številka 32 • leto XXXIX • cena UO din Celle, 15, avgusta 1985 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC ¥iiiika »žehta« na Lučkam dnevu žene v Lučah takole dokazujejo, da se vsake »žehte« ne splača dajati v pralni stroj in pravijo, da bo ob sedanji ceni elektrike takšnega pranja vse več. Odkar so ob potoku sredi Luč obnovili in na novo prekrili pralnico, je v kraju tudi bolj živahno, saj je obrekovanju peric kar zanimivo prisluhniti. Minca Robnik, Pavla Podkrižnik ter Anika in Kristina Matijec pa so tole žehto oprale v veselje številnih turistov, ki so si v nedeljo ogledali Lučki dan, o katerem podrobneje poročamo na 12. strani. Foto: EDI MASNEC Razvoj omogočajo le strokovnjaki Intervju s predsednikom IS občine Šentjur Sergejem Šešerkom. Stran 3 Hmelja bo letos za 15 odstotkov manj Ob tej nespodbudni ugotovitvi je potekal letošnji hmeljar- ski praznik. Strani Z in 8. Lučki dan Tudi letos med najboljšimi turističnimi prireditvami v Sloveniji. Stran 12. Osrednje praznovanje 320-letnice Rogaške Na praznovanje 320-letni- ce so se v Zdravilišču Roga- ška Slatina dobro pripravi- li. O tem govori program praznovanja, ki se odvija pravzaprav vse leto, osred- nji del pa bo koncem avgu- sta oziroma na začetku sep- tembra. Najprej so se v Zdravilišču lotili izboljšanja materialnih pogojev dela s številnimi ob- novami stavb, posodobitvi objektov, z urejanjem okolja, izboljšanjem kakovosti stori- tev, boljšo trgovinsko po- nudbo in še s čim. Tudi popestritev bivalne- ga programa gostov v Roga- ški Slatini sodi v program ju- bilejnega »leta kakovosti«. Gre za specializacijo ponud- be v restavraciji Bellevue, za modernizacijo kuhinje v re- stavraciji Sonce, za dopolnil- no izobraževanje kadrov, in- formiranje gostov, športne aktivnosti, rekreacijo, dru- žabne igre in podobno. Letos bodo, z dograditvijo hotela Sava, odprli štiri buti- ke v sodelovanju z zasebni- mi obrtniki, v stari direkciji pa bo v spodnjem delu JU butik, ki ga bo, skupaj z Zdraviliščem, uredila Poslo- valna skupnost JU butikov. Osrednje praznovanje 320- letnice bo v času od 25. avgu- sta do 8. septembra. Pro- gram jubileja na visoki kako- vostni ravni, dopolnjuje pa ga družabni oziroma razve- drilni del. M.A. Smo se pri načrtovanju ušteli? Odkup krušnih žit v Mlinsko predelovalni Industriji Celje Je pod načrtovanim v celjski Mlinsko predelo- valni industriji so doslej (torek) odkupili nekaj manj kot 6750 ton pšenice. To po- meni 70-odstotno izpolnitev načrtovanega odkupa, kar pa je seveda slabo. Iz družbenega in zasebne- ga kmetijskega sektorja so odkupili 3000 ton pšenice, Mlinopek iz murskosobo- škcga območja je celjski Mlinsko predelovalni indu- striji oddal nekaj nad 1100 ton pridelka, vendar pa to še ni dokončna količina. V Mer- xovih silosih sedaj v večini skladiščijo le še pšenico iz murskosoboškega območja in vojvodinskih polj. Slabo izpolnitev načrtova- nega odkupa letošnjega pri- delka pšenice gre pripisati posameznim kmetijskim kombinatom in zadrugam, ki so slabo ocenile letošnji pridelek. Predvsem so bili hektarski donosi vehko ma- njši, kot pa so jih v posamez- nih občinah pričakovali. Ta- ko so pogodbene obveznosti le delno izpolnjene. N^slab- še je v laški občini, kjer so pogodbene obveznosti izpol- nili le 23-odstotno, drugod pa se giblje odstotek nekje okoli polovice načrtovanih obveznosti. Verjetno je za končno oce- no letošnje žetve še nekoliko prezgodaj. Že sedaj torej še preden bodo neizpolnitev pogodbenih obveznosti po- jasnili v kmetijskih kombi- natih in zadrugah, pa lahko zapišemo, da bi tudi na po- ljih našega območja lahko pridelali več pšenice. Seveda le, če bi povečali hektarski donos - za to pa je potrebno znanje in načrtovan pristop. Tako zaenkrat že delajo na primer v Šoštanju, kjer so tu- di izpolnili in presegli po- godbene obveznosti odkupa pšenice. IVANA FIDLER Plakete in priznanja v šentjurski občini Plakete »18. avgust« le- tos prejmejo: krajevni skupnosti Sentjur-center in Sentjur-okolica, občin- ska gasilska zveza Šen- tjur, KŠC-šola za kmeto- valce Šentjur, Tehno-Im- pex Ljubljana, Vinko Ma- stnak. Priznanja »18. avgust« pa bodo dobili: Anton Ko- melj, Jožica Salobir, Slav- ko Zalokar, Anton Rataj, Ivan Straže, Anica Hvaleč, Alojz Vrbovšek, Ivan Slamnik, Gasilsko dru- štvo Planina, TVD Parti- zan Ponikva, Društvo pri- jateljev mladine Šentjur- center. Lovska družina Handil Dobje. SOZD Merx Celje-Kmetijski kombinat Šentjur, prodajalna grad- benega materiala Šentjur. Povprečna iatina hmelja Prve dni naslednjega tedna bodo v Sa- vinjski dolini pričeli z obiranjem hmelja. Spet bodo zapeli obiralni stroji in njihova pesem ne bo utihnila vse do desetega sep- tembra. Prvi je na vrsti golding, nato pa druge pozne sorte. Več o hmelju na 8. stra- ni. Kakšen bo pridelek, so nam povedali nekateri hmeljarji: Maks Vasle iz Za- lož: imam 1,5 ha hmelja, nekaj gol- dinga, nekaj pa tudi aurore. Kolikšen bo pridelek je težko na- povedati, vsekakor pa posebno dober, oziroma tak kot lani. ne bo. Sicer pa smo to pričakovali že spomladi, ko se ni in ni hotelo ogreti.« Milan Lesjak iz Ojstriške vasi: »Hmeljarim skupaj z očetonm in si izkuš- nje pravzaprav šele nabiram. Kolikšen bo pridelek na naših dveh hektarjih bi lahko le ugibal. Oče pa pravi, da bo letos precej manjši od lan- skega, nekaj sred- njega.«' Marija Serdoner iz Pariželj: »Odločili smo se, da bomo pri- čeli obirati 24. avgu- sta. Imamo 2,8 ha hmelja, atlas in auro- ro. Računamo, da bo pridelek kar za čtrti- no slabši od lanske- ga. To je posledica spomladanskega in junijskega hladu in zadnje suše.« Karel Farčnik iz Vranskega: »Pri nas imamo sorto auroro in buket. Vsega je 1,5 ha; o tem, kakšen bo pridelek pa je za- enkrat še težko go- voriti. Vsekakor bo slabši kot lani. mor- da nekaj srednjega.« T.TAVČAR Toprova tovarna v Donjem Vakutu v soboto. 17. avgusta, bodo v Donjem Vakufu slovesno od- prli novo Toprovo tovarno, za k;i'oi-o je dala idejo njihova te- n !jna organizacija Konfekci- ja v Šmarju pri Jelšah. Doma- čini so vsa sredstva zbrali sa- Toper je priskrbel design igotovil prodajo. Novo to- -0, v kateri bo za začetek slenih 170 delavcev, so ' lili v obnovljeni stari hali, '^delovali pa bodo oblačila za tenis. TV 2. STRAN - NOVI TEDNIK 15. AVGUST 198Sj Zaloge vedno boli naraščajo v žalski občini so sorazmerno tlobro gospodarili Gospodarstvo žalske ob- čine je v polletju v glavnem doseglo načrtovane cilje, če stvari gledamo globalno, rezultati v posameznih or- ganizacijah združenega de- la pa se na moč razlikujejo, saj ponekod dosegajo izjem- ne rezultate, drugod spet iz- gubo ali pa poslujejo na me- ji donosnosti. Žal pa so rezultati marsik- je predvsem rezultat neure- jenih razmerij na tržišču, saj ponekod na dobro gospodar- jenje skorajda ne morejo več vplivati. To so poudarili na skupni seji komiteja občin- ske konference Zveze komu- nistov in predsedstva občin- skega sveta Zveze sindika- tov v Žalcu. Rast celotnega prihodka je bila v primerjavi z načrtom celo večja, z izjemo industri- je, gostinstva in turizma ter gradbeništva. Seveda brez težav ni šlo in kot kaže bodo le te v naslednjem obdobju še naraščale. Stroški hitreje naraščajo kot prihodki, kar seveda vpliva na manjši do- hodek. V industriji je bil za pet odstotkov manjši od na- črtovanega, v kmetijstvu pa kar za petnajst. Vse bolj na- raščajo tudi zaloge, ob tem pa je zanimivo, da akumula- cija narašča hitreje kot so pričakovali. Izgubo so zabe- ležili v štirih organizacijah združenega dela. V regijski mlekarni v Arji vasi je znaša- la skoraj 412 milijonov dinar- jev, devetnajst milijonov je je bilo v Ingradovem tozdu Gradbena operativa v Žalcu, 25 milijonov v Hmezadovi delovni organizaciji Gostin- stvo in turizem, osem pa v Dravskih elektrarnah Mari- bor v elektroprenosu Pod- log. Pet organizacij združe- nega dela je poslovalo na meji donosnosti. Dobri so bi- li rezultati na področju eko- nomskih odnosov s tujino, saj znaša pokritost uvoza z izvozom 173 odstotkov. Na tuje je gospodarstvo žalske občine izvozilo za štiri mili- jarde dinarjev, posebej ugodno pa je, da je bila veči- na izvoza usmerjenega na konvertibilno področje. JANEZ VEDENIK »Ho-ruk« občinskih mož na Rogli Pred zaključkom re- dakcije smo iz Sloven- skih Konjic prejeli še vest, da so se v torek mla- dim na lokalni delovni akciji Rogla 85 pridružili tudi predstavniki družbe- nopolitičnega in skup- ščinskega življenja v ob- čini. V navadi je že, da le- ti enkrat ali večkrat za ne- kaj uric poprimejo za krampe in lopate skupaj z brigadirji domače občine in se z njimi pogovorijo o delu in življenju v brigadi in o morebitnih težavah. Kako so se občinski možje »odrezali« na Ro- gli, kjer brigadirji pripra- vljajo traso za novo cesto, ki bo nadomeščala dose- danjo in bo razbremenila parkirišče, bomo zapisali v prihodnji številki. MP Ob šentjurskem občinskem prazniku Letošnji občinski praznik prosravljamo v Šentjurju v znamenju več pomembnih obletnic: 40-letnice osvobodi- tve, 30-letnice občine in 75- letnice kmetijske šole Šen- tjur. Leta 1955 je prišlo do združi- tve občin Dramlje, Ponikva, Slivnica, Šentjur in Žusem v večjo občino Šentjur. To ob- dobje je pomenilo dokončno utrjevanje komunalnega siste- ma, ki je imel osnovo v takrat- nem ustavnem zakonu iz leta 1953. Po letu 1955 so občine dobile večje pristojnosti in je zaradi tega bilo nujno, da so se manjše občine združile v eno. Tako seje začelo 30-letno ob- dobje občine, ki je razprostrta na 240 kvadratnih kilometrih površin in ki obsega velik del nerazvitega področja, pred- vsem na južnem delu občine. Cestno in komunalno omrežje je bilo takrat povsem nerazvi- to, občina je imela velik odsto- tek kmečkega prebivalstva, malo zaposlenih v industriji in zaradi tega tudi malo denarja. Z velikim prizadevanjem po- sameznikov in ogromnimi pri- spevki občanov v delu in de- narju smo uspeli zgraditi tak standard, ki se lahko primerja z vsemi ostalimi občinami. Čeprav bomo ostali tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju v krogu manj razvitih, to pa predvsem zaradi relativ- no majhnega števila zaposle- nih v občini, si bomo prizade- vali, da naš razvoj ne bo zao- stal. Ob letošnjem prazniku lah- ko ugotovimo, da smo bogatej- ši za -nekaj novih pridobitev, čeprav jih je v teh časih tudi v Šentjurju manj. Bogatejši smo za nekaj novih cestnih pove- zav, ki smo jih zgradili s samo- prispevkom in dodatnim zbi- ranjem sredstev krajanov. Pri- čeli smo z eno največjih inve- sticij na cestnem območju v občini, to je na novi trasi klan- ca Jezerce. V Slivnici gradimo prizidek šole, zgrajen je bil pri- zidek Zdravstvenega doma, pripravljamo se na posodobi- tev cest Dramlje-Bovše in Ja- kob-Osredek .. . Vsi ti uspehi so zagotovilo, da lahko tudi v težkih razme- rah v Šentjurju dosegamo uspehe, če v našem delu pre- vladuje enotnost in prizadev- nost. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju ______________,.P£TEB.KNEZ_ Boljša oskrba z elektriko Za boljšo oskrbo z elek- trično energijo v konjiški ob- čini je v gradnji pet trafo po- staj, vsaj toliko pa jih bo še potrebno dograditi in jih po- večati, da bo oskrba z elek- trično energijo zadovoljiva. Dela izvaja Elektro DES Slovenska Bistrica v zasel- kih Kraberg, Brdo. Bohari- na, Tepanjski vrh in Veše- nik. To so tudi področja, kjer električna napetost najbolj niha. Pretežni del sredstev je zbral DES, ostalo pa krajev- ne skupnosti z izdatno po- močjo krajanov. MP Dan slovenskib bmeljarjev v znamenju slabše letine Novi bmeUarsId starešina ie Franc Rančigaj, njegova spremljevalka pa Martina Lesjak_ V ponedeljek bodo pričeli v Savinjski dolini obirati hmelj, kar pomeni, da bodo hmeljarji vsaj štirinajst dni delali dan in noč. Torej je kot nalašč bila pred tem še prireditev, na kateri so se slovenski hme- ljarji pred velikim delom še razvedrili. Dobro voljo je kalila predvsem ugotovi- tev, da bo letošnja letina od 10 do 15 od- stotkov manjša od lanskoletne. Za Dan hmeljarjev, samo prireditev, pa lahko rečemo, da je uspela. Konec koncev to dokazuje velik obisk v dveh dneh v Bra- slovčah, kar pomeni, da je ljudem tovrstna prireditev še vedno všeč. Slovenski hmeljarji so se že v soboto zve- čer srečali v Žalcu, kjer so predstavili letoš- njega hmeljarskega starešino in njegovo spremljevalko. To sta Franc Rančigaj z Go- milskega in Martina Lesjak iz Ojstriške va- si. Najboljšim slovenskim hmeljarjem so podelili posebna priznanja, o letošnji hmeljski letini pa je govoril predsednik iz- vršilnega odbora Poslovne skupnosti za hmeljarstvo SRS Jože Breznik. V nedeljo se je v Braslovčah zbralo kak- šnih 2000 obiskovalcev, ki so si najprej ogledali sprevod voz. na katerih so prikazo- vali stara, že skorajda pozabljena hmeljar- ska opravila, pa tudi sodobno tehnologijo. V kulturnem programu so nastopili člani folklorne skupine France Prešeren iz Celja ter godba na pihala iz Celja. Pozornost mnogih obiskovalcev je pritegnila demon- stracija najnovejših kmetijskih strojev Novi hmeljarski starešina Franc Rančigaj z Gomilskega in njegova spremljevalka Martina Lesjak iz Ojstriške vasi pri Ta- boru Agrosove delovne organizacije Sip iz Šem- petra. Veselo rajanje ob zvokih ansambla Slovenija pa seje potem nadaljevalo pozno v noč. JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR Na vozovih so v Braslovčah prikazovali stara hmeljarska opravila. Tako so včasih špičili štange in jih postavljali v hmeljišča Slabše pri Izvozu in prestruktuiranju v mozirskem gospodarstvu so po oceni občinskega izvršnega sveta uspešno uresničevali srednjeročno posta- vljene cilje. Uspeli so povečati industrijsko in kmetijsko proizvodnjo, izboljšati produktivnost dela, premik na boljše pa dosegajo tudi pri akumulativno reproduktivni sposobnosti gospodarstva, ki pa še vedno ni takšna, da v bodoče ne bi ostali neodvisni od tujega kapitala. Krepitev trajnih obratnih sredstev bo tako morala biti v bodoče ena temeljnih nalog. V začetku srednjeročnega obdobja sicer niso beležili povečanja fizičnega obsega proizvodnje, nekaj časa so celo zaostajali za predvide- vanji, spremembo na bolje pa so dosegli lani, ko so pro- izvedli za 8,4 odstotka več kot prejšnje leto. Tudi letos se pozitivna rast industrijske proizvodnje nadaljuje. Odkup tržnih viškov v kmetijstvu so povečali za šti- ri odstotke, kar so dosegli z intenzivnejšo pridelavo kr- me, z opravljenimi hidro in agromelioracijami ter s po- novnim odpiranjem planin- skih pašnikov. Z enako stop- njo rasti se je večal tudi sta- lež plemenskih krav in tehc. Manj uspeha so imeli pri prestruktuiranju proizvod- nje, izvozu in investiranju. Še največ so pri spremembi proizvodnih programov sto- rili v ljubenskem Kovinarju, delno tudi v lesno-predelo- valni industriji, kjer pa bodo za prilagajanje zahtevam tr- žišča moral opraviti še precej več, posebno še, ker je ta in- dustrija tako po številu zapo- slenih kot ekonomski moči vodilna v občini. Podobno velja za izvoz, kjer najbolj za- ostajajo za plani. Delež izvo- za v celotnem prihodku je namreč le 7. odstoten, načr- tovali pa so, da bo 15-od- stoten. R. PANTELIČ Posredovalnica z veliko izbiro - mali oglasi v Novem tedniku POGLED V SVET S kovjnotehnp Naskoki na trdnjavo apartbeida v soboto bodo minili že štirje ted- ni, kar je predsednik Južnoafriške republike Pieter Willem Botha raz- glasil izredno stanje, s katerim na- merava zatreti nemir in upornost črnske večine v deželi, ki se že enajst mesecev intenzivno postav- lja po robu rasističnemu režimu be- le manjšine nekaj manj kot petih milijonov prebivalcev. Policija in vojska z izrednimi po- oblastili sta po svoje razmere še za- ostrila. Medtem ko je bilo do 20. julija, uvedbe izrednega stanja, po- bitih okoli 500 črncev, je v zadnjih štirih tednih število narastlo za na- daljnjih sto. Število je seveda pri- bližno, saj oblastem ni do tega, da bi se razvedelo, koliko je v resnici žrtev zatiralske politike. V teh štirih tednih pa je prišlo do pomembnih premikov, katerih skupna značilnost je, da je črnska večina, oropana političnih in veči- ne socialnih ter ekonomskih pra- vic, še naprej politično v ofenzivi. Beli režim pa se nasprotno dejan- sko brani, čeprav skuša navzven kazati podobo odločnosti in nepo- pustljivosti. Vzlic množičnim aretacijam vo- diteljev in aktivistov Združene de- mokratične fronte, koalicije okoli 600 protirasističnih skupin in orga- nizacij, delujoče na večrasni osno- vi, se ta doslej najmočnejša in naj- bolje organizirana koalicija v zgo- dovini odpora in upora proti rasi- stičnemu sistemu apartbeida pod udarci policijske represije ni sesu- la. Mladi še naprej bojkotirajo po- uk v šolah, zahtevajoč odpravo Piše Jože Šircelj izrednega stanja in predvsem ize- načenje kvalitete pouka s tistim v »belih« šolah. Črnci uspešno izva- jajo bojkot belih trgovcev; v neka- terih mestih je promet nazadoval za tretjino. - In- kar je tudi značil- nost sedanjih razmer - upor se je razširil tudi na območje mesta Dur- ban, ki je bilo doslej sorazmerno mirno in koder niso razglasili izrednega stanja. Izrazito nov element pa je nastop črnskih sindikatov. Pred dnevi so namreč delegati najmočnejšega sindikata rudarjev soglasno skleni- li, da bodo 25. avgusta začeli stav- ko v številnih rudnikih zlata in premogovnikih. Prva zahteva so višje mezde, toda jasno je, da je napovedana stavka izrazito poli- tično dejanje, saj rudarski sindikat zahteva tudi odpravo izrednega stanja, terja bojkot rasističnih tr- govcev v okolici rudnikov in grozi s splošno stavko v primeru, če bo predsednik Botha uresničil grožnjo o izgonu delavcev iz drugih afri- ških držav. Novost v prvih štirih tednih izrednega stanja je tudi v tem, da zahodni zavezniki Pretorie na čelu z ZDA zdaj javno (še bolj pa na skrivnih pogovorih} pozivajo rasi- stični režim, naj vendar že ublaži, če že ne odpravi sistem apartbeida. Najdlje je v tem pogledu šla franco- ska vlada. Predsednik Mitterrand je odpoklical veleposlanika v Juž- noafriški republiki in uvedel go- spodarske sankcije. Južnoafriški zunanji minister Roelof Botha se je na Dunaju in v Frankfurtu minuli teden intenzivno pogovarjal z ame- riškimi, britanskimi in zahodno- nemškimi diplomati. Kaj bo storil rasistični režim? Bo vztrajal na ohranitvi sistema, kate- remu se množično upira velikan- ska večina črncev, pa tudi večina drugih, nebelih prebivalcev Južne Afrike - ali pa bo privolil v politič- ne koncesije? Ni še znano, po kak- šni poti bo krenila Pretoria. ,5. AVGUST 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Statistika ponuja ugodno podobo izvoza na Ceijskem f/a območju smo bistveno boljši Izvozniki kot Je slovensko povprečje_ po statističnih podatitih l^ledobčinslie gospodarske zbornice Celje je združeno delo gospodarstva v prvem polletju letos na širšem celjskem območju (brez ob- čin Velenje in Mozirje) do- bro izvažalo, saj je skupni izvoz v primerjavi z lan- skim letom letos preseglo 15 odstotkov, konverti- bilnega celo za 21 odstot- liov. To je bistveno bolje od slovenskega poprečja, ki velja za primerjani polletji letos in lani, saj smo v repu- bliki povečali skupni izvoz letos samo za 11 odstotkov, konvertibilnega pa celo za pol odstotka manj. Na tako izvozno spodbud- ne rezultate je največ prispe- vala občina Celje, ki je skup- ni izvoz povečala za 31, kon- vertibilnega pa celo za 39 od- stotkov, pri tem pa skupno uvozila za 16 odstotkov več in s konvertibilnih področij za petino več. Sledita ji obči- ni Žalec in Slovenske Konji- ce, ki sta izvoz v primerjavi z lani povečali za 10 oziroma 11 odstotkov, samo konverti- bilnega pa za 25 in 16 odstot- kov. Izvoz v primerjavi z lan- skim polletjem sta zmanjšali samo gospodarstvi laške in šentjurske občine, medtem ko je šmarsko ostalo pri skupnem izvozu na lanski ravni, konvertibilni izvoz pa je povečalo za 6 odstotkov. Pri pokritosti izvoza z uvo- zom še vedno bistveno nav- zgor odstopa konjiška obči- na, ki ji sledi žalska. S 16 oziroma 17 odstotki več izvo- za od uvoza pa se lahko po- našata še gospodarstvi občin Šmarje in Šentjur, kar pa je še vedno bolje od republi- škega povprečja pokritosti oziroma presežka izvoza nad uvozom, ki se giblje med 6 in 11 odstotki. Za vso državo pa tako vemo, da ji do izvozno- uvozne izravnave manjka dobra petina. Izvozno spodbudne rezul- tate so strokovnjaki napove- dali sicer že ob četrtletju in približno takšen optimizem velja tudi vnaprej, če lahko nanj računamo iz podatka, daje bil letošnji skupni uvoz največji junija in to velja tudi za konvertibilnega. To lahko pomeni, da so se organizaci- je združenega dela gospodar- stva »založile« z reprodukcij- skimi sredstvi in potrebnimi surovinami ter, da jim tudi zaradi tega ne bo pošla izvoz- na sapa v tretjem tromeseč- ju, ki je sicer dopustniško obarvano in računa tudi z manjšo fizično proizvodnjo. Sklepati je tudi na nekajlet- no značilnost, ko gospodar- stvo celjske regije marsikaj od izvoza nadoknadi v zad- njem četrtletju. Druga plat te na videz lepe medalje pa so izgube, zaloge in pomanjkljivi odgovori na vprašanja, za kakšno ceno na zunanjem trgu izvažamo. Te- ga tudi iz zbornične statisti- ke za gospodarjenje ob po- letju nismo mogli razbrati. MITJA UMNIK Nadomestni industrijski objekti v T. Velenju boUo omogočili Izkop 5 milj. ton premoga v T. Velenju gradijo nado- mestne industrijske objekte v novi industrijski coni, kjer bo čez dve leti novo središče jame Prelog rudni- ka lignita Titovo Velenje, brez zamud in v skladu z načrti. Pred sedmimi leti so bili izdelani načrti za gradnjo na- domestnih objektov v novi industrijski coni, rok za iz- gradnjo pa je leto 1987. Na voljo sta torej še pičli dve leti, v katerih nikakor ne sme priti do zamud pri grad- nji, ker bi bil s tem ogrožen redni letni izkop 5 milijonov ton premoga. Do sedaj so že zgradili nov izvozni jašek Nove Preloge, zračilni jašek v Šoštanju, po- vezali so vse nadkopne jam- ske povezave za novo jamo v Šoštanju in jame Pesje. Izde- lati pa je potrebno še jamsko črpališče, skladišče razstreli- va in nekaj zračilnih jamskih križnih povezav. Zgrajeni so tudi že nekateri zunanji na- domestni objekti, kot so jamska reševalna postaja, garderobe, kopalnice, avto- busna postaja, parkirni pro- stori, upravna zgradba, skla- dišče materiala, ventilator- ska postaja v Šoštanju, hala za popravilo jamskega pod- porja, vodni rezervoarji, transformatorska postaja in še bi lahko naštevali. Pospe- šeno gradijo novo separacijo in drobilnico premoga in in- dustrijske tire. Kmalu pa bo končana montaža izvažalnih strojev, komora za ogrevanje zraka in montaža strojne konstrukcije za izvozni stolp. Skratka, dela pospešeno tečejo in delavci ne morejo misliti na dopuste, še zlasti kadar se v delo poleg doma- čih vključijo še tuji monterji. Doslej so vsa dela bila opra- vljena po načrtu in lahko upamo, da bo tako do konca gradnje. Leta 1987 bi po predvidevanjih lahko začeli z rednim izkopom 5 milijo- nov ton lignita letno. L.OJSTERŠEK Razvoj omogočajo samo strokovnjaki Ob polletju so v Šentjurju zaiJovolJnl z rezultati gospodarjenja_ Gospodarstvo šentjurske občine še vedno sloni na dveh ali treh večjih delovnih orga- nizacijah, čeprav se trudijo, da bi oblikovali nove razvoj- ne programe tudi v manjših iiolektivih, s čimer bi uspeš- neje prodrli na domači in tuji trg. Kljub vsem težavam pa so ob polletju zadovoljni z re- zultati gospodarjenja. Pred- sednik izvršnega sveta skup- ščine občine Sergej Šešerko o tem pravi tole: Ocenjevanje rezultatov go- spodarjenja ob polletju je neh- valežna naloga, saj ne dajejo celovite slike. Velik del proiz- vodnje v občini je namreč se- zonske narave, zato njihovi re- zultati še niso takšni, kot bodo ob koncu leta. Kljub temu pa lahko rečemo, da smo, glede na rezultate v regiji in republi- ki, uspešni. Večjih izgub v ob- čini nimamo, saj jo v tem času beleži le Komunalno obrtno podjetje s 4,5 milijona dinar- jev, medtem ko smo leto 1984 zaključili z rdečimi številkami še v dveh drugih kolektivih. V Komunalno obrtnem podjetju pripravljajo sanacijski pro- gram, po katerem bodo ukinili v.se proizvodne dejavnosti. Razmišljali pa smo tudi o ka- drovskih spremembah. Fizični obseg proizvodnje je v tem času nekoliko nižji, kot je bil ob tromesečju, saj so vse panoge, od lesne do mesno predelovalne in obutvene in- dustrije, pod načrtovanim ob- segom. Delno je kriva sezon- ska narava proizvodnje, v lesni industriji pa dolga zima. Tudi ^ekonomskih odnosih s tujino nismo bili tako uspešni kot pred letom, vendar nismo po- sebno zaskrbljeni, saj smo pre- pričani, da bo ob koncu leta bolje... V tem času se pripravljajo 'udi usmeritve nadaljnjega fazvoja gospodarstva v obči- li' Katera so osnovna izhodiš- ča v srednjeročnem planu? »Oblikovane so smernice na- ^•^ga nadaljnjega razvoja, o ka- '^'■"ih bomo več razpravljali je- ^^ni. Osnovna izhodišča v teh '^Sčrtih so: s pomočjo izobraže- '^^ga kadra vnašati več znanja )^ proizvodnjo, s tem pa bi lah- ^0 različne polproizvode dode- '3li in se z njimi lažje uvelja- ^'Ijali na trgu. Naš cilj pa je tudi ^'^čji izvoz, ki ga bomo lahko dosegli prav s kvalitetnimi 'končnimi izdelki lesne in kovi- "srske industrije. Seveda pri tem ne pozabljamo na kmetij- ^'^^'o, za katerega menimo, da ima v naši občini še velike J^ožnosti. Gre predvsem za bo- 'Jšo izkoriščenost površin in "strežno usmeritev v kmetij- f^^' proizvodnji, pri čemer pa °' moral veliko večjo vlogo ^^igrati Kmetijski kombinat s ^^'ojimi strokovnjaki.« Delovne organizacije se v leh prestrukturiranjih gotovo •^Dadajo s precejšnjimi teža- ^?nii. Kaj je po vašem mne- ■^Ju pri tem največji problem? ..'V naših delovnih organiza- 'J^h so sposobni preiti na viš- jo raven proizvodnje, saj imajo tehnično znanje že razvito, pa tudi finančna sredstva niso problem. Najatraktivnejše pro- grame trenutno razvijajo v Al- posu, to je nerjavni program in v Bohorju, kjer bo v kratkem zgrajena sušilnica, ki pomeni začetek proizvodnje kakovo- stnega hrastovega programa. Z njim bi uspešno konkurirali tudi na tujih trgih. Pri vsem tem pa so težave s strokovnja- ki, za katere so doslej premalo skrbeli, saj so zaposlovali v glavnem nekvalificirane delav- ce. Ponekod, na primer v Alpo- su, Tolu in Tajfunu, so si s šti- pendijsko politiko strokovni kader že zagotovili, drugod pa bodo to še morali storiti.- T. CVIRN V tozd Dom imajo zopet deio šmarski Izvršni svet kliče zamudnike Šmarski izvršni svet je zad- njo sejo, ki je bila v ponede- ljek, namenil problematiki nedovoljenih gradenj v obči- ni, problemom na področju iz- dajanja vozniških dovoljenj in pri zamenajvi osebnih iz- kaznic in delovanju družbe- nih organizacij in društev v občini Šmarje pri Jelšah. Opredelil se je tudi do izpla- čevanja osebnih dohodkov dveh polletnih izgubarjev, te- meljne organizacije Dom Šmarje in do Atomskih toplic v Podčetrtku. Za učinkovitejše in hitrejše reševanje problematike na po- dročju nedovoljenih gradenj bo treba čimprej izdelati pro- storsko-ureditvene pogoje ozi- roma ustrezno dokumentacijo, so menili člani izvršnega sveta. V občini je še vedno okoli 1500 občanov, ki imajo še stare osebne izkaznice. Ker bi znale s tem nastati težave, zlasti pri- hodnje leto, pri sestavljanju volilnih imenikov, je izvršni svet sklenil, da je treba ponov- no pozvati vse tiste občane, ki dolžnosti v zvezi z zamenjavo osebne izkaznice še niso opra- vili. Predstavnik temeljne orga- nizacije Atomske toplice Pod- četrtek je izvršni svet seznanil s pogoji gospodarjenja oziro- ma s polletno izgubo. Glede na to, da je bila izguba sezonske- ga značaja in da se je stanje z julijem znatno izboljšalo, je iz- vršni svet dovolil nadaljnje iz- plačevanje osebnih dohodkov v skladu s samoupravnimi akti temeljne organizacije. Posebno pozornost je šmar- ski izvršni svet namenil oseb- nim dohodkom v temeljni or- ganiazciji Dom Šmarje, ki je trenutno pod začasnim druž- benim varstvom. Po oceni predstavnika tega kolektiva se razmere v temeljni organizaciji izboljšujejo. Delavci imajo zo- pet delo. kažejo se tudi že učin- ki nekaterih organizacijskih sprememb. Glavni problem je odhajanje najsposobnejših de- lavcev, kar je spričo izredno , nizkih osebnih dohodkov (V. poprečju znašajo 27.000 dinar- jev) razumljivo. Da bi prepreči- h nadaljnje odhajanje delav- cev, je izvršni svet dovolil, da v temeljni organizaciji Dom po- višajo osebne dohodke za 25 odstotkov. M. AGREŽ Človek mora imeti srečo, da v deželi, ki je po številu telefon- skih priključkov predzadnja v Evropi, naleti na prazno govo- rilnico. Šele tedaj, ko vstopi, se mu posveti, odkod ta nenadna sreča: telefonski imenik Je zažgan, slušalka odtrgana, kljuka od- lomljena. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 15. AVGUST ^i Nova podoba Slovenskih Konjic OŽJI ael Titovega trga bo urelen do občinskega praznika Slovenske Konjice dobi- vajo z ureditvijo Titovega trga nov družabni in kultur- ni center, ki obsega območ- je med Dravinjo, Tovarni- ško cesto, obvoznico in no- vo Škalsko cesto, v ožjem smislu pa ga zaokrožajo kulturni dom, sodišče in no- vi hotel. Ta del naj bi bil urejen do občinskega praz- nika, 12. oktobra, če se ne bo zataknilo pri nabavi mate- riala za ureditev okolice in Dravinje, pravi član grad- benega odbora Leopold Rihtaršič. Dela, ki so jih zastavili Čla- ni spomladi potekajo v glav- nem po programu, nad če- mer bdi gradbeni odbor, ki mu predseduje glavni direk- tor Konusa Jure Pokorn. Hkrati pa je treba povedati, da je Konus pridal levji fi- nančni delež k tej naložbi, ki bo dala novo, svežo podobo Slovenskim Konjicam, prav tako Kostroj, ostale delovne organizacije pa po svojih tre- nutnih zmogljivostih. Pri iz- gradnji tega dokaj velikega kompleksa gre še za en po- memben moment, ki vodi h končnemu uspehu. To je pri- pravljenost ljudi, krajanov, ki so se za takšno ureditev odločili samoupravno, na zborih krajanov in tistih po- sameznikov, ki vlagajo v iz- gradnjo Titovega trga še do- datne napore. Zdaj veliko gradbišče že dobiva pravo podobo, ki ji daje piko na »i« novi hotel, urediti bo potreb- no še brežine Dravinje in či- stilne naprave ter med obe- ma mostovoma Dravinjo re- gulirati. Zgradili bodo tudi nove kolektorje, ki bodo zbi- rali vso kanalizacijo z levega in desnega brega Dravinje in bodo predstavljali prvo fazo izgradnje bodoče čistilne na- prave v Slovenskih Konji- cah. Nameščeni bodo vse od konjiškega bazena do IMP- ja, kjer bodo zgradili čistilno napravo. Vse to pa je tudi po sklepu Konusa prednostna naložba pri urejanju tega kompleksa. V ožjem delu Titovega trga pa zdaj hitijo z urejanjem ko- munalnih naprav. Potrebno je bilo namreč zgraditi novo kanalizacijo, toplovodni in PTl' priključek. Projekt ploščadi predvideva na tem delu tudi postavitev spome- nika NOB, za katerega pri zvezi borcev že nekaj let zbi- rajo denar. MATEJA PODJED Novi vodni viri v Polonah? Na oskrbo s pitno vodo "gledajo v konjiški občini dolgoročno. Pri komunal- ni skupnosti so se zato lo- tili raziskav področij s pitno vodo. Geološki zavod iz Lju- bljane je zato v Polenah že naredil nekaj vrtin, ki naj bi, ko bi bilo potreb- no, postale vir pitnevode za področje Konjic, Žič in Polen. Žal pa prvi rezulta- ti niso spodbudni, saj so strokovnjaki pričakovali izdatnejše količine vode, tako pa je namesto 25 li- trov na sekundo priteklo precej manj. Vendar pa bodo z raziskavami nada- ljevali. MP NOVICE IZ GASILSTVA Talctična vaia gasilcev v Zabukovici Gasilsko društvo v Zabukovici bo prihodnje leto slav 60-letnico. Ob tej priložnosti želijo obnoviti gasilski do asfaltirati cesto do njega in posodobiti dotrajano opremo društvu, ki ga kot predsednik in poveljnik vodita Dra Tomažič in Rudi Krk, je trenutno okoli 50 članov 5 tre aktivnimi desetinami - dvema pionirskima in člansko. U( ležujejo se vseh občinskih in meddruštvenih tekmovanj, pa tudi redni gostje srečanj rudarskih gasilskih desetin S venije. Da bi zbrali nekaj edenarja za opravilo nalagi,. ki čakajo pred proslavo 60-letnice, bodo v soboto, ^t-^vguj pred gasilskim domom pripravili najprej taktičnp 'vaje udeležbo gasilskih enot žalske občine, nato pa še V9;.f'plic( igranjem ansambla Savinjski kvintet. Priredite,Yj,\5c začela ob 16. uri. ' ,.,1 i Gasilci tudi v Lokrovcu Kljub poletju gasilci v Lokrovcu ne mirujejo. Taky'bb(l( soboto, 17. avgusta ob pol sedmih zvečer pri gasilske domu pripravili taktično vajo z udeležbo desetin celjs občine, nato pa še vrtno veselico z igranjem kar dveh ansai blov Francija Zemeta in OK. Denar bodo porabili za doko čanje gasilskega doma. Program prireditev ob šentjurskem prazniku Prireditve potekajo že od sobote in sicer so se zvrstili: kolesarski trim, tekmovanje v jadranju na deski, in šahov- ski hitropotezni turnir. Petek, 16. avgust: ob 14. uri: košarkarski turnir (športni park Šentjur) ob 16. uri: tekmovanje v kegljanju (motel Merx) Sobota, 17. avgust: ob 9. uri: tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe : (strelišče Tičnica), svečana otvoritev strelišča Tičnica j ob 13. uri: medobčinsko tekmovanje gasilskih enot (špor-l tni park Šentjur) ob 15. uri: svečana seja zborov občinske skupščine (skup-1 ščinska dvorana) i ob 17. uri: akademija ob 75-letnici kmetijske šole (kmetij- ska šola, otvoritev priložnostne razstave izdelkov in učil ter lovske razstave) ob 17. uri: rekreativni tek Ob spomenikih NOB (start pri bazenu) ob 19. uri: tovariško srečanje delovnih ljudi in občanov (športni park Šentjur) Nedelja, 18. avgusta: ob 11. uri: osrednje zborovanje v počastitev občinskega praznika pri spomeniku na Resevni (poimenovanje pla- ninske koče po narodnem heroju Petru Stantetu-Skali) ob 12. uri: planinski piknik (planinski dom na Resevni) Sobota, 24. in nedelja, 25. avgusta: ob 8. uri: turnir v malem nogometu (športni park Šentjur) Nič več vrst za meso v Podčetrtku je zrasel no- vi objekt, prepotreben za tamkajšnje občane in zlasti za turiste. Gre za novo mes- nico z delikateso celjskih Hmezadovih Mesnin, ki bo v kratkem tudi odprta. Grad- njo so narekovale nemogoče razmere pri preskrbi mesa in mesnih izdelkov v tem turi- stičnem kraju. S tem bo ko- nec negodovanja na račun gneče v Jelšini prodajalni, ko so se morali občani in tu- risti iz bližnjega kampa Atomskih topUc postavljati v dolge vrste in predolgo ča- kati. M. A. Ob 75-letnlci kmetijske šole ^ Kmetijska šola v Šentjurju je dala veliko dobrib kadrov Ustanovitev slovenske kme- tijske šole je bila splošna zahteva Slovencev. Sloven- ski poslanci so se zanjo ne- nehno zavzemali v Štajer- skem deželnem zboru, do- kler ta ni 1905 sprejel sklep o nakupu posestva za šolo. po- skrbel naj bi za gradbene na- črte, izdelal proračun in se z vlado pogajal zaradi podpo- re. Toda v mestih, ki so pri-_ hajala v poštev za sedež šole, so bili Nemci in nemškutarji proti temu. Slovenskim kro- gom je nazadnje uspelo ku- piti potrebno zemljišče od zakoncev Pisanec v Bezovju. Deželni zbor je nato 25. marca 1907 sklenil ustanovi- tev zavoda in odobril 100 ti- soč kron za nakup zemljišča in izdelavo načrtov. Še isto leto so začeli z gradnjo ob- jektov in jih dogradiU jeseni 1909. leta. Redni pouk se je pričel 3. januarja 1910. leta. Na razpis se je prijavilo veli- ko kandidatov, sprejeli pa so jih le 26. Tako je šola pričela svoje poslanstvo; izobraže- vati in vzgajati kmetijske proizvajalce, ki ga opravlja še danes. Poleg prvotne stavbe je bi- lo 1931 zgrajeno poslopje go- spodinjske šole in naslednje leto se je pričel pouk na šoli. Kmetijska šola v Šentjuiju je danes, kot Enota Šentjur Srednje kmetijsko živilske šole Celje, prerasla iz nekda- nje enoletne šole v dvo, tri in štiriletno šolo. Uspešno se je vključila v usmerjeno izo- braževanje. Izobražuje po skrajšanem programu v smeri kmetovalec in kmeto- valka-gospodinja (dvoletna šola), po srednjem programu pa smer kmetijec (triletna šola) in kmetijski tehnik (št riletna šola). Vključila se b tudi v program šolanja tisti kmetijcev, ki želijo dopolni znanje izven rednega š( lanja. Ob jubileju je šola v pc novnem razcvetu. Obnavlj; jo, posodabljajo in širijo nji ne prostorske zmogljivosi za teoretičen in praktiče pouk, kot tudi za bivanj učencev v domu. Postopom se uresničuje program prc storskih in investicijskih pc treb, ki je bil izdelan 1979 i dopolnjen 1981. Do danes j uresničena izgradnja diji škega doma, trenutno pa pc tekajo manjše adaptacije Upajo, da bo uspela celotn obnova starih stavb, izgred nja telovadnice ter posoda bljanje objektov za prakt čen pouk. NEVENKA CMOl Krajanom Dobja bo pritekla voda v Dobju pri Planini gradijo vodovod. Letos bo voda prite- kla krajanom Šentvida, glav- ni vodovodni vod naj bi bil dokončan prihodnje leto, ce- lotno vodovodno omrežje, ki , bo zajelo vseh trinajst vasi krajevne skupnosti Dobje, pa bo predvidoma končano do leta 1990. Krajevna skupnost Dobje sodi med manj razvita območ- ja v občini Šentjur, ki pa je tudi sama nerazvita. Zato toli- . ko težje rešujejo probleme, ki kso prisotni predvsem na po- '■'dročju komunalne ureditve. Pri uresničevanju njihovih na- črtov je najpomembnejši vir krajevni samoprispevek, iz- gradnjo vodovoda pa financira območna vodna skupnost Sa- vinja-Sotla. Gradnja vodovoda se je pri- čela leta 1983. ko so krajani s pomočjo enot JLA ročno izko- pali jarke na najtežjem hribo- vitem delu na Bohorju, lani pa so izkop jarkov s pomočjo mla- dinskih delovnih brigad kon- čali tudi v ravninskem prede- lu. Celotni glavni vodovodni vod bo dolg 9 kilometrov, do sedaj pa je končanih 6 kilome- trov. Zgraditi bo potrebno še spremljajoče objekte na cevo- vodu, kot so npr. rezervoarji, jaški in zračniki. Trenutno pa je v gradnji čistilna naprava na Bohorju. In kako bodo dela potekala v bodoče? O tem tovariš Franc Leskovšek, tajnik krajevne skupnosti Dobje: »Letošnjo dotacijo območne vodne skupnosti smo namenili za dokončanje vodovoda do Šentvida, kjer bo krajanom že letos pritekla voda iz pip. Vsa- ko gospodinjstvo je v ta namen prispevalo po 30.000 dinarjev. Celotna naložba je v predra- čunski vrednosti znašala 20 milijonov dinarjev, vendar pa ta znesek nikakor ne bo zadoš- čal. Do sedaj je bilo v gradnjo namreč vloženih že približno 13 milijonov dinarjev. Manjka- joča sredstva bomo poskušali zbrati s krajevnim samopri- spevkom, ki ga bomo razpisali konec leta. Naslednje leto bo predvidoma zgrajen celotni glavni vodovodni vod. pri- ključke do hiš oz. celotno omrežje pa bomo dokončali do leta 1990. Seveda bodo dela po- tekala postopno, ker smo pač vezani na finančna sredstva.« INES DRAME PREJELI SMfl Slovenska kolesarska diagonala - da ali ne Zagnani slovenski kolesarji imamo vrsto prireditev, ki že spadajo v nekak- šen železni repertuar. Med njimi je tu- di uveljavljena vožnja po diagonali od mejnega prehoda Hodoš v Prekmurju do Pirana na slovenski obali. S to 370 km dolgo progo sem se pred krat- kim spopadel v skupini kolesarjev sekcije EMO Celje. Naj že uvodoma povem, da sem v pripravi na ta podvig menil, da bi lah- ko nastale take zdravstvene težave, ki so dovolj tehten razlog da bi se odpo- vedali temu podvigu. Vendar se je to zdelo sokolesarjem le »dohtarska« te- orija, Ježavnost so nekako bogatelizi- rali. Želja biti med tistimi, ki to zmore- jo je bila močnejša od misli na posledi- ce. Ta ista želja in pa želja ugotoviti dejansko stanje v živo je spravila tudi mene v podvig. Kaj se je torej dogajalo ? Načelna ugotovitev je, da dobro tre- niran ljubitelj športnega kolesarjenja lahko prevozi vseh 370 km. Lahkot- nost vožnje seje odražala v poprej pre- voženih kilometrih. Bodoči kandidati bi se morali odločiti za diagonalo šele po prevoženih približno 4000 km v se- zoni. Tej načelni ugotovitvi takoj sledi vprašanje, kakšen je smisel takega podviga. Zdi se, da razen občutja zma- ge in zadoščenj^ da istopaš, v nečem drugega res ni. Če je načelo rekreacije ugoden učinek nazdravje, vzdrževanje in rast kondicije. potem je v tem pod- vigu preseženo v negativnem smislu. Večina kolesarjev je prilagojena na en- kratno vožnjo do 200 km, redko več. Tudi v naši skupini ni nihče vozil da- ljše proge, polovica ni vozila skupno več kot 2000 km. Skratka nismo bih toliko pripravljeni, da bi lahko v pred- videnem ritmu prevozili vso progo. Po odlični ispeljani prvi polovici, ki smo jo prekolesarili praktično do minute po voznem redu, je začela rasti splošna utrujenost. Razdalja recimo 50 km v začetku je malenkost, po prevoženih 200 km je pa že lahko nedosegljiva. Utrujenost se je kazala v nepredvide- nih počitkih, kjer smo iskali možnost, da se usedemo, se pretegnemo, celo da se uležemo, da za kratek čas zadrema- mo. Pekoča zadnjica, ko smo imeli ob- čutek, da so se hlače prilepile na kožo, je zahtevala vse pogostejše vstajanje iz sedeža. Roke so postajale nemirne, vsak položaj na krmilu smo pogosto menjavah, za krajši čas spuščah krmi- lo, otresali eno ali drugo roko. Prese- netljivo pa nihče ni dobil krčev v miši- cah, pač pa žgoči občutek v stopalih in prstih nog. Splošna kondicija ni nobe- nemu zatajila, srce ali pljuča niso niko- gar ovirala. V takem stanju postane kolesarjenje že muka, naprej žene le še predsodek ob priznanju nepredvidenega poraza. Tehnična izvedba je bila nerodna. Začetek v zgodnjih jutranjih urah še v temi je zahteval zgodnji prevoz v Ho- doš, nekateri sploh niso spali, vsi pa nismo dovolj spaU, kar je poleg opisa- nih težav bistveno vplivalo na načrto- vani ritem. Zamuda se je večala, nav- sezadnje nas je v koprščini dohitel mrak, kije ob gostem prometu zahu val, da smo kolesarjenje prekinili. Re^ niči na ljubo povedano, je to na tihet vsem odgovarjalo. Poudarjam pa, ^ bi lahko prevozil še preostali del pol ker ni bil nihče dobesedno isčrpi' Lahko hi rekli, da je upadla fiziit- moč, predvsem pa je upadla, pj>j.,tučr.. moč. Končna ocena je, da se po;^pNi treniranemu ljubitelju športnega^ šarjenja v srednjem starost^emnC dobju tako dolga pot v enem.di^Ut priporoča. Užitke bo imel, če:,i0\' prevozil v enem popoldnevu ter I prespani noči v naslednjem dopoldi^ vu. Vendar kot rečeno nekaj je zdra^ razmišljanje,nekaj je motivacija i podvig. Ker se bodo zbrale še podobne sJC pinejim bo koristil opis naših težavi napak. Za dosego popolnega uspel naj upoštevajo tudi navodila o ustrei prehrani in ustreznih napitkih, svop siceršnjim navadam se morajo odp vedati. Navsezadnje naj bodo pripravljli tudi nato. da bodo slučajni poslušal in bralci sicer občudujoče gledali' podvig, vendar bo v njihovih očeh ^ nati pogled, kjer se bo odražalo vpi sanje - ali ne pretiravate, je z vami * v redu, ali veste, da si okvarjate, ne, krepite zdravje? ŠKAPIN RV^ športna medicin Zdravstveni dom Ce 15. AVGUST 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 5 prijetno icopanje v Radečali Na Njivicah poltretji liilo- nieter od centra Radeč, je že pred 35 leti tovarna papirja Radeče zgradila bazen, ki bo od letos služil tudi prvot- nemu namenu, to je požarni varnosti tovarne. Bazen je dolg 25 in širok 10 iTictrov, polovica je za nepla- valce, na najglobljem delu za plavalce, pa je globina 3,40 inctra. Obratuje vsak dan od 9. do 19. ure, in sicer od kon- ca junija do začetka septem- bra. Bazen je napolnjen z na- vadno vodo, ki ni ogrevana, temperatura pa se v sezoni giblje od 20 do 25 stopinj Celzija. Vode celo sezono ne menjajo, vendar le-ta nepre- stano kroži skozi čistilne na- prave, ki jo zelo dobro očisti- jo. Poleg večjega imajo še manjši bazen za otroke, v ka- terem pa letos še ni vode. ker bi jo bilo treba pretočiti iz večjega bazena, tu pa dotoči- ti mrzlo vodo, s čimer bi se temperatura bistveno zni- žala. Na začetku je bazen upra- vljala tovarna, pred 16 leti pa ga je v upravo prepustila TVD Partizanu Radeče; za svoje delavce, štipendiste, upokojence in njihove druži- ne pa obdržala kot ugodnost brezplačno kopanje. TVD Partizan se od vsega začetka trudi za čim boljšo izkorišče- nost bazena, saj s prihodki pokriva večino svojih stro- škov. Pred dvema letoma so zamenjali ploščice na dnu in po stenah bazena, letos pa so obnovili robnike in tla. Za »šankom točijo vse vrste pi- jač, dobijo se tudi sendviči, čevapčiči in kotleti, ob sobo- tah od 21. do 2. ure zjutraj pa prirejajo ples in takrat tudi pečejo na žaru. Do tedaj se ni zgodila še nobena nesreča, za kar je prav gotovo treba pohvaliti delavce bazena, saj varnosti ni zagotovil dolg seznam prepovedi, ki omejujejo ve- selje kopalcev. Prav tako ni nikjer ograje, kar ugodno vpliva na počutje kopalcev, upravi pa povzroča velike te- žave, saj več ko polovica ko- palcev ne pride skozi vhod in ne plača vstopnine. Poleg tega bazen ni zavarovan pred nočnim kopanjem, zato je morala uprava zaprositi za pomoč Civilno zaščito, ker bi v primeru utopitve morali bazen popolnoma izprazniti, razkužiti, potem pa čakati, da bi se voda zopet segrela, kar bi trajalo kar 2 do 3 ted- ne. Poleg tega bi bile tudi z vodo velike težave, saj ta pri- teka iz mestnega vodovoda. Ob problemih, s katerimi se srečujejo, pa razmišljajo tudi o dodatnem ogrevanju vode, s čimer bi privabili več ljudi in podaljšali kopališko se- zono. KARMEN KNAVS KS Vrh nad Lašifim praznuje V nedeljo, 18 avgusta bodo v krajevni skupno- sti Vrh nad Laškim, praz- novali krajevni praznik. Po uvodnem govoru ob 14. uri, bodo prireditev nadaljevali s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali Kulturno društvo Vrh, godba na pi- hala in šolska mladina. Iz- vedli bodo športne igre, pomenil pa se bodo v ko- šarki, rokometu, pikadu in streljanju z zračno puško. GORAN OBREZ iVIaturantsici izieti Turistične poslovalnice so že pripravile programe leto- vanj na Jadranski obali v ta- ko imenovani posezoni. Predvsem ima veliko dela Center za mladinski turizem. saj se v začetku septembra pričnejo maturantski izleti ve- čine celjskih srednjih šol. Med programi, ki smo jih spoznali, smo izdvojili predvsem pro- gram 6-dnevnega letovanja v Makarski. Program zajema po- vratno vozovnico z vlakom do Splita in iz Splita z avtobusom do Makarske in usluge polne- ga penziona v Letovišču Savi- nja v Makarski. Med letova- njem lahko prebivate v dvopo- steljni kamp prikolici, cena te- ga penziona je 8.100.00 dinar- jev, ali v troposteljnih počitni- ških hišicah, za kar boste mo- rali odšteti 8.700,00 dinarjev. Odhod z vlakom iz Celja je 2. septembra ob 18.25 uri, povra- tek pa 9. septembra ob 22. uri in 30 minut. GORAN OBREZ Dravinjsifi dom se predstavi Na mednarodnem sejmu v Radgoni se bo letos od 23. do 31. avgusta Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic pred- stavil s programom delovnih zaščitnih sredstev in orodja iz kooperacij, ki jih je mogo- če uporabljati v kmetijstvu. Dravinjski dom redno so- deluje na tem in tudi na dru- gih sejmih, kot so na primer celjski, kranjski, beograjski in zagrebški. MP Hmezad Agrina Žalec . Komisija za delovna razmerja Hmezad Agrina Žalec Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge - saldakontiranje II 2 izvajalca Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva- ti še naslednje: - ekonomski tehnik - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - poskusno delo 2 meseca Kandidata bosta sklenila delovno razmerje za dolo- čen čas, nadomeščanje delavke za čas porodniške- ga dopusta in nadomeščanje delavke za čas bolni- škega dopusta. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Hmezad Agrina Žalec Kadrovska služba Celjska cesta 7 63310 ŽALEC Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. V nedeljo na Grašiio goro KUD Ivan Cankar v Ple- šivcu bo tudi letos, zdaj že desetič, pripravilo srečanje narodno zabavnih ansam- blov in malih vokalnih sku- pin, ki bo v nedeljo, 18. av- gusta na travniku na vrhu Graške gore. Prejšnja leta je bila takšna prireditev vedno tretjo nede- ljo v juliju, zdaj pa so jo iz več razlogov prestavili v av- gust. Srečanje se bo začelo ob 14. uri, že od 12. ure dalje pa bodo iz Titovega Velenja z avtobusne postaje vsakih dvajset minut vozili posebni avtobusi tiste, ki nimajo svo- jega prevoza. Organizator ima trenutno sedemnajst prijavljenih sku- pin, med njirni zmagovalca občinstva iz Števerjana Ko- gras iz Kungote pri Maribo- ru, Dobje, Poljano nad Škof- je loko, Koroške Slovence iz Pliberka, trio iz Laškega, Francija Ocvirka iz Sevnice, Gorski cevt iz T. Vejenja, Sušca iz Raven nad Šošta- njem, Gališke fante iz Galici- je, ansambel iz Dramelj ter vokalne skupine iz Pirešice, Frankolova, Oplotnice, An- draža, Polzele, Zavodenj in Raven nad Šoštanjem. Čeprav gre samo za sreča- nje pa bodo že sedmič nagra- dili najboljši tekst na temo slavne Graške gore v času med vojno in danes. Doslej so tako zbrali že 33 tekstov, ki jih bodo kasneje verjetno tudi objavili, saj je med njimi mnogo izredno zanimivih. Po končanem srečanju, kjer pričakujejo okoli 8000 gledalcev, bo za veselo raz- položenje poskrbel ansam- bel Fantje z vseh vetrov, kot je povedal Alojz Klančnik. ki že deset let ne vodi samo do- mačega kulturnega društva pač pa je tudi predsednik or- ganizacijskega odbora, kjer pri pripravi izmed 350 kraja- nov Plešivca sodeluje okoli 150 domačinov. T. VRABL Še zadnje predtekmovanje harmonilcarjev V soboto je bilo zadnje predtekmovanje za zlato harmoniko, ki je potekalo na vrtu hotela Kandija v Novem mestu v organizaciji delovne organizacije Krka, tozda zdravilišče in je letos prvič zajelo tudi harmonikarje na diatonični harmoniki iz Dolenjske. Udeležili pa so se ga tudi zamudniki iz drugih krajev. Skoraj petstoglava množica je navdušeno spremljala nastope 14 »frajtonerjev«, ki jih je ocenjevala stro- kovna komisija v sestavi: Zdravko Hribar in Bojan Arh iz Novega mesta ter Vili Šumer z Ljubečne. Devet od nastopajočih se jih je uvrstilo v polfinalno tekmovanje. Po mnenju strokovne komisije in tudi po navdušenem aplavzu sodeč, je svoj nastop najuspeš- nejše zaključil Tine Lesjak iz Oplotnice, ki je od dolenjskega organizatorja prejel posebno nagrado. Skupno se je letos na vseh predtekmovanjih pred- stavilo 251 harmonikarjev, od katerih se jih je na polfi- nalno tekmovanje, ki bo 31. avgusta na Frankolovem, uvrstilo 64. Finalno in zaključno tekmovanje pa bo v nedeljo, 1. septembra na Ljubečni. Ž.B. Kluli radioamaterjev Radeče Radio klub Milan Kos YU3DGA Radeče je bil usta- novljen leta 1972. Ob usta- novitvi sta bila le dva ope- raterja, ki sta dotlej delala pod okriljem Radio kluba Laško, zdaj pa je članov že 35, od tega 15 operaterjev z znanjem radiotelegrafije in radiotelefonije. Imajo 4 UKV postaje, eno KV postajo in 4 klicne zna- ke: YU3TBB, YU3ASD, YU- 3AJD IN YU3DGA. Poseb- no zanimiv je zadnji, saj so pod istim znakom reševali Tita ob napadu na Drvar. Ta- krat je bil Titov osebni ope- rater Bogdan Veljak, kije za- to postal tudi častni član ra- deškega radiokluba in je mnogo pomagal pri delu, po- sebno z radiokrožkom na os- novni šoli, kadar pa je le imel čas, je radioamaterje spre- mljal na tekmovanja. Tu so dosegali lepe uspehe: drugo mesto na republiškem pr- venstvu, tretje mesto na tek- movanju mladih tehnikov v republiškem merilu, večkrat pa so dosegali prva mesta posamezno in ekipno v vseh kategorijah. Sodelovali so tudi pri vseh občinskih in re- publiških akcijah NNNP, pri Titovi štafeti in številnih ma- njših akcijah. Za uspešno delo so ob le- tošnjem občinskem prazni- ku prejeli Priznanje občine Laško 2. julij. KARMEN KNAVS ^itnon Šmit pred »oknom v svet« 6. STRAN - NOVI TEONIK 15. AVGUST 198 SLG Celic pred novo gledališko sezono Širokemu krogu aloUalcov namenjena.umetniška ustanova Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje pričenja čez teden dni z rednimi vajami, obnovitvami in gostovanjem s Podeželanko v lju- bljanskih Križankah z rednim delom, ki so ga za dober mesec in pol preki- nile počitnice. Predlog repertoarja za gledališko se- zono 1985/86 pa je znan in potrjen že od 23. maja, ko gaje v razširjeni sestavi obravnaval delavski svet SLG Celje. Zasnovan je na izkušnjah, ki si jih je celjsko gledahšče pridobilo v svojem dosedanjem razvoju in iz teh izhodišč so izoblikovali nekaj načel, važnih predvsem že pri izbiri besedil s kateri- mi se nam bo gledališče predstavilo v por^^oči sezoni. Repertoar za novo sezono je oblikovan z željo, da bodi dano dati igralcem kolikor mogoče ve- liko priložnosti, da pokažejo svojo kre- ativnost. Zato spored za sezono 1985/ 86 vsebuje vse gledališke žanre. Preli- stamo ga! Chrištofer Fry: Gospa ne bo zgorela, je eno najznamenitejših del povojne angleške literature. Zgodba govori d ubežnem vojaku Mendipu in lepi ča- rovnici Jannet. Vojak hoče biti obe- šen, ker je obseden z gnusom do sveta, čarovnico čaka grmada. Ko odkrijeta ljubezen, odrešita drug drugega ... To bo igra o pomladi, smrti in ljubezni. Režiser pa Dušan Mlakar. Celjsko gledališče ni nikoh pozablja- lo na najmlajše in mlade gledalce, za katere bo v novi sezoni uprizorilo Ple- šočega osUčka Erica Vosa, v režiji Bo- risa Kobala. Mnogi se te uspele pred- stave izpred dobrih dveh desetletij še spominjamo in prav gotovo bo pred- stava v novi preobleki všeč tudi zdajš- njemu mlademu rodu. Igrica govori o starcu Pepeju in njegovem čudežnem plešočem osličku, ki mu ga dva nepri- diprava ukradeta, da bi z njim služila po sejmih. A za starca in oslička se zavzameta zapeljivi dekleti, ki lopova spehata v poštenost. Srečen konec z zaroko obeta mladim urico sproščene zabave. Igre Georgesa Feydeaua, najbolj smešnega komediografa pozne meš- čanske dobe, so mnogi imenovali stro- ji za smeh. Pod površjem njihove ko- mike pa se skriva strupeno jedro. Ko- medija Bolha v ušesu sodi med avtor- jeve najbolje napisane tekste in pred- stavlja pravo mojstrovino dramske tehnike, hkrati pa ponuja izvajalcem zvrhano mero priložnosti za igralsko, komičarsko ekshibicijo. Samorastniki na odru celjskega gle- dahšča, avtorja Ferija Lainščka bodo svobodna variacija na Prežihovo temo. Delo izrisuje usodo otrok Hudabivške Mete. Rod se razcepi v tiste, ki gospo- dujejo in v tiste, ki jih gospodujoči tlačijo in mučijo do izničenja. V razple- tu zgodbe se izničijo tudi tlačitelji. Tudi drama srbskega pisatelja Jova- na Hrističa Savonarola in njegovi pri- jatelji bo odlikovala novo gledališko sezono. Življenjsko prepričljiva je. Svoje sporočilo posreduje skozi deja- nja zanimivih ljudi, ki se nikoli ne sprevržejo v zgolj besednike idej, tem- več jih poganja močan vzgonski veter strasti, čustev in nagonov. Veličine pisatelja Henrika Ibsna ni mogoče zanikati, saj je ustvaril enkrat- no podobo evropske družbe v 19. sto- letju in nepregledno veličino likov. Ker so v SLG Celje menili, da je po- trebno iz njegovega velikanskega opu- sa za naše potrebe poiskati predvsem tistega Ibsna, ki je za »vse čase«, so izbrali njegovo predzadnje delo Grad- benik Solness. To je tragedijo nespora- zumov med generacijami, portret sta- rajočega se ustvarjalca. Monumenta- len in natančen, neobremenjen s tisti- mi naturalističnimi podrobnostmi, ki nekatera druga Ibsnova dela odevajo z neke vrste patino. MP Lepa pesem se sama poje Mnoge pesmi tir. Oustava Ipavca so ponaroilele v Šentjurju pri Celju se je pred 154 leti, 10. avgusta, rodil skladatelj dr. Gustav Ipavec, 20. avgusta pa bo mi- nilo 77 let odkar je v domačem kraju tudi umrl. Njegov prijatelj Janko Barle je o njem napisal, da je bil zelo bogat v melodijah. Če ga je pesnik s svojimi besedami navdušil in osvojil, je hitro zložil napev. Rekel je: »Lepa pesem se sama poje,« Prav zato so naši skladate- lji tako radi segali po Prešernovih, Jenkovih in Gregorčičevih pesmih. Če je Gustav Ipavec dobil kako lepo pe- sem, so mu napevi prihajali tako hitro na dan, da večkrat ni vedel, za katere- ga od njih bi se odločil. Barletu je pravil: »Nobena pesem me ni tako mučila, kakor pesem kje so moje rožice. Za to lepo Orožnovo pe- sem sem imel gotovo sto napevov, pa se mi noben ni zdel pravi. Nekega zim- skega popoldneva sem bil pokhcan k bolniku onkraj Ponikve. Ko sem prišel domov, je bila noč in mrzlo je bilo, zato mi je bilo prav ugodno, ko sem stopil v svojo toplo sobo. Po večerji sem sedel h klavirju, začel sem igrati in naenkrat seje pesem sama napravila. Igral sem- jo še enkrat in jo nato takoj napisal. Nato sem poklical ženko in ji rekel: »Zdaj pa poslušaj, to je moja najlepša pesem!« Igral sem jo enkrat, dvakrat, trikrat in nato je ona zapela prvo kiti- co. Začela je peti tudi drugo, pa je ni končala, ker so jo oblile solze - in me- ne tudi.« Gotovo ni Slovenca, ki bi mu ne bila znana pesem Slovenec sem. Zanimivo je, kako je Ipavec to pesem zložil. Ko je neke nedelje šel od maše, je za njim prihitel učitelj Vučnik in mu dejal: »Gospod doktor, to bo pa nekaj za vas!« Dal mu je Gomilščkovo pesem Slovenec sem. Odlično je poznal Gu- stavovo naravo, kajti čez četrt ure je bila pesem že zložena in napisana. Ipa- vec je zadel pravo struno, zato je pe- sem slehernemu ugajala in se je hitro razširila. Mnoge pesmi, ki jih je skomponiral Gustav Ipavec, so ponarodele. Pesnik Anton Aškerc je zato v nekrologu, ki je vklesan na nagrobniku, dejal: »Smrt le telo je tvoje strla, a pesem tvoja sladka ni umrla. Z njo vred med nami danes še živiš.« ERNEST REČNIK 13. Teden domačega nima Retrospektiva slovenske nimske ustvarjalnosti ob 40- letnici slovenskega filma Celje, 12. do 18. avgusta Kino Union, ob 20. uri 3. Teden slovenskega nima četrtek, 15. 8. Bele trave Režija: Boštjan Hladnik, 1976. Igrajo: Radko Polič. Mi- lena Zupančič, Dare Ulaga, Marjeta Gregorač. Marija Ben- ko, Stevo Zigon, Janez Ber- mež, Joško Lukež, Arnold To- vornik, Bert Sotlar, Janez Al- breht in drugi. Petek, 16. 8. Ubij me nežno Režija: Boštjan Hladnik, 1979. Igrajo: Duša Počkaj, Mi- randa Zaharija, Marina Ur- bane, Janez Starina, Igor Sa- mobor. Vida Levstik, Maks Furjan. Sergej Pobegajlo in drugi. Sobota, 17. 8. Nasvidenje v naslednji vojni Režija: Živojin Pavlovič, 1980. Igrajo: Metod Pevec, Hans Cristian Blech, Boris Juh, Milan Puzič, Tanja Pober- žnik, Ivo Ban, Jožica Avbelj, Janez Starina. Barbara Lev- stik, Zvone Hribar, Jože Hor- vat in drugi. Nedelja, 18. 8. Dih Režija: Božo Šprajc, 1983. Igrajo: Draga Potočnjak, Ivo Ban. Milena Zupančič. Faruk Begolli. Zvone Hribar, Polde Bibič in drugi. Na izpitu le naš odnos do kulturne dediščine Predlog samoupravnega sporazu- ma o združevanju sredstev za izgrad- njo zgodovinskega arhiva v Celju je v teh poletnih dneh gotovo dokument, ki po mnogih letih bolj ali manj argu- mentiranih razprav zasluži posebno pozornost. Zgodovinski arhiv, ki že leta nazaj bojuje svojo doslej izgu- bljeno bitko za primerne prostore pa vendarle opravlja izjemno pomem- bno nalogo varovanja arhivske de- diščine za 14 občin celjskega, posav- skega in zasavskega območja, bo z sporazumom, če ga bodo, kot upamo, občine ne samo sprejele temveč tudi v prihodnjih letih realizirale, lahko svoje poslanstvo opravljal tako, kot mu to nalaga zakon, še bolj pa zavest o tem, da o dogajanju našega časa pustimo primerno dokumentacijo tu- di našim vnukom in pravnukom. Sedanje razmere, v katerih zgodo- vinski arhiv deluje, so več kot nepri- merne. Kletni prostori Prothatzyjeve- ga dvorca so že davno pretesni, zato večina zelo pomembnega gradiva osta- ja pri avtorjih, ki pa nimajo niti pri- mernih prostorov, niti vedno dovolj usposobljenosti za primerno ravnanje z arhivskim gradivom. Pri tem sploh ne omenjamo gradiva, ki naj bi ga Av- strija po meddržavni pogodbi vračala Jugoslaviji, in katerega del pripada tu- di Celju oziroma prostoru, ki ga zgodo- vinski arhiv pokriva. Vse dosedanje variante temelječe bolj na razmišljanju o tem, kam pač arhiv spraviti, ne pa mu omogočiti normalno hrambo in strokovno delo- vanje, so se vendarle izkazale le kot neustrezna razmišljanja. Spomnimo se samo spodnjega gradu, Joštovega mli- na, novega Celja in ne nazadnje celo Topolšice. Sporazum, ki ga v teh dneh po strokovni obdelavi obravnavajo iz- vršni sveti in ki bo v jesenskem času predložen občinskim skupščinam, je ubral najracionalnejšo in predvsem dolgoročno pot razreševanja proble- ma. Gre za novo gradnjo, ki bi morala biti končana do leta 1991, s tem da se že letos nameni iz treh osnovnih virov in sicer iz proračuna občin, sredstev kulturnih skupnosti in seveda največji del iz sredstev organizacij združenega dela, znesek nekaj čez 37 milijonov, skupna investicija pa bo vredna skoraj 667 milijonov dinarjev. Končni znesek zagotovo ni majhen, realno pa je priča- kovati, da se bo do zaključka izgradnje vsaj po sedanjih trendih še povečal. Res pa je tudi to, kar bi moralo pri sklenitvi sporazuma predvsem pa o njegovi realizaciji odločilno vplivati da dediščine tudi v arhivih nimamo zara- di turistične parole, »da Slovenije ni- smo dobili od dedov v dar, ampak da so nam jo v hrambo zaupali vnuki.« BORIS ROSINA PRIREDITVE Zdravilišče Rogaška Slatina v dvorani Zdraviliškega doma bo danes ob pol deve- tih zvečer koncert Zdraviliškega orkestra, v torek, 20. avgusta se bo v zdraviliški dvorani predstavila fol- klorna skupina Bratstvo in enotnost iz Subotice ^jugo- slovanskimi pesmimi in plesi, prihodnji četrtek, 22. avgusta pa bo v dvorani zdraviUškega doma koncert Ljubljanskega okteta. Tudi prireditve v prihodnjem tednu se bodo pričele ob pol devetih zvečer. Cerkev pri Križu v Rogaški Slatini Jutri zvečer bo v cerkvi pri Križu v Rogaški Slatini vokalno orgelski koncert Huberta Berganta in Sama Vremška. Koncert se bo pričel ob pol devetih. Razstavni salon Rogaška Slatina v Razstavnem salonu jc odprta razstava likovne pro- dukcije slikarja in grafika specialista Karla Plemeni- taša. Razstavo si lahko ogledate do četrtka, 22. avgusta. Klub kuiturnih delavcev Ivan Cankar Celje v klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomši- čevem trgu bo jutri že enajsti petkov klubski večer. S svojimi deli se bo predstavil akademski slikar Konrad Topolovec iz Celja, ob otvoritvi pa boste lahko prisluh- nih tudi krajšemu glasbenemu programu. Razstavo slik si bo moč ogledati vsak petek od 16. ure dalje in ob sobotah od 10. do 12. ure vse do 6. septembra. Letno gledališče Griže v letnem gledališču v Grižah bo jutri zvečer ob 20. uri premiera Jurčič-Kersnikovih Rokovnjačev, ki jih bo uprizorila dramska družina Delavsko prosvetnega društva Svoboda Griže. Po predstavi bo zabavna prire- ditev Rokovnjaška noč. Likovni salon Celje v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava z naslovom Podobe novega nemškega slikarstva v risbi. S svojimi deli se predstavlja devet avtorjev, razstava pa bo odprta do 24. avgusta. Piešivec nad Titovim Velenjem v nedeljo, 18. avgusta se bo ob 14. uri pričelo na Graški gori Srečanje narodno zabavnih ansamblov in maUh vokalnih skupin. Zdravilišče Dobrna v avli hotela Dobrna si lahko ogledate razstavo likovnih del akademskega slikarja prof. Franca Kosca. Razstava bo odprta do 31. avgusta. Muzej revolucije Celje v spodnjih razstavnih prostorih muzeja revolucije je odprta razstava, ki so jo pripravih ob 50-letnici Zleta Svobod, ogledate pa si lahko tudi spominsko sobo Franca Leskoška-Luke. Razstava bo odprta do 30. sep- tembra. DO ZOŠ Celje TOZD OŠ XIV. divizije DOBRNA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA MA-FI, PRU za nedoločen čas s pričetkom 1, 9. 1985 Prijave pošljite v osmih dneh po objavi razpisa. Zavod Golovec organizira v soboto, 24. avgusta in nato vsal^ jih znal že zdavnaj na paiT Ko bi bil le lahko spal, vedel, sanjal. Po dvodnevnem sidre! smo končno vpluli v Indh ne doke, k Rdečim vratc Dva dni sem stal na mostt iskal sledi letal. Života sem, se zagrenil, se potap v stare rane in v negotov za naprej. Več si nisem v ko verjel, moje odločitve bile prav čuden veter, k naj zasadim vsa sidra, da mir in vsaj daljen okus sreči vrgel mreže name. Ghuru 18. STRAN - NOVI TEONIK 15. AVGUST 1 AERO pomen! za Loko življenje malega le y Loki grl Žusmu zrasel moderen obrat s šestdesetimi zaposlenim^_ Kraji, odmaldijeni od centrov, oziroma občinsliiti središč, so vselej imeli težave, najhuje pa je bilo za zaposlitev prebival- cev, saj vsakodnevna vožnja v oddaljeno tovarno oziroma na delovno mesto ni lah- ka. Med takšne kraje gotovo sodi Loka pri Žusmu v šentjurski občini, ki pa se lahko ponaša z modernim obratom Aera, TOZD Kemija, ki ne pomeni samo delovna mesta za šestdeset prebivalcev tega kraja in nje- gove okolice, temveč tudi njegovo življe- nje in vsakodnevni utrip. Prav o tem obratu smo se pred dnevi pogovarjali v celjskem Aeru z Milanom STOPARJEM, obratovodjem obrata v Loki pri Žusmu. Janezom MARINOM. tehnič- nim vodjem TOZD Kemija in Miletom BRAJKOVIČEM, pomočnikom direktorja TOZD Kemija za ekonomsko področje. Janez Marin: »Obrat v Loki gotovo za Šentjur veliko pomeni, saj smo visoko uvrščeni v vseh kazateljih gospodarstva v občini in naj povem še to, da so te številke tudi dokaj ugodne. Število zaposlenih je relativno majhno - glede na velike tovarne - in sicer šestdeset, vendar je pomembno to, da dosegajo v Loki dobre gospodarske rezultate, tako v prihodku kot v dohodku. Moram povedati tudi to, da smo opazili močan pritisk delavcev iz drugih delovnih organizacij za zaposlitev v Loki tako zaradi bližine delovnega mesta kot verjetno tudi zaradi dobrih osebnih dohodkov ti pa so seveda rezultat, kot sem že dejal, kvalitet- nega dela.« V Aerovem obratu v Loki proizvajajo ra- čunske trakove, kopirne računske trakove, vložke za nalivna peresa in brizganje plasti- ke. Pretežno žensko delo poteka v dveh izmenah, obrat pa je za Loko dragocena pridobitev, saj v tem kraju ni druge delov- ne organizacije, šestdeset delovnih mest pa praktično pokriva vso potrebo po zaposlo- vanju v tem kraju. Pa poglejmo kratko zgo- dovino obrata, kot sta nam jo povedala Ja- nez Marin in Milan Stropnik. Po dogovoru z občinsko skupščino Šen- tjur je celjski Aero leta 1975 ustanovil skro- men obrat z enajstimi zaposlenimi, kot pri- spevek oziroma pomoč Kozjanskemu. Vse večji pritisk zaradi zaposlovanja ljudi s tega območja pa je povzročil tudi večanje obra- ta. Morda so v tistih časih gospodarstveniki gledali na obrat z bojaznijo glede na gospo- darske učinke (oddaljenost od matične to- varne prinaša vrsto stroškov) in zato so se- danji gospodarski rezultati obrata in njego- va rentabilnost toliko bolj razveseljivi. Tako so se v Aeru odločili in odmerili znatna finančna sredstva za rekonstrukcijo obrata oziroma novogradnjo v Loki, s tem da so opustili proizvodnjo - potekala je v stari zgradbi osnovne šole - v Dobrini. Pri- pravljenost Aera - omogočiti ljudem v Loki in okolici zaposlitev in vložiti za to potreb- na sredstva - se je pozneje pokazala kot povsem upravičena. »Leta 1980 smo na lokaciji stare kopitar- ne zgradili nov, moderen obrat in preselili vanj petnajst delavcev s kompletno strojno opremo. Proizvodnjo smo razširili in v pe- tih letih povečali število zaposlenih s teda- njih petnajst na današruih šestedset,« Čeprav številke niso vedno najboljši po- kazatelj uspeha, moramo v ilustracijo nave- sti dva podatka: Celotni prihodek TOZD Kemija je bil v pol leta 8.844 milijonov dinarjev (vseh de- lavcev je 570), v Loki pa 335 milijonov, indeks pa znaša glede na lansko enako ob- dobje kar 174. Naj proizvodnjo izrazimo še v tonaži: na tržišče pošljejo vsak mesec od šestdeset do sedemdeset ton izdelkov - to- no na vsakega zaposlenega. Tudi na izvoznem področju postajajo znani, izvažajo pa izključno na konvertibil- no tržišče: Italijo, Avstrijo, Anglijo, Dansko in Združene arabske emirate. Indeks izvoza je 122 glede na lansko prvo poUetie. Kot za vsako majhno ali veliko delovno organizacijo oziroma obrat, je tudi za obrat v Loki pri Žusmu najbolj pomembno in vznemirljivo vprašanje, kako naprej, vizija gospodarske usmeritve v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju. O tem sta govorila Janez Marin in Mile Brajkovič; »V načrtu imamo razširitev obrata in pro- izvodnje. Pričakujemo tri nove stroje, zelo pomembne za našo proizvodnjo v Loki in sicer stroje za polnjenje černilnih vložkov, embaliranje računskih trakov in vzdolžni rezalni stroj. Vrednostno je to 20 do 30 mili- jonov dinarjev. Tudi v samo zgradbo bomo vložili znatna sredstva. Gre za nadkritje in ureditev mani- pulativnega prostora za gotove izdelke in surovino. Novih delovnih mest še ne bomo odpirali - tudi zaradi drugih delovnih orga- nizacij ne, saj bi jim tako prevzemali kader - sledili pa bomo avtomatizaciji proizvod- nje in večah produktivnost, skratka, čim- več bomo vlagali v obstoječe kadre v priča- kovanju še boljših delovnih rezultatov. Za kraj sam pa je pomembna tudi pripravlje- nost celotne delovne organizacije, takoj pri- skočiti na pomoč krajevni skupnosti, oziro- ma tvorno sodelovati v življenju tega kraja.« Največ o tem nam je seveda lahko pove- dal obratovodja v Loki, Milan Stopar, ki »diha« s krajem in ljudmi. Bil je trinaj obratovodja v Celju, zdaj pa se je celo selil v Loko, kar vsekakor mora pom« da so mu tamkajšnji ljudje močno prir; srcu. »Vesel sem, da sem se povsem presta Loko. Moram reči, brez pretiravanja, dj ka živi z Aerom. Ne gre samo za pomo asfaltiranju, gasilskemu društvu, pri ( nizaciji in izvedbi vseh akcij in prazne v krajevni skupnosti in tudi občini, g] dobro povezavo delovne organizacije s krajem, ki ima v obratu veliko zagot( nadaljnega razvoja. Ljudje v Loki so čudoviti in lepo je d z njimi. Ni mi žal, da sem odšel iz Celja, se dogovorimo, to izpeljemo. Nikdar ni blem delati dalj kot običajno, delo ob stih dnevih sprejmemo vsi kot nekaj sem razumljivega, če to narekuje poti Ni nikakršnega godrnjanja, pač nared ker vsi od prvega do zadnjega razum potrebe proizvodnje. Tu je struktura 1 nekoliko drugačna kot v Celju, treba { znati prisluhniti vsem njihovim hoter in potrebam. Zelo pomembna pa je izredno živa vez med obratom in teme organizacijo Kemija, tako da de splol počutimo odmaknjeni, kaj šele zaposta ni. Za tekoče odvijanje proizvodnje pa; velikega pomena. Odtod tudi dobri rezi ti našega obrata v Loki,« se je nasme Milan Stopar, Mile Brajkovič pa je t »vskočil«: »Tako dobro delo obrata, kot ga belež v Loki je v veliki meri odvisno od obrati dje, ki prvi skrbi in odgovarja za ekon sko uspešnost.« Če za zaključek zapišemo, da imajo lavci obrata v Loki urejeno prehrano,] voz na delovno mesto in vse možnosti t rabe počitniških kapacitet Aera, naj tc izveni šablonsko, za ljudi na tem obrne Kozjanskega te - sicer tako normalne st za zaposlene v industrijskih središčih - liko pomenijo. Velikega pomena je tudi bro sodelovanje z občinsko strukturo Š tjurja tako da so zadovoljni oboji. Če A pomeni za Loko življenje, pomeni tudi; ka za Aero še nadaljnje uveljavlanje te p nane celjske delovne organizacije na i venskem, jugoslovanskem in svetovn trgu. Montažna dela povsod PO Jugoslaviji Ingradov tozd Gradbena operativa v Šentjurju že deset let uspešno dela Deseto leto uspešnega dela beleži letos Ingradova temeljna organizacija Grad- bena operativa v Šentjurju. Kljub teža- vam v gradbeništvu se lahko pohvalijo, da jim dela ne primanjkuje. Poleg grad- benega dela se je ta temeljna organizaci- ja posebej usmerila v montažo armirano betonskih konstrukcij, ki jo opravljajo za celotno delovno organizacijo Ingrad. To pa pomeni delo po celi Jugoslaviji in premeščanje delavcev na tista deloviš- ča, kjer jih potrebujejo. Zato se srečuje- jo z odhajanjem delavcev v druge delov- ne organizacije, kjer jim lahko ponudijo tudi višji osebni dohodek. Zgradili 500 stanovanj v Šentjurju Po desetih letih dela imajo kaj pokazati, saj so zgradili polovico Šentjurja. Med nji- hovimi najpomembnejšimi deli naj ome- nimo občinsko zgradbo, osnovno šolo, prizidek h kmetijski šoli, h klavnici Kme- tijskega kombinata. Zdravstveni dom. . . . Rezultat njihovega dela pa je tudi okrog 500 stanovanj v Šentjurju. Seveda pa s svojo dejavnostjo niso omejeni le na šen- tjursko občino. Trenutno tu ne gradijo večjega objekta, imajo pa zato več dela v Titovem Velenju, Žalcu, Šempetru, Zabo- ku in Ljubljani. Lotijo se tudi manjših del, saj ob današnji ostri konkurenci na področju gradbeništva in pomanjkanju denarja ni mogoče dela posebej izbirati. V okviru Ingrada sodelujejo celo pri delih v tujini. Med dosežki v zadnjem času pa posebej omenjajo izgradnjo hale za tozd Tekstilne tovarne Prebold v Biogradu. ki so jo končali v roku in dograditev osnov- ne šole v Zaboku. _ Investitorji Jim zaupajo Poleg stalnega sodelovanja z Alposor Kmetijskim kombinatom in stanovanjsh skupnostjo v Šentjurju jim je Petrol z upal vzd.rževanje črpalk na celjskem 6 močju. Železarna Štore pa se je odloči za sodelovanje z njimi na podlagi kvalite no opravljenega dela v preteklih letih. T ko bodo s 1. septembrom začeli z večjir vzdrževalnimi deli v valjarni I. Ob polletju je 120 delavcev ustvarilo i odstotkov od načrtovanega dohodka, s zaradi ostre zime dela niso mogla normž no potekati, v maju in juniju pa tudi ni imeli toliko dela, kot bi ga 120-člans kolektiv lahko opravil. Menijo pa, da 1 bolje v naslednjih mesecih, ki predst vljajo glavno gradbeno obdobje. Njihd dejavnost pa še vedno v največji mi usmerjena na področje montaže po cel« ni Jugoslaviji, njihovi dosedanji pomei bnejši montažni objekti pa so: hala Kort sa v Slovenskih Konjicah, razstavni pr stori za halo Golovec, Muflon I in II Cinkarni, Emo tozd tovarna kotlov v Šel tjurju---- Skrb za delavca Kljub temu, da se ne more pohvaliti posebno visokimi osebnimi dohodki, J skušajo čim bolj olajšati delovne pogo svojim delavcem. Povsod na gradbišč jim organizirajo malico, kjer pa so ta ze oddaljena, jim zagotovijo denarno nad« mestilo. Pri njih tudi ni stanovanjski problemov, saj imajo v okviru delovn organizacije svoje naselje za samske d< lavce, s krediti pa jim lahko pomagajo P samostojni gradnji. Za preživljanje dop' sta pa lahko delavci izbirajo med prikoH cami ob morju in kočo na Rogli. \^ AVGUST 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 19 Z lastnim znanjem do novih programov faltun na Planini že nekaj let razvija hidravlični program pred osemnajstimi leti je na Planini načela z delom majhna obrtna delav- nica in takrat verjetno nihče ni slutil, da bo prerasla v pomembnejšo delov- no organizacijo v občini Šentjur. Da- nes ima zaposlenih več kot 100 delav- (•ev, s svojimi razvojnimi načrti pa dokazuje, da bo tudi v prihodnjih le- tih igrala pomembno vlogo pri na- predku celotne občine. Vrsto let so izdelovali različno kme- tijsko mehanizacijo, ki pa zahteva veli- ke količine dragega matriala, katerega cena stalno raste. S cenami svojih izdel- kov so jim lahko le počasi sledili. Padla pa je tudi kupna moč kmetov, saj ugod- nih kreditov ni več. Prodaja kmetijske inehanizacije se je torej nekoliko usta- vila, zato so bili prisiljeni razmišljati o novih proizvodnih programih. Postopna preusmeritev na hidravlični program že pred leti so začeli razvijati hidra- vlični program, ki trenutno predstavlja < četrtino njihove celotne proizvodnje, ta \ delež pa naj bi bil vsako leto večji. Prednost teh izdelkov je, da je strošek ' za surovine v končni ceni majhen, po- leg tega pa predstavljajo nekateri izdel- ki pomembno pridobitev na našem tr- gu, mislijo pa tudi na prodor na tuja tržišča. Z lastnim znanjem so v kratkem času razvili ročno krmilne ventile, ki so se- stavljivi od enega do šestih segmentov in več ter hidravlične črpalke s spre- menljivim pritiskom in pretokom. Ven- tili predstavljajo na našem tržišču na- domestilo uvoza, prav tako tudi črpal- ka, ki jih šele razvija in pripravljajo prototipe. Hkrati predstavljajo inovaci- jo v jugoslovanskem merilu. Po izraču- nih potrebujemo v Jugoslaviji letno okrog 600 takšnih črpalk, ki jih uvaža- mo, njihova cena pa znaša približno 6000 mark. Torej ni potrebno posebej poudariti pomen Tajfunovega novega programa. Svoje izdelke so že doslej izvažali, načrtujejo pa, da bodo letos izvoz že povečali. Z zahodnonemškimi kupci že potekajo dogovori o nakupu snežnih frez za manjše traktorje, njihov gozdar- ski vitel pa je že prodrl na tuja tržišča. Vsi ti izdelki so večinoma plod la- stnega znanja, saj povečajo kadrom po- sebno skrb. Tako vsako leto štipendira- jo bodoče inženirje, ekonomiste, pa tu- di učence v usmerjenem izobraževanju. Letos so prvič namenili nekaj več de- . narja za inovativno dejavnost, saj se je že lani pojavilo okrog 20 koristnih predlogov, ki so jih nagradili, nekatere pa tudi uporabili v proizvodnji. Novi izdelki obetajo zaslužek Seveda pa hidravlični program še ne daje takšnih rezultatov, kot bi želeli, saj so nekateri še v fazi razvoja in izdelave prototipov. Tako so načrtovali, da bodo v tem polletju tretjino prihodka ustva- rili prav s temi izdelki, vendar pa je Železarna Štore omejila proizvodnjo traktorjev in tako je Tajfunu izpadel del proizvodnje. Zaenkrat imajo sklenjene pogodbe o nakupu hidravličnih izdel- kov le z večjimi odjemalci, želijo pa, da bi na primer ventile prodajali tudi po- sameznim kupcem. Kmetijskega pro- grama seveda še ne bodo opustili, am- pak ga morajo določen del obdržati že zaradi strukture zaposlenih, med kate- rimi je precej polkvalificiranih delav- cev, ki zaenkrat še niso kos novim, zah- tevnim programom. Ob tem pa se bodo še naprej srečevali s težavami visokih cen surovin in s tem, da kmetijski pro- gram ne daje akumulacije. Že zato je pomembno, da so začeli s prestrukturi- ranjem, ki temelji na lastnem znanju in, obeta v prihodnjih letih precejšen za- služk. To pa je pomembno tudi za manj razvito šentjursko občino, pa tudi za krajevno skupnost Planina, s katero že vrsto let dobro sodelujejo. '^enah ^^^^^"^ ^ Šentjurju nekaj manj kot 200 delavk opravlja svoje delo v dveh Oobro delo v Topru Šentjurska tozda Elegant In Moda dobro poslujeta Nekaj nad 400 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v Toprovih tozdih Elegant in Moda v Šentjurju, je zadovoljnih z delom in poslovnimi rezultati v letošnjem pr-. vem polletju. V obeh tozdih so načrtovano proizvodnjo izpolnili, kljub temu, da so v primerjavi s prejšnjimi leti zelo povečali njen obseg. Trudijo pa se, da bi zagotovili večja vlaganja v tehnološko posodobitev proizvodnih zmogljivosti, saj bodo le tako lahko dosegli večjo produktivnost in ma- njše stroške na enoto izdelanega blaga. V tozdu Elegant nekaj manj kot polovico celotnega prihodka ustvarijo z izvozom v letošnjem prvem polletju so v Elegantu svoje proizvodne obveznosti izpolnih 98 odstotno. Podatek je razveseljiv predvsem zaradi tega, ker so v prvih šestih mesecih delali le za izvoz in zalogo za zimsko sezo- no. Sicer pa je kar 65 odstotkov celotne proizvodnje vezane na zimsko sezono, torej bo potrebno te izdelke narediti v zadnjih petih mesecih leta. V celotnem prihodku so konfekcionarji zabeležili kar 46,9 odstotni delež izvoza. De- lovna organizacija izvaža na konvertibilno in kUrinško tržišče, sodelovanje z zahodno- nemško firmo ELHO. ki skrbi predvsem za pokritost konvertibilnega izvoza pa se na- daljuje tudi v letošnjem letu. Delovna organizacija Toper v zadnjem času namenja največ skrbi razvijanju proiz- vodnje za »zimske« programe. Tako bodo tudi letos sodelovali pri opremljanju smu- čarskih reprezentanc Jugoslavije, Avstrije, Čehoslovaške in Romunije. Posebno mesto pa so na svetovnem tržišču dobili Toprovi skakalni kombinezoni. Letos so zanje že dobili prva naročila Norvežanov, Čehov in Italijanov. V Toprovih skakalnih kombine- zonih pa bodo v naslednji sezoni skakali tudi naši tekmovalci. V začetku letošnjega leta so sestavili tudi petnajstčlansko delovno brigado za proizvodnjo hlač in lažjih konfekcijskih artiklov. V tej skupini so delavke dosegle zelo dobre rezultate, zato bodo ob koncu meseca uvedli še drugo delovno izmeno za to skupino. Za naslednjo sezono pripravljajo v To- pru novo kolekcijo v trikotažnem progra- mu. Tako bodo poslej oblačila za tenis, kolesarjenje in prostočasne aktivnosti ne- kakšna protiutež zimski kolekciji. V septembru nov odpiralni čas industrijske trgovine Industrijska prodajalna ob proizvodni hali šentjurskega Eleganta sije že pridobila veliko kupcev. V njej je po nižjih cenah moč kupiti oblačila za smučanje, planinar- jenje, tenis, kolesarjenje in prostočasne ak- tivnosti. Že v teh dneh so v industrijski prodajalni naprodaj tudi oblačila za smučanje in zimo. Nov odpiralni čas, ki ga bodo v industrijski prodajalni uvedli s 1. septembrom, pa bo omogočal kupcem nakup med 9. in 18. uro. V tozdu Moda potrebujejo nove proizvodne prostore v tozdu Moda in obratu Dobrina izdeluje- jo predvsem moške športne srajce, vse več pozornosti pa namenjajo tudi izdelavi ela- stičnih materialov za smučarske hlače. Z izvozom elastičnih smučarskih hlač. opre- rriljene so s podpisom Bojana Križaja. v Francijo so pričeli pred dvemi leti. povpra- ševanje po njih pa je zelo veUko. Predvsem v obratu Dobrina vse bolj raz- vijajo pletilsko dejavnost. V tozdu pa se zavedajo tudi tega. da je potrebno v konfek- cijski dejavnosti spremljati gibanja in spre- membe svetovne mode, saj so le tako njiho- vi izdelki zanimivi kupcem. V tozdu Moda si prizadevajo, da bi v pri- hodnjem letu pričeli z gradnjo nove proiz- vodne hale. Na približno 1500 kvadratnih metrih novih proizvodnih prostorov bi tako lahko svoje delo opravljali še bolj kakovo- stno in seveda tudi v večjern obsegu. Delavci Eleganta in Mode se pri- družujejo k čestitl