Št. Pefcr pri Maribor., V zadnji seji občinskega odbora, ki se je vršiia pretečeno nedcljo, se jc občinski odbor spomnil tudi 10 letnice vladanja našega kralja. — Duhovne vaje za dekleta so se vršile pred praznikom Marijinega Vnebovzetja. Udeležba je bila vse dni zadovoljiva. Duhovnc vaje je vodil č. g. prof. Kovačič iz Cclja. — Grozdje že pričenja zoreti. Da nam ga škorci in vrabci preveč ce uničijo, zato se v naših vinskih goricah že oglašajo klopotci, ki s svojim petjem cdganjajo nadležne vrabce. Za take pa, ki kradejo, preskrbe vinogradni čuvaji, p. d. otarji, da se malo kateremu zljubi okuševati tuje grozdje. — Zunanjost cerkve M. B. na Gorci se popravlja. Popravljene pa bodo tudi orglje, katere eo bile pa že res nujno potrebne popravila. S tem bo zadovoljen tudi naš organist. — Za fantovski tabor, ki se vrši v nedeljo, dne 30. avgusta, vlada po župniji veliko zanimanje. Da bi le bilo vreme ugodno, tedaj pa obeta tabor biii res nekaj veličaslnega. Ojstrica nad Dravogradora. Zadnjo nedeljo, dne 9. avgusta t, 1. smo obhajali tako zvano Ožbolfovo nedeljo. Po slovesnem »pranganju« in pridigi ter peti sv. maši »pri Sv. Ožboltu« smo se zbrali pod milim nebom pred Morijevo hišo pod starodavno lipo, kjer nam jc g. Zdolšek, kmetijski referent od sreskega načelstva iz Prevalj v poldrugournem prav poljudnera govoru povedal veliko zanimivc{|a o živinorcji in sadjarstvu, Dobro blago pri živini še vedno gre, dobro živino pa vzredimo s pokladanjem dobre krme, ki jo do_i_to, če si zboljšamo travaike z domačim gr.ojem ali pa tudi z umetnim. Zbirajte gnojnico v pravilno narejenih gnojničnih janiahl Sadjarstvo dvigajmo z nasaditvijo dreves, ki uspevajo v tukajšnjem podnebju. Za našo okolico toli potrebno drevesnico bo napravil pod vodstvom g. referenta naš gospodar Juvan, — Nazadnje smo sklenili zahtevo, da se naj cena živi živini dvigne. V našera kraju itak nima kmet dobiti odkod drugod denarja ko iz lesa in živine, in ravno ti dve reči nimata zdaj nobene cene, tako da res s strahom glcdamo v bodočnost, kaj bo, če se to ne zboljša. Sv. Lcvrcnc _a P.horju. (Trojni jubilaj pče-. ta Ivana Fischingerja.) Dvajsetorica ožjih so-. rodnikov dn prijateljev je pohitela v prijazno Petrejevo hišo, da praslave 77 letnico očeto Petreja, ki gospodari na svojem posestvu že 53 let in baš tako dolgo tudi izvršuje, oziroma nadzoruje čevljarsko obrt. »Iz malega raste veliko.« Če kje, se je ta prisiovica obistinila pri njem. Iz skromnih početkoV se ja razvil v priljubljenega, povsod spoštovanega občin-. skega moža, ki si je pridobil zlasti kot poročevalec za ceste nevenljivih zaslug. Da. je stal narodnemu pokretu vedno neustrašen. na če-. lu, je povsod znano. Pcma.gal jo pri tistanovitvi Kmečkega bralnega društva dn dcmače posojdlnice, kjer je mnogo deloval pri postavitvd krasnega dmštvenega doma. Njegova hiša je vzgledna tako v narodnem, kakor v krš.anskem smislu. Od petero otrok žive še trije, dzmed katerih zavzema sin Josip, doktor prava, kot senatni pr&dsednik višjega deželnoga sodišča v Ljubljani odlično družabno mesto. Baš ta sin je bil pri narodnem delu očetu krepka pomoč, ker je v narodnem zavednem trgu že kot gimnazijec ustanovil in vodil dolga leta tamburaški zbor, ki ja zvesto podpiral bralno društvo in pridobil mnogo pristašev takratšele vzbujajoči so narodni ideji. To narodno delo se sedaj nadaljuje po. na-: čakih in nečakinjah iz rodbine Ladinsk. Du ševno in telesno še nonavadno čilemu očetu Petreju kličeino ob njegovem trojncm jubileju tudi mi: Še mnogo, mnogo let! Ruše, Tukaj sia se poročila dnc 12. t. m. gospod Franjo Ferluga, šolski upravitelj pri Mariji Snežni v Slov. gor., in gdč. Vera Bečclova, uciieljica istotam. Porcčne obrede je opravil i_ daroval sv. mašo za novcporoč.nca domači goopod župnik Ferdinand Pšunder. Mlademu paru, ki izhaja iz uglednih rodbin, naše najifkrenejšc česliike! Rlarenberg. Tomboia in Ijudska veselica Krajevnega odbora društva rdečega Križa dna 2. avgusta je kar najlepše uspela. Iz vseh krajcv Dravske -doline, pa tudi iz Maribora so priliiteli gostje, iz dornačega okoliša pa je bila zastopana skoro vsaka hiša, taka, da se je nabralo na vessličnem prostoi'U nad 1200 ljudi. Velika udeležba od vseh strani ter o-d vseh slojev dokazuje, da je misel društva Rdečega Križa in njegovo človekoljubno delo prodrlo v sleherno hišo v okraju. — K toliko lepemu in gmotnemu uspehu jo pripomogel v veliki meri zlasti pevski zbor duštva »Maribor«, ki je pod osebnim vodstvom zborovodje g. Gašpariča in sodelovanjem opernega solista g. Neraliča zapel več našdh lepih narodnih pesrni, ki so napravile mogočen vtis. — Tom-: bola se je izvršila v največjem redu in v splošno zadovoljstvo. Glavne dobitke so dobili: fečerka sedlarja in posestnika Trauti Haberman, šivalni stroj, pos. Jurij Matjaž moško kclo, gostilničar Anton Bohra plug kultivator, Ferdo Urnaut dz Mute pohištvo, hčerka Pekarji in posestnika Lotd Vrenčur seženj drv dn dav^ čnd upokojenec Anton Brilej svinjo. Z vsen Btranskim uspebom je druStvo vsekakor lahko zadovoljno. Razbor prl Slovenjgradcu. Tudl pri oai imamo tatvina in vlom«. Dna 11. t. m. ja bilo vlomljeno pri belem dnevu na UrJkl gori it. 22 t cerkveno klet. Trij« do Stirja lopovj so se splazili po strelovodu na podstrešje ter od tam Iztrgali več vrat, da so prišli do žlahtne kapljice ter do masti, pojedli in odnesli kake 4 kg masti in 20 litrov vina. V— Cerkev se je lepo pokrila, za kar je skrbel naš eerkveni ključar Knez Franc in pokazal veliko poErtvovalnost. Bog povrni vsem, kl so pomagalil _t. IIJ t Slov. c«r- Dne 12. avgusta tega leta emo k zadnjemu počitku spremili našega daleč na okoli znanega posestnika in tesarja Matija Rošker-ja. Pokojnd je bdl vsled njegove delavnosti povsod priljubljen, kar je značil mnogoštevilni pogreb. Č. g. kaplan je ob odprtem grobu v ganljivib besedah omenil, da je pokojnd opravljal svoj težki poklic zvesto dn z velikim veseljem ter se tem koristil sebi kakor tudd svojim bližnjim dn si s tera pridobil Ijubezen. Nd pa pozabdl poleg tega skrbeti ra svojo dušo, ker se je udeleževal v apostol6tvu mož mesečnega obhajila. Opominjal nas je na medsebojno ljubezen. Domači pevski zbor mu je pri hiši žalosti kakor tudi prd odprtem grobu zapel ganljive žalostinke v slovo. Pokojnemu Matiju bodi zemljica lahka! Ženi, otrokora dn sorodnikom pa naše sožalje. Sv. Barbaia v SIov. {jor. Občinski odbor občine Korena je v svoji seji dne 9. t. m. sog.lasno dmenoval za častnega občana č. g. župnika Josdpa Potočnik za njegova zasluge za občino in župnijo. Ob prildki dvajsetletnice mašništva. Sv. Bsibara v Slov. gor. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredl na Jernejevo nedeljo dne 30. avgusta t. 1. srečolov z bogatiml dobdtki v gostilni tovariSa Kirbiš. Ker je to mlado društvo potrebno raznega orodja za slučaj nesreče, se prosi cenjeno občinstvo dn totva.riška društva, da nas posetite. Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo 9. avgusta _mo ob veliki udeležbi izročdli hladni zemlji truplo velike trpinke Mardja Irgolič, ki je z Jobovo potrpežljivostjo prenašala svojo hudo bolezen — vodeniko. Bila je skoro dve leti težko bolna dn le smrt jo je rešila trpljenja ln ji odprla vrata k svojemu Bogu, po katerem el je ves čas tako silno želela. Naj počiva v Bogu njena plemenita, težko preizkušena duša! St. Ana t SIot. gor, Žalostno so peli zvonovi dne 22. julija, ko stno spremljali k večnemu počitku rajno mater Terezijo Jug. Kdo bl nje ne poznal, te dobre blag« žen« Bučove Trez«, Bila je dobro znana po vsej Anovski in še po sosednih župnijah kot dobra krščanska žena. Kako priljubljena je bila, je vsem pričal njen veličasten pogreb, katerega so se udeležili ljudja iz cele Anovske župnije, in obilni venci, kateri 80 ji bill poklonjeni. Skoraj nobeno oko ni bilo brez solz, ko j« govoril pri njenem odprtem grobu t ganljivih besedah dotnači 2. g. župnik in poudarili Kj« bi naiel tako srčno ženo. Živsla f« kakor usmiljena testra. Bila ja v pomoč zlasti ženam-materam in otrokom. Nobena hiSa ji nl bila preskromna, nobena noč pretemna, nobena pot na predolga in n« pretezavna, da bi ona ne bl $la in _• bl pomagala bolnikom, ako so jo klicali. St. Janž na Dravskem poljn. KatoH-ko libbraževalno društvo prdredl v nedeljo dn« 23. t. m. v svrho Finžgarjeve proelave znano kmečko dramo »Divjl lovec.t K«r ao vsa Flnžgarjeve Igre, ki so jih prl naa Igrall, dotoro 1»padle, je upatd, da bo prl tej dgrl uspeh 8e ivečjl, ker se dgralcl vneto pripravljajo in je eanimanje med Uudstvom zelo veliko. Posebno so vabljend naši sosesje, kl se slcer redko pokažejo v našem domul Začetek ob 3. uri. OsIušotcL V četrtek, dne 6. avgusta je zatisnil svoja trudna oči daleč na okrog pozaani Tomaž Korpar, posestnik in kovaški mojster v Osluševcih. Ako bi bila božja volja, dosegel bi čez par mescev lepo starost 83 let. Pokojnik je bil znana osebnost v celem okraju, marljivo se je udejstvoval v javnem življenju, tako pri občini, kjer je bil dolgo vrsto let odbornik in svetovalec, pri šoli kot šolski ogleda, nadalje je bil član načelstva Skupne obrtne zadrugc pri Veliki Nedelji, skoraj štiri desetletja pa član načelstva Ljudske posojilnice v Ormožu; zadnjih 20 let pa kot načelnik istega zavoda. Kot kovaški mojster je izučil nešteto obrtnega naraščaja, tako iz domačih krajev kot iz sosedne Hrvatske, Svojčas je sodeloval pri bivši SLS, bil dober znanec dr. Korošca, prof. Vesenjaka, Žebota in drugih. Običajno je predsedoval vsakemu zborovanju SLS v svojem okolišu ter nastopal tudi kot govornik, za kar je imel kot priprost človek izredcn dar. V vsem svojem življenju je bil odločen krščanski mož, naročnik Slovenskega Gospodarja in raznih nabožnih listov, v katerem duhu je tudi svojo številno družino vzgojil. Njegov pogreb je b. prav lep, udeležilo se ga je med drugim celotno načelstvo Ljudske posojilnice v Ormožu in številno ljudstvo. Na njegovem domu se je pokojnika spominjal z izbranimi besedarai doraačin g. Joško Lah, kateri mu je govoril kot sorodnik, sovaščan ter zastopnik občine in Okrajne posojilnice. Ob grobu se je od svojega prijatelja poslovil domači župnik i. g. Zadravec, kateri je opisal pokojnikovo življensko pot, nečak č. g. župnik Erhafič je enako našteval vrlina pokojnika. Blagemu možu bodi domača zemljica lahka. Velika Nedclja. Na zelo tragičen način je končal svoje življenje vsem starejšim spodnještajerskim kmetom in gospodarj.m drobro poznani Vičanski Škerlecc. V torek zjutraj, 11, t. m., so ga našli domačl v njegovi spalnici obešenega. — Tukaj pri nas je letos precej dobra sadna letina. Žalibog, da sadja nima primerne cene, kakor n. pr. lansko lto. Velikokrat so si ljudje sami krivi slabih cen, ker takorekoč naravnost silijo razne prekupčevalce in mešetarje t svojim sadjem. Res je splošna denarna kriza, tako da mora sedaj človek resno misliti, kja bo vzel denar za davke, kajše za druge potrebe, pa vendar se morda izplača i sadjem malo počakati za en dinar all Se mogoče več pri kilogramu. Hodijo pa danei okoli za sadjem takl mešetarji, kalerim je poznanja sadja španska vas, kateri gledajo samo na to, kako bl zamogli na tuji račun tnastno zaslužiti. Ko pogodijo sadje, obljubijo še sicer prav lepo ceno, ko pa js blago na kolodvor postavljeno, s« izgovarjajo, da j* cena padla in plaCajo dosti man|. — Kmetje, na nasedajta takitn ljudem ter sploh na sklepajta nobenih kupčij brez ara ln pismena pogodba. Buče. Umrla )• pri nat in bila »lovesno pokopana r nedeljo, 16. avgusta daleč na okrog znana Kladovšekova mama, mati t. g. župnika i_ Kamnica pri Mariboru, Franca Božiček. Dosegla ja ataro«t 73 lat ln ja obhajala lata 1923. zlato poroko. Veliko lat ja vrlo ln nad vsa marljiro gospodinjila na prijaznem la po Jostoljubnoitl znanam Kladovlckovam domu na JagroroL Koi gospodlnja )a bila skrbna, delarna, daražliira za reraia, pa (• tudl kot mati TzfiojUa tina duhovnika In dra hCarkl, ugl«dr_ gospodlnfi Drugl lio Joiko, Id >• bfl določan u gospodarja n* domu, )• izjjinll t ruakaa ujatnUt-u. Na Kladoviekovini go«podl_fl hSarka P«po*i blagopokojna m |a kmahi po to}_ pras«l_a ¦ irojim dobrim In -gladnim moltm bliia farna earkra, da (i j« potlakala ¦ pogostejSimi obUld aarkra, ¦ darorl za carkvtn« potraba ln »ploh i dobrimi dali pot r raino, ircfino večno«t. -la_j. Kladoviakovi mamici ostani med vscmi, ki so jo poznali, časten ter hvaležcn spomin, vsem žalujočim preostalim naše iskreno sožaljel V Sv. Rupertu nad LaSkkn je pri mlatičih nava* da, ki jo imenujejo »klepati metlo«. Mlatiči ena hiše pošljejo sosedovim mlatičem na škedenj mctla, ki je sestavljena iz toliko cvetnih šopkov, kolikor ja tam mlatičev; v šopek je uvezana smodka a_ zavitek cigaret; obenem s tako »metlo« se pošlja kolač belega kruba ali potice, in štefan pijač*, Taka »metla« se seveda z veseljem sprejmc, a po* šiljatelji pričakuiejo, da ji_ tudi sosedovi enak« vrnejol Doslej bi ne bilo na tej mlatiški navadi, ki obremenjuje le gospodarja, nič hudega; a hudo M začne, ko mlatiči ali iz porednosti in nagajivosti^ dandanes tudi iz surovosti pošljejo metlo iz ko* priv, ki jo najbolj nagel mlatič nenadoma vri» sosedovim na pod ter jo takoj odkuri, kar ga pet« nesejo. Kajti čo ga >obdarovanic mlatiči ujamajc^ je prinesitelj metl« siromak: s slamnatimi povezlj mu zvežejo roke, T katere mu položijo koprivast« metlo, na hrbtu tako trdno, da si ne tnore po* magati, ampak mora sramotno odkuritl s evoj« metlo. — Minuli tcden je tukaj med dvema hišam« radi koprivaste metle prišlo vsled lahkomišljenoatl na eni etrani,, vsled surovosti na drugi strani, d*. krvavega poboja; iedaj zdravnik v Štorah iivi raztrgane prevroča glave, orožnikl preiskujajo il zapisujejo, todnik t Celjti pa bo • prec«j trfj metlo v špehkamrl poučll mlada nagajivce, 'd"*metla določena in namenjena za pometanj« na pa za človeška butical Planina prl Sevnicl. V nx>6f na 80_ol^. 8. avgusta je prl g. Jasdjm Plementaš_, trgov; na Planini, še dosedaj iz neznanega yzrok začelo goretl na podstrešju. Dom-Cinl so r' koj pribitell na pomofi te.r prdčei. gasiti. P vsem moram na tem mesUi pohvaldtl pl skb ga&llno dru.tvo, kl je bdlo 8 svojimi žrtvovalniml eianl to • .vojo brizgalno t na mestu; dzkazall ao se lelo di-dplinl in b tem pokazall, da se zavedajo evoja vaiaš naloge. Dasiravno so ogenj kmalu rpogasill, M škoda precejšnja, ker sa Je prt razdlranjn strešnlh tal in prl pollvanjo ¦ vodo pok' rllo mnogo blaga. » Koncem tega mesec* dovrSeno papr_YlJ__Ja hotela »Plntart O; ljen bo ¦ mnogimi modernlnj. napravarad, timer m bo oanogodlo lotovi-.arjem, tudl druglra tujcem, nudltl pole« lepega kraj^ sameg* ki nad v*» sdrarega ira__, 8* udobnoed.