin nos, 5/6 09.45 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 10.15 Besede 11.10 Made in Slovenia 12.00 Gimnazija strtih src, 19/: 13.00 Poročila 14.10 Tretji kamen od sonca, 4/20 14.35 Otroci na drevesih, franc. film 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Boj za obstanek, 3/6 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 Moj prijatelj Arnold, 5/5 20.35 Fina gospa, 5/5 21.10 Dobrodošli doma 21.15 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 /Ne/znani oder 23.25 Slavnostni koncert tria Lorenz 00.25 Boj za obstanek, 3/6 SLOVENIJA 2 11.05 12.00 13.05 13.55 16.40 18.05 19.00 19.30 20.30 22.40 23.30 Alzačani ali dve Matildi, 4/8 POMP Izrael in Arabci - 50-letna vojna Lov za zakladom, 12/20 Ti loviš, slovenski film Iz dobrega gnezda, 13/13 Kolo sreče, tv igrica Kranj: vaterpolo SL0VENI-JA:DANSKA kvalifikacijaa B prvenstvo Evrope Stockholm: nogomet finale' pokala PPZ Končni obračun, 4/4 Lov za zakladom, kviz m 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.20 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Bolnišnica upanja, nan. Pop kviz Na zdravje, nan. Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Samski stan, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz, nan. Obalna straža na kolesih, nan. Vreme 24 ur Hlinjena nosečnost, amer. film Newyorška policija, nan. Na zdravje!, nan. MCQ, amer. film 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO,informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, 41. del, ponovitev 10.25 686. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.45 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.50 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.10 SLOVENSKA KOŠARKA- KAKO NAPREJ? 11.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 42. del 19.30 RISANKA 19.40 TV IZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA Naščasd.o.a Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen mej proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plaCuje 5» prometni davek. 7. maja 1998 MODRO [MLŽ\ KRONIKA KASaSl5 S kolesom v peško V četrtek, 30. aprila, okoli 18.10 je po Lilijski cesti v Velenju, po klancu navzdol, vozil kolo 12-letni Mitja K. iz Podgoija pri Velenju. Med vožnjo je pred seboj zagledal peško, 60-Ietno Ano H. iz Velenja, ki je stala na vozišču. Kolesar kljub zaviranju ni uspel ustaviti, niti peške obvoziti, zato jo je zadel. Ta je padla po vozišču in se pri padcu vznak hudo telesno poškodovala. Je bil ogenj v Metlečah podtaknjen? V petek, 1, maja, okoli 21.15, je prišlo do požara na gospodarskem poslopju last Milana B. v Metlečah. Objekt velik 20 x 15 metrov je v spodnjem delu zidan, v njem pa je imel lastnik živino. To so domačini in gasilci pravočasno rešili. Zgornji del lesenega objekta, kjer je bilo shranjenega okoli 5 ton sena, pa je do polovice pogorel. Gmotno škodo, nastalo v požaru, so ocenili na okoli 2.000.000 tolarjev. Vzrok požara še ugotavljajo, obstoja pa sum, da je šlo za požig. Vinjeni tudi na Celjskem •••••••••••••••••••••••a 24 voznikov brez izpita Že v prvih dneh veljavnosti novega Zakona o cestnem prometu, so se policisti na Celjskem srečali s 55 vinjenimi vozniki. Med njimi je bilo kar 19 takšnih, pri katerih je alkotest pokazal več kot 1,5 promile alkohola v izdihanem zraku, 5 voznikov pa je preizkus odklonilo. Za oboje to pomeni, da jim bo po pravnomočni odločbi sodnika za prekrške, prenehalo veljati vozniško dovoljenje. v lokalu vlomilca, ko je stopil bliže, ga je "stražar" fizično napadel. Med prerivanjem je iz lokala prišel vlomilec, potem pa sta oba družno zbežala. Odnesla sta le nekaj avdio kaset in ključ od pikada. Mladeniču zasegli ukradene predmete V noči na sredo, 29. aprila, je iz kabine delovnega stroja - kopača, parkiranega na delovišču na Paškem Kozjaku, izginil avtora-diokasetofon in 5 litrov motornega olja. Franc S. je bil oškodovan za okoli 30.000 tolarjev. Policisti iz Velenja so dejanja osumili 15-letnega G.P. Pri njem so tudi našli ukradene predmete in mu jih zasegli. Vlom v garažo V noči iz 1. na 2. maj je neznanec vlomil v podzemno garažo na Kardeljevem trgu v Velenju, last Milorada M. Ukradel mu je več električnega ročnega orodja, kavo, jedilno olje in večjo količino različnih žganih pijač. Lastnika je oškodoval za kakšnih 250.000 tolarjev. Alarm prestrašil vlomilca V noči na 1. maj je neznanec vlomil v prodajalno Elektrotehne na Prešernovi ulici v Velenju. Vlomilca je pregnala alarmna naprava, kljub temu pa je z razbitjem večjega stekla povzročil za okoli 100.000 tolarjev škode. Hudo poškodovan motorist V torek, 28. aprila, ob 17.20 se je 61-letni Jožef O. iz Žalca peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti iz smeri Doberteše vasi proti magistralni cesti. V bližini stanovanjske hiše Šempeter 148, kjer vozišče poteka v ostrem levem ovinku, je zapeljal skrajno levo v asfaltiran odtok meteornih vod, izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval. Rop na Gorici V četrtek, 30. aprila, okoli 23. ure je pet ali šest doslej še neznanih oseb na športnem igrišču pri Osnovni šoli Gorica v Velenju z grožnjo in uporabo sile izvršilo rop nad 21-letnim Simonom K. iz Velenja. Napadalci so mu vzeli ročno uro, sre- | firno verižico ter denarnico z okoli 3.000 tolarji gotovine in osebnimi dokumenti. Oškodovancu so povzročili več potpludb po glavi in drugih delih telesa. Roparska tatvina ni "uspela" V nedeljo, 3. maja, nekaj pred 5. uro zjutraj, sta dva neznana mlajša fanta vlomila v bistro Sonček na Kidričevi cesti v Velenju. Lokal ima v najemu Gojko M. V času, ko je bil eden v notranjosti lokala, je drugi stražil. Mimo je prišel Esad O., kije opazil Območna organizacija RK Velenje Veliko krvodajalcev VELENJE - Območna organizacija Rdečega križa Velenje je v sodelovanju z nekaterimi krajevnimi organizacijami RK na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, v prvih letošnjih štirih mesecih pripravila pet krvodajalskih akcij. Udeležilo se jih je 2285 darovalcev krvi, kar je nekoliko več kot v enakem lanskem obdobju. Daleč najmnožičneje so se odzvali vabilu Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane (1477), za potrebe celjske bolnišnice je darovalo kri 662 in za Bolnišnico Slovenj Gradec 146 krvodajalcev. Na velenjskem RK upajo, da bodo ob koncu leta lahko znova ugotavljali veliko pripravljenost občanov v omenjenih občinah kako na najlepši način pomagati sočloveku iz stiske, in da bodo znova po številu krvodajalcev v samem slovenskem vrhu na tem področju. ■ tp Mojz Štefur, znanec s ceste Veliko, veliko hoje So ljudje, s katerimi se skoraj vsak dan srečujemo na cesti, pa o njih vemo zelo malo ali nič. Zaželimo si dober dan in srečno, to pa je ponavadi tudi vse. Sedanji način življenja je žal takšen, da še za kratek pogovor nimamo več časa, od tod tudi enostavna razlaga "saj vem o kom govoriš, a ne vem kdo je." Med takšne "znance" zagotovo sodi tudi Alojz Štefur, ki ga videvamo na cesti, ko s palico v roki vsak dan - ne boste verjeli - prepešači od 12 do 15 kilometrov, včasih celo več. Zaradi zdravja, pravi to pa mu je pred mnogimi leti svetoval zdravnik. Zato ni odveč, da Lojzka, tako ga kličejo prijatelji, malo pobliže predstavimo. Rodil se je 21. junija 1928 v Bistrici ob Sotli, v Velenje pa je prišel leta 1961 po nasvetu Franca Geršaka, češ da na rudniku primanjkuje delavcev. Sicer je Lojzek preživel zelo težka mladostna leta, čeprav so imeli njegovi starši kmetijo. Po materini smrti je imel najprej eno in nato še drugo mačeho, obe pa sta ga krepko izkoriščali pri delu in ga imeli za hlapca. Res se je za nekaj let zaposlil pri nekem privatniku za izdelavo cementnih cevi, več pa ni vzdržal in omenjenega leta je prišel v Velenje. Najprej je delal na starem in kasneje na novem "šahtu," vseskozi pa zunaj jame na lesnem obratu. Po opravljenih tečajih je postal skupinovodja, pred upokojitvi- jo pred petimi leti pa je delal v Novih Prelogah kot prvo pisani vzdrževalec transportnih trakov. Njegovi sodelavci in drugi vedo povedati, da je Lojzek prvi prihajal na delo in ga zadnji tudi zapustil. Še na začetku smo zapisali, da je Lojzek predan hoji v naravi, zato ni naključje, da ga ljudje videvajo v Šoštanju, Lokovici, Podkraju, Šentilju, Spodnji in Zgornji Ponikvi, Šentandražu in povsod drugod. Vseh krajev, ki jih dnevno ali tedensko obišče, se niti sam ne spomni, hodi pa tudi v deževnem vremenu, seveda z dežnikom. Ob teh pohodih obišče tudi katerega od svojih bivših sodelavcev, tu in tam pa stopi tudi v kakšno gostilno in si v mrzlih mesecih naroči "vroč" čaj, poleti pa pivo. Lojze Štefur se sicer ni nikoli poročil, si ne kuha sam, na topel obrok stopi v bližnjo okrepčevalnico, ali pa doma kaj pomalica. Ko smo ga na koncu pogovora povprašali o njegovem počutju in težavah, je dejal: "S penzijo nisem zadovoljen, ker so bile takrat plače za tiste, ki nismo delali v jami, zelo nizke. V življenju je bilo veliko ljudi, ki so mi želeli najslabše, že od mladosti dalje. Vse imam "zapisano" v glavi. Sicer na vse težave najraje pozabim, zato, da mi je v življenju lepše. Želim si še naprej dobrega zdravja, da bi lahko še dolgo hodil po slovenski zemlji." Lojzek, to ti iz srca želimo tudi mi. ■ Bogdan Mugerle Komaj je nastal posnetek, že se mu je mudilo naprej Nezgoda na kresovanju V četrtek, 1. maja, okoli 2.30 se je na prireditvenem prostoru kresovanja v Podlogu pri Žalcu hudo poškodoval 40-letni Mitja C. iz Podloga, ki je med hojo po plesišču iz neznanega vzroka padel. Okradena trgovina V noči na sredo, 29. aprila, je neznanec na doslej še nepojasnjen način prišel v notranjost trgovine Lerra d.o.o. v Preboldu. Iz nje je odnesel 130 zavojčkov različnih vrst cigaret, nekaj prehrambenih izdelkov in alkohola. Vrednost odnešenega blaga znaša skoraj 85.000 tolarjev. Vlom v kiosk V noči iz četrtka na petek, med 30. aprilom in 1. majem, je neznanec vlomil v kiosk Turističnega društva Šempeter, ki stoji v bližini vhoda v jamo Pekel. Odnesel je za okoli 38.000 tolarjev sladoleda in igrač. Kdo brusi in vrta? V času od 30. aprila do 4. maja je neznanec prerezal žično ograjo podjetja Zarja Kovinooprema v Petrovčah. Z dvorišča je vlomil v delavnice in odnesel 5 kotnih brusilnih strojev, tri vrtalne stroje in električne škarje. Povzročil je za okoli 120.000 tolarjev škode. lili 1 m\ 1 Timi .fll /?. [opf.f fn urejen izgled m o joga meefa Mestna Občina Velenje CVETLICNI SEJEM Velenje '98 Cankarjeva ulica 8. in 9. maj 1998 od 9. do 19. ure 3. SEJEM OKRASNEGA CVETJA 1. SEJEM NARAVNIH ZDRAVILNIH v v ZELISC 3E LU \Fj SiSlovenija ULJ SITRA d.o.o. Šlandrov trg 40 3310 Žalec Kot pogodbeni partner borzno posredniške družbe, opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Med drugim po KONKURENČNIH CENAH odkupujemo delnice olastninjenih podjetij in skladov (PID), za kar vam nudimo TAKOJŠNJE NAKAZILO, Pokličite na tel. 715-911 in se prepričajte o navedenem! B H d.o.o., Celje CELJSKA BORZNO - POSREDNISKA HISA Prešernova 18, 3000 Celje Pred prodajo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznimi posredniki CBH. OBIŠČITE nas v Celju na Vrunčevi 1, v Velenju na Rudarski 2d ali pokličite 40200. Telefon: 063 40 200 Telefax: 063 441 491 Internet: http://www.cbh.si 16 MS VAS 7. maja 1998 V soboto in nedeljo v Velenju finale pokala Slovenije Napovedali dobre igre Rokometni klub Gorenje slavi letos 40-letnico obstoja. V sklopu tega praznovanja so si zadali izvedbo Dnevov slovenskega rokometa, ki je že za njimi, finalnega turnirja za pokal Slovenije konec tega tedna ter Jarnovičev memorial v septembru. Dnevi slovenskega rokometa so že za njimi, bili so resnično pravi rokometni praznik, tudi zaradi njihove izvrstne organizacija. Pohvale o tem so "letele" z vseh strani. "Tudi v soboto in nedeljo gotovo ne bo drugače, ko bo v Rdeči dvorani finale rokometnega pokala Slovenije. Vanj so se poleg Velenjčanov uvrstili še državni prvaki Pivovarna Laško Celje, Prevent iz Slovenj Gradca in AFP Dobova. O tem so v ponedeljek predstavniki Gorenja sklicali novinarsko konferenco, nanjo pa povabili tudi predstavnike ostalih treh klubov. Predstavniki vseh štirih klubov so napovedali, da bodo obiskovalci videli resnično kakovosten rokomet, saj bodo njihovi igralci pokazali maksimalno zavzetost, kajti vsak klub ima svojo računico. Pivovarna Laško želi tudi v pokalu osvojiti sedmi naslov, gostitelj - RK Gorenje načrtujejo uvrstitev v finale, ki bi ga znova popeljalo v Evropo, Prevent je kot pod-prvak že v njej, Dobovčani, ki so v prvenstvu bili manj uspešni, pa bodo igrali na karto, da je v pokalu vse mogoče. Gotovo bodo v soboto in nedeljo najmanj obremenjeni Slovenjgradčani, saj so kot pod-prvaki že v Evropi, prav zato pa znajo biti v prvi tekmi zelo nevarni Celjanom, s katerimi so v zadnji prvenstveni tekmi igrali neodločeno. Vse ekipe bodo nastopile v najmočnejših postavah, manjkali bodo le poškodovani igralci. V domačem Gorenju ne bo Saša Khimtchenka, pri Piviovrani Laško najbrž Iztoka Puca, Dobova bo brez Ivana Simoviča, le pri Preventu ne bo manjkal nihče. Takole so direktorji klubov strnili svoja pričakovanja: Vlado Privšek (Pivovarna Laško): "Ne skrivamo, želimo tudi sedmi pokal. Za to pa se bodo morali naši igralci zelo potruditi in zaigrati skrajno požrtvovalno, saj bosta naša nasprotnika proti nam gotovo zelo motivirana. Če ne osvojimo naslova, bi bil to seveda neuspeh za nas in igralce ne bi doletela samo kakšna pikra beseda, ampak bi "padla" tudi kakšna kazen. Skratka, na tem pokalu pričakujemo lep rokomet in do- A/K ESOTECH Šmartno Dragocene točke iz Domžal Največje presenečenje 23. kroga v drugi ligi so gotovo pripravili šmarski nogometaši, ki so slavili v Domžalah. Nepričakovano so s 3:1 premagali tretjeuvrščeno ekipo BS Tehnik in obenem moštvo, kije v zadnjih dveh krogih dosegla kar 16 zadetkov. Ta uspeh pomeni utrditev položaja na lestvici in glede na dokaj ugoden razpored v naslednjih krogih tudi možnost napredovanja na lestvici. Trener Tomažič je v Domžalah dobro postavil ekipo, igralci pa so njegove zamisli stoodstotno izpolnili. Začetek je pripadel domačinom, ki so imeli žogo več v nogah, toda le do 30 metrov od gola, kjer so jih gostujoči igralci zlahka zaustavljali in hkrati prežali na nasprotne napade. Gostje so povedli v 22. minuti, ko je Zec lepo pobegnil domači obrambi in podal v sredino, Gro-belšek pa je žogo potisnil v domačo mrežo. Tri minute kasneje je Grobelšek lepo podal Zecu, ta pa je z glavo žogo poslal preko prečke. Domačini kakšne izrazite priložnosti niso imeli in polčas so zasluženo dobili nogometaši ESOTECHA. Drugi polčas seje začel nesrečno za domačine, saj so trije njihovi igralci nesrečno trčili in kar dva so morali odpeljati v bolnišnico. Šmarski igralci so še naprej nadzorovali igro, ki je sicer potekala med obema kazenskima prostoroma. Razživela se je šele v zadnjih desetih minutah. Najprej so domačini v 84. minuti izvedli eno jedkih dobrih akcij in izenačili, Šmarčani pa se niso predali. Že v 86.minuti je Smajlovič po hitrem napadu povišal na 2:1, takoj za tem pa je domači branilec igral z roko in Grobelšek je v 88. minuti z enajstmetrovko dosegel končni izid ter ES-OTECHU zagotovil zasluženo zmago. V nedeljo bo v Smartnem gostovala enajsterica Zagorja, ki si po točkah deli predzadnje mesto, že v sredo pa bodo šmarski nogometaši gostovali pri Rudarju v Trbovljah. ■ Janko Goričnik bro organizacijo, tej smo bili priča že na dnevih slovenskega rokometa, in seveda naš uspeh. " Avgust Potušek (Prevent): "V Velenje bomo prišli povsem sproščeni, zastavljene cilje smo z osvojitvijo druge mesta v prvenstvu že izpolnili. Smolo imamo le, da se že drugič zapored srečujemo v polfinalu s Pivovarno Laško, a puške ne bomo vrgli v koruzo. Glede na zadnjo formo ekipe nismo brez možnosti, da se dokopljemo do pokala. Glede na to, da bodo Celjani gotovo še nekaj let imeli premoč, bi kazalo prav zaradi sedanjega razmerja sil v slovenskem rokometu pokal izvesti "po kakšni drugi formuli", kajti če nanje naletiš že prej, se pač moraš posloviti iz tega tekmovanja, pa čeprav sodiš v sam vrh slovenskega rokometa. To se je letos zgodilo Trebnju, pa čeprav je v prvenstvu tretja ekipa." Srečko Zore (Dobova): "Z uvrstitvijo v finalni turnir smo izpolnili letošnji cilj. V Velenju pričakujemo dobre tekme in dobro sojenje. Tistemu, ki bo zmagal v prvi tekmi med nami in gostitelji , pa želim veliko sreče v finalu." Franc Plaskan (predsednik Gorenja): "Veseli smo, da bo ob našem jubileju finale prav v Velenju in potrudili se bomo, da bodo ekipe tudi po tem finalu enako zadovoljne kot so bile po Dnevih rokometa. S četrtim mestom v prvenstvu smo sicer zadovoljni, glede na to, daje bilo po jesenskem delu nekaj korekcij v igralskem kadru in strategiji kluba. Vseeno pa tudi mi vidimo veliko priložnost v soboto in nedeljo, da z zmago nad Dobovo pridemo v nedeljsko finale, ki nam bi odprlo vrata v Evropo." Prireditelji pričakujejo, da bo v obeh dneh v dvorani veliko gledalcev, saj so predstavniki vseh klubov napovedali tudi prihod svojih navijaških skupin. ■ vos Urnik prireditve: Sobota, 9.5., ob 17.45: Gorenje -AFP Dobova ob 20.00: Prevent - Pivovarna Laško. Nedelja, 10.5., ob 14.45: tekma za tretje mesto, ob 16.55: finale. V soboto in nedeljo bodo vstopnice (za dve tekmi) po 1000 in 500 SIT V soboto bo v Rdeči dvorani tudi finale državnega prvenstva za starejše dečke. Vanj so se uvrstili Pivovarna Laško, Izola, TVžič in Gorenje. Urnik - 12.00: Pivovarna Laško - Tržič, 13.00: Gorenje - Izola, 14.00 tekma za 3. mesto, ob 15.00: tekma za 4. mesto. Oba dneva pa se bodo v odmorih med tekmami za pokal Slovenije predstavili najmlajši igralci ki se kalijo v njihovi pionirski šoli. NK Usnjar Odločil prvi polčas Nogometašem šoštanjskega Usnjarja po prvi zmagi na domačem igrišču v tem prvenstvu prejšnjo soboto ni uspel novi podvig na gostovanju. V Kungoti so jih domači nogometaši premagali z 2:0, oba zadetka pa so dosegli v prvem polčasu. Usnjarji so sedaj na desetem mestu v skupini štirih ekip s po 20 točkami. Čeprav predzadnji Variš zaostaja za 5 točk, pa se bodo morali za mirno nadaljevanje še potruditi. V naslednjem krogu bodo v soboto v Šoštanju gostili Dravinjo, ki je s šestimi točkami več na sedmem mestu. Mali nogomet 8.medobčinska liga Skale 98 Klub malega nogometa Fori iz Škal je letos organiziral že osmo po vrsti medobčinsko ligo v malem nogometu. V prvi ligi nastopa 10, v drugi pa 11 ekip, prvi krog pa so odigrali v petek. Rezultati - 1. liga: Saloon Mins - NK Vigo Herbi d.o.o. 4:0, Mušketirji Cigrad Kajuh - ŠK Cirkovce 3:1, Mušketirji - KMN Fori Škale 1:5, Kamnoseštvo Kozjak -Texas KK Zbičajnik 4:1, ŠD Škale Zlatorog - Avtoprevozništvo Sovič 4:0; druga liga: Okrepčevalnica Mastig - KMN Fori II Avtoličarstvo Vodišek 3:1, KMN Bambino -S Team 7:2, Trobentice - Kalimero 2:5, Veplas - Flamengo 1:0, Za-vodnje - NK Vigo Teves 1:2, Skaza Trans prost. S tremi zadetki sta se izkazala Jože Veler (Saloon Mins) v prvi in Slavko Cerovšek (KMN Bambino) v drugi ligi. Športnica marca Ana Drev Minil je še en mesec in izbrali ste. Športnica meseca marca je Izpolnite kupon, napišite svojega kandidata ali kandidatko, za mlada smučarka Ana Drev, ki se je v marcu izkazala na tekmah katerega ste prepričani, da je bil najboljši v aprilu, kupon izrežite doma in v tujini. Zmagala je prepričljivo s 158 glasovi. Veliko manj in prinesite ali pošljite v uredništvo Našega časa, Foitova 10, Ve- glasov so dobili Vladimir Rizman (športnik februarja), v konkuren- (enje. ci pa sta bila še nogometaš Rudarja Jernej Javornik ter vratar Vsakdo lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo Gorenja Uroš Senica. seveda biti pravi, vsak teden pa jih sprejemamo do torka zjutraj. Med vami smo izžrebali Lijo Modrijan iz Šmartnega ob Paki 30, nagrada zanjo pa so izdelki iz lastnega programa Mesarstva Sušeč f""" — — — — — — — — ——————— — -j vrednosti3-m tolar'ev- i Športnica - športnik aprila Športnik - športnica aprila Našo celoletno akcijo seveda nadaljujemo s prvim kuponom za Glasujem za športnico(ka).................................................. športnico ali športnika aprila. Tudi tokrat vam za spodbudo ponu- I I jamo nekaj imen, o ostalih razmislite sami, saj je odločitev izključno 1 Naslov glasovalca............................................................ ) vaša: Mladen Dabanovič (vratar NK Rudar), Anton Grobelšek | I (igralec NK ESOTECH Šmartno), Petra Vihar (squash), Katarina | ............................................................................................... | Srebotnik (tenis). NK Rudar Na pragu največjega uspeha Nogometaši Rudarja zadnje čase resnično igrajo po okusu gledalcev, ki pa jim še ne vračajo v enaki meri, saj je obisk na velenjski tribuni za sedaj še (pre)skromen. Prejšnji teden je sploh bil za Rudarja nadvse ploden. V dveh I prvenstvenih tekmah (v soboto in v nedeljo) so bili boljši od Protonavta Publikuma, saj so doma zmagali z 2 :1, v Celju igrali 1:1, vmes pa v sredo poplavili še Muro v povratni polfinalni tekmi slovenskega pokala. Tako so iz tega dvoboja s Prekmurci izšli kot popolni zmagovalci, saj so zmagali tudi na prvi tekmi v Soboti. Da bodo obe tekmi dobili, verjetno ni nihče pričakoval. Zlasti razburljivo je bilo v Velenju, kjer sta tekmeca prikazala igro, ki jo redko vidimo na naših nogometnih igriščih, kot so I ocenjevali mnogi nogometni poznavalci, bila pa je tudi zelo nape- | ta, prava srhljivka. Jernej Javornik je že po dobrih dvajsetih minutah premagal gostujočega vratarja, toda v zadnjih sekundah prvega dela so gostje izenačili. Ob tem izidu so bili še vedno v finalu Velenjčani, vsaka gostujoča zmaga pa bi zaradi pravila, da | v gosteh zadetek šteje dvojno (če je seštevek zadetkov enak), uvrstila v finalni boj za pokalnega prvaka Sobočane. Trinajst minut pred koncem so gledalci doživeli pravi stres, saj so gostje povedli in s tem že bili z eno nogo v finalu. Drago Kostanjšek, | Rudarjev trener, pa je dokazal, da je igralce dobro psihično pripravil na to tekmo, saj so njegovi igralci odločno krenili v napad. Slabih deset minut pred koncem je imel odločitev o finalistu v nogah Dušan Kosič, ki se je odločil, da bo izvedel enajstmetrovko, potem ko je gostujoči igralec zrušil Živojina Vidoje-viča (ta naj bi menda odšel za Šoškičem v Primorje) v svojem kazenskem prostoru. Bil je natančen in njegovo moštvo je bilo spet v finalu, vsakega upanja za goste pa je bilo konec štiri minute za tem, ko je v polno po lepi akciji zadel še Zoran Pavlovič. Ta tekma je igralce precej izčrpala, kar se je videlo tudi v nji- I hovi igri na prvenstveni tekmi v nedeljo v Celju. "To je bila naša najslabša igra v zadnjih nekaj tednih, veliko slabše smo igrali, kot pred tednom dni z istim nasprotonikom v Velenju. Toda vseeno sem zadovoljen. Iz te tekme in iz tekme v sredo s SET Vevčami pričakujem dve točki, torej gre vse po načrtu," je dejal v Celju Drago Kostanjšek. Je resnično šlo, tega v tem poročilu I nismo mogli zapisati, ker so 29. prvenstvemni krog odigrali včeraj, ko je bil naš časopis že v tisku. V nedeljo, v 30. krogu, bodo rudarji doma gostili (16.00) SCT Olimpijo. ■ vos Tako so igrali: SNL 1, 28. krog: Protonavto Publikum - Rudar 1:1 (1:1) RUDAR: Dabanovič, Kosič, Sulejmanovič, Balagič, Hrib-1 ar, Caushllari, Gajser, Šumnik (Vidojevič), Brezič, Pavlovič (Mernik), Javornik (Purg). STRELCA: 0:1- Javornik (21), 1 : 1 - Pire (33). SNL 2, 23. krog: BST Domžale - ESOTECH Šmartno 1 : 3 (0:1) ESOTECH ŠMARTNO: Kališek, Jeseničnik (Šoštar), Žurej, Pokleka (Doler), Javornik, Irman, Oblak, Grobelšek (Vodovnik), Štefančič, Smajlovič, Zec. SNL 3, 21. krog: Kungota - Usnjar 2 : 0 (2 : 0) USNJAR: Čanič, Fenko, Uršnik, Omič, Češnovar (Mrkon-jič), Kočnik, Omerovič, Mujakovič (Kraljevič), Pudgar, Pavič (Sulejmanovič), Kovačič. STRELCA: 1:0- Dreisiebner (10), Herman (37). Prva polfinalna tekma za pokal NZS Mura - Rudar 0 : 1 Rudar: Dabanovič, Kosič, Sulejmanovič, Balagič, Purg, Caushllari, Gajser, Podvinski, Brezič (Šumnik), Javornik (Vidojevič), Pavlovič (Borštnar). Strelec: Pavlovič (49) Povratna tekma Rudar - Mura 3:2(1:0) Rudar: Dabanovič, Kosič, Sulejmanovič, Balagič, Hribar, Caushllari, Gajser, Podvinski (Purg), Brezič (Vidojevič), Pavlovič, Javornik (Šumnik). Strelci: Javornik (23) 1:1- Dean Baranja (48), 1: 2 - Ristič (77), 2:2- Kosič (81-11 m), 3:2- Pavlovič (84). Karate Štiri zmage na Ravnali Na Ravnah na Koroškem je domači karate klub izvedel vsakoletni turnir v katah posamezno in ekipno, na katerem je sodelovalo preko 200 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in tujine. Nastopili so tudi "tigri" iz Velenja in dosegli štiri posamične zmage, skupno pa osvojili pet pokalov. Njihovi rezultati-malčki: 1. Edvin Vejzovič,5. Goran Damjano-vič, 6. Milan Damjanovič; mlajši dečki: 1. Omer Tabakovič; mlajše deklice, posamezno: 1. Jasmina Hodžič, 3. Anita Anušič; ekipno: 4. KK Tiger (Hodžič, Anušič, Redžič); starejše deklice: 1. Alisa Redžič. 7. maja 1998 ŠPORT IN REKREACIJA NAS VAS 17 Velenju evropsko prvenstvo Zadnje veliko tekmovanje v tisočletju Od srede do ponedeljka je bil v Varšavi kongres Evropske atletske zveze, na katerem so delegati odločali tudi o kandidaturah za največja tekmovanja, med ostalim tudi za evropsko prvenstvo v krosu leta 1999. V sklepni izbor sta prišli Hrvaška z Medulinom in Slovenija z Velenjem, ostale kandidatke so izpadle že prej, saj ob obiskih posebne komisije evropske atletske zveze niso izpolnjevale pogojev. Velenjčani so tokrat kandidirali drugič, saj na lanskem kongresu v Sankt Petersburgu niso uspeli s kandidaturo za letošnje evropsko prvenstvo. Premagala jih je Italija, tekmice pa so bile še Francija, Švedska, Velika Britanija in Španija. Temu podatku je treba dodati še dejstvo, da si lani pred končno izbiro komisija evropske zveze ni ogledovala možnih prizorišč, sicer bi bilo tudi letos več kandidatur, pa tudi Velenjčani bi imeli lani več možnosti; tej ugotovitvi v prid je potek letošnjega odločanja. Kakorkoli že, velenjski organizatorji so se na Varšavo dobro pripravili, na kongresu pa je Velenje in njegov atletski klub zastopal predsednik AK Velenje mag. Marjan Hudej: "Povsem sam nisem bil, saj mi je bil v veliko pomoč podpredsednik Atletske zveze Slovenije in član sveta Evropske atletske zveze Janez Al-jančlč. Predstavitev pred glasovanjem so izpeljali zelo uspešno. Gradivo s 5 - minutnim filmom o področju TRC Jezero smo pripravili posebej za to priložnost in z njim očitno prepričali 17 delegatov iz 17 držav. V soboto smo skupaj s Hrvati nestrpno čakali pred dvorano. Ko so nas končno poklicali je predsednik, sicer Finec, na dolgo in široko razložil obe kandidaturi, pri čemer je dal prednost Sloveniji in Velenju. Pomembno je, daje posebej poudaril našo skrb za oživljanje površin po rudarjenju, našo skrb za okolje in našo zares profesionalno predstavitev. Posebej je omenil progo in pogoje za tekmovalce. Nasprotno so Hrvati želeli prepričati delegate z lepotami Jadrana, kazali so Komate, ki s krosom nimajo nobene povezave, pokazali so Medulin, kjer so pogoji sicer dobri, za prvenstvo pa nimajo pripravljeno še ničesar. Za razliko od nas, ki progo že imamo in je bila deležna lepih pohval." Organizacijo je torej dobilo Velenje. Čeprav izida ne povedo, pa je Marjan Hudej po neuradnih "kanalih" izvedel, daje bila velika večina delegatov za Velenje. Seveda to ni prišlo samo od sebe. "Pridno smo iskali naklonjenost posameznih članov, tudi na lanskem evropskem prvenstvu na Portugalskem. Približno vem, da so bili za nas Portugalska, Franci- Mag. Marjan Hudej: "Uspešna pot v Varšavo. ja, Avstrija, Nemčija, Češka in Poljska, tudi predsednik s Finske je bil na naši strani, kdo je bil proti pa zdaj seveda ni več pomembno." Evropsko prvenstvo v Velenju bo 12. decembra 1999. Takrat bo v Velenju okrog 600 tekmovalcev, trenerjev, športnih delavcev in ostalih spremljevalcev iz okrog 30 evropskih držav. Že danes je jasno, da bodo v tem času povsem zasedeni hoteli v Topolšici, Dobrni in Velenju, ki bo predvsem namenjen visokim gostom in ostalim spremljevalcem, obveznosti pa so že pred vrati. "Progo okrog jezera bomo še letos prilagodili evropskim tehničnim merilom in že jeseni bi radi izvedli mednarodni kros in z njim preverili sleherno podrobnost. Decembra bo manjša delegacija iz Velenja obiskala evropsko prvenstvo v italijanski Ferrari pri Bologni. Skušali bomo pridobiti vsakršno koristno izkušnjo, obenem pa bomo tudi tam v največji možni meri predstavili Velenje. Cisto zares bomo priprave začeli po mednarodnem atletskem mitingu ob prazniku rudarjev, organizacijski odbor pa bomo imenovali že junija. Že danes vemo, da bo predsednik organizacijskega odbora dr. Franc Žerdin, ki ta posel odlično obvlada, znano pa je tudi, da bo častni odbor vodil predsednik države Milan Kučan." Vsekakor je k uspešni kandidaturi Velenja veliko prispevala proga. Nad njo so bili navdušeni člani posebne komisije in tudi delegati v Varšavi. Zlasti zaradi dejstva, da je možno celotno progo spremljati s tribun, celo z eno samo televizijsko kamero. "Neposreden prenos bo v rokah Eurosporta. To bo seveda velik izziv za sponzorje in vse ostale, ki želijo pokazati sebe in Velenje svetu. Zato moramo združiti prav vse sile v poldrugem letu, da bomo zares vrhunski organizatorji. Naj še povem, da smo ta uspeh že proslavili, tudi zaradi dejstva, da AK Velenje letos slavi 30 - letnico. In še nekaj. Najbrž se lepo sliši, da bo to evropsko prvenstvo zadnje veliko mednarodno tekmovanje v Evropi v tem tisočletju," je zadovoljen mag. Marjan Hudej. ■ VOS,jp Sabljanje Gregor Gorjan uspešen v Avstriji V soboto, 2. maja, je bil v Beljaku v Avstriji mednarodni turnir za člane v sablji, na katerem seje med seboj pomerilo 33 predstavnikov Avstrije, Nemčije, Poljske, Češke, Italije in Slovenije. Tekmovanj, na katerih bi lahko nastopili sabljači s sabljo, v tem delu Evrope ni veliko. Ponujeno priložnost za nastop na turnirju je tako izkoristil Velenjčan Gregor Gorjan, član Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko. Pravzaprav je bil to prvi nastop Slovenca po osamosvojitvi z elektro sabljo na tujem. Velenjčan Gregor, mladinec in še brez tekmovalnih izkušenj s tem orožjem, seje srčno boril in presenetil prireditelje. V predtekmovanjih je dosegel dve zmagi, v izločilnih bojih pa ga je premagal bolj izkušeni avstrijski reprezentant Kreiger. Gregor je na koncu osvojil 26. mesto, kar je v članski konkurenci lep dosežek. Pokal Velenja 1998 Sabljaški klub Rudolf Cvetko iz Velenja bo priredil mednarodni turnir za kadete v floretu za pokal Velenja 1998. Tekmovanje bo v soboto, 9. maja, s pričetkom ob 10. uri v novi dvorani Šolskega centra v Velenju. Doslej se je za turnir v floretu prijavilo že nad 60 kadetov in kadetinj iz Avstrije, Hrvaške, Slovaške in Slovenije, prireditelji pa pričakujejo še potrditev prijave iz Italije. To bo večji mednarodni turnir v tem delu Evrope in nova priložnost, da bodo mladi slovenski sabljači prekrižali florete z vrstniki sosednjih držav. ■ Hinko Jerčič Maratonski tek Tenis Katarina vse bliže Parizu Mariborčanka Tina Križan in Velenjčanka katarina Sre-botnik sta v igri dvojic nanizali kar 13 zaporednih zmag in si z uspehi na turnirjih krepko popravili mesti na svetovni lestvici združenja profesionalnih teniških igralk. Tina je sedaj okrog 120., Katarina pa okrog 130. mesta. Na močnem turnirju v Bolu na Braču sta sicer izpadli v pol-finalu proti drugima nosilkama iz Argentine, vendar sta vseeno osvojili nove pomembne točke. Če bosta na naslednjih dveh turnirjih v Cardiffu in Portu dosegli dober rezultat, se jima obeta nastop na enem od štirih turnirjev za grand slani v Parizu v igri dvojic. Najboljše ŠSD ima OS Livada Velenje Odlični v športu, dobri tudi drugod VELENJE - Uspeh, ki so ga dosegli fantje in dekleta iz ekipe ŠŠD osnovne šole Livada Velenje na pred nedavnim končanem tekmovanju v šolski košarkarski ligi, ni naključen. Prvo mesto med 65 ekipa osnovnih šol iz vse Slovenije ni prišlo samo od sebe, ampak je skupek prizadevanj predvsem mentorjev, učencev samih in nenazadnje tudi učiteljev na šoli, ki razumejo, zakaj kdo od učencev morebiti pri njihovih urah kdaj manjka. Ob teh dejstvih najbrž tudi osvojitev naslova najboljšega ŠŠD v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki že drugič zapored, odkar ta priznanja podeljuje Športna zveza Velenje, ni nič presenetljivega. Na šoli vedo povedati, da niso le odlični atleti in košarkarji, ki sta pri njih prednostni športni disciplini, ampak tudi v drugih zvrsteh, in da dobre rezultate dosegajo še na zahtevnih tekmovanjih iz računalništva, za Cankarjevo, Vegovo in Štefanovo priznanje, na tekmovanju iz Vesele šole in podobno. Po mnenju učitelja športne vzgoje na OŠ Livada Marjana Kristana osvojitev prvega mesta v ŠKL in naslova najboljšega ŠŠD samo potrjujeta pravilnost metod dela, skupnih hotenj in prizadevanj pri vzpodbujanju otrok pri razvoju njihovih nagnjenj. " Učenci se radi vključujejo v aktivnosti, če jim znaš prisluhniti in jim na pravilen način pri razvoju, vključevanju v neko aktivnost pomagati. Ob pogledu na zadovoljne obraze naših učencev, na zavidljivo zbirko pokalov in priznanj pozabimo na trud, odrekanje, na prosti čas. V bistvu smo že 10 let najboljše ŠŠD v bivši občini Velenje, saj nimamo le dobrih atletov in košarkarjev, ampak so - mimogrede - dečki naših 7. in 8. ter deklice 5. in 6. razredov občinski rokometni prvaki. Zaradi preobremenjenosti se nismo udeležili nadaljnjih tekmovanj. Imamo še nekaj "zaloge" in prepričan sem, da bomo strah in trepet naših nasprotnikov v mnogih preizkušnjah tudi v prihodnje." Pouk na osnovni šoli Livada Velenje obiskuje 499 učencev od prvega do osmega razreda. Že tretje leto za učence 7. in 8. razredov organizirajo tretjo uro športne vzgoje, v dveh športnih oddelkih v 1. razredu imajo učenci vsak dan uro "telovadbe", obiskujejo tečaj plavanja ter se vključujejo v interesne dejavnosti: badminton, taborniki, šola v naravi in dodatne ure glasbene ter likovne vzgoje. Za njihovo pot v svet znanj in spoznanj pa skrbi 40 pedagoških delavcev, skupaj z ravnateljem Stanetom Lešnikom vred. ■ tp Balinanje Spodbuden začetek Novo prvenstvo so začeli tudi balinarji v vseh treh državnih ligah. Najmočnejša je seveda super liga, balinarji moštva Velenje - Premogovnik pa tekmujejo v 1. državni ligi. Prvenstvo so začeli odlično, saj so na svojem balinišču premagali ekipo Jadran Pakirka visoko s 16:8. Ustanovili bodo balinarsko sekcijo STARA VAS - Na prireditvenem prostoru ob domu krajanov v Stari vasi so s prostovoljnim delom ter prispevki podjetij in podjetnikov uredili balinišče in rusko kegljišče. Danes, v četrtek, 7. maja, se bodo ob 18.uri v domu krajanov Stara vas zbrali vsi, ki bi se radi naučili balinati oziroma izpopolniti svoje znanje. Dogovorili se bodo o ustanovitvi balinarske sekcije, ki bo delovala v okviru KS Stara vas, in o tečaju iz osnov balinanja, ki ga bo vodil znani balinarski delavec in sodnik ter sokrajan Roman Repnik. ■ an Rekreativci za 500.000 tolarjev Teniški center AS iz Velenja bo od 12. do 17. maja izvedel teniški turnir za rekreativce "Tomas šport open." Nagradni sklad bo 500.000 tolarjev, prijave pa sprejemajo v teniškem centru (tel.: 859-104) do nedelje, 10. maja, do 20. ure. 24 ur malega nogometa v Nazarjah Doličani še tretjič zapored Jože Mori drugi v Avstriji Med skupaj 198 tekmovalci iz več sosednjih držav je Jože Mori izMute dosegel lep uspeh na maratonskem teku v Welschu v Avstriji. S časom 2:53.50 je dosegel drugo mesto. ■ H. J. Trim pohod na Paški Kozjak Nad 400 udeležencev Dokaj lepo dopoldne minule nedelje, preko 400 pohodnikov obeh spolov in vseh starosti, na cilju pri planinskem domu na Paškem Kozjaku za vsakega udeleženca dobro poskrbljeno tako v hrani kot pijači in razvedrilu, kamor obvezno sodijo raznovrstne družabne igre. Takšna bi lahko bila splošna ocena letošnjega že 25. trim pohoda na Paški Kozjak. Trim pohod spada med štiri velike delovne akcije, katere potek poleg številnih ostalih dejavnosti vnese v svoj delovni načrt upravni odbor PD Velenje. Kot je znano, pripravijo planinci vsako leto v januarju planinski ples, v maju množični pohod na Paški Kozjak, poleti vložijo veliko truda v planinski tabor v Logarski dolini, jeseni pa skupaj z borčevsko organizacijo pripravijo srečanje, ki bo letos na Paškem Kozjaku. ■ M. H. Športno društvo Vrbovec iz Nazarij je med minulimi prazniki slavilo lep jubilej. Že dvajsetič zapovrstjo so njegovi prizadevni člani izvedli maratonsko tekmovanje v malem nogometu, s katerim so v minulih dveh desetletjih počastili oba praznika. Seveda v vseh teh letih to ni bila zgolj športna prireditev, temveč je vedno družila krajane Nazarij in okolice. Dodati še velja, da so prvih 15 let maratonski nogomet igrali med seboj mladi do 25 in stari nad 25 let, kasneje pa so tekmovanje spremenili v 24 - urni turnir, na katerem nastopajo ekipe od blizu in daleč. Obletnici primerno so se za uvod predstavili nogometaši, ki so pred 25 leti to lepo prireditev pričeli. Mladi in stari so v istih postavah odigrali dve uri zanimivega nogometa, vesel podatek je, da so na igrišče stopili prav vsi, igrali so po takratnih pravilih, sodili so isti sodniki, z izjemo Karla Ermenca, ki edinega ni več med njimi. Tekmo so dobili mladi z 9:4, "razlika" med mladimi in starimi je bila tokrat precej bolj očitna, kot pred dvajsetimi leti. Kakorkoli že, lepo so se imeli. Za njimi je letošnji turnir, ki je slavil mali peti jubilej, pričelo 18 ekip, med njimi letos drugič zapored tudi moštvo iz Nemčije, ki se nastopom v naslednjih letih nikakor ni odreklo. Naj kar zapišemo, da so še tretjič zapored slavili igralci KMN Dolič v postavi Sešel, Pavlič, R. Kotnik, A. Kotnik, N. Kotnik, Kranjc, Sinreich, Šmon, Krajcer in Grušovnik. Bili so najbolj uigrani in prepričljivi, čeprav so imeli v finalu tudi kanček sreče. Ob pokalu in priznanju so prejeli tudi 90.000 tolarjev, priznanja, pokale in denarne nagrade pa so sicer prejela prva štiri moštva. Najboljši strelec je bil Matjaž Turnšek in najboljši vratar Boštjan Breznikar (oba Kam-noseštvo Kozjak), sklepni del turnirja pa sta sodila Vili Kranjc iz Gornjega Grada in Ladislav Audič iz Hrastnika. Ob ostalih pokroviteljih sta tekmovanje tudi letos omogočila Občina Nazarje in Območna organizacija ZSSS Velenje. Vsi skupaj so prireditev sklenili zadovoljni z lepimi obeti, da bo prireditev ostala še naslednjih 20 let. Rezultati - polfinale: KMN Dolič - Fori Joples 3:0, Kamnoseštvo Kozjak - Bife Škorc Pizzerija Izoles 3:4 (redni del 2:2); za 3. mesto: Fori Joples - Kamnoseštvo Kozjak 9:10 (redni del 8:8); za 1. mesto: KMN Dolič - Bife Škorc Pizzerija Izoles 3:2. ■ j P Mladi in stari 20 let pozneje 18 NAS VAS OBVESCEVALEC 7. maja 1998 I I S 1 I s i I I 1 I i I i I I i 9 1 i 1 1. IBIBlBlBlBlBlBIBIBIBlBfBlBlBMBIBiaMBMBlH3IBMBMBlBIBJBBlBlBIBlBIBIBlBl@lBl Štefanov večer V knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje bo v četrtek, 7. maja kulturni večer na katerem bodo predstavili literarno delo Štefana Frankoviča. Prireditev bo vodil prof. Vinko Šmajs, v programu pa bo sodeloval tudi kvartet Mavrica, ki ga vodi profesorica Katja Kovač. Štefan Frankovič je eden najstarejših ljudskih pesnikov pri nas. Njegove pesmi so izšle v štirih knjigah, ki objavljajo predvsem literarna dela naših upokojencev. Štefan je danes že v 96. letu in še vedno klen in čil. Kot želežniški upokojenec in vdovec živi pri sinu in snahi v Velenju. Sin Zmago je znan dirigent in pevec, njegova dva vnuka pa pojeta v kvartetu Mavrica. Obeta se zelo zanimiv večer. Vstopnine ni! Knjižni sejem Knjižnica vabi na knjižni sejem pred zgradbo knjižnice v soboto, 9. maja med 8. in 13. uro. Vabijo knjigarne, antikvariat, založbe, še posebej pa bralce, ki bi prodali ali kupili kakšno knjigo. IBIBBIBMBlBIBIBIBIMBIBlBIBiaBlBlBJBlB^ l i k S i i i i i ! I i 1 I 1 i I 1 1 1 1 Večer sodobnega plesa Plesni odbor pri Zvezi kulturnih društev Šaleške doline vabi na večer sodobnega plesa v soboto, 9. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Velenje. Vsako leto skupine, ki delujejo pod okriljem Zveze kulturnih društev Šaleške doline, pripravijo ob zaključku sezone svojo predstavitev. Tokrat bomo gledali nastope skupin Švrkle in Et cetera (skupina bo predstavila samostojni projekt Zgodbe iz Giba, ki je nastal v sodelovanju z glasbenikom Žigom Golobom) ter avtorske plese. Pridružili se jim bodo tudi plesalci s Ptuja, kijih vodi plesalka in koreografinja Majda Friedl. Ljubitelji plesne umetnosti - iskreno vabljeni! ■ Irena Gorogranc DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO M NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 7. maj - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Budnjo, nočni dr. Rus in dr. Vrabič Petek, 8. maj - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Vrabič, nočni dr. 0. Renko in dr. Urbane Sobota, 9. maj - dežurni dr. Rus in dr. Zuber Nedelja, 10. maj - dežurni dr. Rus in dr. Žuber Ponedeljek, 11.maj - dnevni dežurni dr. 0. Renko in dr. Stravnik, nočni dr. Vrabič in dr. Gusič Torek, 12. maj - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Budnjo, nočni dr. Gusič in dr. Grošelj Sreda, 13. maj - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Lazar, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 9. in 10. maj - dr. Danica Bakulič, v zasebni zobni ambulanti, Stari trg 35, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303). Veterinarska postaja Šoštanj: Od 8. maja do 15. maja - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117. CELJE MESTO ■MIHI SEJEMSKO I POSLOVNA SREČANJA OTROKOVE USTVARJALCE IGRE STROKOVNE PRIREDITVE 22. SGjem "VSE ZA OTROKA" CEUE, 6. - 9. MAJ 1998 AKTUALNO NA SEJMU - starševski dopust • otrokove ustvarjalne igre - problematika ponudbe izdelkov za otroke - olajšave za artikle za otroke - zdrava šola in zdrav vrtec - javna naročila - 9-letna osnovna šola GENERALNI POKROVITELJ SEJMA JE REVIJA ZA NOSEČNICE IN MLADE STARŠE mama 107,8 MHzFM 88 STERE0 ROS ^^gjpiH^M '■J V: : ■ : :. ' ./.AMP na OdV^C,:.; Obeh«; SG.Ud-H Občine Šmartno ob PaW, so presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. V MF ostani 210 mikro-g/m3 150 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 27.aprila do 3.maja 1998 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VHH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. H 27.4. D28.4. 129.4. OB 30.4. D1.5. ČETRTEK, 7. majo: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news- vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 8. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 f današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze I Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. | SOBOTA, 9. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na I današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00Vimenu | sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 10. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na I današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minutez | domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 11. majn: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na I današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto | moto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 12. moja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.C Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 13. moja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na I današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešiti) 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o. 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 mali OGLASI APARATI IN STROJI STROJNO IN ROČNO OPREMO za predelavo manjših kož v krzno, ' prodam. Telefon 882-050. NOV KATALIZATOR za Trabanta, prodam. Telefon 893-154. ELEKTRO RAZDELILEC za hlev, ugodno prodam. Telefon 856-715. 2000 LITRSKO CISTERNO za kurilno olje, prodam. Telefon 853-693. SIL0REZNIC0 BOSCH prodam. Telefon 895-229. RAČUNALNIK 386, s programi in igricami, prodamo za 60.000 SIT. Telefon 892-295. KUPIM KUPIM ADRIA PRIKOLICO in avto sedež. Telefon 850-703 LOKALI POSLOVNE PROSTORE, nove, večje, lastno parkirišče, glavna ulica Velenja, oddam. Telefon 852-996. ODDAM POSLOVNI PROSTOR. Telefon 856-428. OSTALO TRAVNIK-PAŠNIK s hlevom, primerno za ovčerejo oddam v najem. Telefon 882-940. VEDEŽEVANJE! Radmila Nezirovič, Hrastovec 1 (Turn), Velenje. OBIŠČITE ME! Telefon 041-682-374. APARTMAJE V STINJANU PRI PULI ODDAJAMO. Telefon 00385-52-517-168. INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovno in srednje šole. Telefon 857-729. POSESTI GRADBENO PARCELO V ŠKALAH, velikosti 1136 m2, na sončni legi, v bližini šole, prodam. Telefon 720-019. V LETUŠU na desnem bregu Savinje prodamo cca 1200 m2 zemlje. Telefon 885-379. PARCELO ZA VIKEND, na sončni legi, prodam. Cena po ogledu. Telefon 885-453, po 16. uri. HIŠO, 1 ha zemlje, parcele, Lom -Topolšica, prodam. Telefon 892-240. ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Podkraju pri Žalcu, KS Ponikva pri Žalcu, prodam. Telefon 888-549. ZIDANO GARAŽO v Šoštanju, ugodno prodam. Telefon 881-648. HIŠO V VELENJU prodam. Telefon 856-899. RAZNO PRODAM UGODNO PRODAM mizo za mizarje (Hobelpank). Telefon 411-559, zvečer. ZA SIMBOLIČNO CENO, prodam dva navadna kavča. Telefon 885-819. BUKOVA METERSKA DRVA, prodam. Telefon 885-846. OTROŠKO POSTELJICO prodam za simbolično ceno. Telefon 852-274. ŠMARNICOIZABELO UGODNO PRODAM. Telefon 888-594. STANOVANJA TRISOBNO STANOVANJE, 71 m2 na Jenkovi 15 v Velenju, prodamo. Telefon 063-854-267. KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Velenju. Telefon 862-304, zvečer. V VELENJU oddam v najem neoprml-jeno stanovanje. Telefon 858-022. TRISOBNO STANOVANJE, 70 m2, v centru Velenja, mirni predel, prodam. Telefon 853-064, po 15. uri. KIOSK IN TRISOBNO STANOVANJE V ŠALEKU prodamo. Telefon 851-548, po 19. uri. TRISOBNO STANOVANJE z garažo, na Stantetovi prodam. Telefon 853-777. ENOSOBNO STANOVANJE ODDAMO V NAJEM. Telefon 063-865-214, popoldan. ENOSOBNO STANOVANJE V VELENJU in garsonjero v Celju, prodam. Telefon 856-899. VOZILA -1— s KOMBIC 25 E, hladilnik, z delom prodam. Telefon 063-831-318. VRHUNSKO GORSKO KOLO SCOTT TEAM RACING, oprema: Shimano deore XT, prodam. Telefon 063-843- 092. GOLF DIZEL, letnik 87, prodam. Telefon 893-234. R-4 GTL, letnik 87, reg. 10/98, prodam za 115.000 SIT. Telefon 063- 882-075. MERCEDES 190 D z dodatno opremo, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041-628-531. KARAMBOLIRAN ALI RABLJEN AVTO KUPIM. Telefon 041-672-374 in 041-679-286. BRAKO PRIKOLICO PRODAM. Telefon 861-656, od 21. do 22. ure. APN - 6 MOTOR, dobro ohranjen, prodam. Telefon 892-102 Jelenko, Topolšica. GLISER ELAN GT 400, motro Jamaha 55, kompletno obnovljen, s prikolico, prodam. Cena 600.000 SIT. Telefon 063-864-300. ZAPOSLITVE BISTRO V VELENJU išče natakarico Telefon 063-718-527 ali 041-718- 527. ŽIVALI MmM W TELICO, BREJO, v 9 mesecu, prodam ali menjam za mlado govedo. Telefon 894-031, zvečer. TELIČKO, STAR010 dni, križano Limuzin, prodam. Telefon 888-603. PRODAM PRAŠIČA težkega 130 kg ali polovico, prodam. Telefon 881-763. KOZI Z MLADIČI, prodam. Telefon 063-852-654. DVE KOZI MOLZNICI, prodam po ugodni ceni. Telefon 881-822. DVA TELIČKA, stara 10 dni, prodam. Telefon 895-227. BIKA, SIMENTALCA, 190 in 400 prodam. Herman Pogladič, Lipje 40 a, Velenje. BIKCA, SIMENTALCA, 170 kg, prodam. Telefon 778-523. JARKICE v začetku nesnosti, prodajamo. Telefon 472-071. KRAVO SIMENTALKO prodam. Telefon 881-838. BIKCA, težkega 120 kg, prodam. Telefon 882-146. TELICO, 200/300 kg, in prašiča prodam. Telefon 881 -756. 7. maja 1998 OBVEŠČEVALEC KAS t AS 19 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Marko Špital, Velenje, Šalek št. 21 in Nataša Tajnšek, Velenje, Splitska c. št. 24; Josip Lamešič, Velenje, Kersnikova c. št. 17 in Anita Kotnik, Velenje, Finžgarjeva c. št. 15; Peter Čeh, Šoštanj, Metleče št. 18 in Tanja Veternik, Velenje, Selo št. 5; Ivan Balant, Podgorje pri Slovenj Gradcu št. 160 in Viktorija Rednak, Velenje, Jenkova c. št. 8. Leopoldina Verdelj, roj. 1910, Velenje, Ljubljanska c. št. 13; Branko Dražnik, roj. 1953, Šoštanj, C. heroja Gašperja št. 13; Breda Marija Lah, roj. 1929, Velenje, Tomšičeva c. št. 1; Stanislav Špegel, roj. 1933, Velenje, Jenkova c. št. 35; marija Krajnc, roj. 1942, Hrastovec št. 21; Marija Strašek, roj. 1929, Velenje, Prešernova c. št. 2; Franc Kaker, roj. 1924, Janezovo polje št. 20; Jožef Konšak, roj. 1909, Ter št. 81; Viktorija Kregar, roj. 1935, Velenje, Rudarska c. št. 2/d; Ivan Burjak, roj. 1947, Šoštanj, Prešernov trg št. 10; Franc Obu, roj. 1927, Gorenje št. 9/a; Ana Bezovšek, roj. 1907, Trnovec št. 16. v Upravna enota Žalec Poroke: Ivan Hrastnik, Kapla in Mojca Križnik, Kapla; Robert Plazovnik, Gotovlje in Mateja Rožič, Zakl. Danica Žerjav, stara 48 let, Ul. Heroja Staneta 5, Žalec; Leopold Korošec, star 91 let, Liboje 101; Franc Doler, star 73 let, Miklavž pri Taboru 25 Baltazar Videmšek, star 45 let, Vinska Gora 29; Ljudmila Orešnik, stara 71 let, Polzela 34/a; Ivana Jeram, stara 83 let, Sp. Gorče 15; Albin Keršam, star 53 let, Prekopa 10; Jože Pirnat, star 56 let, Prapreče 21/b; Jožef Bizjak, star 85 let, Letuš 50; Frančiška Brežnik, stara 74 let, Podlog v Savinjski dolini 23; Julijana Kuder, star 74 let, Šempeter v Savinjski dolini 96. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON: 063 / 863 ■ 664, MOBITEL 0609 / 636 - 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI r\/-»/iiiir>t-r*/-iir MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV DOKUMENTACIJ NABAVA CVETJA POSLUJEMO 24 UR DNEVNO V SPOMIN BRANKU DRAZNIKU 9. 9.1953 - 22. 4.1998 l Čas ne bo nikoli zacelil ran ob tvoji smrti. Težko je pozabiti nekoga, ki ti je bil drag, še težje izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez Tebe. VSI TVOJI Le delo, skrb, skromnost in poštenje, bilo Tvoje je življenje. Solza, žalost, bolečina, Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in ome VIKTORIJE KREGAR 4. 5.1935 - 29. 4.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in jo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in atija SREČKA ŠTUMBERGERJA 24. 8.1954 - 25. 4.1998 iz Kersnikove 1 v Velenju Prazen dom je in dvorišče, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, zaman oko Te naše išče, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, z nami nič več ni Tvojega smehljaja, dem bolcčj izrekii pisna in ustna sožalja, darovali le trud m delo Tvojih rok ostaja. . „ , . . .,■ cvetje, za mase, denarno pomoč ter ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala sodelavcem Premogovnika Velenje, govornikoma, godbi, pevcem ter duhovniku za opravljen obred. Posebna zahvala našim najbližjim prijateljem in sosedom za vso pomoč. Žalujoči žena Marica, hčerka Nina, sin Goran s Saško ZAHVALA ob smrti dragega očeta, opapaja, dedija, strica in tasta IVANA PODLESNIKA 7. 8.1908 - 28. 4.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govorniku gospodu Ivu Gorograncu, gospodu duhovniku za opravljen obred, ravenskim pevcem, godbi Premogovnika Velenje, izvajalcu za odigrano Tišino in Pogrebni službi Tišina. Žalujoči: hčerke Ivana, Mira, Zofija in Justi z družinami ZAHVALA Po hudi bolezni je Bog rešil trpljenja dragega moža, očeta, starega očeta in dedija FRANCA OBUJA 30.12.1927 - 30. 4.1998 iz Gorenja Iskrena hvala vsem, ki ste s svojimi dobrimi deli pomagali, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za lepe besede gospodu župniku in gospe Marti ter pevcem za odpete žalostinke. VSI NJEGOVI ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj po težki bolezni zapustil dragi mož, ati, sin, brat, stric, svak in boter MIRAN KONOVŠEK 21. 5.1958 - 22. 4.1998 Kje si ljubi ati, mož, kje je mili Tvoj obraz, kje je roka Tvoja, da skrbela bi za nas. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in ga tako številno pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Slovenj Gradec, dr. Lazatju in Maji Zager za zdravljenje in lajšanje bolečin. Iskreno hvala Tovarni usnja Šoštanj, Gorenje NO - Program kopalnic, godbi Zarja, govorniku gospodu Volku za besede slovesa, gospodu duhovniku za cerkveni obred, gospodu Polaku, lokoviškim pevcem in gospodu Usarju. Žalujoči: žena Majda, hčerki Suzana in Lidija, mama, ati, brata Stanko z ženo Mileno in Jože z družino ter vse ostalo sorodstvo A OS* 1. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in pradedka BALTAZARJA JEZOVNIKA 2.1.1924 - 26. 4.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu dr. Sergeju Rusu in patronažnima sestrama za pomoč v najtežjih trenutkih, lovcem, častni straži, rudarski godbi Premogovnika Velenje, govornikom za ganljive besede ter gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako številnem spremstvu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Na jutranji dež se niso ozirali vsi ..................................................... O težavah delavcev Tako lepega majskega dne tisti, ki so ta praznični dan preži-vleli na Graški gori, že dolgo niso doživeli. Jutro ni napovedovalo sonca. Deževalo je in marsikdo, kije že imel pripravljen nahrbtnik, da se odpravi na tradicionalno prvomajsko srečanje na Graško goro peš, z avtobusom ali z osebnim avtomobilom, si je gotovo premislil in se pač odločil, da bo praznik preživel doma pred te-levitzrojem ali kje drugje. Pogled v nebo pa ni prestrašil prirediteljev, ZSSS Območne organizacije Velenje in njene sekretarke Mire Videčnik, saj so določili, da prireditev bo ob vsakem vremenu. In bila je, resda je pred njenim začetkom začelo rahlo deževati, vendarle le samo kakšnih deset minut, nato pa je bil to lep prvomajski praznični dan. In tudi veliko ljubiteljev izletov v naravo je prišlo na Goro, rtistih, ki so veijeli, da bo še tega dne za dežjem posijalo sonce. "Če bi bilo zjutraj tako lepo, kot je sedaj, bi bilo gotovo najmanj dvakrat toliko ljudi danes tu," je ob vračanju pozno popoldne domov, dejal eden izmed zadvoljnih udeležencev. Kot se spodobi za ta praznik, so izletnike najprej pozdravili zvoki pihalnega orkestra velenjskega Premogovnika, dobrodošlico je vsem zaželela sekretarka Mira Vi-denčnik, sekretar sindikata delavcev trgovine Slovenije Sandi Bar-tol pa je v slavnostnem govoru postavil v ospredje težave, ki danes pestijo delavce. Dotaknil seje treh področij: Najprej je opozoril na vse večjo brezposelnost in ob tem dejal, da oblast nima pravega programa, kako jo zajeti, z zakonodajo, ki jo pripravlja, pa še dodatno drastično zmanjšuje že tako mjahne pravice delavcev. Sindikati se tudi ne strinjajo, je poudaril, s predlagano pokojninsko reformno. Iluzorno je pričakovati, da bi med drugim delavke, ki so v industriji vsak dan izpostavljene težkim delovnim razmeram, delale do 65. leta. Zelo resno bit- ko z državo pa bodo morali po njegovih besedah sindikati voditi na področju pravne varnosti delavcev. Nevzdržno je, daje na sodiščih nekaj desettisoč nerešenih zadev, kar najbolj občutijo nezakonito odpuščeni delavci. Nekaj besed je nato zbranim izrekel tudi velenjski župan Srečko Meh, kije prav tako kot mozirski žuapn, Jakob Presečnik, preživel del prazničnega dne na Gori. Sledil je kratek prvomajski koncert velenjskih godbenikov pod v ods- tvom mag. Ivana Marina, ob koncu kulturnega programa pa je delegacija udeležencev srečanja odnesla spomladansko cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev. Mnogi so nato odšli še na tradicionalni trim pohod na bližnji Jesenja-kov hrib, rekreacijo pa nato nadaljevali ob zvokih ansambla Sre-denšek in sproščenem pogovoru ter tako vsaj za trenutek pozabili na vse tegobe današnjega dne. Večer ob kresovih ŠKALE - Predpraznični prvomajski večer so tudi mnogi v Šaleški dolini preživeli ob kresovih. Krajani Skal in Hrastovca se po tradiciji zberejo pri lovski koči na Lubeli, kjer naložijo in nato, ko se stemni, zakurijo velik kres (na posnetku). Hkrati ta večer nekaj besed namenijo tudi delu v obeh krajih, saj s kresovanjem združijo vsako leto tudi krajevno praznovanje. Tokrat je bilo njihovo že 23. druženje ob ognju, ki je na vrh Lubelo privabilo staro in mlado. Za uvod v kresovanje so učenci škalske podružnične šole pod vodstvom svojih učiteljic pripravili praznični kulturni program, zbranim je spregovoril predsednik krajevne skupnosti Bojan Mi-klavžina, nagovoril pa jih je tudi velenjski župan Srečko Meh. GABERKE - V občini Šoštanj je bilo najbolj veselo na kresovanju v središču Gaberk, ki ga je pripravilo tamkajšnje mladinsko društvo. In tudi v tem kraju se je trlo ljudi vseh starosti, čeprav je bilo morda nekaj več le mladih, ki jih je privabila skupina "Mlade frajle." Nekaj besed je vsem namenil Jernej Heindl, predsednik mladinskega društva, nato pa je bilo veselo krepko čez polnoč. ■ vos Senčne Završe Novo postajališče V odmaknjenih predelih nad Hudo Luknjo in Graško Goro je bilo med prazničnimi dnevi veselo. Tamkajšnji ljudje, povečini kmetje, so s skupnimi močmi domiselno postavili postajališče za otroke in vse ostale, ki se v dolino vozijo s kombijem. Nekaj sredstev je primaknila še občina Mislinja in je šlo. Hkrati z otvoritvijo postajališča so blagoslovili še obnovljeni Lipužev križ. Z nadvse prijetnim kulturnim sporedom so množico s svojo neposrednostjo in sproščenostjo navdušili tamkajšnji otroci. Med udeleženci sta bila tudi župana sosednjih občin Srečko Meh in Mirko Grušovnik, ki je postajališče predal namenu, ob tem pa izrazil presenečenje nad zanosom teh ljudi, ki z veliko slož-nostjo lepšajo svoj vsakdanjik. Podobna postajališča bodo kmalu postavili še drugod. ■ Silvo Jaš Završe nad Mislinjo Praznično in veselo Že od nekdaj so Završe nad Mislinjo priljubljena izletniška točka, ki najbolj oživi ob praznikih, posebej ob prvomajskih srečanjih. Tudi letos je bilo tako, saj seje kljub muhastemu vremenu v Završah zbralo preko tisoč ljudi, precej tudi iz Šaleške doline. Zares bogat kulturni program so dopolnili daleč naokoli znani mislinjski strelci z movž-narji in člani konjeniškega kluba. Slavnostni govornik je bil župan občine Mislinja Mirko Grešovnik. Orisal je stoletni pomen l.maja in današnje težke razmere, v katerih tudi ta mednarodni praznik izgublja svoje poslanstvo. Na koncu je izrazil prepričanje, da bomo Slovenci s skupnimi močmi težave tega obdobja vendarle uspeli premagati, vsem skupaj pa je zaželel veselo praznovanje in prijetno počutje. Sicer pa velja posebej poudariti, da so na praznični predvečer v Do-liču, Dovžah, na Paškem Kozjaku, v Mislinji in drugod zagoreli mnogi kresovi, pa tudi ostalih prazničnih prireditev in zanimivosti ni manjkalo. ■ Silvo Jaš Mala anketa "Varnost ]e boljša, a...' Predvsem številke o nesrečah z najhujšimi posledicami, število udeležencev s hudimi telesnimi poškodbami so spodbudile k razmišljanju o ukrepih za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Rezultat teh prizadevanj so določila novega zakona na tem področju, ki so stopila v veljavo prvega dne tega meseca. V primerjavi s prejšnjim zakonom so zelo stroga, novost pa niso samo visoke denarne in tudi druge kazni, ampak tudi število točk, ki lahko voznika "spravijo" ob izpitno dovoljenje in pripravijo k ponovnemu opravljanju preverjanja znanja v cestno-promet-nih predpisih. Odgovorni možje v modrem trdijo, da so sprejeti ukrepi pravi, saj se je v štirih dneh veljave novih določil na slovenskih cestah zgodilo 15 nesreč, v katerih ni nihče od udeležencev izgubil življenja. V strogem in poostrenem nadzoru, ki so ga izvajali širom po Sloveniji, so kljub novim predpisom bili kar nekoliko presenečeni, saj so kar 113 voznikom odvzeli vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Kaj pa o kazenskih točkah, višinah denarnih kazni, skratka o novih določilih v cestnem prometu pravijo naključno izbrani občani? Jože Vrbek iz Gavc:"Ocenju-jem, da je tudi ta zadeva ena od tistih, katere reševanja so se lotili na nepravem koncu. Za nespametno odločitev bi težko našel pameten odgovor. Sem za red in disciplino, so mi draga človeška življenja, a dvomim, če bodo kazni "doletele" vedno prave ljudi. Čas bo sicer pokazal, v kolikšni meri so snovalci zadeli glavico na žebljico. Sam menim, da bi lahko zadeve v cestnem prometu uredili na drugačen, a prav tako učinkovit način. Dejstvo je, daje v nekaterih določilih zakon prestrog, ima nekatere pomanjkljivosti, in da povsod zadeve niso prilagojene dejanskim razmeram ." Damjana Deželak, Velenje : "Kar dobro se mi zdi, da je začel veljati novi prometni zakon, čeprav po nekaj dneh kot voznica ugotavljam, da je v nekaterih točkah morda prestrog. To, da so omejitve hitrosti v naseljih nizke se mi zdi prav, ni pa prav, da so nizke tudi, ko pripelješ iz naselja. Tam se mi zdijo prestroge. Kazni so zelo visoke, zato sem seveda tudi sama spremenila način vožnje. Upam, da bodo kmalu zamenjali prometne znake ob cestah z novimi, saj je sedaj nekaj r vih, nekaj pa starih, kar človeka zmede. Varnost na cesti [ je že boljša." Vili Trunkl, Velenje: "Cisto r se mi ne zdi narobe, da je zakon tako strog, kot je, saj se očitno drugače ni dalo narediti reda na naših cestah. Čeprav sem vedno upošteval prometne predpise, se mi v novem zakonu zdi narobe to, da so dovoljene najvišje hitrosti ponekod tako nizke. To, da lahko po industrijski cesti v Velenju peljem le 40 km/h, se mi zdi premalo. Omejitve v naseljih pa se mi zdijo prave. Zagotovo bo na naših cestah manj nesreč in zakon bo imel pozitivne učinke. Jože Albreht, Velenje: "Zakon ni prestrog, saj je na cestah že manj divjakov. Sem pa proti temu, da moramo čez dan voziti s prižganimi lučmi, ker bodo poleti, v veliki vročini, žarnice pregore-vale, kar bomo opazili šelepo-noči, ko bomo luči resnično potrebovali. Tudi omejitve hitrosti so ponekod prestroge; čez Pesje nimaš kaj mečkati le 50 km/h, saj to ni cesta skozi naselje, pa še pregledna je. Še nekaj me moti. Če bom ves dan na vikendu, ki ga imam v bližini, si med delom ne bom smel privoščiti niti dveh piv, ker meto strah kazni. Čisto nekaj drugega je, če je voznik vinjen na dolgo vožnji, kot pa, če imaš bralko pot domov." Radovan Hlačun iz Nazarij: "Brez vsakega dvoma so ostrejši ukrepi za večjo varnost na naših cestah nujni, saj je stanje že kar grozljivo, je pa precejšnje vprašanje, kako se bomo vsi skupaj temu prilagodili. Dosledno spoštovanje zakonskih določil že, vendar ne vem, če smo na to vsi zares pripravljeni. Mnogi se o podrobnostih sploh niso seznanili, čeprav je bilo v medijih in drugod o tem veliko napisanega in povedanega, tudi pred policisti je pri tem zahtevna naloga. Kako bo denimo z osebno presojo policista? Tudi prometna signalizacija ni prav briljantna,je pa pomembna. Jasno pa je, bomo morali biti vozniki zelo pazljivi, saj je vložek velik in bo šlo ob prometni tudi za socialno varnost, malo hujši prekršek za mnoge pomeni že celo plačo ali več." ■ Tp,bš,jp I Tradicionalno prvomajsko! srečanje na Gori Oljki Najbrž sta slabo vreme in ničkaj obetavna napoved vplivala, da se | je za letošnji 1. maj podalo na vrh priljubljene planinsko-iz niške točke Gore Oljke kar nekaj manj ljudi kot prejšnje leto Kljub temu so tisti, ki so vzeli pot pod noge, družili prijetno s koristnim in ob klepetu z znanci, prijatelji ter ob dobrotah iz nahi nika preživeli zanimiv prazničen dan. Da je bila za nekatere potit zaj v dolino kljub praznemu nahrbtniku kar naporna, pa najbrža treba posebej razlagati.