Ptuj, torek, r- 20. januarja 2009
g letnik LXII • št. 5 odgovorni urednik:
cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: r-. 12.000 izvodov ^ ISSN 7704-01993
fitRADIOPTUJ
\^89,8«98,E*I04;3 www.radio-ptuj.si
Senad Tiganj, Labod Drava •
»Obstanek v ligi ni
vprašljiv«
O Stran 11
Rokomet •
Do točke so jih ločile štiri sekunde...
O Stran 12
Aleksander Čuš, AK Ptuj •
Svoboda telesa,
misli in duha
O Stran 15
Po Sloveniji SVRL • Volitve leta 2010, pokrajine pa 2011?!
O Stran 2
Aktualno Hajdina • Občina izdala negativno mnenje
O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Vračila stavb Herberstei-nom ni!
Z> Stran 24
V
Štajerski
Ptuj • Sprejem za častnega občana
Janez Zemljane dopolnil 80 let
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je 16. januarja ptujski župan dr. Štefan Čelan pripravil sprejem za častnega občana Janeza Zemljariča, gospodarstvenika in politika, ki je 30. decembra lani dopolnil 80 let.
Čestitke so mu ob tej priložnosti izrekli tudi predstavniki domače občine Markovci, rodil se je v Bukovcih, kjer so prav tako ponosni na svojega rojaka, tudi v svoji kroniki so ga uvrstili zelo visoko. S svojo življenjsko in delovno potjo je Janez Zemljarič, ki so ga za častnega občana imenovali leta 1987, ko občina Ptuj še ni bila razdeljena na šestnajst občin, pokazal, da za sposobne ni meja. V vseh letih, ko je zasedal visoke položaje v politiki, ko je stal za velikimi projekti, ki so še danes v ponos države, Cankarjev dom, Klinični center, hala Tivoli, ter za številnimi velikimi in odmevnimi športnimi dogodki, ki so Slovenijo risali na zemljevid sveta, ni nikoli pozabil na domače okolje. Vedno je pomagal, ko je lahko. Ker še vedno vleče pomembne niti iz ozadja, tako na gospodarskem kot drugih področjih, bo še naprej pomagal tudi Ptuju in okolici, le povedo naj, če še kaj potrebujejo, jih je pozval.
MG
Ormož • Jeruzalem Ormož VVS
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • V Pleskarju bijejo plat zvona
Ovadbe dežujejo še naprej
O več ovadbah proti posameznikom, ki so povezani s podjetjem Jeruzalem Ormož VVS, smo že poročali. Na naslov Oddelka za gospodarsko kriminaliteto Policijske uprave Maribor in Komisije za preprečevanje korupcije je te dni prišla še ovadba zoper podjetje IGD Holermuos Ormož in njegovega lastnika Davorina Lesjaka zaradi domnevnega koruptivnega delovanja.
Razrešeni direktor kazensko ovaden
V ptujskem podjetju Pleskar, podjetju za zaščito in izolacijo površin, enem izmed treh tovrstnih podjetij v Sloveniji s skoraj 50-letno tradicijo, bijejo plat zvona. Razmere so zelo zaskrbljujoče, srečujejo se s težko finančno situacijo, podobno kot vsa druga podobna podjetja Slovenija.
Ovadba, ki nosi datum 9. 1. 2009, se sklicuje na govorice, saj v njej med drugim piše: »V Ormožu se precej govori o sumu koruptivne-ga dejanja, v katerega naj bi bila baje vpletena tudi g. Lesjak in njegovo podjetje IGD Holermuos. Zdaj že bivša ministrica iz Ormoža naj bi
z zasebnim podjetjem IGD Holermuos, katerega lastnik je Davorin Lesjak, poskušala vplivati na razpis za izbiro ormoških prostorov in stavbe, v katero bi se preselil varstveno delovni center s Ptujske ceste.« Anonimni pisec ima v mislih seveda nekdanjo ministrico za delo, družino
in socialne zadeve Marjeto Cotman. Kot je znano, naj bi se varstveno delovni center preselil v poslovno-trgovski center Holermuos, katerega lastnik je IGD Holermuos. Nekoliko čudni pa so zapleti, ki so se pri tem zgodili. Sklep o izbiri je namreč dobilo drugo podjetje, ki je sodelovalo v razpisu za izbiro prostorov, potem pa je prišel naenkrat preklic sklepa, ker je bilo menda podjetje IGD Holer-muos bolj ustrezno. V istem času se je zgodil nakup stanovanjske hiše - domačije nekdanje ministrice Cotmanove v Ormožu, ki se nahaja v neposredni bližini stanovanjske hiše Davorina Lesjaka, razmišlja anonimni ovaditelj.
O Stran 3
Pleskar je bil ustanovljen leta 1960, ob ustanovitvi je zaposloval 30 delavcev, ki so opravljali slikopleskarska dela, pozneje pa so se preusmerili v vse bolj iskano in zahtevnejšo antikorozijsko zaščito, ki je danes osnovna dejavnost podjetja. Njihovo situacijo dodatno otežuje mrzlo vreme, saj del ne izvajajo samo v delavnicah v Kidričevem, temveč tudi na objektih, nizke temperature onemogočajo izvajanje del antikorozij-ske zaščite, kar se odraža tudi na nizki realizaciji, pa tudi obseg dela ni takšen, da bi zagotavljal normalno poslova-
nje. 34 zaposlenih še čaka na novembrske plače, direktor Borut Pravdič, univ. dipl. ekon., ki je vodenje družbe prevzel kot krizni menedžer septembra lani, je povedal, da jih bodo skušali izplačati v teh dneh. Izplačati pa bo mogoče le zajamčene plače v bruto znesku 684 evrov oziroma v neto znesku 450 evrov, za preostali del plač pa bodo zaposlenim priznali terjatve in jih bodo izplačali, ko bo to mogoče. Zaposleni pa še tudi niso dobili regresa za leto 2008.
O Stran 7

Foto: vki
Slovenija • SVLR si bo prizadevala, da bi pokrajine zaživele v letu 2011
O pokrajinah spet od začetka
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko bo v letu 2009 pokrajinam namenjala posebno pozornost. Odločili so se, da bodo poskušali ujeti v prejšnjem mandatu zastavljeni cilj, da bi v letu 2010 izvedli volitve v pokrajinske organe in pokrajine v letu 2011 tudi konstituirali, pravi ministrica Zlata Ploštajner.
Ploštajnerjeva.
Pri tem je pojasnila, da bi bilo idealno, če bi do potrditve operativnih programov prišlo v letu 2006, a se je to zgodilo šele »globoko v letu 2007«, s čimer se zamakne tudi čas izvajanja. Razpisi so nato stekli, a ne na vseh področjih enako in ne na vseh področjih s predvideno dinamiko.
Glede na planirana sredstva je proračunski primanjkljaj precejšen in »zdaj je naša naloga, da v letu 2009 stvari popravimo, tako z vidika planiranja proračunske porabe, da bodo pri prilivih v rebalansu proračuna realnejše številke. Po drugi strani pa tudi tako, da se aktivno dela na tem, da prihajajo povračila v slovenski proračun,« je še dejala ministrica.
Pri tem je opozorila, da je potrebno izboljšati celoten sistem - ne le organa upravljanja, ampak delovanje celotnega sistema, vseh ministrstev in njihovih služb, ki na tem področju delajo kot posredniška telesa in delajo projekte. Za nalogo pa so si zadali tudi,
V predstavitvi prioritet službe, ki jo vodi, je Ploštajnerjeva med drugim izpostavila kohe-zijsko politiko, ki je po njenih besedah tudi regionalna politika. Povedala je, da je bilo konec lanskega leta dogovorjeno, da organ upravljanja ostane enovit, na Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). S službo vlade za razvoj in evropske zadeve pa bodo tesno sodelovali.
Glede črpanja evropskih sredstev prvo obdobje 2004-2006 »uspešno zaključujemo in smo z izplenom lahko zadovoljni«. Po drugi strani pa po besedah ministrice »ne moremo biti tako zadovoljni s stanjem na novi perspektivi«. Kot je dejala, je bilo v preteklih dveh letih v Sloveniji izvedenih relativno malo aktivnosti.
»Res je, da moramo pri tem upoštevati, da je to nova finančna perspektiva in da so zamude normalen del procesa, ne le pri nas, tudi drugod; žal je tako, da Evropska komisija ne dela nič hitreje, kot delajo nacionalne države,« ugotavlja
Uvodnik
Tudi v kriznih časih je potrebno znati ločiti zrno od plev
Kriza je večini že pognala strah v kosti, za nekatere pa se navadni smrtniki še vedno krize ne zavedajo dovolj, sporočajo nekateri, ki jim tudi večletna kriza ne more do živega. Imajo dovolj sala, dovolj (lenarja in povrhu še debelo kožo, na glavi pa dovolj masla, da bodo lahko pometali s tistimi, ki bodo plačali največji davek. Da bi kljub vedno težjim razmeram poskušali ohraniti pozitivno vzdušje, pa jim v tem trenutku niti ne pride na misel. Zato se igrajo s plačami, minimalno si jih znižajo in čakajo, kako jim bo ljudstvo ploskalo, na drugi strani pa so ekscesni primeri v nebo vpijočih zneskov menedžerskih plač, ki morajo biti primerljive z evropskimi, ne glede na rezultate, ker so pač menedžerji. Naravnost butasti pa so primeri, ko nekomu plačo v letu 2009 znižaš za en odstotek! S tem znižanjem svojih plač se bodo v letošnjem letu morali sprijazniti načelniki upravnih enot. Iz meseca v mesec prihajajo na plano tudi vedno višji zneski zdravstvenih menedžerjev. Dajejo jih na pranger, čeprav so jim formule za izračune napisali drugje, v državi. Da bo še lažje manevrirati v najhujšem obdobju krize, pa nam oblast ponuja še takšne in drugačne kadrovske kombinacije, kjer se bolj kot strokovnost iščejo politične korenine, da je obračun lažji. Človek bi pričakoval, da bodo s takšno vnemo gradili in ohranjali tovarne, proizvodnjo, kot se bi-jejo za plače, za poslušne kadre in podobne zadeve.
Ker je cirkuška arena vedno privlačila ljudi, si ti vsaj v tem trenutku toliko ne belijo glav s problemi, s katerimi bodo soočeni že kmalu, ker jim bo otežena pot do zobozdravnika, če bo tudi tu obveljal sistem glavarine. Imel boš zobozdravnika, ne pa tudi storitve oziroma boš nanjo čakal še dlje kot sedaj. Če bomo izgubili bolnišnico, čeprav nekateri še vedno zaverovano govorijo, da ni tako, bo pot do zdravja za to okolje, ki razvojno že tako zaostaja, še daljša. Nekateri pa bodo na tej poti tudi izgubili najdragocenejše, kar človek sploh ima, življenje. To pa belih ovratnikov v Ljubljani ne zanima, ker bodo oni vedno imeli svoj center, kjer se bodo zdravili tako ali drugače. Za obubožanega perifer-nika pa je lahko že kratka razdalja usodna. Že zato bi tudi v teh časih še kako morali znati ločiti zrno od plev.
Majda Goznik
Se bo takšen zemljevid pokrajin „obdržal" tudi pod novo vlado?
da bistveno izboljšajo same postopke z vidika prijavljanja in izvajanja projektov.
Kot rečeno, so ena od prioritet v letošnjem letu pokrajine, kjer so po ministričinih besedah že začeli s pripravo izhodišč. Na tem področju bodo vprašanja glede koncepta, velikosti, števila pokrajin in iz tega izhajajočih nalog in
pristojnosti pokrajin ter tudi njihovega financiranja predis-kutirali s stroko in v sodelovanju s stroko ponudili rešitve, za katere bodo iskali političen konsenz.
Kot je dejala Ploštajnerjeva, je bilo v preteklem mandatu precejšnje delo že opravljeno in to bo izhodišče. »Na tem področju tudi pristopamo k obli-
kovanju širše delovne skupine, ki bo sodelovala pri pripravljanju strokovnih rešitev, kot tudi sveta za decentralizacijo, ki bo deloval pri predsedniku vlade in bo tudi mesto diskusije o predlaganih rešitvah in vprašanjih, ki se bodo v zvezi s pokrajinami odpirala,« je še pojasnila.
S pokrajinami pa je po nje-
nih besedah tesno povezano tudi področje regionalne politike. Z rešitvami na tem področju bodo poskušali podkrepiti rešitve, ki se bodo oblikovale v zvezi s pokrajinami, saj se tudi z njihovo ustanovitvijo država ne sme odreči regionalni politiki. Ploštajnerjeva poudarja, da mora država poskrbeti, da bo tudi znotraj regij, ki se bodo oblikovale, imela mehanizme, s katerimi bo spodbujala razvoj manj razvitih območij, ki takšno posebno pozornost potrebujejo.
Med prioritetnimi področji dela SVLR ostajajo tudi vprašanja, povezana s statusom in financiranjem občin, kjer je zakon prinesel nove rešitve. Te bodo spremljali in analizirali, da bi nato lahko »strokovno presodili, kakšne so njihove posledice in se primerno odzvali. Vemo, da tukaj obstajajo nekatera odprta vprašanja,« je dejala Ploštajnerjeva in omenila vprašanje statusa mestnih občin ter položaja glavnega mesta. V zvezi s slednjim po njenih besedah skupaj z drugimi resorji že iščejo ustreznejše rešitve.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Slovenec leta 2008 je Danilo Türk
Nedeljski dnevnik je na današnji sklepni prireditvi za Slovenca leta 2008 za najbolj priljubljeno osebnost minulega leta razglasil predsednika države Danila Türka, ki je dobil največ glasov oziroma povabil na kosilo. Listino za posebne dosežke po izboru uredništva za leto 2008 je prejel športnik Jure Robič, so sporočili z uredništva Dnevnika. Od vsega začetka glasovanja se favoriti za pridobitev naziva Slovenec leta 2008 niso veliko spreminjali, končna lestvica najbolj priljubljenih Slovenk in Slovencev za minulo leto pa je: Danilo Türk, Borut Pahor, Petra Majdič, Milan Kučan, Janez Janša, Gabriel Brezovar, Alojzij Uran, Primož Kozmus, Zmago Jelinčič Plemeniti in Zoran Jan-kovic. (sta)
Odprava plačnih nesorazmerij začasno zamrznjena?
Spremembe plačnega sistema in volilne zakonodaje ter priprava zakona o integriteti so prioritete ministrstva za javno upravo
v letu 2009. Po besedah ministrice Irme Pavlinič Krebs naj bi vlada že prihodnji teden obravnavala izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja o preložitvi drugega letošnjega izplačila odprave plačnih nesorazmerij. Izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja naj bi bila po napovedih ministrice pripravljena v januarju, po sprejemu na vladi pa jih bodo posredovali sindikatom. Kot je poudarila, bo težko zagotoviti potrebna finančna sredstva za napovedane varčevalne ukrepe vlade, če sindikati ne bodo pristali na zamik drugega letošnjega izplačila odprave plačnih nesorazmerij v prihodnje leto. (sta)
Volitve v Evropski parlament bodo v Sloveniji najverjetneje 7. junija
V Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale najverjetneje v nedeljo, 7. junija. Okoli 1,7 milijona volilnih upravičencev bo lahko izbiralo sedem evropskih poslancev. V vseh 27 članicah EU bo imelo volilno pravico okoli 375 milijo-
nov državljank in državljanov, ki bodo odločali, kdo bo zasedel 736 poslanskih mest v Bruslju oz. Strasbourgu. Pri volitvah v Evropski parlament je vsa Slovenija ena sama volilna enota, zato mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati vsaj 14 odstotkov oddanih glasov. Z liste so izvoljeni tisti kandidati, ki zberejo največ prednostnih glasov, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Sedem slovenskih poslancev in poslank, ki so bili v to institucijo izvoljeni leta 2004, je razporejenih v treh največjih političnih skupinah. Mihael Brejc, Romana Jordan Cizelj, Ljudmila Novak in Alojz Peterle so iz EPP-ED, Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin sta v ALDE, edini član skupine PES iz Slovenije pa je Aurelio Juri. Juri je na poslanskem stolčku oktobra lani zamenjal Boruta Pahorja, ki je bil na septembrskih volitvah izvoljen v državni zbor. Mihael Brejc in Mojca Drčar Murko sta pred časom razkrila, da ne bosta še enkrat kandidirala. Tudi Juri ne načrtuje, da bi se potegoval za naslednji mandat v Evropskem parlamentu. Kacin, Jordan Cizljeva, Novakova in Peterle so medtem pred časom nakazali, da bi bili pripravljeni nadaljevati delo v edini neposre-
dno voljeni instituciji EU. (sta)
Zares nasprotuje trajnemu mandatu ravnateljev
Stranka Zares nasprotuje trajnemu mandatu ravnateljev, je pojasnil poslanec Zaresa Franci Kek. Kot je dejal, v stranki predlagajo široko strokovno razpravo, v kateri bi soočili mnenja o problemih, na katera opozarjajo ravnatelji. Damjan Štefane, asistent za področje didaktike na Filozofski fakulteti, je ob tem izpostavil tri argumente v prid trajnemu mandatu ravnateljev. Po njegovem gre v primeru imenovanja ravnateljev za kompleksnost samega postopka, za možnost prevelikega vpliva politike v tem postopku in za kontinuirano opravljanje poslovnega in pedagoškega vodenja šole. Kot je pojasnil, bi bilo najprej potrebno preučiti postopke ob imenovanju ravnateljev in nato poiskati najbolj kakovostno rešitev. »Če so postopki preveč zapleteni, jih je potrebno spremeniti,« je menil in povedal, da trajni mandat ravnateljev političnih pritiskov na imenovanje ne zmanjšuje, ampak jih celo krepi. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Ovadbe okrog podjetja Jeruzalem Ormož VVS se nadaljujejo
Ovadbe dežujejo še naprej
O več ovadbah proti posameznikom, ki so povezani s podjetjem Jeruzalem Ormož VVS, smo že poročali. Na naslov Oddelka za gospodarsko kriminaliteto Policijske uprave Maribor in Komisije za preprečevanje korupcije je te dni prišla še ovadba zoper podjetje IGD Holermuos Ormož in njegovega lastnika Davorina Lesjaka zaradi domnevnega koruptivnega delovanja.

Foto: vki
Tokrat je na vrsti ovadba za podjetje IGD Holermuos in njenega lastnika Davorina Lesjaka, ki ima v Ormožu in izven njega v lasti številne nepremičnine, je pa tudi lastnik okrog 23 % delnic Kleti in član NS družbe.
Ovadba, ki nosi datum 9. 1. 2009, se sklicuje na govorice, saj v njej med drugim piše: »V Ormožu se precej govori o sumu ko-ruptivnega dejanja, v katerega naj bi bila baje vpletena tudi g. Lesjak in njegovo podjetje IGD Holermuos. Zdaj že bivša ministrica iz Ormoža naj bi z zasebnim podjetjem IGD Holermuos, katerega lastnik je Davorin Lesjak, poskušala vplivati na razpis za izbiro ormoških prostorov in stavbe, v katero bi se preselil varstveno delovni center s Ptujske ceste.« Anonimni pisec ima v mislih seveda nekdanjo ministrico za delo, družino in socialne zadeve Marjeto Cotman.
Kot je znano, naj bi se varstveno delovni center preselil v poslovno-trgovski center Holermuos, katerega lastnik je IGD Holermuos. Nekoliko čudni pa so zapleti, ki so se pri tem zgodili. Sklep o izbiri je namreč dobilo drugo podjetje, ki je sodelovalo v razpisu za izbiro prostorov, potem pa je prišel naenkrat preklic sklepa, ker je bilo menda podjetje IGD Holermuos bolj ustrezno. V istem času se je zgodil nakup stanovanjske hiše - domačije nekdanje
ministrice Cotmanove v Ormožu, ki se nahaja v neposredni bližini stanovanjske hiše Davorina Lesjaka, razmišlja anonimni ovaditelj.
»Zelo pretkano in zamegljeno baje akterji izpeljejo nakup stanovanjske hiše - domačije bivše ministrice tako,
da Lesjak baje ustanovi podjetje v Žalcu, ki to hišo kupi. To novo podjetje dobi brez problema kredit pri Ljubljanski banki v Žalcu, verjetno s priporočilom botrov, pri kateri tudi podjetje gospoda Lesjaka IGD Holermuos dobiva brez problema kredite,
kljub recesiji, ko jih drugi ne morejo dobiti,« je še zapisano v ovadbi, ki je bila mimogrede oddana na pošto v Žalcu in je napisana v povsem enaki obliki kot prejšnje, vendar z veliko slabšim besednjakom, stilom pisanja in precej slovničnimi napakami, tako
da bi težko verjeli, da je kljub zavajajoče enaki zunanji obliki in zgradbi ovadbo napisal isti avtor kot prejšnje.
Na zaplete okrog izbire prostorov za nov VDC je na decembrskem srečanju z novinarji opozarjal tudi poslanec Vili Trofenik.
Poskušala sem izvedeti, kaj o vsem skupaj misli Davorin Lesjak, ki pa se na moje telefonske klice ni odzval.
Dodatek k ovadbi proti Sercu in Rožancu
Ta dodatek so po vsej verjetnosti spisali zaposleni, saj v zaključku navajajo, da zapis mora biti anonimen zaradi skrbi za ohranitev dela. Poleg že znanih očitkov zoper omenjena opozarjajo še na neprimerno obnašanje direktorja Serca, saj so menda zaposleni deležni vse več kritike, žaljivk direktorja ter vsakodnevnega vse večjega preklinjanja. »Vse bolj se kršijo dogovori in predpisi, potvarjali naj bi se pogodbe, zapisniki, pisanje in popravljanje za nazaj, uvajanje vse več ugodnosti in bonitet za vodilne, delavci pa s plačami lahko le životarijo. S tem se ne strinja sindikat, niti
svet delavcev, niti predstavnika delavcev v NS nista imela pooblastil, da bi glasovala za sklepe, ki sta jih forsirala v NS direktor Serec, predsednik NS Rožanc in član Nose. Sicer pa, kako naj bi glasovala drugače, saj bi mogoče potem ostala brez službe,« razkriva pismo nemoč zaposlenih. Omenjata se tudi družbi Trajnica, d. o. o., in Alvitius, d. o. o., iz Ljubljane, ki sta se menda pojavili kot delničarji v Kleti in sta menda skozi svoje vodstvo sorodstveno povezani z Nosetom.
Na govorice o izredno dobrem poslovanju in rezultatih, ki naj bi jih imela Klet, pa anonimni zaposleni pozivajo direktorja, naj pove še to, koliko je dobil od zavarovalnice in ministrstva, kar pa ni rezultat dela, temveč rezultat toč in neurij v 2008. Pisci trdijo, da je iz prodaje vina globok minus, še posebej pa od prodaje sadja. »Pa naj pove še in naj kdo razišče, koliko stroškov je nastalo v sadjarstvu in koliko višenj in jabolk je ostalo na drevju, kam gre kalo in drugo vino iz kleti mimo prodaje,« zahtevajo anonimni pisci. Za to bo priložnost na jutri sklicani tiskovni konferenci Kleti. Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Dogovori so pri kraju
Znani so kriteriji
Minuli petek je podjetje Carrera Optyl delavcem in javnosti posredovalo čistopis kriterijev za določanje presežnih delavcev v podjetju, ki se je odločilo odpustiti 303 zaposlene. Pot do uskladitve kriterijev je bila precej dolga, saj so se predstavniki sindikata, sveta delavcev in vodstva družbe sestali kar trikrat, da so prišli do čistopisa, ki je za vse sprejemljiv.
Konec tega tedna pa naj bi bil znan program s seznamom presežnih delavcev, ki bodo morali zapustiti tovarno. Med sindikalistom in vodstvom družbe je bil sklenjen sporazum, v katerem so določili kriterije odpuščanja. Ti pa so delovna usposobljenost, sprememba delovne usposobljenosti - napredovanja, število odobrenih sugestij - koristnih predlogov, strokovna izobrazba, delovna doba pri delodajalcu, delovne izkušnje na delovnem mestu, zdravstveno in socialno stanje. Delodajalec in sindikat sta se nadalje dogovorila tudi, da med presežne delavce ni mogoče uvrstiti tistih zaposlenih, ki so pred tem zakonsko zaščiteni po veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih. To pa so člani sveta delavcev in sindikalni zaupniki, starejši delavci in delavke (moški nad 55 let in ženske nad 53 let v letu 2009), razen če jim ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Prav tako se na seznamu za odpuščanje ne morejo znajti delavke v času nosečnosti ter ves čas, ko dojijo otroka, starši, ki izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela, invalidi, razen če jim ni možno zagotoviti drugega ustreznega dela, in delavci v času začasne nezmožnosti za delo. Dogovorjeni kriteriji varujejo tudi zaposlene, ki negujejo otroka ali zakonca s telesnimi hibami ali motnjami, prav tako pa ni mogoče odpustiti obeh zakoncev, zaposlenih v družbi Carrera Optyl. V sporazumu je celo zapisano, da eden obvezno ostane, kar pa ne izključuje, da ostaneta oba.
Spisek presežnih delavcev v ormoškem podjetju Carrera Optyl bo znan ta petek, presežni delavci pa bodo deležni vseh tistih pravic, ki jim pripadajo na podlagi veljavne zakonodaje.
Viki Klemenčič Ivanuša
Hajdina • Predlog državnega prostorskega načrta za železniško progo
Občina izdala negativno mnenje
Devetega januarja sta na Zgornji Hajdini in v Dražencih potekala zbora krajanov, na katerih so oblikovali mnenje k predlogu državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pra-gersko-Hodoš.
Zbora krajanov je župan občine Hajdina Radoslav Simonič sklical na podlagi stališča odbora za komunalno infrastrukturo ter odbora za varstvo okolja in urejanje prostora pri svetu občine Hajdina in vaških odborov na Zgornji Hajdini in v Dražencih, da se pridobi mnenje za Ministrstvo za promet.
V predlogu državnega prostorskega načrta je za izvenni-vojski prehod Zgornja Hajdina predlagan nadvoz in ne več podvoz s hodnikom za pešce s kolesarsko stezo, kot je bilo to zapisano v smernicah za pripravo tega načrta. Na zbora krajanov so bili povabljeni tudi predstavniki Ministrstva za promet - Direktorata za železnice in žičnice ter predstavniki Direkcije Republike Slovenije za ceste, ki pa niso prišli. V sporočilu, ki ga je občina prejela po faksu, so jih obvestili, da sam postopek načrtovanja
prostorskega načrta za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Ho-doš ne terja od organa, ki vodi postopek, in tudi ne od pripravljavcev, da se udeležijo zborov občanov. Na zboru občanov v Zgornji Hajdini, ki je potekal v prostorih gasilskega doma na Hajdini, so sprejeli negativno mnenje k omenjenemu predlogu državnega prostorskega načrta z obrazložitvijo, da se prehod Zgornja Hajdina izvede kot izvennivojsko križanje z lokalno cesto kot podvoz, tako kot je bilo podano že v smernicah za pripravo tega načrta, in ne kot nadvoz. Na zboru občanov v Dražencih, ki je potekal v prostorih Doma vaščanov v Dražencih, so oblikovali pozitivno mnenje k že omenjenemu državnemu prostorskemu načrtu za železniški prehod Hajdina-Draženci pod pogojem, da se do 13. januarja podpiše predlagani Protokol o financiranju izgradnje hodnika
za pešce in kolesarske steze ob lokalni cesti Draženci-Hajdi-na, od doma vaščanov Dražen-ci do semaforiziranega križišča na Zgodnji Hajdini. Če do podpisa protokola ne pride, se izda negativno mnenje. Kot je povedala direktorica uprave občine
Hajdina Valerija Šamprl, do 13. januarja protokol ni bil podpisan, zato je Občina Hajdina izdala negativno mnenje k predlogu državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Protokol o financiranju izgradnje hodnika za pešce in kolesarske steze ob lokalni cesti Hajdina-Draženci, od doma vaščanov Dra-ženci do semaforiziranega križišča v Zgornji Hajdini, ni bil podpisan.
Ptuj • Osemdeset let Janeza Zemljariča
Še vedno zelo vitalen in v akciji
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je ptujski župan dr. Štefan Čelan 16. januarja pripravil priložnostni sprejem za častnega občana občine Ptuj Janeza Zemljariča, gospodarstvenika in politika, ob njegovi 80-letnici, ki jo je praznoval 30. decembra prejšnje leto.
Za častnega občana je bil imenovan leta 1987 v takrat še veliki občini Ptuj, ko je bil predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc. Ptujski župan se mu je na sprejemu zahvalil za vse, kar je doslej naredil dobrega za razvoj na Ptujskem, ne samo v Mestni občini Ptuj.
Janez Zemljarič bo okolju, od koder izvira, pomagal tudi v bodoče, je povedal, ko se je zahvalil za sprejem, čestitke in priložnostna darila, med drugim tudi za protokolarni kelih Mestne občine Ptuj, faksimile ptujskega mestnega statuta, iz katerega bi se lahko veliko naučili tudi današnji politiki, in novo ptujsko monografijo. Sprejema so se udeležili tudi nekateri člani Društva prijateljev Ptuja, Janez Zemljarič je bil tudi pobudnik za njegovo ustanovitev in ustanovni član. Čestitkam se je pridružil tudi župan občine Markovci Franc Kekec, od koder izvira Janez
Zemljarič; rojen je bil v Bukovcih. Janez Zemljarič je končal pravno fakulteto, v svojem izjemno bogatem življenju je opravljal vrsto pomembnih funkcij. Med drugim je bil direktor Kliničnega centra Ljubljana, sodeloval je pri izgradnji Cankarjevega doma, hale Tivoli in mnogih drugih pomembnih objektov v slovenskem merilu, predsednik izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije je bil v času, ko ga je vodila Milka Planine, ki je bila takrat zelo vesela, da je svojo ekipo obogatila s človekom akcije. V NOB je sodeloval od leta 1944. Janez Zemljarič je tudi dolgoletni športnik in športni funkcionar, v Sloveniji skorajda ni bilo večjega mednarodnega športnega dogodka, kjer ne bi sodeloval na tak ali drugačen način. Tako je tudi pomagal zbirati denar za šahovsko olimpijado, ki je potekala leta
2002 na Bledu. Uspel je v marsičem, kjer drugim ni uspelo, manj poznane so njegove človeške vrline, pomagal je števil-
nim ljudem na najrazličnejše načine, pomaga jim še danes, pa je na sprejemu v ptujski poročni dvorani o njem povedal
predsednik Društva prijateljev Ptuja Milan Kneževič, ki z njim tako ali drugače sodeluje že 30 let.
Janez Zemljarič je zelo aktiven še danes, iz ozadja obvladuje nekatere velike posle na gospodarskem in drugih področjih življenja in dela v Sloveniji. »Ptuj imam rad, koliko je bilo v mojih močeh, sem vedno pomagal, ko je potreboval pomoč, ko je bil v težavah okrog energije, kombinata, pri obnovi mesta. Vesel sem, da se je vse dobro izteklo, da Ptuj z okolico napreduje. V posebno čast pa si štejem, da sem častni občan najstarejšega slovenskega mesta,« je med drugim povedal jubilant Janez Zemljarič, ki se je ob tej priložnosti tudi spomnil nekaterih dogodkov, vezanih na Mestno hišo, z njenega balkona je leta 1947 nagovoril tudi udeležence takratnega mitinga ob vrnitvi z izgradnje železniške proge Šamac-Sarajevo. Nekaj ga je celo lomil, a se je vse dobro izteklo, kmalu so ga poslali na odkup po vaseh.
MG
Ptuj • Zahteve prebivalcev ulice Na tratah
M	■ ■	■
Z umirjanjem
prometa ne bo nič
Tudi v ulici Na tratah, ulici na koncu Mestnega parka na Ptuju, so cestno-prometne razmere v zadnjem času postale nevzdržne, zato si prebivalci tega območja želijo nekdanjega miru. Med drugim predlagajo tudi namestitev hitrostnih ovir vzdolž cele ceste.
V večini gre za stanovalce, ki tod živijo že dolgo, nekaj pa je tudi mlajših družin. Gre za ulico individualnih hiš, ki jo na koncu proti Ormoški cesti zaključujejo objekti s poslovno dejavnostjo. Ulica pa je tudi pot, ki vodi do nekaterih podjetij, ki imajo sedež na Žnidaričevem nabrežju. Zato je ulica, ki je bila dolga leta mirna oaza sredi mesta, z nekaterimi mirnimi dejavnostmi (krojač, šivilja),
postala poligon za dirke z avtomobili, tovornimi vozili in tudi delovnimi stroji. K večjemu redu in manjši obremenitvi ceste niso prispevali niti vsi dosedanji pogovori s predstavniki teh podjetij. Ker pa po ulici poteka tudi šolska pot, so prizadeti prebivalci pozvali MO Ptuj, da namesti hitrostne ovire vzdolž cele ceste in uredi priključek industrijske poslovne cone ob Žnidaričevem nabrežju
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Premiera gledališke uprizoritve za otroke
Prihaja Krava Rozmari
Umetniško društvo Stara steklarska je v sodelovanju z Gledališčem za otroke in mlade (GOML) Ljubljana pripravilo obetavno potujočo predstavo za otroke Krava Rozmari. Premierno bo uprizorjena v prestolnici jutri, na Ptuju pa v petek.
Prebivalci ulice Na tratah na koncu ptujskega Mestnega parka si želijo nekdanjega miru. S tridesetimi podpisi so stanovalci tega območja pozvali MO Ptuj, naj uredi cestnoprometne razmere v njihovi ulici, ki so v zadnjem času postale nevzdržne.
neposredno na Puhov most oziroma na navezujoče ceste ali krožišča. Kot sporno pa prebivalci ocenjujejo tudi prometno navezavo na Ormoško cesto v neposredni bližini krožišča, ki je vse prej kot varna.
»Zakon o varnosti v cestnem prometu obvezuje ureditev ukrepov za umirjanje prometa na lokacijah v bližini šol, vrtcev in drugih objektov, ob katerih je zaradi varnosti otrok dodatno zmanjšana največja dovoljena hitrost v naselju. Glede na to, da je v ulici Na tratah urejen tudi pločnik, veljavna zakonodaja na omenjeni lokaciji ne omogoča ureditve ukrepov za umirjanje prometa,« je v zvezi s predlogom za umirjanje prometa prizadetim prebivalcem odgovoril Andrej Trunk iz MO Ptuj, ki v tem trenutku s svojimi plani tudi ne načrtuje ureditve priključka industrijske cone ob Žnidaričevem nabrežju neposredno na Puhov most oziroma na navezujoče ceste oziroma krožišča.
MG
Letošnje leto bodo v Stari steklarski začeli s premie-ro gledališke uprizoritve za otroke, ki v sebi nosi globoko sporočilnost, primerno za vse generacije.
Dramsko besedilo Krava Rozmari je uspešnica v mnogih evropskih gledališčih za otroke in mlade, uprizorjeno pa je v več kot 60 gledališčih po vsej Evropi. Samo v sezoni 2005/06 je doživela šestindvajset uprizoritev in je med najpogosteje uprizorjenimi igrami za otroke. Avtor besedila je Andri Beyeler, slovensko uprizoritev bosta zaigrala Barbara Lapajne Pre-din in Iztok Valič, režirala pa jo je Branka Bezeljak. Med izjemno ekipo, ki je ustvarjala omenjeno predstavo, je tudi precej Ptujčanov. Zraven Bezeljakove so pri projektu sodelovali še Majda Fridl, ki je skrbela za gib, kostumogra-finja Stanislava Vauda Benče-vič in scenograf Dušan Fišer. Za glasbo in oblikovanje zvoka sta bila zadolžena Zoran in Rok Predin.
Zgodba sodobnega
časa
Zgodba govori o kravi Rozmari in kmetu, ki sta osrednja lika igre. Je poetična satira o strpnosti, sprejemanju dru-
gačnosti in multikulturnosti. Primerna je za otroke od 4. leta naprej in je zabavna tudi za odrasle, saj ima poučno vsebino.
»Besedilo otrokom in odraslim z bliskovitimi menjavami pripovedovanja in igre spodbuja domišljijo, jih vabi k sodelovanju v igri in hkrati zabava,« je pojasnila Bezelja-kova. Osrednja tema besedila je aktualna in govori o človeških odnosih: »Živi in pusti drugega živeti, kakor želi,« je nauk zgodbe strnila Fridlova. Ozadje zgodbe, ki je enostavna, je zelo globoko in predstavljeno na primeren način,
kar dokazuje tudi dejstvo, da je Krava Rozmari najbolj nagrajevano dramsko besedilo v Evropi.
Ljubljanska premiera bo jutri v prostorih GOML, na Ptuj pa bo Krava Rozmari prispela v petek. Ptujska premiera bo v dvorani Gimnaziji Ptuj ob 18. uri. Izpeljali bodo tudi nekaj matinej za izven, med drugim tudi v soboto ob 10. uri v prostorih Stare steklarske. Z omenjeno predstavo načrtujejo 40 ponovitev v neodvisni postprodukciji. Gostovali pa bodo po šolah, gledališčih in festivalih po vsej Sloveniji.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Z leve: Majda Fridl, Branka Bezeljak in Stanislava Vauda Benče-vič - del ekipe, ki je ustvarjal predstavo.
Perutnina Ptuj • Uspešno skozi leto 2008
Leto zaključili z 230 milijoni evrov prometa
»Z uresničenimi 230 milijoni evrov prometa smo presegli načrtovano rast. Na ravni Skupine Perutnina Ptuj smo namreč ustvarili za 22 odstotkov več prihodkov kot leto prej,« je o rezultatih lanskoletnega poslovanja povedal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj.
Generalni direktor in predsednik uprave Skupine PP dr. Roman Glaser za letošnje leto napoveduje 15-odstotno rast prihodkov.
Skupina PP je v lanskem letu uspešno zagnala proizvodnjo v Bosni in Hercegovini (na sliki), letos pa bo večji delež naložbenega denarja namenjen v Srbijo, kjer je PP že odkupila večinski delež družbe Topiko.
Foto: SM
Foto: SM
Največjo rast v lanskem letu so v PP sicer zabeležili na tujih trgih, kjer so po besedah Glaserja dosegli 100 milijonov evrov prometa, kar je dvakrat več kot v letu 2007. Vendar pa je bila tudi glavnina perutnininih naložb namenjena prav razvijanju in rasti PP v tujini, zlasti v državah bivše Jugoslavije. Tako je, kot smo v prvi polovici leta že poročali, PP uspešno zagnala proizvodnjo v Bosni in Hercegovini, kjer je v t. i. Mesto okusov pri Sarajevu vložila 20 milijonov evrov. PP pa je hkrati kupila tudi večinski delež srbske perutninske družbe Topiko, kamor je prav tako vložila 20 milijonov evrov. V letošnjem letu nameravajo ta naložbeni znesek podvojiti. »Skupaj s slovensko in hrvaško imamo zdaj vzpostavljene štiri vertikalne reprodukcijske verige, s katerimi z zdravo, kakovostno in okusno hrano oskrbujemo več kot 20 različnih trgov v EU in izven,« je naložbeno politiko Perutnine Ptuj povzel dr. Glaser. Danes Skupino Perutnina Ptuj sestavlja 18 podjetij v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Romuniji, ki poleg kooperantov zaposlujejo več kot 3.300 ljudi.
»Okoliščine nam v realnemu sektorju konec lanskega leta niso bile najbolj naklonjene, vendar smo navkljub finančni krizi uspeli realizirati naše pomembnejše cilje in se osredotočiti na letošnje leto. Za doseganje rasti se bomo tako kot doslej naslanjali predvsem na našo osnovno dejavnost, torej pe-rutninarstvo, ki je v letu 2008 predstavljalo 83 odstotkov celotne realizacije Skupine,« je še napovedal Roman Glaser ter ob tem poudaril, da je cilj letošnjega leta povečati prihodke od prodaje peru-
tninskega mesa za 15 odstotkov, na 264 milijonov evrov, pri čemer naj bi napovedana rast temeljila prav na omenjenih trgih jugovzhodne Evrope, kamor PP usmerja glavnino naložbenega denarja in ki naj bi v prihodnje (ob trgih v Eu) ustvarili 55 odstotkov vseh prihodkov.
Sicer pa so si v Perutnini Ptuj poleg realizacije prometa zadali še druge cilje. Skupina PP tako želi doseči povečanje obsega vzreje in prodaje v Srbiji, v BiH in Makedoniji ter utrditi svoj položaj v Sloveniji, na Hrvaškem ter širše v regiji.
Poleg tega si bodo v Perutnini Ptuj prizadevali dvigniti še lojalnost potrošnikov in povečati tržne deleže blagovnih znamk Perutnine Ptuj, še posebej blagovne znamke Poli, ki potrošnike navdušuje že 33 let. Hkrati pa tudi blagov-
ne znamke Jata in Pullus.
Naštete cilje pa bodo po besedah Romana Glaserja dosegli s še močnejšo usmeritvijo na ključne trge in ključne kupce, z ekspanzijo lastne maloprodaje, zlasti v prostoru jugovzhodne Evro-
pe, z vstopom v mednarodne trgovske verige ter z uvedbo funkcionalnih inovativnih in atraktivnih pakiranj, novih proizvodov, atraktivno promocijo in inovativnimi načini trženja.
Dialog, SM
Ptuj • Fizioterapija in svetovanje na terenu
Storitve nevrofizioterapije sedaj veliko bliže
Dragica Šilak se je po 21 letih dela v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava odločila za samostojno pot na področju nevrofizioterapije pri nevroloških bolnikih.
Po poklicu je dipl. fiziotera-pevtka, hipoterapevtka. Izvaja nevrofizioterapijo in hipotera-pijo pri vseh stanjih po okvari ali bolezni centralnega živčnega sistema. To so stanja po poškodbi glave in hrbtenice, stanja po možganski kapi, multiple skleroze, parkinsonizem, različna obolenja centralnega živčnega sistema, periferne ne-vropatije, cerebralna paraliza in podobno. Nevrofizioterapijo po predhodnem naročilu izvaja na bolnikovem domu s svojimi pripomočki (miza, blazine, valji, žoge). Hipoterapijo pa izvaja na šolskem posestvu Biotehniške šole Ptuj na Turniščah, skupaj z utečenim timom, kar je hvalevredno od šole in njenega ravnatelja dr. Vladimirja Korošca, pravi.
Na naročnikovem domu izvaja tudi brownovo terapijo in terapevtsko masažo. Kot je povedala Dragica Šilak, z nevro-fizioterapijo spodbujamo normalno gibanje, preprečujemo razvoj patologije, kontraktur in deformacij, preprečujemo bolečino, vzpostavljamo optimalne pogoje za hranjenje in izvajanje dnevnih aktivnosti. Nevrofizioterapevt uči normalne gibalne vzorce, ki si jih pacient preko ponavljanja zapomni in jih oblikuje v čutno gibalno izkušnjo, jih avtomatizira, kar
omogoča normalnejše gibanje brez bolečine in z zmanjšano spastičnostjo.V nevrofiziotera-piji uporablja fizioterapevt različne tehnike za dosego svojih ciljev.
Po končanem zdravljenju, na primer po možganski kapi, so bolniki bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Ker to za zavarovalnico ni več bolezen, temveč stanje, se lahko bolnik odloči za nevrofizioterapijo, ki pa je samoplačniška, če želi več narediti zase, se rehabilitirati. Za to, da se je Dragica Šilak odločila za samostojno pot, na Ministrstvu za zdravje je registrirana kot samostojna zdravstvena delavka (register zasebnih zdravstvenih delavcev), je predvsem zasluga pacientov, ki so jo vedno spraševali, kam se lahko obrnejo, da bi dobili to storitev in zakaj tega ni na voljo, ker zdravstvo tega ne nudi. Veliko fiziotera-pevtov se je za samostojno pot odločilo že na območju Ljubljane, uporabniki njihovih storitev so tudi Ptujčani. Tudi starši otrok, ki obiskujejo enkrat tedensko obravnave, so želeli, da bi bili njihovi otroci deležni pogostejših obravnav. Na visoki zdravstveni šoli dobiš osnovne napotke za zdravljenje s fiziote-rapijo, pravi Dragica, nevrofizi-oterapija pa je specialna dejavnost, za katero je potrebno ve-
liko dodatnega izobraževanja, precej tečajev, prakse in dela. V termah, kamor prihajajo bolj ali manj pacienti po ortopedskih obolenjih, po travmatskih poškodbah, nimajo časa, da bi eno uro delali individualno z bolniki na blazini, na valju, na mizi ali na žogi. Običajno je na voljo le dvajset minut, da razgibaš roko, nogo, koleno. Pri poškodbi glave, ker mi gledamo celo telo, od glave do pet, je eno uro obravnave včasih premalo, doda. Za nevrofizioterapijo na domu se je odločila tudi zato, ker nevrološki bolnik v domačem okolju popolnoma drugače funkcio-
nira, kot če pride v ambulanto. To je zanj življenjsko okolje, v katerem je soočen s svojimi težavami, stopnicami, pragi, ozkimi vrati, problemi na stranišču, problemi glede dnevnih aktivnosti, hranjenja in še česa. Pacient pri obravnavi na domu tudi najlažje pove, kje ima največje probleme in pri čem želi, da bi se stvari izboljšale. Nevrofizio-terapevt mu lahko pravilno svetuje in ga pravilno vodi v neko aktivnost. V domačem okolju je psihični vidik izrednega pomena, pacient se drugače odziva, drugače je motiviran, drugače sodeluje kot v neki ambulanti.
Vedno več bolnikov po možganski kapi in poškodbi glave
Teren, na katerem dela Dragica Šilak, je kar velik, ob Ptuju in okolici dela tudi v Mariboru. Pacientov, ki potrebujejo njeno pomoč, je vedno več, iz leta v leto se povečuje število možganskih kapi, tudi bolnikov po travmatski poškodbi glave je vedno več, žal je med temi vedno več mladih, ki so pogosto prepuščeni sami sebi, da pa se veliko narediti, to lahko pove iz svoje prakse. Eden od njenih pacientov je tudi mlad fant po hudi travmatski poškodbi glave, ki jo je utrpel pred letom in pol. V bolnišnici so ga odpisali, staršem so povedali, da bo zelo hudo, da naj se pripravijo, da bo po vsej verjetnosti vegetiral. Po zaključenem zdravljenju je šel na trimesečno rehabilitacijo, kjer je povsem zablokiral, se agresivno odzval, poškodba glave gre skozi neke razvojne faze, v teh razvojnih fazah je bil brez staršev, zato so ga morali vzeti domov. Mama, ki je sinu želela najboljše, je pomoč iskala naprej, prišla tudi do Dragice. Trenutno je tako, da mladenič že samostojno stoji, zdaj se učita samostojne hoje, je povedala. Zelo dobro napreduje, vrnila se mu
je volja do življenja, motivacija do dela. Mama je vsa srečna, da mu lahko pomaga, da se stanje počasi izboljšuje. Po poškodbi glave nikoli ne moreš vedeti, do katere faze se bo poškodovanec rehabilitiral, dejstvo pa je, če se dela, so rezultati. V Zavodu dr. Marijana Borštnarja je Dragica Šilak delala s težko duševno prizadetimi. Če tam dosežeš milimetrske premike, potem veš, da lahko rezultate dosežeš tudi pri lažji prizadetosti, poudarja.
Hipoterapija je poglavje zase, po drugi strani pa del fiziote-rapije, ki se izvaja s pomočjo konja. Vse živali imajo svoj pozitiven vpliv na človeka. Konj je edina žival, ki prenaša tridimenzionalno gibanje na sedne kosti, od koder se gibalni impulzi prenesejo na medenično kolčne sklepe in na hrbtenico navzgor in navzdol po telesu. Konj da občutek simetrije, veliko izravnalnih reakcij, česar ne moremo dobiti drugje, veliko ravnotežnih reakcij, obenem pa tudi veliko diagonalno rotacijskega gibanja, slednje pa je tisto gibanje, ki ga v fizioterapiji na žogi, na valju, na blazini ne moreš dobiti, izkoriščaš pa ga na konju. Idealno je, da pacient nevrofiziotrapijo v kabinetu nadgradi s hipoterapijo.
Foto: Črtomir Goznik
Dragica Šilak, dipl. fizioterapevtka, hipoterapevtka, ki se je po 21 letih dela v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava odločila za samostojno pot na področju nevrofizioterapije pri nevroloških bolnikih.
Ormož • Peta izredna seja občinskega sveta
Je Ormož spet izvisel?
V ponedeljek, 12. januarja, je potekala 5. izredna seja občinskega sveta Ormož. Na vabilu nanjo je bilo najavljenih kar devet točk dnevnega reda, ki jih je zaključevala točka Razno.
Najprej so svetniki sprejeli ugotovitveni sklep, da obstajajo razlogi za prenehanje mandata svetniku Bojanu Burgarju, ki je 23. decembra lani podal odstopno izjavo. Bojan Burgar, ki je bil v občinski svet izvoljen na Nestrankarski listi (NEL), je z mesta svetnika nepreklicno odstopil iz osebnih razlogov.
Pri podajanju mnenja k Državnemu prostorskemu načrtu za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Prager-sko-Ormož so se svetniki, po predstavitvi Boštjana Najžarja, zapletli v daljšo razpravo. Predvsem Slavko Kosi je izrazil svoje nestrinjanje z obstoječo rešitvijo, saj je menil, da je župan Alojz Sok s svojo nesposobnostjo pogajanja občino pripeljal do tega, da bo Ormož v takšnem položaju, kot to ustreza državi. Ormož namreč v sklopu rekonstrukcije ne bo dobil vzhodne obvoznice, Kosi pa meni, da smo Ormožani tako izviseli, saj se bo promet iz Hrvaške in tudi prevoz gramoza še vedno odvijal skozi Ormož. Na koncu so kljub nasprotovanju podali pozitivno mnenje k prostorskemu načrtu, sicer pod nekaterimi dodatnimi pogoji za izgradnjo povezovalnih poti in cest. Zahtevali so, da se povezovalne poti izvedejo v asfaltni izvedbi, ker se uporabnikom prehodov podaljša pot zaradi ukinitve posameznih nivojskih prehodov. Javna pot v Oslušev-cih se do glavne ceste razširi na širino predvidenega nadvoza, v skladu s pripombami Občine Ormož v času javne razgrnitve navedenega akta. Predlagali so tudi, da se nova cesta v Pušen-cih razširi na širino 6 metrov z metrskimi bankinami na obeh straneh.
Kriterij je število prebivalcev
Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Pripomnili so sicer, da želijo nekatere stvari spremeniti, saj je očitno, da razporeditev moči v svetu zavoda ni korektna. Nelogično se jim je zdelo, da imata občini Sv. Tomaž in Središče ob Dravi v svetu po enega predstavnika, enako kot Občina Ormož. To so utemeljevali z dejstvom, da imajo soustanoviteljice zavoda skupno 42.000 prebivalcev, tako da glede na število članov v svetu odpade na enega okrog 6000 prebivalcev. MO Ptuj s 24.000 prebivalci pripadajo štirje člani, tako bi občini Or-
mož s 13.000 prebivalci morala pripadati dva, ostali občini pa bi bili skupaj imeli enega. Število prebivalcev je v tem primeru namreč tudi kriterij, po katerem poteka sofinanciranje zavoda in tako bi morale biti zastopane tudi moči v svetu zavoda.
Svetniki so razrešili direktorico Mladinskega centra Ormož Majo Botolin Vaupotič, ki je podala odstopno izjavo s tega mesta, ker je mnenja, da so ustvarjeni vsi pogoji, da Mladinski center končno zaposli direktorja za polni delovni čas. Maja Botolin Vaupotič je funkcijo direktorice neprofesionalno opravljala od aprila 2004.
Svetniki so odpisali tudi terjatve za komunalne storitve in najemnine za obdobje od leta 1999 do 2007 v skupni višini 32.680 evrov. Dolžnikom so bile vložene izvršbe, ki pa so
bile neuspešne, oziroma so zastarale. V določenih primerih so bili opravljeni tudi rubeži, ki pa so bili neuspešni in so za Občino pomenili dodatne stroške. V preteklih letih neizterljivih terjatev Občina ni dovolj redno odpisovala, čeprav so revizorji ob vsakoletnem revidiranju zaključnih računov opozarjali na to. Odpis je le knjigovodski in ne pomeni, da bi se občina dejansko odpovedala tem terjatvam, čeprav je malo verjetno, da bi jih kdaj lahko tudi dejansko prejela.
Družbo Jeruzalem Ormož SAT pa so svetniki oprostili plačila komunalnega prispevka za spremembo namembnosti dela objekta strojne lope v proizvodnji dišavnih kompozicij novoustanovljene družbe Par-fumemele, d. o. o.
Viki Klemenčič Ivanuša
Banovci • Infrastruktura za vse
Razsvetljava in sprehajalna pot
Občina Veržej veliko pozornost namenja sosednjim Banovcem, priljubljenemu turističnemu naselju, s termalnim kopališčem. V naslednjih nekaj letih nameravajo za izgradnjo in posodobitev cest, ulične razsvetljave ter kolesarsko-sprehajalnih poti nameniti več kot 1,2 milijona evrov.
vesticijske posodobitve vključuje tudi termalno kopališče. Za del naselja Banovci, ki vodi do kopališča z naturističnim kampom, se je občina Veržej prijavila na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja -obnova in razvoj vasi. Ocenjena vrednost izgradnje pločnika in ulične razsvetljave v dolžini 600 metrov je okoli 180 tisoč evrov, uspešnost na razpisu pa pomeni 50-odstotni delež sofinanciranja. Pričetek del je predviden meseca aprila prihodnje leto.
Niko Šoštarič
Septembra lani je ljutomersko gradbeno podjetje Segrap uredilo cesto med Veržejem in Banovci, zgrajeni sta bili tudi kolesarsko-sprehajalna pot in ulična razsvetljava. Celotna vrednost naložbe znaša okoli 450 tisoč evrov, od tega je 354 tisoč evrov občina prejela v obliki nepovratnih sredstev. Letos in prihodnje leto se bodo pričela dela v celotnem naselju Banovci, za kar bo to leto namenjenih nekaj več kot 360 tisoč evrov, leta 2010 pa dobrih 850 tisoč evrov. Večji dotok sredstev bo nepovratnih, pridobljenih iz raznih skladov in državnega proračuna, delno pa se v in-
Foto: NS
Od tod in tam
Ptuj • Sramota sredi mesta
Foto: Črtomir Goznik
Poslovni prostori na Vinarskem trgu, kjer je vrsto letdo-movalo pohištvo Emone - Merkur, zatem jih je imel nekaj let v najemu zasebnik, kije prav tako prodajal pohištvo, so že nekaj časa prava sramota sredi Ptuja. Potem ko je padlo kar nekaj izložb, so jih pred nadaljnjim uničevanjem zaščitili kar z leseno zaščito. Prostore so dobesedno zabili, s tem pa se tudi zavarovali pred novim vandalskim početjem. Pri vsem tem je zanimivo to, da so v Mestni hiši na Ptuju pohiteli s prodajo teh prostorov, nekateri svetniki so celo podvomili, če je cena prava oziroma da jih je Mestna občina Ptuj prepoceni prodala. Zdaj pa že lep časa samevajo, kupil jih je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki naj bi ga MO Ptuj že nekajkrat pozvala, da naj jih končno že začne urejati, če misli resno. Na Ptuj naj bi namreč dobili samostojno enoto zavoda, če že ni vseponov-no padlo v vodo, kot že nekoč pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje.
MG
Ptuj • Zimske radosti šolarjev
Letošnja zima, ki je, kar se temperatur tiče, pokazala zobe, je bila s snegom bolj skopa. A že prve prave snežinke, ki so dodobra pobelile bregove, so osrečile predvsem nadobudne in igrive otroke. Teh je bilo prejšnji teden ravno dovolj, da so se po strminah bregov ljubitelji sankanja in smučanja lahko spuščali tudi v nekoliko n ižjih legah. Priljubljena ptujska destinacija za sankanje pod ptujskim gradom je tako v petek privabila več sto otrok. Več šol, med drugim tudi osnovni šoli Mladika in Olge Meglic, katerih učenci so se odzvali v največjem številu, je dopoldanski pouk preneslo v naravo. Zadovoljstvo učencev je bilo nepopisno.
Dženana Bečirovič
Pavlovski Vrh • Pri Kosovih
Vinogradniška družina Kos s Pavlovskega Vrha je pripravila prvo ledeno trgatev. Skupaj s prijatelji so v zgodnjih jutranjih urah, ko je bila že najmanj tri dni povprečna dnevna temperatura vsaj 7 stopinj pod ničlo, obrali 400 trsov laškega rizlinga, »Naša tradicionalna erazmova trgatev, ki je vsako leto 22. januarja, je dala že tri suhe jagodne izbore, ledenega vina pa še ne, zato smo se tokratne trgatve še posebej veselili, čeprav je bilo kar deset stopinj pod ničlo,« je povedala Tjaša Kos, nekdanja slovenska vinska kraljica, ki se ji je letos na ledeni trgatvi pridružila tudi Svetlana Širec s Ptuja, ki je pred kratkim krono predala Karolini Kobal. Iz prve ledene trgatve pri Kosovih so stisnili 45 litrov mošta.
Ljutomer • Ljutomerski oktet išče pevce
Z željo, da bi ohranili in nadaljevali dolgoletno tradicijo petja v Ljutomeru in s tem tudi nadaljnji obstoj Ljutomerskega okteta, bodo pripravili avdicijo, s katero želijo privabiti mlade ljubitelje štiriglasnega petja. Ljutomerski oktet, ki nepretrgoma deluje 45 let, je prirejal številne koncerte doma in v tujini. Avdiciji bosta v sredo, 21., in v soboto, 24. januarja, s pričetkom ob 18. uri v prostorih Glasbene šole Slavka Osterca v Ljutomeru. V prihodnosti se bodo člani Ljutomerskega okteta podali na turnejo po Evropi in priredili nove vsebine tovrstne kulture, z mlajšim kadrom pa želijo ubrano petje ponovno dvigniti na najvišjo raven.
NŠ
Foto: DB
Foto: NS
torek • 20. januarja 2009
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
ŠtajerskiTEDHiK 7
Ptuj • V Pleskarju bijejo plat zvona
Razrešeni direktor kazensko ovaden, a še dela v podjetju
V ptujskem podjetju Pleskar, podjetju za zaščito in izolacijo površin, enem izmed treh tovrstnih podjetij v Sloveniji s skoraj 50-letno tradicijo, bijejo plat zvona. Razmere so zelo zaskrbljujoče, srečujejo se s težko finančno situacijo, podobno kot vsa druga podobna podjetja Slovenija.
Pleskar je bil ustanovljen leta 1960, ob ustanovitvi je zaposloval 30 delavcev, ki so opravljali slikopleskarska dela, pozneje pa so se preusmerili v vse bolj iskano in zahtevnejšo antikorozijsko zaščito, ki je danes osnovna dejavnost podjetja. Njihovo situacijo dodatno otežuje mrzlo vreme, saj del ne izvajajo samo v delavnicah v Kidričevem, temveč tudi na objektih, nizke temperature onemogočajo izvajanje del antikorozij-ske zaščite, kar se odraža tudi na nizki realizaciji, pa tudi obseg dela ni takšen, da bi zagotavljal normalno poslovanje. 34 zaposlenih še čaka na novembrske plače, direktor Borut Pravdič, univ. dipl. ekon., ki je vodenje družbe prevzel kot krizni menedžer septembra lani, je povedal, da jih bodo skušali izplačati v teh dneh. Izplačati pa bo mogoče le zajamčene plače v bruto znesku 684 evrov oziroma v neto znesku 450 evrov, za preostali del plač pa bodo zaposlenim priznali terjatve in jih bodo izplačali, ko bo to mogoče. Zaposleni pa še tudi niso dobili regresa za leto 2008.
Ko je Pravdič prevzel vodenje družbe na osnovi pogodbe, zaposlen je v drugem podjetju, LG-Metal, se je nemudoma lotil temeljite analize poslovanja družbe v letu 2008, ki je pokazala, da prejšnje vodstvo ni naredilo dovolj, da bi pridobili zadosten obseg dela, s tem pa realizacijo, ki bi pokrila stroške poslovanja, plačila dobaviteljem in omogočala razvoj. Do njegovega prihoda je družbo vodil Ivan Sternad, a ga je nadzorni svet razrešil zaradi ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju in neizvajanja sanacijskega programa oziroma nespoštovanja sklepov nadzornega sveta. Novi direktor je tudi ugotovil, da je prejšnje vodstvo sprejelo nekatere nepravilne oziroma zakonsko sporne odločitve.
Med drugim je družba plačevala nenormalno visoke stroške odvetniških in računovodskih storitev, delavcem pa so izplačevali le neto osebne dohodke (polovico plače), ne pa tudi davkov in prispevkov, in to od februarja lanskega leta, kar tudi pomeni, da jim je bila za ta čas prekinjena delovna doba, kar je prekršek. Borut Pravdič je za Štajerski tednik povedal, da je nemudoma poskrbel
za oddajo REK-obrazcev, to pa je imelo za posledico veliko blokado v višini 170 tisoč evrov, vključno z DDV. V okviru sanacije poslovanja družbe je pisno zaprosil ptujski DURS za odlog plačila davkov, prispevkov in DDV, a so ga zavrnili. V poplačilo so ponudili tudi del še prostega premoženja, v tem delu še čakajo na odgovor. Za odlog plačila kreditov za eno leto so zaprosili tudi banko, odgovor še čakajo. Čakajo še tudi na odgovore nekaterih dobaviteljev za odlog plačila za eno leto, nekateri jih že tožijo, le z dobavitelji barv so se uspeli dogovoriti za redno in nemoteno dobavo tudi v letošnjem letu. Spodletel pa je tudi poskus z dokapitalizacijo, o kateri so odločali na skupščini, ki je bila 5. januarja letos. Borut Pravdič jo je sklical, ker je bil mnenja, da jo bodo delničarji glede na stanje v družbi podprli, dokapitalizacija pa ni uspela, ker je večinski lastnik, prejšnji direktor, ki ima več kot 51 odstotkov upravljavskih pravic, kot delničar glasoval proti dokapitalizaciji. Če bi uspela, bi to pomenilo, da bi delničarji vložili nov, svež kapital v podjetje za poplačilo starih obveznosti, kar bi bila ena od pomembnejših rešitev za nadaljnje poslovanje. Zaradi nove situacije je Pravdič takoj zahteval sklic nadzornega sveta, ki se je nemudoma sestal in mu naložil nekatere kratkoročne zadolžitve glede bodočega poslovanja. Program ukrepov mora pripraviti v kratkem času in jih predložiti nadzornemu svetu, ki bo tudi odločil, kako naprej. To naj bi se zgodilo v teh dneh. Neuradno pa je slišati, da naj bi zdajšnji direktor že zapuščal podjetje in da naj bi vodenje ponovno prevzel prejšnji direktor.
Zaradi nepravilnosti v vodenju prejšnjega direktorja je bil Pravdič prisiljen obvestiti sindikat in svet delavcev, da bodo v okviru začasnega ukrepa zaposleni prejemali zajamčene osebne dohodke. Razlika do polnega bruto osebnega dohodka se bo knjižila in izkazovala kot obveznost družbe do zaposlenih. Izhod iz krize vidi Pravdič le v povečanem obsegu dela, v pridobivanju novih del. V teku so intenzivni pogovori s tujimi partnerji, Nemci in Avstrijci, preko prijateljskih slovenskih poslovnih partnerjev, ki so že vrsto let
Foto: Črtomir Goznik
Družba Pleskar ima še vedno sedež v Ulici heroja Lacka 5, kjer dela uprava, delavnice pa imajo v Kidričevem. Prizadevajo si, da bi tudi upravni del preselili na skupno lokacijo, v ta namen že urejajo prostore. Do selitve naj bi prišlo v kratkem.
prisotni na teh trgih z montažami različnih jeklenih konstrukcij, na katerih se potem izvaja antikorozijska zaščita. Pogodbe pa morajo obnoviti tudi na domačem trgu: s Talu-mom, Cinkarno, Luko Koper, računajo pa tudi na nekatere nove partnerje: Slovenske železnice, Elektrogospodarstvo Slovenije, kljub temu da se obseg dela nasploh tudi že v Sloveniji zmanjšuje. Če jim bo te aktivnosti uspelo dokončati v januarju, pravi Pravdič, bo nekoliko bolje.
Finančna situacija je resnično kritična, nekaj optimizma jim vliva to, da so tik pred podpisom dveh večjih pogodb, tretja pa je posel v tujini, ki je za družbo velik zalogaj; pismo o nameni zanj naj bi podpisali te dni. Če bi
ga uspeli pridobiti preko slovenskega izvajalca, potem bi lahko družbo v celoti sanirali. Izhod iz krize bi pomenila mesečna realizacija v višini 200 tisoč evrov, v letu 2008 pa je znašala polovico tega zneska.
»Ne bom dovolil, da bi se stvar kar tako pometla pod prag in podjetje dalo v stečaj,« poudarja Pravdič. Gre za pošten, deloven in spoštovanja vreden kolektiv, ki dela v izredno težkih razmerah. O ugotovljenih nepravilnostih prejšnjega direktorja, ki je tudi 51-odstotni lastnik Pleskarja, še vedno pa tudi zaposlen v njem, je pisno obvestil nadzorni svet, to je bila njegova naloga ob prevzemu vodenja v septembru leta 2008, hkrati pa izvedel vse postopke revi-
zije o pravilnosti njegovega dela. Na Policijsko postajo na Ptuju je bila poslana kazenska ovadba zaradi suma storitve več kaznivih dejanj, ker naj bi bile nepravilnosti dela ovadenega očitne in oškodovanje družbe izredno veliko. Med drugim mu očitajo, da je sklenil pogodbo o najemu dolgoročnega deviznega kredita, s katerim je za podjetje vplačal oziroma nakupil lastne delnice od Infond holdinga, d. d., in Pom družbe, d. d., jih evidentiral, nato pa odpisal, umaknil v breme osnovnega kapitala, s tem pa dobil večji osebni lastniški delež kot fizična oseba, sklenil naj bi tudi nepotrebne in fiktivne pogodbe za izplačilo različnih vsot denarja v več kot 40 primerih. Izvedel naj
Foto: Črtomir Goznik
Pleskar je na Ptuju obnovil tudi fasado ptujske Mestne hiše.
bi tudi nekaj izplačil preko študentskega dela za neizvr-šeno delo. Vso dokumentacijo o ugotovljenih nepravilnostih pri vodenju podjetja, ki so posledica tega, ker prejšnji direktor ni ločil med lastništvom in upravljanjem podjetja, je predal nadzornemu svetu, ki je ukrepal skladno z zahtevami sindikata in sveta delavcev. Nadzorni svet je zadeve pregledal in preučil ter jih posredoval naprej. Prejšnji direktor pa se še vedno v družbi ukvarja s projektnim marketingom za večje sisteme, saj je v šestih letih vodenja podjetja navezal pomembne poslovne stike, ki so v tem obdobju, ko se podjetje rešuje, še kako koristni.
Ukrepi vlade za posledice blažitve krize v tem trenutku družbi Pleskar ne morejo pomagati, je prepričan Pravdič. Pravi ukrep bi bil, če bi država začasno, za dva, tri mesece, odložila plačilo DDV za podjetja, to bi bil pozitiven likvidnostni ukrep. V tem trenutku se namreč podjetja srečujejo, Pleskar ni nobena izjema, z velikimi likvidnostmi težavami. Družba Pleskar, kljub temu da je v težki finančni situaciji zaradi preteklega dela poslovodstva, zgrešenih investicij in drugih nepravilnosti v poslovanju, nepoštenega odkupa s sredstvi družbe, za katerega je bil najet kredit pri banki brez investicijskega elaborata, kar meče slabo luč tudi na banko, in pridobitve večinskega lastništva prejšnjega direktorja, ima v tem trenutku za okrog sto tisoč evrov kvalitetnih terjatev pri uveljavljenih slovenskih podjetjih, ki pa jih ne dobijo plačanih iz že znanih razlogov. »Resnično škoda bi bilo prekiniti skoraj 50-letno tradicijo, kvaliteto, škoda bi bilo teh pridnih, poštenih ljudi, da bi šlo vse v nič. Družbo poskušamo na dolgi rok sanirati na vse možne načine,« pravi Pravdič. Pomembno je tudi, da ima družba vsa dovoljenja za svojo dejavnost, kar je glede na okoljevarstvene predpise danes zelo težko pridobiti. Upa, da bo za podjetje posluh tudi pri državnih institucijah, čeprav je zaposlenih samo 34 delavcev, želi si, da bi jih bilo 60, glede na to, da opravljajo storitveno dejavnost, kjer samo pridne roke ustvarjajo. Več ljudi lahko več naredi, stroški na enoto pa se s tem znižujejo.
MG
Kairo, Gaza • Še vedno nemirno
Hamas predlagal premirje v zameno za umik Izraela
Predstavniki gibanja Hamas so na pobudo Egipta izraelski strani predlagali leto dni trajajoče premirje, pod pogojem, da Izrael prekine blokado območja Gaze in se z njega umakne. Medtem se ofenziva izraelske vojske na območju Gaze nadaljuje, v tem času pa je umrlo več kot Foto: internet 1100 Palestincev.
Predstavnik Hamasa Musa Abu Marzuk je pojasnil, da je palestinsko gibanje premirje predlagalo na pobudo Egipta in da na odziv Izraela še čakajo. Izraelska delegacija pod vodstvom Amosa Gilada se je v četrtek mudila v Egiptu, kjer so jo egiptovski posredniki seznanili s svojim predlogom za končanje nasilja na območju Gaze. Izraelci naj bi se na predlog odzvali pozitivno, vendar bodo po izraelskih navedbah potrebna še nadaljnja pogajanja, saj ni bila sprejeta še nobena odločitev.
Medtem se ofenziva izraelske vojske na območju Gaze danes nadaljuje že 21. dan. V tem času je bilo ubitih najmanj 1105 Palestincev, preko 5100 je bilo ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prav zaradi krvavega nasilja so v četrtek tako pripadniki Hamasa, kot tudi pripadniki palestinskega gibanja Fatah pozvali k udeležbi na današnjih protiizraelskih protestih. Zaradi napovedanih protestov je Izrael že v četrtek pozno zvečer uvedel 48-urno blokado Zahodnega brega.
Sicer pa noči v Gazi niso mirne. V četrtkovem silovitem izraelskem obstreljevanju v Gazi je hudo škodo med drugim utrpela bolnišnica Al Kuds v soseski Tel al Hava. Pri tem je bilo ubitih sedem palestinskih zdravnikov, uničena so bila tri reševalna vozila. Mednarodni Rdeči križ je napad označil kot nesprejemljiv in sporočil, da je bilo v napadeni bolnišnici kar 500 ljudi, med njimi številni bolniki. Bolnišnico so zajeli plameni, zaradi česar je bilo več sto ljudi prostore prisiljeno zapustiti. Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da so med drugim morali evakuirati vsaj tri dojenčke v inkubatorjih, prav tako so na ulice v izjemno mrzli noči prepeljali več bolnikov, priključenih na aparature, ki ohranjajo njihove življenjske funkcije. (sta)
ZDA, EU • ZDA razširile sankcije na kmetijske izdelke iz EU
Trgovinska vojna med EU in ZDA
ZDA so minuli teden napovedale razširitev trgovinskih sankcij, ki zaradi prepovedi uvoza hormonske govedine iz ZDA v EU veljajo za nekatere prehrambene izdelke iz unije. Gre za razširitev nabora izdelkov, za katere bodo ZDA uveljavljale zvišane carine do 100 odstotkov. Evropska komisija je že napovedala tožbo pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).
Ameriška predstavnica za trgovino v odhodu Susan Schwab je danes sporočila, da bodo v skladu s spremembami ameriške sankcije poslej vejala za nove kmetijske izdelke iz dodatnih članic EU. Po novem bodo tako na seznamu izdelkov, za katere veljajo zelo visoke carine, tudi zrezki iz govedine, svinjine in perutnine, vrste žitaric, kot npr. oves, klobase, mineralna voda, vrste sadja in zelenjave, vrste gob, čokolada, kostanj ter sadni sokovi. Obenem so s seznama med drugim umaknili nekatere vrste čebule, korenje in dijonsko gorčico. Poleg tega so iz Washingtona sporočili, da bo s 23. marcem za francoski sir Roquefort veljala uvozna carina v višini 300 odstotkov, kar je za trikrat več kot doslej. »Obstoječe carine so v veljavi že devet let, njihov cilj pa je doseči rešitev spora glede prepovedi uvoza hormonske govedine iz ZDA v EU, s čimer bi Združene države lahko preklicale sankcije,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnila Schwabova ob oznanitvi sprememb v sankcijah. »Že več kot desetletje si prizadevamo rešiti spor z EU, a naša prizadevanja niso vodila nikamor,« je še poudarila.
Iz Bruslja so takoj zagrozili, da bodo proti ZDA pred WTO sprožili nov pritožbeni postopek, saj so prepričani, da odločitev ni v skladu s pravili organizacije. Zaradi sprememb na seznamu izdelkov bodo namreč sedaj prizadete vse članice
unije razen Velike Britanije, iz Bruslja pa so opozorili, da sprememba v ameriški politiki Washingtonu omogoča uvedbo sankcij na nove proizvode vsakih šest mesecev. Evropska komisija je poudarila, da to vnaša dodatno negotovost za evropske izvoznike, in pojasnila, da lahko ZDA sankcije uvedejo le na točno določeno število proizvodov. »Čezatlantska trgovina potrebuje spodbude, ne sankcije,« je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dejala evropska komisarka za trgovino Catherine Ashton in obenem v luči skorajšnjega odhoda Sch-wabove s položaja dodala, da se EU veseli »sodelovanja z novo ameriško administracijo pri reševanju tega vprašanja«.
WTO je sicer oktobra presodila, da EU lahko ohrani prepoved uvoza hormonske govedine iz ZDA in Kanade, vendar pa lahko tudi ti državi zaradi tega uvedeta sankcije proti povezavi. Spor sega deset let nazaj, ko je EU izgubila spor pred WTO, ker njena tedanja zakonodaja glede prepovedi uvoza hormonske govedine ni temeljila na ustrezni znanstveni oceni. ZDA in Kanada sta proti EU posledično uvedli sankcije, ki so v veljavi od julija 1999. (sta)
EU • Države članice EU opozarjajo:
Plinski spor bo imel bistvene posledice za Kijev in Moskvo
Plinski spor med Ukrajino in Rusijo bo imel »bistvene finančne, gospodarske in politične posledice za obe državi«, so se danes po informacijah češkega predsedstva strinjale države članice EU v Bruslju. To je tudi eno ključnih sporočil, s katerimi je šla EU na sobotno srečanje v Moskvo.
Med preostalimi sporočili je tudi poziv državama, naj brez nadaljnjega odlašanja rešita dvostransko vprašanje glede tehničnega plina. S tem je EU še zaostrila ton, saj se do-
slej ni želela nikakor vpletati v dvostranski spor med državama.
Preostala sporočila so bolj ali manj poznana: EU bo še naprej govorila z enim glasom, glavna prioriteta je takojšnja vzpostavitev dobave ruskega plina preko Ukrajine v EU, strani morata takoj in v celoti spoštovati dosežene sporazume.
EU je ponovila je, da spor škodi »verodostojnosti Rusije in Ukrajine kot zanesljivih partneric za oskrbo s plinom in tranzit plina«, a k temu dodala, da bo imelo to »bistvene finančne, gospodarske in politične posledice za obe državi«.
Češko predsedstvo je sklicalo tudi srečanje držav članic na vele-poslaniški ravni, na katerem je EU uskladila nadaljnji pristop v reševanju krize zaradi prekinjene dobave zemeljskega plina iz Rusije preko Ukrajine v EU.
Vse države članice so se strinjale, da sta EU v soboto na srečanju za rešitev krize, ki ga je predlagala Moskva, zastopala češki minister za industrijo in trgovino Martin Riman ter evropski komisar za energijo An-dris Piebalgs. (sta)
EU • OECD napoveduje:
Gospodarstvo območja evra šibko do konca 2010
Gospodarstvo 16 držav članic območja evra vsaj do druge polovice leta 2010 ne bo beležilo vidnejšega okrevanja, ocenjuje OECD. Recesija, ki se je začela v drugem lanskem četrtletju, se bo nadaljevala tudi v prvi polovici letošnjega leta, šele nato pa bo začelo gospodarstvo počasi okrevati.
Kot po poročanju ameriške tiskovne agencije AP v letni raziskavi ugotavlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) s sedežem v Parizu, je nadpovprečno rast gospodarstva pričakovati šele konec leta 2010, ko bodo začeli učinkovati fiskalni stimulacijski paketi in manj restriktivne denarne politike.
Po napovedih OECD ima Evropska centralna banka (ECB) še naprej dovolj manevrskega prostora za nadaljnje zniževanje obrestnih mer, toda določena negotovost glede rasti ostaja. »Če se bo izkazalo, da bodo inflacijski pritiski močnejši od pričakovanj, se bo manevrski
prostor močno skrčil,« so zapisali.
ECB je danes ključno obrestno mero za območje evra znižala za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. Gre za četrto zaporedno znižanje ključne obrestne mere, ki je s tem izenačila najnižjo raven v zgodovini ECB. Pri dveh odstotkih je namreč vztrajala med junijem 2003 in decembrom 2005.
Kljub zniževanju obrestnih mer pa je zniževanje obrestnih mer s strani ECB v senci ukrepov, ki jih na tem področju izvaja ameriška centralna banka Federal Reserve in Bank of England. (sta)
Singapur • Opec napoveduje zmanjšano povpraševanje
Cene nafte se znižujejo proti 35 dolarjem
Cene nafte so se konec minulega tedna v dopoldanskem trgovanju zniževale proti ravni okoli 35 dolarjev, kar je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP posledica pe-šanja ameriškega gospodarstva ter zmanjševanja globalnega povpraševanja. Od prejšnjega tedna se je nafta pocenila že za tretjino.
Za 159-litrski sod zahodnoteksa-ške lahke nafte, ki bo dobavljena februarja, je bilo treba opoldne v azijskem elektronskem trgovanju odšteti 35,38 dolarja. To je dva centa manj kot ob koncu trgovanja v četrtek. Odkar so prejšnji teden porasle do 50,47 dolarja za sod, so se cene nafte znižale že za približno 30 odstotkov.
V Londonu so se marčne termin-ske pogodbe za severnomorsko nafto brent danes pocenile za osem centov na 47,60 dolarja. Februarske pogodbe so se iztekle v četrtek.
Borzni posredniki takšno gibanje cen nafte pojasnjujejo s konjunktur-nimi podatki iz ZDA, države z največjo porabo energentov na svetu. Ti ne kažejo, da bi se utegnil gospodarski položaj kaj izboljšati. Poleg tega je pomembna tema na borznem parketu tudi plinski spor med Rusijo in Ukrajino, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) je napovedala, da se bo svetovno povpraševanje po nafti letos zmanjšalo za 180.000 sodov dnevno. (sta)
Washingoton • Novi predsednik ZDA Barack Obama danes prisegel
Bush seje poslovil od Američanov
Predsednik George Bush se je že v četrtek zvečer po krajevnem času iz Vzhodne sobe v Beli hiši s televizijskim nagovorom poslovil od Američanov in se jim zahvalil za zaupanje, da jim je lahko služil zadnjih 8 let. V nagovoru je predvsem našteval dosežke svoje administracije.
Bush je svojemu nasledniku Baracku Obami, ki prisega danes, zaželel vse najboljše, kakor tudi njegovi soprogi in hčerkama. Bush je Obamov uspeh označil za trenutek upanja in ponosa celotne nacije, ker gre za osebo, katere zgodba odseva »trajno obljubo ZDA«. Američanom se je zahvalil za zaupanje, molitve in dejanja poguma ter velikodušnosti in omenil teroristične napade 11. septembra 2001, ki so zaznamovali njegovo vladavino.
Bush je naštel dosežke v vojni proti terorizmu, od ustanovitve ministrstva za domovinsko varnost do prenosa vojne k sovražnikom in njihovim podpornikom na tujem. Strinjal se je, da so obstajali legitimni dvomi v njegove odločitve, vendar pa zatrdil, da ne more biti dvoma o rezultatih. »Več kot 7 let ni bilo terorističnega napada na ameriškem ozemlju,« je dejal Bush in zasluge pripisal vsem, ki se vsak dan ukvarjajo z zaščito domovine.
Bush ostaja prepričan, da morajo ZDA po svetu voditi prizadevanja za promocijo človekove svobode, pravic in dostojanstva. Zagotovil je, da je terorizem še vedno največja grožnja za ameriško varnost. Bush je povedal, da je potrebno zavreči izolacionizem in protekcionizem ter še naprej širiti svobodo po svetu kajti, če tega ne bodo počele ZDA, se to ne bo zgodilo. Bush je prav tako poudaril, da na svetu obstajata dobro in zlo, med katerima ne more nikoli biti kompromisa. (sta)
HELSINKI - Finski letalski prevoznik Finnair bo letos odpustil 140 zaposlenih in obenem več kot 3000 zaposlenih poslal na prisilni dopust, da bi znižal stroške in se tako laže soočal s finančno krizo. Družba naj tudi ne bi podaljšala 400 pogodb zaposlenim za določen čas. Finnair je že decembra napovedal, da bo letos odpustil tudi okrog 2000 članov kabinskega osebja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Prisilni dopust naj bi bo načrtu družbe predvidoma trajal od dva do tri tedne, v enotah tovornega prometa pa celo dalj. Z odpuščanji naj bi družba znižala stroške za okrog 20 milijonov evrov. »Vendar to ne bo dovolj,« je izpostavil podpredsednik Finnaira Anssi Komulainen in dodal, da bo družba še naprej iskala nove protikrizne ukrepe.
BRUSELJ - Prodaja novih avtomobilov v Evropi se je v letu 2008 znižala za 7,8 odstotka, je sporočilo Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev in dodalo, da je to največji padec prodaje v zadnjih 15 letih. Zaradi zaostrenih razmer v avtomobilski industriji je evropski komisar za industrijo Günter Verheugen že sklical ministrsko srečanje. »V luči slabenja razmer v evropski avtomobilski industriji je evropski komisar za industrijo Günter Verheugen za petek sklical srečanje ministrov držav članic EU,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v sporočilu za javnost zapisala Evropska komisija.
TOKIO - Japonski proizvajalec elektronike Sanyo Electric bo po vsem svetu ukinil 1200 delovnih mest. Za to se je odločil zaradi upada prihodkov od prodaje, kar je posledica vse manjšega svetovnega povpraševanja in krepitve japonskega jena, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Sanyo, ki je v fazi prevzemanja s strani prav tako japonskega, a večjega proizvajalca elektronike Panasonic, bo delovna mesta ukinil do konca marca, in sicer 800 na Japonskem in 400 v tujini. Pri polovici odpuščenih gre za redno zaposlene, pri ostalih pa za delavce s krajšim delovnim časom in pogodbene delavce.
NEW YORK - Globalna finančno-gospodarska kriza ameriška podjetja sili k zniževanju stroškov, zato je Motorola napovedala, da bo poleg 3000 že predvidenih ukinitev delovnih mest odpustila še 4000 zaposlenih. Motorola se je za to odločila, ker se je prodaja mobilnikov v svetu znižala, po nekaterih podatkih za 13 odstotkov. Odpuščal pa naj bi tudi Delta Air. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, naj bi največji letalski prevoznik na svetu Delta Air načrtoval odpustiti 2000 od svojih 75.000 zaposlenih. S tem naj bi družba Delta Air oklestila fiksne stroške, ki zaradi manjšega povpraševanja po prevozu načenjajo konkurenčnost družbe.
WASHINGTON - Ameriška banka JP Morgan Chase je v lanskem letu ustvarila 5,6 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 64 odstotkov manj kot predlani. Dobiček v zadnjem četrtletju se je s predlanskih treh milijard dolarjev znižal na 702 milijona dolarjev. V banki so z rezultati v zadnjem četrtletju razočarani. Razlog za poslabšanje je izguba na področju investicijskega bančništva, ki je posledica odpisov, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal predsednik in glavni izvršni direktor banke Jamie Dimon.
TOKIO - Japonski proizvajalec avtomobilov Nissan Motor namerava v februarju in marcu znižati domačo proizvodnjo za 64.000 vozil. S tem želi zmanjšati zaloge in se prilagoditi na močan upad svetovnega povpraševanja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Po poročanju nekaterih japonskih medijev naj bi sicer ta tretji največji japonski avtomobilski proizvajalec v tekočem poslovnem letu, ki se bo izteklo marca letos, zabeležil izgubo iz poslovanja, prvo v zadnjih 10 letih, in se s tem pridružil seriji velikih japonskih podjetij, ki drsijo v rdeče številke. V Nissanu tega zaenkrat niso potrdili.
TOULOUSE - Evropski letalski proizvajalec Airbus je danes opozoril, da bo letošnje leto zaradi svetovne gospodarske krize tako kot za celotno letalsko panogo tudi zanj težavno, število naročil naj bi se prepolovilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prvi mož Airbusa Thomas Enders pričakuje močan upad naročil. Airbus naj bi tako letos prvič po letu 2003 zabeležil večje število dobavljenih kot naročenih letal. Vendar pa Enders pravi, da je podjetje na to pripravljeno.
FRANKFURT - Največja nemška banka Deutsche Bank je v zadnjem lanskem četrtletju ustvarila za 4,8 milijarde evrov izgube, predvsem zaradi slabih razmer na finančnih trgih. Banka je v omenjenem obdobju zabeležila večji izpad prihodkov na področju financiranja nepremičninskih poslov in izgube na področju trgovanja z različnimi derivati. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je Deutsche Bank v zadnjem lanskem četrtletju odpisala tudi precej slabih naložb, predvsem zaradi plačilne nesposobnosti strank, ki so prizadete zaradi globalne finančno-go-spodarske krize. To nekateri ekonomisti ocenjujejo kot največjo po veliki gospodarski krizi v 30. letih minulega stoletja.
KUVAJT - Arabske države, ki so zaradi finančne krize utrpele precejšnje izgube, bi morale na upočasnitev gospodarske rasti odgovoriti z usklajenimi ukrepi ekonomske politike. To meni kuvajtski finančni minister Mustafa el Šamali pred arabskim gospodarskim vrhom, ki se bo 19. januarja začel v Kuvajtu. »Potrebujemo skupno politiko za spopad z učinki globalne krize in omejitev njenih posledic,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal el Šamali na srečanju ministrov za finance in guvernerjev centralnih bank arabskih držav v Kuvajtu.
LONDON - Britanska banka Barclays bo v okviru zmanjševanja stroškov odpustila 2100 zaposlenih. Odpuščanje bo prizadelo zaposlene v investicijskem bančništvu in sektorju upravljanja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot so povedali v banki, so glede odpuščanj že začeli pogovore s sindikati, prizadevali pa si bodo, da bodo delovna mesta ukinjali prek prezaposlovanja in prekinitve sodelovanja s pogodbenimi sodelavci. Skupaj z novimi napovedanimi odpuščanji bo banka Barclays odpustila 4000 zaposlenih. Četrta največja britanska banka po vsem svetu samo v investicijskem bančništvu zaposluje 32.500 ljudi, skupno število zaposlenih pa je v začetku lanskega leta znašalo 135.000. (sta)
Cestni promet • Za večjo varnost pešcev
Bodite PREvidni, nosite odsevnike!
V dneh od 9. do 31. januarja letos poteka po vsej Sloveniji preventivna akcija, ki je namenjena večji varnosti pešcev v cestnem prometu pod naslovom Bodi PREviden; v njej pa aktivno sodelujejo tudi policisti na območju Policijske postaje Ptuj.
Foto: M. Ozmec
Med vsemi pešci so najbolj ogroženi mladi do 14 let, predvsem na poti v šolo in domov, ter starejši pešci, ki so stari nad 65 let. V mestni občini Ptuj bodo v času akcije Bodi PREviden med pešce razdelili okoli 2500 odsevnih trakov in kresničk.
Pa brez zamere
Inavguracija
Proslava (pre)velikih pričakovanj
Na član, ko izide izdaja časopisa, ki je pred vami, bo preko luže na veliki slovesnosti kot 44. ameriški predsednik zaprisegel Barack Oba-ma. Tako bo tudi uradno postal prvi na še enem področju. Ce je že prvi ne-belec, ki je dobil volitve za predsednika ZDA, bo sedaj to tudi uradno postal in bo torej prvi med enakimi (saj v demokraciji smo, kot veste, formalno vsi enaki).
Ni mogoče zanikati ali tajiti, da med ljudmi, seveda ne samo med Američani, vlada veliko zanimanje za inavguracijsko slovesnost. Kot rečeno, Oba-ma je prvi ne-belec, ki bo prisegel kot predsednik ZDA. To je vsekakor dogodek, ki ima svojo težo in je kot tak seveda pomemben. Ljudje od Obame pričakujejo veliko. Zelo veliko. Kot se strinja večina komentatorjev - ljudje od Obame pričakujejo preveč. V tem svojem pričakovanju pa so ljudje (spet, ne zgolj Američani) v precejšnji zmoti. Pričakujejo namreč neke vrste mesijo in ne "zgolj" novega predsednika ZDA. Seveda ne smemo pozabiti, da bo Obama na vrhovnem položaju nasledil Busha, in daje že zaradi tega med ljudmi zaznati veliko, recimo temu, olajšanje, ki ga je treba pripisati dejstvu, da Obamova inavguracija ne bo samo to - inavgu-racija, ampak vsaj na nek način tudi proslavljanje tega, da se bo svet na njej tudi formalno odkrižal Busha (vsaj v vlogi ameriškega predsednika, v kateri je svetu lahko tudi najbolj škodoval).
A kot rečeno, če Busha odrinemo na smetišče zgodovine (kjer bi, zraven mednarodnega sodišča za zločine, ki jih je naredil, tudi moral pristati), ljudje radostno čakajo na Obamovo inavguracijo predvsem zato, ker so mnenja, da se bodo stvari zdaj, ko bo oblast prevzel Obama, čez noč nekako obrnile na bolje. Verjamejo, da se bo "red stvari", situacija, kako je svet ukrojen, z Obamovim nastopom kar sama od sebe premaknila in se bo ta red stvari spet uredil. Da bodo spet lahko kupovali drage avte, da bodo lahko kupovali prevelike in predrage hiše ter seveda - da bodo spet lahko brez problemov in kot po tekočem traku dobivali kredite. Skratka, ljudje verjamejo, da bo Obamova inavguracija tisti dogodek. Še več - verjamejo, da bo Dogodek. Ce bi razmišljali religiozno, bi lahko rekli, da ljudje verjamejo, da smo nekako razjezili tistega, ki vlada svetovnemu redu, ta pa nam je za kazen poslal gospodarsko krizo. In Busha. In sedaj, ko bo ustoličen Obama, bodo stare zamere vladarja vesolja izginile; zadoščeno bo njegovi volji in spet bo vse v najlepšem redu. Oni tam gor bo zadovoljen, mi pa bomo spet živeli srečno potrošniško življenje.
Najbrž ni treba posebej poudarjati, daje tako razmišljanje neprimerno in zgrešeno. Obama, čeprav dolgo in težko pričakovana zamenjava za Busha, seveda ne bo mogel spremeniti vsega, še najmanj čez noč. Zmešnjava je prevelika in akterjev je preveč. Pa vendar, Obamova inavguracija je vseeno dobrodošel dogodek. Ce nič drugega že zato, ker se bomo na njej odkrižali Busha.
Gregor Alič
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport, Zavodom za šolstvo, s policijo, šolami in vrtci, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Avto moto zvezo Slovenije ter Zvezo šoferjev in avtomehanikov že vrsto let opozarja, da je za varnost pešcev v cestnem prometu zelo pomembna tudi njihova vidnost. Zato je s številnimi akcijami, medijskimi kampanjami, represivnimi in tehničnimi ukrepi Slovenija dosegla bistveno izboljšanje varnosti pešcev.
Tudi v vsebini Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 med ukrepi za dosego ciljev zasledimo vrsto predlaganih dejavnosti na področju varnosti pešcev. Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2008 in 2009, ki ga je sprejela slovenska vlada decembra 2007, pa v ta namen predvideva dve izvedbi aktivnosti, in sicer od 9. do 31. januarja 2009 ter od 1. do 22. oktobra 2009.
Tako je časovno zajeto obdobje daljših noči in slabše vidljivosti, ki je za pešce še posebej nevarna. Načrtovanih je vrsta aktivnosti za večjo prometno varnost v Sloveniji, kot nosilec aktivnosti na področju varnosti pešcev je v obdobnem načrtu določena Direkcija Republike Slovenije za ceste - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Načrtovana akcija Pešec tako že poteka od 9. do 31. januarja, saj statistični podatki kažejo, da je ogroženost pešcev v mesecih od oktobra do februarja še vedno relativno visoka. Zato z dodatnimi aktivnostmi povečujejo pozornost, namenjeno varnosti pešcev, ravno v tem času. V projektu sodelujejo Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, Policija, osnovne šole in vrtci, občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Slovenska karitas, Rdeči križ Slovenije, Zveza združenj šoferjev in av-tomehanikov Slovenije, Avto moto društva ter različne organizacije in društva. Akcija je tudi ena izmed temeljnih prizadevanj v okviru Evropske listine o varnosti v cestnem prometu s sloganom: »25.000 življenj, rešimo jih!«
Glede na namen akcije sta na podlagi analiz stanja ter nekaterih mednarodnih izsledkov v tej akciji opredeljena predvsem dva bistvena cilja - zmanjšanje
števila prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, ter zmanjšanje teže posledic teh nesreč.
Pešci so zagotovo med najbolj ogroženimi udeleženci v cestnem prometu, saj je delež mrtvih pešcev na 100 poškodovanih med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev. Delež mrtvih je več kot dvakrat višji kot pri voznikih osebnih avtomobilov in kolesarjih. V zadnjih letih se je število mrtvih pešcev sicer bistveno zmanjšalo, še vedno pa ostajajo pešci nad 65 let najbolj ogrožena starostna skupina. Tudi v letu 2008 so bili pešci ena izmed najbolj ogroženih skupin, saj se je ob zmanjšanem skupnem številu mrtvih v prometnih nesrečah delež pešcev povečal, zato potekajo prizadevanja za povečanje uporabe odsevnih teles pri pešcih, še posebej pri otrocih in starejših.
Ugotovitve policistov kažejo da je večina nesreč, ki jih povzročijo starejši pešci s svojimi napakami, posledica slabšanja psihofizičnih sposobnosti človeka, neustrezne barve oblačil ter neuporabe odsevnih izdelkov. Ugotovljeno je, da se še vedno večina, kar 69 odstotkov, nesreč pripeti v temnem delu dneva, zaradi česar je potrebno nadaljevati s preventivnimi in izobraževalnimi aktivnostmi, ki svetujejo uporabo odsevnih predmetov.
Med ukrepe za večjo varnost pešcev sodijo tudi infrastruk-turni ukrepi z urejanjem površin, namenjenih pešcem, ter ukrepi za zniževanje in umirjanje hitrosti vozil v naseljih, predvsem tam, kjer so otroci,
starejši in drugi šibkejši udeleženci. Zajemati pa morajo tudi preventivne aktivnosti s promocijo odsevnih predmetov za povečanje vidnosti in opaznosti pešcev ter za bolj dosledno upoštevanje prometnih predpisov za pešce.
V letu 2007, ki je bilo z vidika varnosti cestnega prometa zelo slabo, se je število mrtvih pešcev zmanjšalo za 11 odstotkov, na 32 smrtnih žrtev, kar je najnižje število v obdobju od leta 1970. Še vedno je bila večina smrtnih žrtev, prek 62 odstotkov, pešcev, starejših od 55 let. Kljub 11-odstotnemu zmanjšanju števila mrtvih pešcev v letu 2007 cilj Resolucije o nacionalnem programu za varnost cestnega prometa za obdobje 2007-2011 ni bil dosežen v celoti. Tudi v minulem letu 2008 se število smrtno poškodovanih pešcev ni zmanjšalo, tako da bo celoletni delež pešcev v skupno zmanjšanem številu mrtvih v prometnih nesrečah še višji.
Ključne ugotovitve so, da so pešci v dolgoročnem obdobju še vedno med najbolj ogroženimi udeleženci v cestnem prometu; da so najbolj ogroženi pešci v starostni skupini nad 64 let; da se največ prometnih nesreč s smrtnim izidom pešcev zgodi v temnem delu dneva, v jesensko-zimskem obdobju leta (oktober-marec); da so deleži mrtvih pešcev enaki pri nesrečah v naseljih in izven njih, kar kaže na različne dejavnike nesreč, ter da med poškodovanimi pešci prevladujejo otroci osnovnošolske starosti 7 do 14 let.
Pešci so v dolgoročnem ob-
dobju med najbolj ogroženimi v cestnem prometu, saj je delež mrtvih na 100 poškodovanih med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev. Delež mrtvih je več kot dvakrat višji kot pri voznikih osebnih avtomobilov in kolesarjih. V zadnjih letih se je število mrtvih pešcev sicer bistveno zmanjšalo, še vedno pa ostaja najbolj ogrožena starostna skupina pešcev nad 65 let. Za leto 2006 sicer velja, da so pešci še vedno ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev in so bili za vozniki osebnih avtomobilov in potniki v vozilih, vozniki motornih koles četrta najpogostejša žrtev prometnih nesreč.
V	poglobljeni analizi trkov, v katerih so bili udeleženi pešci, so posebej obravnavali trke s smrtnimi žrtvami, hudimi in lahkimi poškodbami. Od leta 1995 se je do leta 2004 vsako leto zmanjšalo število trkov s smrtnimi žrtvami, v letu 2005 pa se ugoden trend ni nadaljeval in se je število žrtev celo rahlo povečalo. Kljub temu je delež mrtvih pešcev med vsemi žrtvami manjši od 15 %, kar uvršča Slovenijo med države, ki so pešcem prijaznejše in varnejše.
V	letu 2008, ki je po dosedanjih podatkih bistveno varnejše leto, je po podatkih za 7 mesecev število mrtvih pešcev enako kot v letu 2007, kar pomeni relativno večjo ogroženost in slabše stanje.
Rezultati kažejo, da so med najbolj ogroženimi skupinami prav gotovo starejši in tudi otroci, ki so pogosto poškodovani v prometnih nesrečah kot
pešci, a imajo večje možnosti preživetja kot starejši.
Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-20011 predvideva, da v letu 2011 ne bi smelo umreti več kot 21 pešcev, kar je izredno zahteven in visoko zastavljen cilj. Za njegovo uresničitev bo potrebno izjemno intenzivno in skladno preventivno in represivno delovanje, podprto s tehničnimi ukrepi, kot so urejanje površin za pešce, urejanje prehodov za pešce, izvajanje ukrepov za umirjanje prometa in podobno. V letu 2007 se je število mrtvih pešcev zmanjšalo, vendar ne v skladu s pričakovanimi trendi.
V akcijo Bodi PREviden se od vsega začetka aktivno vključujejo policisti Policijske postaje Ptuj ter člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj. Kot je pojasnil pomočnik komandirja na Policijski postaji Ptuj Boris Kozenburger, v času od 9. do 31. januarja njihovi policisti poostreno nadzirajo uporabo
odsevnih teles, kot so trakovi in kresničke. Akcije izvajajo skoraj vsak dan, in to predvsem na odsekih, kjer najpogosteje prihaja do prometnih nesreč z udeležbo pešcev ali kolesarjev. Na območju Ptuja izvajajo poostrene nadzore na Osojni-kovi cesti, oziroma na najbolj nevarnem prehodu za pešce pri Borovem, na Trstenjakovi cesti, ob Potrčevi, na Ormoški, v Raičevi in Volkmerjevi ulici. V nočnem času pa izvajajo poostren nadzor nad nošenjem odsevnih teles, torej kresničk in trakov, predvsem med pešci izven naseljenih območij. Policisti pa bodo v tem času med pešce razdelili tudi prek 250 kresničk, ki so jih prejeli od občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. V okviru akcije Bodi PREviden pa odsevne trakove in kresničke razdeljujejo tudi vsestransko aktivni člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s predsednikom Francem Kozelom na čelu.
M. Ozmec
10 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 20. januarja 2009
Ptuj • Viktorinov večer z dr. Jurijem Bizjakom
Sveti Pavel in njegova Cerkev
V letu sv. Pavla je društvo Viktorina Ptujskega povabilo 23. januarja ob 19.00 kot predavatelja koprskega škofa dr. Jurija Bizjaka, saj je ta poleg dr. Jožeta Krašovca eden naših najboljših biblicistov, pa tudi živahnih in duhovno globokih predavateljev, ki mu ne manjka iskrivosti.
Jurija Bizjaka je ob njegovi 60-letnici koprski škof Metod Pirih imenoval svetopisemskega škofa. Predavatelj se je rodil 22. 2. 1947 kot četrti otrok kmečke družine v zaselku Orešje župnije Col na Primorskem. Po osnovni šoli na Colu ter v Ajdovščini je tukaj, že v semenišču, končal gimnazijo ter nato v Ljubljani teološko fakulteto. Za duhovnika je bil posvečen 1971 v Logu pri Vipavi. Najprej je služboval kot kaplan v Ilirski Bistrici, bil nato župnijski upravitelj na Planini in Ustjah. Zaradi njegove nadarjenosti je odšel za kakih sedem let v Rim na Papeški biblični inštitut ter na univerzo Urba-niana. Končal je z doktorsko disertacijo z naslovom Sporni pregovori. Po vrnitvi domov je bil najprej duhovni voditelj v malem semenišču v Vipavi ter duhovni pomočnik v župniji Šurje. Kmalu je postal duhovni voditelj v ljubljanskem bogoslovju in predavatelj svetopisemskih ved na Teološki fakulteti v Ljubljani ter Mariboru. Vmes je bil na strokovnem izpopolnjevanju v Jeruzalemu in tudi potovanja oziroma romanja v Sveto deželo so z njim prava duhovna doživetja vsem romarjem.
Deset let je delal v skupini strokovnjakov za prevod standardne izdaje Svetega pisma. Sam je prevedel Izaija, 12 malih prerokov, Joba, Pregovore in Pridigarja. Samostojno je izdal pri Ognjišču Jobovo knjigo.
13. maja 2000 ga je pokojni papež Janez Pavel II imenoval za koprskega pomožnega škofa. Njegovo škofovsko geslo je iz knjige preroka Ageja: »Pogum, vse ljudstvo v deželi.«
»Škof Jurij je najprej blag, dobrohoten in plemenit človek. Za tem, kar pove, stoji, zato je prepričljiv. Govori z navdušenjem in pogumom. Zna se čuditi malim stvarem in odlikuje ga smisel za humor. Odkrivanje globin božjega in človeškega srce ga delata blagega in dostopnega vsakemu človeku. Je priljubljen predavatelj in pogost voditelj duhovnih vaj za različne sloje ljudi. Vedno izhaja iz Svetega pisma. Učene in zapletene zadeve zna razložiti na razumljiv način. Včasih imaš vtis, kot da bi poslušal kakega preroka ali judovskega rabina. Mnogim je odprl vrata v Sveto pismo in jih navdušil za branje, premišljevanje in za molitev ob božji besedi.« (M. Pirih)
O Svetem pismu je dejal v nekem pogovoru sam: »Pustiti se izzvati je danes tudi prvi pogoj za odkrivanje lepote Svetega pisma; nekdo prebere celo knjigo, a se ga ne dotakne, gleda, a ne vidi, posluša, a ne sliši; drugi prebere eno vrstico in jo premišljuje cele dneve.« (Ognjišče 2000)
In povedati kaj o svetem Pavlu je pripovedovati o 2000-le-tnici razširjanja krščanstva, 2000-letnici Kristusovega nau-
Foto: zasebni arhiv
Harfistke Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla vodi Tina Zerdin.
ka, na katerega se navezuje vso Pavlovo delovanje in prav zaradi vloge, ki mu je bila dodeljena, je postal, kot ga imenuje eden od njegovih številnih življenjepiscev, »orjak krščanstva«. Vsa sodobna civilizacija, ki temelji na judovskih, krščanskih in celo muslimanskih temeljih, prisluškuje že od svojega otroštva Pavlovim pismom ter njegovi poti v Damask. Pavel, ki se je vpisal med prve preganjalce novo nastajajoče skupnosti Jezusa Nazarečana in ni nič zaostajal za poznejšimi skozi 2000 let rojevajočimi
se nasprotniki krščanstva, je postal tisti temeljni kamen, na katerem so gradili vsi poznejši kristjani zgradbo, ki je navzoča pri branju berila sleherne maše ter tudi ob pridigah. In čeprav moderen, individualistično naravnan človek, ki se sicer izgovarja, da veruje v Boga ali v neko energijo, ki trdi, da sprejema Kristusa kot prvega utemeljitelja Cerkve, skuša odstraniti sv. Pavla, češ da je on »kriv« za institucionalnost cerkve (pisane z malo začetnico) kot tudi papeža in duhovnikov in vidi v njih le največje pijavke
človeštva; toda s tako religijo, kjer bi milijarde ljudi razlagale svojo individualno, samo sebi razlagajočo vero, bi ne prišli daleč; kvečjemu bi jo omenjal kakšen pikolovski zgodovinski učbenik, a človeštvo bi še nadalje tonilo v popoln kolaps, če se že ne bi prej uničilo ob naravno razvijajoči tehniki.
Predavanje bo spremljala tudi glasbena točka, na svoja plemenita glasbila bodo zaigrale harfistke Zasebne glasbene šole v samostana sv. Petra in Pavla pod vodstvom ge. Tine.
E. J.
Hajdina • Srečanje ljudskih pevcev in pevk
S pesmijo v novo leto
V gasilski dvorani na Hajdini je bilo 11. januarja tradicionalno srečanje S pesmijo v novo leto, ki so ga pripravili ljudski pevci in ljudske pevke KPD Staneta Petroviča Hajdina.
Na devetem srečanju, ki je privabilo številno občinstvo, so nastopili ljudski pevci in ljudske pevke iz Hajdine, Slovenske Bistrice, Skorbe, Grajena, Vidma, Kidričevega, Turnišč, Sel, Lancove vasi in Cerkvenja-
ka. Skupaj je zapelo blizu 90 pevcev. Prvo srečanje ljudskih pevcev in ljudskih pevk so pripravili leta 2000, takrat so ga poimenovali S pesmijo v novo tisočletje, je povedal organizacijski vodja Maks Kampl. Pe-
sem je bila že od nekdaj tista, ki je družila in s katero lahko delamo čudeže, so tudi tokrat povedali vsi nastopajoči, skupaj z organizatorji.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ljudski pevci s Hajdine
Na knjižni polici
Mea Valens
Uglašena
Maribor. Založba Mea, 2008
V zapisu o sebi pravi Metka Peserl, da so že njeno otroštvo zaznamovale knjige, psi, morje, kasneje ples, slapovi, glasba in potepanje po bližnjih in daljnih krajih. Srednješolska latinščina se je razvila v strastno ljubezen do španščine. Po končanem magistrskem študiju s temo duhovnosti v slovenskem literarnem prostoru se je Mea Valens (takrat še Metka Peserl) podala na pot po Latinski Ameriki, da bi se uglasila sama s seboj. Tako kot Flisarjeva romaneskna uspešnica tudi Uglašena opisuje vznemirljive popotniške izkušnje, ki pa so zgolj prostorski okvir za mnogo pomembnejše duhovno potovanje. Prvoosebna pripovedovalka se podaja v najrazličnejše avanture in na oddaljenem koncu sveta išče modrost in resnico z vso silovitostjo ter se pokaže kot inovativna ubesedo-valka jezika na literarnih in duhovnih potovanjih. Samo ugibamo lahko, koliko in če je v potovanju prisoten Carlos Castaneda. V eseju o umetnosti in literaturi S pridihom božanskega (nastal že prej), ki zaključuje potopis o strasti do potovanja in življenja, pa spregovori kot mag. Metka Peserl.
Nekega prezgodnjega jutra je zaklenila vrata svojega stanovanja, pripravljena je bila iti na konec ali začetek sveta. Real de Catorze, mehiško rudarsko mesto, je izhodišče na poti v avanturo. Šla bi v puščavo, šla bi tja, kjer je mistika, direkten stik z Bogom. Prišleki prikličejo Boga na nekem svetem prostoru v molitvenem razpoloženju. Spremljevalka ji reče: »Če si prava, ti ne bo nič hudega, če nisi, pa življenje itak nima smisla«. Svoboda ni stvar okoliščin, ampak zavesti. Še neznana energija puščave jo je navdihovala, odpirala jo je predvidljiva ravnost. To ni bil več pohod, temveč srečanje z Bogom, pejotlom. Svoj sijaj kože je delila s peskom in pticami. Je ponosna drža samotarske vagabunde samo poza, v resnici pa odsev samote in žalosti? Melanholija izvira iz nebogljenosti človeškega uma. Tanka je meja med pogumom in naivnostjo. Doživi ugrabitev, takrat solzivec in švicarski nož zvenita vse preveč filmsko. Ne prenese grobosti, lahko jo ubije, ampak vljudno. Zvečer naj se udeleži šamanskega obreda, povabilo v tema-skal. Obred simbolične vrnitve v maternico, vsi so eno in ista variacija. Ciganska duša v slovanskem telesu je zapela slovensko pesem. Veličasten svet spodaj v svoji nepremičnosti in poezija neartikuliranih glasov sta pr-vinska divjost. Čaka jo potomec Majev, kot noč in dan sta bila zapeljana zapeljevalca. Vedno jo je presenečal bogov stil, tako nepredvidljiv in hkrati zanesljiv. Vsi stopamo enako dolgočasno v različnih čevljih, da bi v to vnesli trohico originalnosti. Kot vsak človek trpi zaradi resne krize površinskosti. Uživala je v mimohodu orjaških temnih bikov, ki so ukročena divjost, skrhan ponos. Nazdravljanje novemu letu do pasu v oceanu v Kostariki in peka palačink. Absoluten mir proti absolutnemu gibanju v plesu in drhtenju, kaj je prevzelo telo in duha? Samo ob nekom, ki jo vidi, lahko sije!Nekatere spremembe pridejo kot posledica nečesa drugega. Ljudje džungle znajo uporabljati naravo, medtem ko jo v tako imenovani civilizaciji zlorabljamo. Ko je življenje pojasnjeno, je razgaljeno kot čarovniški trik. Veliki duh jo preplavi z intuicijo, izve, daje zdraviteljica. Modrost, ki izvira iz zemlje, je neomejena. Je šamanizem namenjen samo moškim?Edina ovira do svoje sreče je vedno človek sam. Izčrpana je od nenjenih sob, od nenehnih sprememb, ko je svet le kulisa, poligon, na katerem igra svojo igro. Zavedala seje samote, ne osamljenosti, temveč samosti med Atlantikom in Pacifikom, na najvišji točki med obema je bila »skrajno ponižna, drobno ogromna in polna in mirna«. Želi si objemov, groza jo je samosti brez prijateljev. Ne prenese vsiljevanja. Greh ne obstaja, so samo slabe odločitve, vse je rezultat kar-me, »krame«, ki se vleče skozi niz življenj. Vse slabo so ločili od Boga in stlačili v Hudiča. Ona sama je odgovor na vsa vprašanja, ne guruji, knjige, filozofije. Kar je, je čudovito in neponovljivo. Ekvador, Peru - zakaj mora biti pot do resnice grenka? Usoda nam pridrži lestev, da lahko sežemo po zvezdi, potem pa jo spodmakne.
Glavna lastnost modrosti je, da boli tako, kot so ideali nedosegljivi. Srce in um uglašuje z vibracijo duše, je Mea - meja? Vse težave so le odslikava notranje neuravnovešenosti in strahov. Domišljija je četrta dimenzija, iz iste snovi je kot sanje. Sama izbira, kakšne bodo kulise in kdo soigralci.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Do točke so jih ločile štiri sekunde ...
Strani 12
Rokomet
SP na Hrvaškem: rane spet odprte
Strani 12
Odbojka
Sreča je zapustila Ptujčanke
Strani 13
Strelstvo
17 finalnih nastopov, a brez medalje
Strani 13
Mali nogomet
Ptuj in Tomaž s točkami z gostovanja
Strani 14 Aleksander Čuš
Svoboda telesa, misli in duha
Strani 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik $
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Senad Tiganj, NK Labod Drava
»Obstanek v ligi ni vprašljiv«
33-ietni Senad Tiganj je
nova okrepitev ptujske Drave, pogodbo z novim klubom je podpisal v soboto. Ta ima v spomladanskem delu prvenstva le en cilj, obstanek v ligi. Bogate nogometne izkušnje, ki si jih je napadalec nabral z igranjem v raznih evropskih klubih, bo poizkusil s pridom izkoristiti v klubu iz našega najstarejšega mesta. Po krajši odisejadi v Avstriji in igranju v drugoligašu Aluminiju iz Kidričevega, se nekdanji reprezentant ponovno vrača na slovensko prvo-ligaško sceno. Zakaj prav na Ptuj? »Na Ptuju sem doživel veliko lepega. To je klub, ki mi je posebej prirasel k srcu. Prav zato sem se vrnil. Hitro in korektno smo se o vsem dogovorili. Pa tudi zato, ker vem, da lahko še veliko pomagam. Želje in cilji so uresničljivi, pa tudi motiva ne manjka. Mislim, da imamo v tem trenutku tako kvalitetno ekipo, da obstanek ne bo vprašljiv. Če k temu dodamo še odličnega in ambicioznega novega trenerja, potem čakajo ptujske ljubitelje nogometa dobri časi,« pravi Tiganj.
Pestra nogometna kariera
Njegova nogometna pot je bila izredno pestra. V Sloveniji je branil barve Olimpije, Ljubljane, Mure, Korotana, Drave in Aluminija, v tujini pa je zaigral v Belgiji, Izraelu, Nemčiji, Ukrajini in Avstriji. Kljub vsemu pa so najlepši trenutki vezani na reprezentanco. »Res je tako. Nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je nekaj posebnega. Lahko kar rečem, da so to nepozabni spomini. Zaigral sem na dveh tekmah, proti Paragvaju in Južni Afriki. Še zdaj se naježim, ko se spomnim teh najlepših trenutkov svoje kariere. Bili smo zares odlična ekipa. Toda eno so spomini, drugo pa je sedanjost. Upam, da bom imel lepe spomine tudi na prihajajočo sezono na Ptuju,« nam nekaj o preteklosti in prihodnosti razkrije oče dveh sinov, 10-letnega Ervina in 5-letnega Denija, oba pa že stopata po očetovih stopinjah. Kaj torej sporočate kurentom in ptujskim navijačem? »Naj še naprej ostanejo tako zvesti in pozitivni kot doslej, pa tudi potrpežljivi. Zagotovo se jim bomo oddolžili z dobrimi igrami in rezultati.
Foto: Črtomir Goznik
Senad Tiganj (Labod Drava, modri dres) se je v staro jato vrnil z odličnimi igrami na malonogometnem turnirju All star v Mariboru.
Čeprav nas čaka borba za obstanek, sem prepričan, da bodo videli tudi tekme, ki bodo zadovoljile njihove okuse. Navijači so še kako potrebni. Njihova podpora nam bo vlila še več optimizma in skupaj bomo lažje prišli do želenega cilja,« poudari Ljubljančan, ki pravzaprav obožuje Štajersko in Podravje.
Bo »kopačke« na klin obesil na Ptuju?
Kakor kaže naj bi nekdanji varovanec Srečka Katanca, kariero zaključil kar v mestu ob Dravi. »Vse je odvisno od tega, kako se bom počutil oziroma kako dolgo me bo služilo zdravje. Če bo vse v redu, bi bi rad še nekaj časa igral. Kariero pa bi res rad zaključil na Ptuju. Tukaj sem spoznal veliko dobrih ljudi in imam kopico dobrih prijateljev. Toda o koncu še ta trenutek ne razmišljam, bolj o tem, da se z Dravo prebijemo med naše najboljše ekipe,« razloži 33-letni mladenič. Da je Se-nad prava okrepitev za ptujske
modre je dokazal tudi z igrami na All Star turnirju v mariborski luknji, ki je bil konec preteklega tedna. Beseda je stekla tudi o nogometu na odboj, kjer Tiganju ne manjka lovorik. »Turnir je bil fantastično organiziran. Kaj takega se lahko zgodi samo v Mariboru. Maribor je nogometno mesto in prav je, da tudi reprezentanca igra svoje tekme v štajerski metropoli. Pravzaprav se že veselim dvoboja med Dravo in Mariborom na lepotici v Ljudskem vrtu,« pravi Tiganj, ki je bil član tiste sanjske ekipe Ca-sina Joker, ki je edina v 35-letni zgodovini malega nogometa na odboj v Mariboru osvojila tri zaporedne naslove prvaka. Za konec je Tiganj še enkrat pozval navijače Drave: »Pridite v čim večjem številu na tekme, da s skupnimi močmi ustvarimo prepotrebno dobro klimo in si natočimo svežega optimizma, ki nas bo ponesel k novim uspehom,« je zaključil Senad Tiganj, pravi strelec, ki bi naj v duetu s Seadom Ziličem ponovno paral prvoligaške mreže.
F. Nani Matjašič (MSM)
Nogomet • Turnir All star 2009 v Mariboru
Zadarska trava srečna za Domžalčane
V petek in soboto je v dvorani Lukna v Mariboru potekal turnir v malem nogometu, na katerem so nastopale vse prvo-ligaške in najboljši drugoligaški ekipi (Olimpija in Aluminij). Lete so bile razporejene v dve skupini (šest moštev), pomerile pa so se vsaka z vsako. Turnir je bil letos prvič odigran na umetni travi, zanimivo pa je, da so jo »uvozili« iz Zadra. Po besedah organizatorjev je bil ob splošni recesiji prav to razlog, da se niso odločili za nagradni sklad.
Na svoj račun so spet prišli navijači, ki so si lahko od blizu (dobesedno) ogledali igre najboljših nogometašev, ki svoje nogometno znanje prodajajo v Sloveniji. Ena od glavnih značilnosti turnirja je bil zagotovo boj med ljubljanskimi in štajerskimi klubi, sladko zmago pa je v tem dvoboju vzel klub iz bližine prestolnice - Domžale. Slednje je premeteno vodil Vlado Badžim, ki je tako že drugič zapored turnir zapuščal kot trener zmagovitega moštva; lani mu je namreč podoben podvig uspel z moštvom Kopra. Naključje? Seveda ne, saj moraš za zmagoslavje poleg dobrega moštva imeti tudi dobrega stratega, ki zna voditi malono-gometno moštvo. To je seveda drugačno delo kot tisto na veliki zeleni travnati površini, a očitno ga Badžimu dobro obvlada. Druga značilnost je bilo deljenje »na stare in mlade« (po mojem prepričanju je to seveda popolnoma zgrešeno, saj so igralci zgolj dobri in slabi), kar smo lahko na tribunah zelo pogosto poslušali: »Pa kaj ti starci sploh še delajo tukaj, njihov čas je že zdavnaj potekel«. Teh »de-liteljev« niso prepričale niti od-
Foto: Črtomir Goznik
Rok Letonja (Aluminij, rdeči dres) in njegovi soigralci so v Mariboru zabeležili eno zmago in štiri poraze.
lične igre bolj ali manj stalnih članov slovenske zlate generacije: Pavlina (najboljši strelec turnirja, 10 golov), Pavloviča (najboljši igralec turnirja), Ka-riča, Rudonje, Tignja, Jermani-ša ..., od katerih se lahko mladi še danes ogromno naučijo.
Labod Drava in Aluminij sta igrala v skupini B, več pa je pokazala ekipa Drave, ki bi lahko imela po predtekmovanju še nekaj točk več, saj je bila na vsaki tekmi bližje zmagi kot tekmec. Odlično so igrali predvsem Kronaveter, Tiganj in Čeh, ki so tvorili trdno jedro ekipe, na tekmi s Koprom pa je s hat-trickom zablestel še Zi-
Zakon bivšega
V dvoboju med Aluminijem in Labod Dravo je v dresu Drave blestel bivši igralec Aluminija Senad Tiganj. Na tej tekmi je namreč dosegel dva zadetka, pri golu Kureža pa je prispeval asistenco.
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) je v Lukni spet pokazal svoj razkošni talent: ptujski navijači upajo, da bo s takšnimi igrami nadaljeval tudi v spomladanskem delu prvenstva.
lič. Kidričani so večino tekem odigrali s prevelikim straho-spoštovanjem pred prvoliga-škimi moštvi, le v zadnji tekmi so uspeli premagati Celjane. Slednji so največji osmoljenci turnirja, saj jih je po dobrem začetku v 2. krogu povsem ustavila poškodba edinega vratarja Amela Mujčinoviča, ki je po nenamernem trku z Rokom Kronavetrom obležal na tleh z zlomljeno ličnico.
V četrtfinalu so se dravaši pomerili z Olimpijo, slednji pa so jih izločili predvsem z učinkovito igro v drugem polčasu. Eden od vrhuncev je bila nadaljnja tekma zmajčkov z Mariborom v polfinalu, ki so jo po izvajanju kazenskih strelov dobili slednji (v predtekmova-nju je v dvoboju teh dveh ekip zmagala Olimpija). S tem je bil pravzaprav »rešen« tudi finalni obračun, saj so mariborski navijači priredili finalu primerno vzdušje (lani je bilo precej bolj klavrno, saj je Maribor izpadel že pred zaključno tekmo). Pred TV-kamerami pa so, kot smo v uvodu že zapisali, gostje iz Domžal suvereno opravili z vijoličastimi (ti so baterije povsem izpraznili v obračunu z Olimpijo) in prestižno lovoriko odnesli iz Maribora.
Ta turnir seveda ni nobeno merilo pripravljenosti ekip pred spomladanskim delom prvenstva v 1. SNL, ampak le kratek preblisk v pripravljalnem obdobju in za visoko uvrščene ekipe dodaten motiv v pripravljalnem obdobju. Lani je bila ekipa Kopra najprijet-nejše presenečenje drugega dela sezone. Lahko gredo Dom-žalčani po njihovi poti?
Jože Mohorič
Rezultati so na strani 12.
Rokomet • 1. A DRL (ž)
Do točke so jih ločile 4 sekunde ...
Mercator Tenzor Ptuj - Krka 34:35 (16:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Pikl, Križanec, Mateša 16 (6), Majcen 2, Korotaj 1, Prapotnik 3, Kikanovič, Čeh, Ozmec, Bolcar 6, Erhatič, Bru-men 3, Levstik 3.
KRKA: Okleščan 14 (3), I. Čigoja 4, Turk, Bočer 3, T. Čigoja 1., Wertl, Poršč, Dragomer, Murn, Clovič 1, Rut-man, Nadu 11, Derčar 1, Kavšek.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 6 (6), Krka 3 (4)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 6, Krka 10 minut
Na Ptuju so ljubitelji rokometa dodobra napolnili ptujsko športno dvorano, mogoče
1. A SRL - ženske
REZULTATI 13. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krka 34:35 (16:14), Velenje - Olimpija 20:51 (14:25), Zagorje Istrabenz Gorenje - Evro Casino Kočevje 26:24 (13:13), Ce-leia Žalec - Celjske mesnine 30:24 (15:14), Sava Kranj - Piran vrtovi Istre 24:27 (13:12), Škofja Loka KSI - Brežice 34:18 (14:8).
Foto: Črtomir Goznik
Katja Bolcar (rdeči dres, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) je v soboto pokazala zelo učinkovito igro.
1. OLIMPIJA 13	13	0	0	26
2. ZAGORJE I. G. 13	10	0	3	20
3. CELEIA ŽALEC 13	9	1	3	19
4. CELJSKE MESNINE 13	9	1	3	19
5. KRKA 13	8	0	5	16
6. M. TENZOR PTUJ 13	6	2	5	14
7. EVRO C. KOČEVJE 13	7	0	6	14
8. SAVA KRANJ 13	4	0	9	8
9. BREŽICE 13	3	0	10	6
10. PIRAN VRT. ISTRE 13	3	0	10	6
11. VELENJE 13	2	0	11	4
12. ŠKOFJA LOKA KSI 13	2	0	11	4
nepričakovano, čeprav Ptuj-čankam ne gre najbolje v tem prvenstvu. Videli pa so solidno rokometno predstavo, kjer so oslabljene domačinke (brez poškodovane Ciore) prikazale zelo borbeno in srčno igro. Po dolgem času se je po poškodbi pojavila v domači postavi Jelena Kikanovič, ki pa ni vstopila na igrišče. Sedaj je samo še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo, kar bo vsekakor velika okrepitev ekipe v zadnjem delu prvenstva. Zanimivost pa je tudi ta, da se je pred tekmo poškodoval sodnik Kočevar, ki je padel na ledu; tako je tekmo
Rokometne novice
Na Hardeku zmagi za Jeruzalem in Dravo
Jeruzalemu zmaga na turnirju
Rezultati: Jeruzalem - Varteks 28:23 (18:14), Varteks - Merkur 17:18 (13:12), Jeruzalem - Merkur 24:22 (12:10).
Končni vrstni red: 1. Jeruzalem 4 (52:45), 2. Merkur 2 (40:41), 3. Varteks 0 (40:46).
Jeruzalem Ormož - Varteks 28:23 (18:14)
Jeruzalem: Belec, Cvetko, G. Ču-dič; Korpar 3, Krabonja 2, Melnjak 3, Rajšp, Budja, Bezjak 4, Radujko-vic 2, B. Čudič 6, Ivanuša 1, Sok 1, Dogša, Klemenčič, Žuran 4, Kovačič, Jovanovič 2.
Jeruzalem Ormož - Merkur 24:22 (12:10)
Jeruzalem: Belec, Cvetko, G. Čudič; Korpar 2, Krabonja 1, Melnjak 3, Rajšp, Budja, Bezjak 7, Radujkovic 2, B. Čudič 7 (2), Ivanuša 1, Sok, Dogša, Klemenčič, Žuran, Kovačič, Jovanovič 2.
Jeruzalem je na dokaj močnem turnirju v Ormožu nanizal dve zmagi, pot do zmag pa je bila vse prej kot lahka. Proti Varteksu so gostitelji že vodili z 20:15, a jih je četrtouvršče-na ekipa hrvaškega prvenstva ujela pri 22:22. Ob tem je Varteks zapravil še napad za vodstvo, kar so nato s serijo 4:0 kaznovali Ormožani (26 :22) in zabeležili zmago. Na srečanju med Jeruzalemom in Merkurjem so gledalci, zbralo se jih je preko 100, videli všečno predstavo obeh ekip. Malo pred koncem so Vinarji vodili z 20:16, a so spet zapravili lepo prednost in Merkur je izenačil na 22:22. Končnica je bila zelo dramatična, kjer so več sreče in zbranosti imeli
vodil samo en sodnik. Omenimo pa lahko, da je za Krko nastopila tudi bivša kapetanka Mercatorja Tenzorja Ptuja Mojca Derčar.
V	zanimivem srečanju so gostje vodile z zadetkom prednosti do 17. minute, nato pa so domačinke hitro dosegle dva zadetka in prvič povedle 9:8, v 23. minuti je bilo 12:10 za domače, ki so to prednost obdržale do odhoda na odmor.
V	drugem polčasu so gostje v 32. minuti izenačile na 16:16, v 48. minuti pa povedle za tri zadetke (26:29). Sedem minut pred koncem so Ptujčanke ize-
načile na 31:31. V zelo razburljivi končnici so domačinke pove-dle 32:31, nato pa popustile ter zaradi izključitev Levstikove in Prapotnikove ostale na parketu samo s štirimi igralkami. To so Novomeščanke izkoristile in štiri sekunde pred koncem srečanja z enajstim zadetkom Nadujeve uspele priti do pomembne zmage. Pri domačinkah je svojo najboljšo igro prikazala Hrvatica Stela Mateša, ki je dosegla šestnajst zadetkov, nekaj odličnih obramb pa je pokazala tudi vratarka Piklova.
Danilo Klajnšek
Piše: Uroš Krstič
Ormožani. Merkur je pri 23:22 zamudil priložnost za izenačenje, gostitelji pa so dobesedno v zadnji sekundi zadeli s svoje polovica prazna vrata Dolenjcev za končnih 24:22.
Omeniti je treba, da je bila tekma med Varteksom in Merkurjem končana predčasno, saj so rokometaši Varteksa šest minut pred koncem po napotkih trenerja Vladimirja Canjuge nešportno zapustili parket.
V sredo, 21. januarja, rokometaše Jeruzalema čaka v Varaždinu novi pripravljalni obračun proti Varteksu, v soboto, 24. januarja, pa je na sporedu še turnir v Gorišnici.
UK
Tudi Drava uspešna
Rezultati: Mitol Sežana - Bede-kovčina 18:23 (10:13), Drava - Mitol Sežana 26:21 (13:11), Drava - Be-dekovčina 17:17 (10:7).
Vrstni red: 1. Drava 3 (43:38), 2. Bedekovčina 3 (40:35), 3. Mitol Sežana 0 (39:49).
Drava - Mitol Sežana 26:21 (13:11)
Drava: Dogša, Valenko; Hebar 3, Mesarec 3, Halilovič 7 (3), Sabo, Luskovič 1, Bračič 1, Mesarič, Oder 5 (2), Pučko, Bogadi 3, Ivančič 1, Pisar 2.
Drava - Bedekovčina 17:17 (10:7)
Drava: Dogša, Valenko; Hebar 2, Mesarec, Halilovič 3 (1), Sabo, Lu-skovič 1, Bračič, Mesarič 1, Oder 5 (1), Pučko, Bogadi 1, Ivančič 3 (2), Pisar 1.
Turnir med Dravo, Bedekovčino (2. hrvaška liga) in Mitol Sežano (1. B liga) je potekal v Športni dvorani na
Hardeku. Drava je v prvi tekmi proti Mitolu, ki se je nahajal na kratkih pripravah v Ormožu, zabeležila lahko zmago. Ptujski rokometaši so vodili tudi z devetimi goli prednosti, 24:15, vendar so v zaključku tekme po nekaj menjavah popustili in Primorci so znižali zaostanek na končnih -5, 26:21. Izredno zanimiva je bila tekma Drave proti Bedekovčini, katero vodi bivši rokometaš Ormoža Dean Vučic. Z njim so si ormoški rokometaši priborili vstopnico iz 1. B v 1. A ligo. Drava je po zaslugi hitre igre povedla s 15:10, toda Bedekovčina jih je ujela in celo zapravila napad za zmago. Zadnji napad Drave za zmago je preko Sabota ostal neizkoriščen, 17:17. Trener Ivan Hrupič je dal priložnost vsem igralcem, ki so pokazali hiter rokomet in po mnenju gledalcev lahko Drava opravičeno računa na vstop v 1. B ligo. Za uvrstitev v 1. B ligo se bodo poleg Ptujčanov potegovale ekipe Zlatoroga, Sevnice, Cerkelj, Kranja in Dol Hrastnika. Prvenstvo se nadaljuje 7. februarja, vendar zaenkrat s strani RZS še ni znan razpored tekem za nadaljevanje sezone.
KU
Rokomet • Turnir v Celju
Ml. dečki B Drave tretji
V Celju so na turnirju v mini rokometu nastopili mlajši dečki B ptujske Drave in na koncu osvojili tretje mesto med sedmimi ekipami.
Rezultati Drave: Drava - Celje Pivovarna Laško A 9:8, Drava - Celje Pivovarna Laško B 4:5, Drava - Kočevje 9:7, Drava - Rudar 4:5.
RK DRAVA: Žan Žmavc, Domen Krasnič, Vrbnjak Matic, Kristjan Kopitar, Žan Bukvič, Vito Kokol-Bogme, Matevž Prapotnik, Žan Črnivec, Se-bastjan Bedrač. Trener: Robert Krasnič, pomočnik Peter Kotar
Rokomet • ZRK MT
Ptuj
Kadetinje: Merc. Tenzor Ptuj - Brežice 35:23 (19 :12)
Mercator Tenzor Ptuj: Križanec, Korotaj 5, Erhatič 5, Bolcar 10, Čeh
4,	Jauševec 6, Potočnik, Hržič 2, Petrovič, Korez, Selinšek, Tumpej 3. Trenerka: Ana Mihaela Ciora.
St. deklice: Merc. Tenzor Ptuj 26:33 (11:19)
Mercator Tenzor Ptuj: Vincek 3, Korez 3, Sluga, Tumpej 8, Ivančič
5,	Hrnjadovič, Brkič 3, Žiher 1 Bo-roščak, Potočnjak 2, Sep 1. Trener: Boštjan Kozel.
Ml. deklice: Merc. Tenzor Ptuj - Branik 16:18 (9:15)
DK
Rokometno SP 2009 na Hrvaškem: rane spet odprte
Ob začetku 21. rokometnega svetovnega prvenstva na Hrvaškem, ki poteka od 16. januarja do 1. februarja 2009, so rane slovenskih ljubiteljev rokometa spet globoko odprte. Namesto da bi bili minulo soboto priča prvemu slovenskemu nastopu, lahko v domačem naslonjaču le tiho spremljamo tekme SP brez Slovencev. Zaenkrat me je SP na Hrvaškem stalo le 14 EUR, kolikor stane sobna antena, da si lahko na hrvaškem RTL ogledam čim več tekem. V tem tednu si bom v sredo in četrtek ogledal zaključek predtekmovalne skupine, ki poteka v novi dvorani v Varaždinu. Neigranje Slovenije na SP ima tako tudi dobre strani: zagotovo bom nekaj privarčeval. Če se le spomnim rokometnih avantur na Norveškem, Nemčiji in Švici, ko se je ponovoletni finančni post iz januarja zavlekel celo v februar ... Tisti, ki si želijo ogledati tekme v Varaždinu, bodo morali za paket treh tekem v enem dnevu plačati 150 KN oz. približno 20 EUR, kar pa ni tako velik zalogaj, če vemo, da gre za SP. Vstopnice so še na voljo.
Francozi glavni favoriti prvenstva
Na SP nastopa 24 reprezentanc, ki so razdeljene v štiri predtekmovalne skupine. Po prvem delu (od 16. do 22. januarja) se bodo po najboljše tri reprezentance iz vsake skupine uvrstile v drugi del, ki ga bosta od 24. do 27. januarja gostila Zagreb in Zadar. Najslabše tri reprezentance iz vsake pred-tekmovalne skupine bodo tekmovanja nadaljevale v Predsedniškem pokalu za uvrstitev od 13. do 24. mesta. V glavnem delu SP se bosta vpolfinale (30. januarja v Zagrebu in Splitu) uvrstili po dve najboljši reprezentanci, tekmi za zlato in bronasto kolajno pa bosta 1. februarja v hrvaškem glavnem mestu. Naslov svetovnega prvaka izpred dveh let branijo Nemci, ki so v finalu boljši od Poljakov, 3. mesto pa Francozi, ki so v malem finalu ugnali Švede. Vse omenjene ekipe spadajo v širši ali ožji krog favoritov. Moji favoriti prvenstva so Francozi, ki dominirajo s čvrsto igro v obrambi, ki je blizu rokometne znanstvene fantastike. Zmožnosti Karabatiča, Narcissa, Fernandeza, Abaloja in predvsem vratarja Omeye-ra so dobro znane in prav zanimivo bo videti, kdo lahko zaustavi »galskepeteline«. Danci igrajo najhitrejši rokomet na svetu, ampak so tokrat nekoliko slabši v fazi obrambe, kar bi jim lahko pri visoki uvrstitvi povzročalo preglavice: Srbi so že opozorili na pomanjkljivosti danskega stroja. Nemci, Španci in Poljaki so glede visoke uvrstitve v drugi štartni vrsti, ob omenjenih poznavalci rokometa stavijo še na Madžarsko, Srbijo in Norveško. Namerno še nismo omenili gostiteljev Hrvatov. Nad igrami Červarjeve vrste sem zelo razočaran, saj naši južni sosedje igrajo nazadnjaški rokomet, ki bazira na počasni igri. O kakem hitrem centru, pol protinapadih, se skoraj ne razmišlja, čeprav so v kadru številni hitri igralci, ki brez težav igrajo moderen rokomet v nemški in španski ligi. Veter v hrbet bodo domačini zagotovo imeli v sodnikih, ki niso najbolje pričeli te največje rokometne prireditve. Pritožb na slabo sojenje je že na samem uvodu prvenstva preveč. Še največ pomoči so spet imeli Nemci, ki bi brez sodniške pomoči težko osvojili točko proti Rusiji (26:26) in premagali Tunizijo (26:24).
Na eni največjih svetovnih stavnic so za glavna favorita svetovnega prvenstva označili reprezentanci Francije in gostiteljev. Kvoti zanju sta 3, kar pomeni, da boste za en vložen EUR (če se vaša napoved uresniči) dobili tri. Francozom in Hrvatom sledijo Danci (kvota 7), Španci (8) in aktualni svetovni prvaki Nemci (9).
Prelepe dvorane
Največji vtis name so na tem SP naredile prekrasne dvorane povsod po Hrvaški. Novih je kar šest dvoran, ki so stale okrog 250 milijonov EUR in jih bodo v celoti plačali hrvaški davkoplačevalci. Največja, Zagrebška Arena, sprejme 15.200 gledalcev, najmanjša v Poreču, Žatika, pa 3.700. Nove dvorane so zgrajene tudi v Splitu (Spaladium arena, 12.500), Zadru (Dvorana Krešimira Čosica na Višnjiku, 9.000), Varaždinu (Mestna dvorana, 5.000), Osijeku (Gradski stadion, 3.800). Zanimivo bo videti, kaj bo s temi dvoranami po končanem SP in kdo bo prevzel stroške upravljanja tako velikih objektov. Spomnimo: v Grčiji je po končanih Ol leta 2004propadla več kot polovica objektov, ki so bili zgrajeni v namen iger.
Mali nogomet • Turnir All star v Mariboru
Rezultati, skupina A:
1. krog: Interblock - Olimpija 2:3 (1:2), Rudar
-	Nafta 2:2 (1:2), Primorje - Maribor 1:4 (0:3); 2. krog: Olimpija - Primorje 4:2 (3:1), Maribor - Rudar 2:1 (0:0), Nafta - Interblock 3:2 (0:1); 3. krog: Nafta
-	Olimpija 2:2 (2:2), Interblock - Maribor 2:4 (1:1); Rudar - Primorje 1:3 (1:1); 4. krog: Olimpija - Rudar 1:2 (1:1), Primorje - Interblock 3:2 (1:1), Maribor - Nafta 4:2 (3:0); 5. krog: Maribor - Olimpija 1:2 (0:2), Nafta
-	Primorje 3:3 (2:2), Interblock - Rudar 6:3 (3:0).
Vrstni red: 1. Maribor 12, 2. Olimpija 10, 3. Primorje 7, 4. Nafta 6, 5. Rudar 4, 6. Interblock 3 točke.
Skupina B:
1. krog: Domžale : Aluminij 4:1 (0:0) (Črnčič), Labod Drava - HiT Gorica 2:2 (2:1) (Tiganj, Kronaveter), Luka Koper - MIK CM Celje 2:5 (0:1); 2. krog: Aluminij : Luka Koper 1:5 (0:3) (Bingo), MIK CM Celje - Labod Drava 2:3 (1:1) (Zilic, Kronaveter2), HiT Gorica - Dom-
žale 3:2 (2:1); 3. krog: HiT Gorica - Aluminij 3:2 (0:0) (Pavlin, Krajcer), Domžale - MIK CM Celje 3:1 (1:0), Labod Drava - Luka Koper 5:5 (2:3) (Kronaveter, Zilič 3, Jermaniš/a.g.); 4. krog: Aluminij - Labod Drava 1:3 (0:2) (Bingo; Tiganj 2, Kurež), Luka Koper - Domžale 3:3 (2:3), MIK CM Celje - HiT Gorica 0:5 (0:2); 5. krog: MIK CM Celje - Aluminij 0:4 (0:1) (Krajcer, Letonja, Lipovac, Pavlin), HIT Gorica - Luka Koper 2:2 (1:1), Domžale - Labod Drava 3:2 (1:1) (Kronaveter, Čeh).
Vrstni red: 1. HiT Gorica 11, 2. Domžale 10, 3. Labod Drava 8, 4. Luka Koper 6, 5. Aluminij 3, 6. MIK CM Celje 3.
Zaključne tekme
Četrtfinale:
Maribor - Luka Koper 4:2 (0:0), Olimpija - Labod Drava 4:1 (1:1) (Karič, Pavlin 2, Rudonja;Kronaveter), Primorje - Domžale 2:5 (1:2), Nafta - HiT Gorica 2:4 (1:2) Polfinale:
Maribor - Olimpija 5:4* (1:1, 0:0) - po kazenskih strelih, Domžale - HiT Gorica 2:1 (0:1) Tekma za 3. mesto: Olimpija - HiT Gorica 3:5 (2:2) Finale: Maribor - Domžale 5:12 (2:5)
Odbojka m 1. DOL (ž)
Sreča je zapustila Ptujčanke
AC Prstec Ptuj -Luka Koper 1:3 (-23, -18, 19, -23)
AC Prstec Ptuj: Sitar, McNamee, Cvirn, Šušlek, Draškovič, Zidarič, Vo-dopivec, Zupanič, Pintarič, Vidovič, Golob, Liponik
Po mesecu dni premora v prvoligaškem tekmovanju so v soboto odbojkarice odigrale tekme dvanajstega kroga. Ptujčanke so gostile moštvo iz Kopra in pod vodstvom reno-miranega trenerja Dragutina Baltiča (decembrska menjava za Matjaža Hafnerja) po dveh zmagah prvič izgubile. V izenačeni tekmi pa so vseeno vse tri točke odšle na Primorsko, saj so domačinke osvojile le en niz.
A začetek pomembnega srečanja za obe moštvi je napovedal drugačen končni rezultat.
Ptujčanke so uvodne minute odigrale bolje od tekmic, na polovici prvega niza so imele najvišjo prednost do tedaj (13:9). Po minuti odmora, ki jo je zahteval gostujoči strateg Željko Rulofs, so Koprčanke sestavile svoje vrste, razigrali sta se kapetanka Anja Rojc in Američanka Whitney Turner, ki sta s pomočjo soigralk dosegli deset zaporednih točk (13:19). Baltič je z dvema menjavama, McNameejevo je zamenjala Vodopivčeva, Zidaričevo pa Cvirnova, uspel zaustaviti niz izgubljenih točk in Katja Pin-tarič je z uspešnim blokom rezultat ponovno izenačila (20 :20). V dramatični končnici je bil rezultat nazadnje izenačen na 23. točki, Turnerjeva pa je s pomočjo dotika žoge mreže
srečno zaključila prvi niz v korist gostij.
Nadaljevanje je prineslo prevlado Koprčank. Rojčeva jim je z dvema asoma prinesla prednost štirih točk (4:8), ki so jo zadržale vse do konca. Precej nespretne so bile Ptujčanke pri sprejemu začetnega udarca, zato je imela Iva Vodopivec težave z organizacijo napada, sicer pa precej manj kot neraz-položena Američanka Candace McNamee. Z nekaj, po mnenju občinstva, spornimi odločitvami (vselej v škodo domačink) sta se »izkazala« tudi sodnika.
V tretjem nizu se je razmerje moči obrnilo. Prvo prednost je Ptujčankam prinesla Anja Cvirn (1:0), kaj hitro pa je naskok narastel na šest točk (9:3). Baltič je bil pri rezultatu 13:11
1. DOL (ž)		
REZULTATI 12. KROGA: AC Prstec		
Ptuj - Luka Koper 1:3, Calcit Kam-		
nik - Benedikt 3:0, Aliansa - Sloving		
Vital 3:2, TPV Novo mesto - MZG		
Grosuplje 3:2.		
1. CALCIT KAMNIK	i2	i2 G 3G
2. ALIANSA	i2	9 3 24
3. SLOVING VITAL	ii	S 3 23
4. LUKA KOPER	i2	B B 2G
5. AC PRSTEC PTUJ	i2	4 S i3
6. MZG GROSUPLJE	i2	3 9 ii
7. TPV NOVO MESTO	ii	4 7 iG
Dragutin Baltič, trener Ptujčank: »Tekmo smo izgubili že v samem začetku, saj nismo naredili tistega, kar bi morali. Imeli smo veliko težav s sprejemom servisa ter na položaju podajalke. Vendar sem na splošno z igro zadovoljen. Tekma je bila izenačena, manjkalo nam je tudi nekaj sreče. Ena ali dve žogi bi lahko spremenili potek srečanja, to je pomemben faktor pri enakovrednih ekipah. Razočaranje je prisotno, saj sem bil prepričan, da bi lahko zmagali. Drugače pa smo še vedno v procesu gradnje prepoznavne igre, to se ne da narediti čez noč in bo nekaj časa še trajalo.«
Nuša Draškovič, kapetanka Ptujčank: »Moram priznati, da sem razočarana, saj sem si močno želela zmage. A na žalost nismo uspele izkoristiti njihovih slabosti, predvsem predvidljivo igro, ki jo omogoča njihova organizatorka. V svojih vrstah smo imele nekaj nerazpoloženih ključnih igralk, kar se je poznalo na končnem rezultatu. Drugače se je s prihodom novega trenerja veliko spremenilo. Treningi so intenzivnejši, daljši, več je prijateljskih tekem. Mislim, da je to dobro in z optimizmom pričakujem prihodnje tekme.«
Strelstvo • Mednarodno tekmovanje Ruše
Kar 17 finalnih nastopov, vendar brez medalje
Čez vikend je v Rušah potekalo tradicionalno dvodnevno mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem, kjer so se znova zbrali številni odlični strelci s svojimi reprezentancami iz rekordnih 9 držav. Domačini, SD I. pohorski bataljon, so ponovno pripravili največje in najbolj kakovostno strelsko tekmovanje v Sloveniji, vredno svojega mednarodnega slovesa, z dobrimi rezultati pa so se jim oddolžili tudi slovenski strelci, ki so v osmih finalih imeli kar 17 udeležencev končnice. Ne glede na to, da je skupna statistika vseh slovenskih finalnih nastopov kar obetavna, pa tokrat niso imeli sreče z odločilnimi desetinkami, ki so jim po neverjetni smoli namenile le štiri četrta mesta in končni izkupiček brez tako močno želene domače medalje.
Še najbližje medalji sta bila prvi tekmovalni dan slovenska reprezentanta s puško Željko Moičevič in Zdenka Stern (prej Stolnik), ki sta za njo zaostala za 0,2 oziroma 0,5 kroga, pri pištoli pa kidričevski strelec Boštjan Simonič, ki je za medaljo zaostal za vsega 0,8 kroga. V prvem dnevu so največji ekipni uspeh dosegli prav strelci s pištolo, s štirimi finalisti (Simonič B., Tkalec, Ljubič in Pšajd), med njimi pa je najboljšo uvrstitev po kvalifikacijah dosegel Boštjan Simonič, ki je s 576 krogi zasedal visoko 2. mesto. Čeprav je po finalu Simonič s 97,7 kroga dosegel svoj letošnji najboljši rezultat, pa to kljub vsemu ni zadostovalo proti najboljšim trem srbskim tekmovalcem, ki so v finalu streljali vsaj za razred boljše in deklasirali
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke so proti Koprčankam na koncu ostale brez točke.
primoran vzeti minuto odmora, ki jo je dobro izkoristil. Razigrala se je Nuša Draškovič, ki je nadaljevala s serijo treh zaporednih točk, domačinkam pa je »pomagala« tudi sicer odlična Američanka Diana Andreyko. Ptujski blok pod poveljstvom Pintaričeve je zadostoval za visoko prednost. Skaliti je niso mogle niti nekatere napake pri sprejemu servisa. Pečat mu je ponovno dala lanska kapetan-ka Cvirnova, ki pod taktirko novega trenerja ponovno dobiva več priložnosti.
V četrtem nizu pa so Ptujčanke zapravile možnosti za podaljšek srečanja. Vodile so od začetka do končnice (največ s štirimi točkami - 16:12),
na dvajseti točki pa so jih gostje ujele. Jeziček na tehtnici na stran Primork sta prevesili Američanki, najprej Turnerje-va, nato pa še Andreykova, ki je po maratonskem dvoboju (uri in tri četrt igre) že v prvi priložnosti za nekaj sekund povsem utišala okrog stogla-vo množico v športni dvorani ptujske gimnazije. V domačih vrstah je zraven Pintaričeve (15 točk) odlično odigrala tudi Katarina Šušlek (12 točk).
Benedikt povsem na dnu
V preostalih srečanjih so edino Benedičanke gladko izgubi-
le. Na gostovanju pri vodilnem Calcitu Kamniku so zbrale le za dober niz točk (36). S sredinim uspehom v Slovenskih goricah in sobotno zmago nad Grosupeljčankami so se Novomeščanke pobrale z dna lestvice. Tja so zdaj pahnile Be-nedičanke, ki se bodo morale še zelo potruditi, da si v prihajajočih devetih krogih zagotovijo obstanek med slovensko elito. Zelo tesno je bilo tudi v Šempetru, kjer je domača Ali-ansa premaga Sloving Vital in se zavihtela na drugo mesto. A Ljubljančanke imajo tekmo manj, ki jo bodo v sredo odigrale v Novem mestu. Takrat bo bržkone spet vse »po starem«.
Uroš Gramc
Foto: Simeon Gčnc
Boštjan Simonič je po kvalifikacijah zasedal visoko 2. mesto, ki pa ga žal ni uspel ubraniti v končnici proti vedno dobrim Srbom.
konkurenco. Tudi drugi dan, na Veliki nagradi Ruš, se je zgodba ponovila, najboljši trije so ostali na vrhu v istem zaporedju (Zlatič v finalu celo 103,3!), tekma sezone pa je tokrat uspela starejšemu Simonu Simoniču, SD Kidričevo, ki je s 575 krogi iz kvalifikacij in finalom 97,6 kroga osvojil odlično četrto mesto. Še drugič se je v finale prebil Cvetko Ljubič (8. in 5. mesto), to pa je uspelo tudi mlajšemu Simonu Simoniču, ki je drugi dan osvojil 7. mesto.
Pri članicah s pištolo vedno znova slovensko čast rešuje zimzelena Ptujčanka Majda Raušl, ki se je v obeh dnevih prebila v finalno serijo, kjer je osvojila dve 8. mesti, boljše streljanje v kvalifikacijah pa je pokazala v nedeljo, ko je dosegla 376 krogov. V soboto je s konkurenco pometla Jasna Šekarič z visokimi 388 krogi iz kvalifikacij.
V Rušah so tekmovale tudi mlajše strelke-mladinke, med katerimi sta dva dobra in konstantna nastopa uspela dornav-ski strelki Staši Simonič, ki je s 360 in 361 krogi osvojila 23. in 21. mesto, prva dva nastopa za slovensko reprezentanco pa je opravila tudi Ptujčanka Mateja Pešakovič, ki je tekmovanje končala na 26. in 27. mestu.
Po prvem, boljšem dnevu slovenskih nastopov, smo za komentar in mnenje povprašali vodjo slovenske reprezentance in selektorja za strelce s pištolo
Renata Štermana, ki nastope slovenskih strelcev ocenjuje takole: »V bistvu so me malo presenetili, glede na to, da Boštjan Simonič in Ludvik Pšajd nista streljala v reprezentanci, ostali slovenski reprezentanti pa v skladu s pričakovanji, glede na to, da niso nastopali v najmočnejši postavi. Peter Tkalec mogoče tudi malo nad pričakovanji, žal pa mi je Cvetka Ljubiča, da ni mogel nastopiti v finalu in si priboriti višje uvrstitve. Medtem ko pri dekletih naša zvezda stalnica Majda Ra-ušl, ponovno dobro strelja, žal pa njene kolegice v ekipi ne sledijo njenim rezultatom, tako da ekipni rezultat ni tako zadovoljiv kot so morda nekateri posamezni rezultati.«
Simeon Gonc
Simeon Gonc
Članice s pištolo, z leve Romana Prelec, Majda Raušl in Martina Šumrada, so si priborile 3. mesto.
Rezultati: 1. dan			5. Robert Markoja, SLO	593 t iGi.9	= B94.9
			7. Debevec Rajmond SLO	592 t iG2.5	= B92.S
Kvalifikacije in finale člani pištola					
1. Andrija Zlatič, SRB	584 + 100.1	= BS4.i	2. dan		
2. Damir Mikec, SRB	574 + 101.7	= B75.7			
3. Dimitrije Grgič, SRB	576 + 98.5 =	B74.5	Člani pištola, Velika nagrada		
4. Boštjan Simonič, SLO	576 + 97.7 =	B73.7	1. Andrija Zlatič, SRB	5S2 t iG3,3	= BS5,3
5. Peter Tkalec, SLO	573 + 98.5 =	B7i.5	2. Damir Mikec, SRB	577 t 99,3 =	B7B,3
6. Vlado Cindrič, HRV	569 + 96.7 =	BB5.7	3. Dimitrije Grgič, SRB	577 t 9S,5 =	B75,5
7. Ludvik Pšajd, SLO	568 + 91.8 =	B59.S	4. Simon Simonič, SLO	575 t 97,B =	B72,B
8. Cvetko Ljubič, SLO	569 krogov		5. Cvetko Ljubič, SLO	57G t 9S,2 =	BBS,2
13. Aleksander Ciglarič, SLO	564		6. Uroš Kačavenda, SRB	5BS t 9S,B =	BBB,B
14. Simonič Simon ml., SLO	563		7. Simonič Simon ml., SLO	5BS t 9B,G =	BB4,S
19. Mirko Moleh, SLO	557		8. Zoran Sikavica, HRV	5B9 t 9i,S =	BBG,S
21. Simonič Simon, SLO	556		12. Aleksander Ciglarič, SLO	5B5 krogov	
24. Matija Potočnik, SLO	553		13. Boštjan Simonič, SLO	5B4	
31. Robert Šimenko, SLO	543		24. Ludvik Pšajd, SLO	557	
35. Rok Veršič, SLO	526		28. Mirko Moleh, SLO	549	
Članice pištola			Članice pištola, Velika nagrada		
1. Jasna Šekarič, SRB	388 + 96.5 =	4S4.5	1. Aleksandra Ristovič, SRB	3S4 t 94,G =	47S,G
2. Renata Sike, MAD	383 + 98.0 =	4Si.G	2. Renata Sike, MAD	3Si t 9B,9 =	477,9
3. Marija Marovič, HRV	380 + 98.1 =	47S.i	3. Jasna Šekarič, SRB	3S2 t 95,G =	477,G
8. Majda Raušl, SLO	374 + 96.1 =	47G.i	8. Majda Raušl, SLO	37B 195,B =	47i,B
23. Staša Simonič, SLO	360 krogov		21. Staša Simonič, SLO	3Bi krogov	
26. Mateja Pešakovič, SLO	339 krogov		27. Mateja Pešakovič, SLO	342	
Člani puška			Člani puška, Velika nagrada		
i. Nemanja Mirosavljev, SRB 597 t iG4.S =		7Gi.S	i. Nemanja Mirosavljev, SRB	597 t iG3,3	= 7Gi,3
2. Peter Sidi, MAD	597 t iG3.B	= 7GG.B	2. Peter Sidi, MAD	597 t iG4,7	= B99,7
3. Stevan Pletikosič, SRB	593 t iG5.3	= B9S.3	3. Stevan Pletikosič, SRB	593 t iGi,3	= B95,3
4. Željko Moičevič, SLO	595 t iG3.i	= B9S.i	5. Debevec Rajmond SLO	593 t iGi,G	= B94,G
Mali nogomet m 2. SFL - vzhod, 1. SFL
Ptuj in Tomaž s točkami z gostovanja
2. SFL - vzhod
Rezultati 12. kroga: Slovenske Gorice - Maribor Branik 4:6 (1:2), Bioterme M. Nedelja - KMN Nazarje Glin 3:7 (2:4), Cerkvenjak G. Anton - KMN Tomaž 3:4 (1:3), Teleing Marinci - Duplek TBS Team24 7:6 (5:2), FSK Kebelj - Ptuj ABA SAŠ 1:4 (0:0).
1.	PTUJ ABA SAŠ 12 10 2 0 65:22 32
2.	NAZARJE GLIN 12 10 0 2 80:32 30
3.	FSK KEBELJ 12 8 1 3 55:35 25
4.	KMN TOMAŽ 12 7 2 3 46:39 23
5.	TEL. MARINCI 12 6 0 6 54:66 18
6.	MARIBOR BR. 12 4 1 7 47:52 13
7.	SLOV. GORICE 12 4 0 8 49:79 12
8.	CERKVENJAK 12 3 2 7 38:51 11
9.	BIOTERME 12 2 0 10 35:64 6
10.	DUPLEK TBS 12 1 2 9 51:80 5
Igralci Tomaža so v Benediktu osvojili velike tri točke in s tem ostajajo v stiku z vrhom prvenstvene tabele. Ptujski legionarji opravili posel v Oplotnici z odliko.
FSK Kebelj - Ptuj ABA roletarstvo Saš bar 1:4 (0:0)
Strelci: 0:1 B. Kupčič (22), 1:1 Lipuš (31), 1:2 Emeršič (33, z 10-m), 1:3 S. Kupčič (37), 1:4 Emeršič (40).
FC Ptuj: Trop (V), Hebar, S. Kupčič, B. Kupčič, Lovrenčič, Gajser (K), Pislak (V), Čuček, Belšak, Emeršič, Miklašič.
Pravi kotel pa so v športni dvorani Milenij v Oplotnici doživljali Ptuj-čani, kjer jih je sprejelo slabih 300 gledalcev, ki so pripravili odlično vzdušje. V samo srečanje so bolje krenili gosti, ki so prevzeli vajeti igre v svoje roke in skušali vcepiti svoj način igre domačim igralcem, ki se nikakor niso razigrali v prvem polčasu, kar pričajo jalovi poskusi strelov
Foto: Črtomir Goznik
Sašo Kupčič (Ptuj ABA Saš, beli dres)
na vrata Tropa. Keblju se je poznalo, da je srečanje igral v zdesetkani postavi.
V drugem polčasu so ptujski legionarji pričeli neodločno, vendar je slab vtis popravil Boštjan Kupčič, ko je v drugi minuti matiral domačega vratarja. V zadnjih desetih minutah so padli štirje zadetki. Najprej so domačini izenačili, potem pa so gostje z zadetki Saše Kupčiča in dvakrat Iana Emeršiča potrdili veliko zmago Ptuja v Oplotnici
Peter Golob
lan Emeršič, FC PTUJ ABA roletarstvo SAŠ bar: »Naša zmaga je več kot zaslužena, saj smo že v prvem polčasu prikazali pravi pristop. Drugi polčas je bil identičen prvemu, le da smo k temu dodali še zadetke. Domači so nas uspevali zaustavljati le s prekrški, sicer pa čestitam svojim igralcem za pravi pristop na parketu, saj se le tako bori za barve kluba.«
Cerkvenjak - Tomaž 3:4
(1:3)
Strelci: 0:1 L. Mlinarič (6), 1:1 Mi. Kovačec (8), 1:2 Bohinec (13), 1:3 Mlinarič (13), 2:3 Lorenčič (32), 2:4 Ma. Kovačec (34), 3:4 Štrucl (38).
Tomaž: Vrbanič, Školiber, Mlina-rič, Bohinec, Mar, Kovačec, Majcen, Piberčnik, Cvetko. Trener: Marjan Magdič
Petelini so slavili še četrtič zapored. Po Braniku, Slovenskih goricah, Marincih je zdaj v gosteh »padel« še Cerkvenjak. Zmaga je toliko vrednejša, saj so futsalerji Tomaža nastopili brez Pintariča, Goričana, Jurčca, Plohla, Kolbla in Kamenška. Z agresivno igro in visokim pokrivanjem so petelini povzročali hude preglavice
Marjan Magdič, trener KMN Tomaž: »Tekmecu čestitam za izjemno borbenost, svoji ekipi pa za zmago. Ta je še toliko vrednejša, ker nismo igrali v popolni zasedbi. Naš cilj še vedno ostaja končno 3. mesto.«
Mali nogomet
Kdo poleg Poetovie v končnico?
Dva kroga pred koncem prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj je jasno, da je prvi finalist ekipa KMN Poetovio, ki je tokrat visoko opravila s predzadnjeuvr-ščeno ekipo Jure MTS Hajdina. Slednji grozi izpad iz lige in jih lahko rešita le dve zmagi v zadnjih dveh krogih, morda pa tudi to ne bo dovolj. V borbi za preostali dve voznici za končnico je še vse odprto, saj ekipe med drugim mestom, ki ga trenutno zaseda Mit-mau Remos, in sedmim, Markom 69, loči samo tri točke. V tem krogu je največ pridobil Oki Team, ki je premagal Bar Saš - le-ta se bo moral za vstop v veliki finale še zelo potruditi. ŠD Rim se je izvlekel z minimalno zmago proti desetouvrščeni ekipi iz Vitomarcev, ki se bojuje za obstanek. Iz lige so praktično že izpadli novinci iz Bukovcev, ki so v dosedanjem poteku prvenstva zbrali samo eno točko.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 9. KROGA: Jure MTS
Hajdina - KMN Poetovio Ptuj 3:8, KMN Mitmau Remos - Hobit Pub Apače 4:1, Bar Korže - KMN Majol-ka 3:0, Mark 69 - Bukovci Bar Gloria 3:1, ŠD Vitomarci - ŠD Rim 1:2, Oki Team -Bar Saš 3:1.
1. POETOVIO PTUJ 9	9	G	G	50:14	27
2. OKI TEAM 9	6	G	3	32:22	18
3. ŠD RIM 9	5	3	1	24:17	17
4. BAR SAŠ 9	5	2	2	22:14	17
5. MITMAU REMOS 9	5	G	4	37:20	15
6. BAR KORŽE 9	5	G	4	31:29	15
7. MARK 69 9	4	3	2	21:23	15
8. KMN MAJOLKA 9	3	1	5	18:21	1G
9. HOBIT APAČE 9	2	3	4	14:29	9
10. ŠD VITOMARCI 9	2	1	6	16:33	7
11. JURE HAJDINA 9	1	G	8	17:38	3
12. BUKOVCI G. 9	G	1	8	16:42	1
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 9. KROGA: ŠD Ptujska gora - Club 13 0:1, O Sole Mio
-	ŠD AS 3:2, Inox ograje Majcen
-	ŠD Desternlk Virtuozi 2:2, Klub
ONL VIDEM
ČLANI
REZULTATI 8. KROGA: ŠD Po-
brežje - Gostišče pri Tonetu ŠD Se-lan 3:0, NK Videm - ŠD Pobrežje
gostiteljem, ki se ob takem pristopu Tomaža niso najbolje znašli. V drugem delu so domačini pritiskali, toda gostom je uspelo obdržati mirne živce in z golom Marka Kovačca zabeležiti novo zmago. V naslednjem krogu Tomaž na Hardeku gosti ekipo Bioterm iz Male Nedelje.
UK
1. SFL, 11. krog
KMN Benedikt - Oplast Kobarid 2:2 (0:0)
Strelci: 0:1 Sovdat (21), 1:1 Lasič Zavadlav (32), 2:1 Šnofl (34), 2:2 Ručna (36)
Benedikt: Pavič (V), Šnofl, Klemn-čič, Ploj, Presečnik, Kolman, Lasič Zavadlav, Borovnik, Šijanec (K), Huber (V). Trener: Jože Pintarič.
Pred dobrimi 200 gledalci, med katerimi je bilo približno 10 gostujočih »soških bomb«, je Benediktu uspelo osvojiti sploh prvo točko proti vedno neugodnemu Oplastu. Sama slika pred tekmo ni obetala nič dobrega za domačo ekipo (Puk-šič in Kolman poškodovana, Novak kaznovan, Pernat ni uspel pridobiti zdravniškega potrdila). Tako je šel Benedikt v tekmo s šestimi igralci in tremi vratarji, ki pa so s fanatično borbenostjo prišli do velike točke z grenkim priokusom.
Največje je bilo veselje na tribuni takrat, ko je Šnofl svojo ekipo pove-del v vodstvo. Nato je vajeti v svoje roke prevzel glavni sodnik Nikolič, ki se je močno potrudil, da Benedikt morda ne bi zmagal, hkrati pa domače oslabil za naslednjo pomembno tekmo, saj je Šnoflu povsem nerazumljivo podelil kar dva rumena kartona. Domači so tudi z igralcem manj vzdržali jalov pritisk gostov.
Andrej Šijanec
mladi 3:7, Bar Avguštin
-	Bar DESETKA B 9:4,
-	AS 3:5, Lancova vas Vrh 3:6. Prosta je bila Majolka.
Zg. Pristava Bar OSMICA - ŠD Majski ekipa KMN
ptujskih študentov -	Eleaplanet&-
CoMSM International	0:5, Apolon 11 - Draženci 9:1, ŠD Polenšaqk - Mogg 1:2.
1.	MOGG 9 7 0	2 24:21 21
2.	APOLON 11 9 6 2	1 24:20 20
3.	ELEAPLANET 9 6 0	3 36:13 18
4.	CLUB 13 9 6 0	3 24:20 18
5.	DESTERNIK V. 9 5 2	2 29:29 17
6.	OGR. MAJCEN 9 4 2	3 28:19 14
7.	O SOLE MIO 9 4 1	4 33::25 13
8.	ŠD POLENŠAK 9 4 0	5 24:28 12
9.	ŠD AS 9 4 0	5 20:28 12
10.	PTUJ. GORA 9 2 0	7 19:32 6
11.	KPŠ 9 1 1	7 13:28 4
12.	DRAŽENCI 9 1 0	8 17:47 3
Danilo Klajnšek
1. KMN MAJOLKA 7	7	G	G	50:19	21
2. ŠD POBREŽJE 8	6	1	1	39:16	19
3. ZG. PRISTAVA 7	6	G	1	48:24	18
4. AS 7	5	G	2	38:26	15
5. ŠD MAJSKI VRH 8	4	G	4	40:36	12
6. POBREŽJE ML. 8	3	1	4	26:46	1G
7. G. PRI TONETU 7	2	2	3	21:26	8
8. BAR OSMICA 7	2	1	4	24:34	7
9. LANCOVA VAS 7	1	2	4	26:30	5
10. NK VIDEM (-1) 7	G	1	6	25:41	G
11. DESETKA - B 7	G	G	7	10:38	G
VETERANI
REZULTATI 6. KROGA: ŠD Pobrež-je - NK Videm 0:4, Zg. Pristava - Le-skovec 6:3, AS - Lancova vas 3:10, Prosta je bila ekipa Tržec.
1.	ZG. PRISTAVA 5 5 0 0 38:16 15
2.	TRŽEC 5 4 0 1 27:12 12
3.	NK VIDEM 5 3 11 17:10 10
4.	ŠD POBREŽJE 5 2 0 3 18:27 6
5.	LANCOVA VAS 6 1 1 4 21:35 4
6.	AS	5 1 0 4 22:33 3
7.	LESKOVEC 5 0 2 3 17:27 2
Darko Lah
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Vodilna ekipa Mogga (rumeni dres) je s težavo ugnala igralce ŠD Polenšak.
Z najvišjo zmago kroga so igralci Apolona 11 (beli dresi) zadržali visoko mesto na lestvici 2. lige MNZ Ptuj.
Športni napovednik
Nogomet
PRIJATELJSKI TEKMI
V sredo, 21. 1., bodo nogometaši ptujske ekipe Labod Drava ob 15. uri na igrišču z umetno travo na Ptuju odigrali prijateljsko tekmo s tretjeligaško ekipo Šmartno ob Paki.
Isti dan bodo ob 17. uri nogometaši Aluminija v Kidričevem igrali z Lendavsko Nafto.
Košarka
LIGA PARKL
1.	LIGA - ponedeljek, 19. 1., ob 20.00 - OŠ Hajdina: Good Guys - ŠD Slam Avtoefekt, torek, 20. 1., ob 20.45 - OŠ Cirkovce: ŠD Kidričevo - KK Pragersko, četrtek, 22. 1., ob 19.10 - OŠ Cirkovce: TED ŠD Cirkovce - KK Starše, sobota, 24. 1., ob 13.45 - Gimnazija Ptuj: KK Ptuj - KK Rače.
2.	LIGA - četrtek, 22. 1., ob 19.50 - OŠ Pragersko: Pragersko veterani - ŠD Nova vas MB, petek, 23. 1., ob 18.50 - OŠ Dornava: KMO Dornava - ŠD Podlože, petek, 23. 1., ob 20.10 - OŠ Starše: KK Starše mladi - ŠD Ptujska Gora.
Danilo Klajnšek
Rokomet
4. MEMORIALNI TURNIR ALENA KESARJA
Rokometno društvo Moškanjci Gorišnica vabi na 4. memorialni rokometni turnir v spomin na tragično preminulega Alena Kesarja. Turnir bo v soboto, 24. Januarja, ob 12. uri v športni dvorani Gorišnica. Vabilu na turnir so se ob domači Gorišnici odzvale še tri prvo-ligaške ekipe: Jeruzalem Ormož, Rudar iz Trbovelj in Pipo Čakovec. Predvideni program:
1.	tekma (13.00): Jeruzalem Ormož - Rudar Trbovlje
2.	tekma (14.10): Pipo Čakovec - Gorišnica Tekma za 3. mesto (15.20): poraženca tekem 1 in 2 Tekma za 1. mesto (16.30): zmagovalca tekem 1 in 2 Podelitev pokalov je predvidena ob 17.45.
Ekipe se bodo potegovale za prehodni pokal Alena Kesarja. Podeljen bo tudi pokal najboljši ekipi, pokal za najboljšega igralca ter pokal za fair play ekipo.
JM
Judo m 40. Pohorski bataljon
Tilen Vidovič tretji med kadeti do 73kg
V Slovenski Bistrici so v soboto, 10., in v nedeljo, 11. januarja, na 40. Pokalu Pohorskega bataljona 2009, prvem letošnjem turnirju, ki šteje za Slovenski pokal 2009, uspešno nastopili tekmovalci JK Drava. Kadetski del turnirja se točkuje tudi za nastope na letošnjem kadetskem EP U-17 in EYOF
2009. S tremi zmagami v višji kategoriji do 73 kg je uspešno nastopil Tilen Vidovič in osvojil tretje mesto. Med kadeti je bil tretji tudi Tadej Bu-tolen. Pri članih je Rok Tajh-man osvojil 5. mesto, enak dosežek je uspel tudi Damjanu Frasu iz JK Gorišnica.
Sebi Kolednik
Rezultati v kategorijah, ki se točkujejo za Slovenski pokal 2009:
KADETI (U-17): -50 kg: 1. Adrian GOMBOC - JK MURSKA SOBOTA; -55 kg: 1. Tim KOVAČIČ - JK MURSKA SOBOTA, 3. Žiga ZAFOŠNIK - JK IMPOL; -60 kg: 1. Tadej KLEMENC - JK SLOVENJ GRADEC, 3. Žiga RA-KUŠA - JK IMPOL; -66 kg: 1. Alen ŠERNEK - KBV LENDAVA; -73 kg: 1. Tadej MULEC - JK DUPLEK, 3. Tilen VIDOVIČ - JK DRAVA PTUJ; -81 kg: 1. Matic KOVAČ - JK ŠIŠKA; -90 kg: 1. Jurica KATIC - JC PINKY (CRO), 5. Mario POTISK - JK IMPOL; +90 kg: 1. Vito DRAGIČ - JK IMPOL, 3. Tadej BUTOLEN - JK DRAVA PTUJ. ČLANI: -60 kg: 1. Matjaž TRBOVC - JK SANKAKU, 3. Matej ŠKERLAK
-	JK IMPOL, 5. Žiga KVAS - JK IMPOL; -66 kg: 1. Rok DRAKŠIČ - JK SANKAKU; -73 kg: 1. JEREB Sašo - JK OLIMPIJA, 5. Rok TAJHMAN
-	JK DRAVA PTUJ; -81 kg. 1. Aljaž SEDEJ - JK BEŽIGRAD; -90 kg: 1. Igor SPASOJEVIČ - JK KOPER, 2. Denis IMAMOVIČ - JK IMPOL, 5. Žiga UNUK - JK IMPOL; -100 kg: 1. Primož FERJAN - JK IMPOL; +100 kg: 1. Matjaž CERAJ - JK IMPOL, 5. Damjan FRAS - JK GORIŠNICA
Kategorije, ki se ne točkujejo za Slovenski pokal 2009: MLAJŠE DEKLICE U13: -32 kg: 3. Karmen KOSTANJEVEC - JK GORIŠNICA.
MLAJŠI DEČKI U13: -27 kg: 3. Klemen PODGORŠEK - JK GORIŠ-NICA; -38kg: 7. Tim ŽNIDARIČ - JK GORIŠNICA; -50kg: 7. Filip PETEK
-	JK GORIŠNICA.
KADETINJE: -63 kg: 3. Tanja KOCIPER - JK GORIŠNICA; +70 kg: 1. Renata KRALJ - JK GORIŠNICA.
Lokostrelstvo
Dejan Perčič zmagal v Čakovcu
Na mednarodnem turnirju v Čakovcu je sodelovalo 89 lokostrelcev, med njimi so bili tudi trije Ljutomerčani. Odlično se je odrezal Dejan Perčič, ki je v konkurenci dečkov osvojil 1. mesto. Pri članih je bil Ve-koslav Filipič tretji, Smiljan Perčič pa deveti.
NŠ
Aleksander Čuš • Padalec Aerokluba Ptuj
Svoboda telesa, misli in duha
Padalstvo: »adrenalinska bomba«
»Kurent pa tudi za pastirja ni bil ustvarjen. Namesto da bi se brigal za živino, je ležal v travi in je gledal v nebo...«
... in tako je ptujski Kurent dobil krila, bi lahko zaključili Cankarjevo misel iz njegove knjige Kurent ... Razvoj klasičnega padalstva sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Ptuj je eno izmed redkih slovenskih mest, ki se že pet desetletij ponaša s svojo padalsko tradicijo ... Naši padalci dosegajo doma in v svetu odmevne rezultate, zato smo lahko ponosni na te »sodobne popotnike skozi nebo«.
Padalstvo je poseben šport, zato zahteva tudi posebnega človeka ... Če so vam všeč nora avantura, adrenalin, višina, hitrost, potem je to šport, ki bo spremenil vaše dojemanje pojma »SVOBODE«. Skok v globino je lahko za človeka travmatično doživetje ali pa nekaj, kar te zasvoji za vse življenje ... To je šport, ki se poigra z mejami vaše psihične in fizične vzdržljivosti ... Subkultura sodobne družbe .
Nekje med nebom in zemljo smo ujeli padalca Aleksandra Čuša, ki je član naše ptujske športne padalske ekipe. Če ste si vedno želeli poleteti skozi nebo, pa nimate poguma, vam tokrat v Štajerskem tedniku ponujamo alternativo. Ne potrebujete padala, samo prepustite se avanturi besed . Naj vas padalstvo navduši . Nebo vas pričakuje . Preštejte oblake .
Padalstvo je nevaren šport, ki zahteva zrelost, odgovornost. Rutina ni zaželena. Lahko je smrtno nevarna. Da lahko postaneš padalec, moraš biti star 18 let, lahko sicer pričneš že pri 16 letih, a le z dovoljenjem staršev. V katero leto bi umestil prebujanje strasti do tega adrenalinskega športa?
Vsak šport je nevaren, če se ga ne lotiš z glavo . Statistično
gledano je pri nogometu več poškodb kot pri padalstvu, pa nogomet ni označen kot nevaren šport. Kako sem se odločil za padalstvo? Padalstvo je naša družinska tradicija. Vedno sem imel občutek, da se to od mene pričakuje, zato pred prvim skokom nisem kazal pretiranega navdušenja. A ko sem skočil in občutil to svobodo letenja, me je ta šport zapeljal in zvest sem mu še danes.
Padalci svoj prvi skok opisujejo z različnimi izkušnjami. Vsem so skupni strah, dvom, ščemenje v želodcu, povišan adrenalin ... Nam lahko opišeš svoje doživljanje prvega skoka s padalom?
Ja, seveda se spominjam svojega prvega skoka. Skočil sem v Murski Soboti. Tečaj je organizirala vojska in bil je brezpla-
čen. Danes je drugače, precej komercialno. Ko sem stal na trdih tleh, nisem razmišljal o skoku. Strah sem začutil šele tik pred skokom. Skočil sem četrti po vrsti. Morda boste presenečeni, a iz psihološkega vidika je zelo pomembno, da v letalu pred skokom odprejo vrata, da se navadiš na ta občutek. Če bi kar odprli vrata in bi skočil, bi bil to prevelik šok. Spominjam
se, da sem čutil vznemirjenje pomešano s strahom. Imel sem tudi nesrečni pripetljaj, saj se je moje padalo pri doskoku ujelo med električne žice. Na srečo nisem staknil poškodbe. Manj sreče sem imel pri drugem skoku. Pri prvem so žice povsem ublažile moj doskok, zato v drugo nisem imel pravega občutka. Pristanek na trda tla me je presenetil, zvil sem si gleženj. Na začetku ti skok s padalom nudi adrenalinsko doživetje, a kasneje, ko se na občutek prostega pada navadiš, adrenalin ni več tisto, kar te prevzame. Želiš nekaj več. Želiš se dokazati, zato tekmujem ... Padalstvo mi daje občutek svobode, to je nekaj, kar me sprošča.
Vsak ne more postati padalec. Veliko ljudi že sama misel navdaja z grozo in
strahom. Kako bi opisal padalca? Kakšna je karakteristika osebnosti padalca?
Najpomembnejša karakteristika padalca je, da ljubi letenje, da si to neizmerno želi. Tudi sam sem učitelj padalstva, in ko pridejo k meni mladi z željo, da bi postali padalci, lahko kar hitro ocenim, kdo je ustvarjen za ta šport. Po navadi je tako, da ima samo en izmed njih željo po skoku, vsi ostali ga posnemajo. Če se želiš samo dokazati, boš sicer skočil, a padalstvo te ne bo prevzelo. Letenje skozi nebo te mora zasvojiti.
Slovensko padalstvo se ponaša z odmevnimi uspehi. Na tekmovanjih Slovenijo zastopajo tri ekipe: Fly-com, Elan in ekipa Aeroklu-ba Ptuj, katerega člani so: Aleksander Čuš, Peter Balta, Milan Jurič, Gorazd Vindiš, Boris Janžekovič, Petra Jurič, Tonček Gregorič. Leta 2006 ste bili v skupni razvrstitvi svetovnega pokala na odličnem četrtem mestu. Letos ste v Nemčiji dosegli sedmo mesto, na Malem Lošinju enajsto mesto . Uspehov je veliko. V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo v letu 2008 čutiti rahel padec vaše forme, glede na rezultate. Čemu pripisujete to dejstvo?
Morate vedeti, da sta Flycom in Elan profesionalna kluba. Te padalce plačuje vojska in padalstvo je njihov poklic. Športniki imajo optimalne pogoje za trening. Ekipa Aerokluba Ptuj je amaterska, kar pomeni,
da jo sestavljamo entuziasti. Vsak dan vstanem in grem v službo, treningom se lahko posvetim šele po vsakdanjih obveznostih. Padalci si skoke plačujemo sami. Naši pogoji za trening niso tako dobri kot v profesionalnih klubih, a smo kljub vsem oviram v letu 2006 dosegali vrhunske uvrstitve. Temu se reče ljubezen. Razlika med našo ekipo in profesionalno ekipo je v tem, da mi svoje poslanstvo opravljamo s srcem, drugače bi že obupali. Zakaj je bilo v letu 2008 čutiti padec naše forme? V člankih so omenjali, da nismo imeli dovolj skokov in s tem nismo dosegli vrhunske forme, vsi pa pozabijo dopisati, da smo na začetku sezone ostali brez letala, ki nam omogoča skoke. V času, ko bi morali trenirati in si pridobiti vrhunsko formo,
smo mi gledali v zrak in si želeli neba ... Sezono v letu 2009 bomo pričeli z novim letalom.
V klasičnem padalstvu prevladujeta dve disciplini, disciplina skoka na cilj in disciplina figurnih skokov. V čem je bistvena razlika med njima in katero bi izbral, če bi se lahko odločal po srcu?
Figurni skoki zahtevajo od padalca skok iz cca. 2.200 m višine. Takšni skoki so precej dražji, ker se mora letalo dvigniti na omenjeno višino. Če želiš v tej disciplini dosegati vrhunske rezultate, moraš opraviti od 100 do 200 skokov. Za toliko skokov preprosto ni denarja, zato smo se tej disciplini zavestno odrekli in se osredotočili na disciplino skoka na cilj. Figurni skok pomeni, da v zraku izvajaš figure. Na tekmovanju moraš opraviti štiri »figurne komplete«. Zelo pomembno je, kdaj skočiš iz letala, saj moraš zavzeti točno določeno pozicijo, da te kamera, ki je na tleh, lahko posname. Na podlagi posnetka sodnik oceni trajanje skoka in izvedbo figur v zraku. Pri skoku na cilj uporabljaš drugačno padalo, ki omogoča jadranje. Za razliko od figurnih skokov se pri teh skokih lahko sam odločaš, kdaj boš skočil iz letala in potem s padalom jadraš proti cilju. Cilj je plošča, ki se v padalskem jeziku imenuje »palačinka«. Sredi palačinke se nahaja NULA. To je ploščica, premera 2 cm. Cilj vsakega padalca je, da doskoči na to točko. Zame je užitek, da me letalo dvigne čim višje in
da se padalo odpira počasi. V tem res uživam.
Likovni skoki, ki jih ustvarjate kot ekipa, so precej težki, saj zahtevajo dobro koordinacijo v prostoru. Le-ti spadajo med naj-prestižnejšo padalsko disciplino. Iz te discipline se je rodil frefly. Poznavalci opisujejo frefly disciplino kot umetnost letenja. V čem je njena drugačnost?
Razlika je v tem, da pri likovnem skoku sodelujejo štirje padalci in snemalec, pri Fref-lyu pa sodeluje le en padalec in snemalec. Nove padalske discipline si izmislijo tisti, ki so v klasiki povprečni, saj je to potem šport, kjer se lahko izkažejo. Po domače povedano nimajo konkurence in če nimaš konkurenta, si najboljši. Menim, da bi se teh disciplin morali lotevati padalci, ki so v klasičnem padalstvu dosegli svoj maksimum in je nova disciplina zanje nadgradnja. Takšni padalci imajo ogromno znanja in izkušenj. Frefly bi lahko imenoval kar balet v zraku. Resnično lep pa je šele takrat, ko padalec do popolnosti obvlada svoje telo v zraku. Potem je to res umetniško doživetje.
»Največje zadovoljstvo je druženje s člani naše ekipe«
Največ poguma zahteva BASE jumping. BASE je angleška kratica za: B kot Bulding (stavba), A kot Antenna (nenaseljen stolp), S kot Span (most, obok) in E kot Earth (pečina). Že samo ime pove, da padalci skačejo iz različnih stavb, pečin . Ta šport je precej nevaren, zato se ga v mnogih državah lotevajo ilegalno. Rezerviran je za vrhunske padalce z veliko znanja in izkušenj, saj je skok zelo tvegan. Prav BASE je zaslužen za razvoj padalske tehnologije. V Sloveniji je bil prvi BASE skok izveden iz »Triglavske svinge«, Bi poskusil tudi s to izkušnjo?
Z leti človek postaja bolj previden in odkrito povedano, nimam nobene želje, da bi se lotil BASE jumpinga. V tem športu veljajo povsem drugačne zakonitosti kot pri klasičnem padalstvu, zato ima lahko padalec, ki skače na klasičen način, precej težav, da se navadi na drugačnost, ki jo ponuja BASE. Pri
klasičnem padalstvu skočiš iz letala, ki ima določeno hitrost, pri BASE jumpingu pa skačeš iz statičnih formacij. Druga težava je, da na nebu ni ovire, pri skoku iz stolpnice pa naletiš na oviro, saj te lahko padalo usmeri v pročelje stavbe, kar je za padalca usodno . BASE je zelo tvegan in nimaš rezervnega padala, tako kot ga imamo klasični padalci. S tem ekstremnim športom se ukvarja Ptujčan Uroš Draž, ki je bil nekoč padalec v našem klubu.
Padalski izziv predstavlja tudi CANOPY (angleški izraz za kupolo). Padalci odprejo padala in se postavijo v različne formacije, tako nastanejo čudoviti liki. V takšnih skokih sodeluje veliko padalcev. Svetovni rekord je 85 padalcev v formaciji ... Se je vaša ekipa kdaj spogledovala s takšnim izzivom?
Ko se je leta 89' smrtno ponesrečil moj trener Edi Buto-len, smo se v klubu odločili, da ne bomo več eksperimentirali s CANOPY disciplino. Leta 1998 sva z Mirkom Vršičem prvič poskusila CANOPY tehniko. Zgodilo se je precej spontano. Sam sem se spustil na njegova ramena in tako sva jadrala. Tik pred doskokom sva se odlepila in tako sva normalno doskočila na trda tla. Uspelo nama je. To je bil moj prvi CANOPY skok. Spominjam se tudi dogodka v Opatiji. Skakali smo na peščeno plažo. Z Mirkom sva imela nalogo, da skočiva z zastavo in s tem narediva nekakšno promocijo za klub. Skočila sva iz 2500 m. Mirko je predlagal CANOPY. Izvedla sva ga brez težav in požela bučen aplavz in občudovanje.
Kaj je tisto nekaj, kar ti daje skok v zameno za tveganje?
Po toliko skokih v tem dejanju več ne začutiš tveganja. Zame je izziv, da se izkažem, da presežem meje svojih zmožnosti ... Da dokažem, koliko in kaj zmorem . Največje zadovoljstvo pa je zame druženje s člani naše padalske ekipe. Med samimi treningi nimamo veliko časa, a ko gremo na tekme, je to za nas družaben dogodek. Že med vožnjo se odlično zabavamo, spimo v šotorih . Povezuje nas ljubezen do padalstva in prijateljstvo ... Vse to je zadosten razlog, da še naprej raziskujemo nebo in meje svojih zmožnosti.
Aleksandra Jelušič
Aleksander Čuš: »Zame je užitek, da me letalo dvigne čim višje in da se padalo odpira počasi. V tem res uživam.«
Foto: arhiv Aleksander Cuš
Ptujska ekipa na tekmi SP na Bledu leta 2006
to: A. Jelusic
16 Štajerski TEDNIK
Zaposlovanje, reportaže
torek • 20. januarja 2009
Urada za delo Ormož in Ptuj
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; zdravnik specialist splošne oz. družinske medicine
-	M/Ž, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ, ULICA DR. HROVATA 4, 2270 ORMOŽ, ZELENIK EVELIN, 02 741-09-64.
ARANŽER, PRODAJALEC, - PRODAJALKA V TRGOVINI HIŠA DARIL V MARIBORU - M/Ž; ARANŽIRANJE, PREVZEM IN PRODAJA BLAGA, SVETOVANJE STRANKAM., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, PANAP TRGOVINA, UVOZ, IZVOZ D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, DOKL BOŽIDAR, 031 693113, bozo.dokl@panap.si. ARANŽER, PRODAJALEC, ARANŽER-KA - PRODAJALKA V TRGOVINI HIŠA DARIL V MARIBORU. - M/Ž; ARANŽI-RANJE, PREVZEM IN PRODAJA BLAGA, SVETOVANJE STRANKAM., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. PANAP TRGOVINA, UVOZ, IZVOZ D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, DOKL BOŽIDAR, 031 693113, bozo.dokl@panap.si. DELAVEC BREZ POKLICA, ČISTILKA -M/Ž; čiščenje, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. 589 EUR bruto / mesečno, BIO-ECO CENTER PODJETJE ZA BIOLOŠKE STORITVE, MEDNARODNI MARKE- TING, TRGOVINO IN OSTALE STORITVE, D.O.O., BRODIŠČE 18, 1236 TRZIN. DELAVEC BREZ POKLICA, ČISTILKA
-	M/Ž; čiščenje, določen čas 12 mesecev, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. BIO-ECO CENTER PODJETJE ZA BIOLOŠKE STORITVE, MEDNARODNI MARKE- TING, TRGOVINO IN OSTALE STORITVE, D.O.O., BRODIŠČE 18, 1236 TRZIN. DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR
-	M/Ž; strežba pijač, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, TEMENT IRENA S.P. - LINA -TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TEMENT IRENA, 031 366-958, irena.tement@volja.net. EKONOMSKI TEHNIK, FINANČNO-RAČUNOVODSKI DELAVEC - M/Ž; priprava dokumentov, knjiženje plačil, računov in drugih dokumentov, vodenje in usklajevanje analitičnih in sintetičnih evidenc, priprava raznih poročil in analize, vsebinska kontrola DOKUMENTOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, Javne službe Ptuj, podjetje za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., ULICA HEROJA LACKA 3, 2250 PTUJ, ŠI-REC MAG. JANKO, 02 748-29-60, janko. sirec@ptuj.si.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRI-KAR ENERGETIK, ELEKTRO MONTER
-	M/Ž; elektro monterska dela na terenu in v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ, ŽARGI MARJAN, 02 771-08-23, info@ mzkelektro.si.
INŽENIR GRADBENIŠTVA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, INŽENIR GRADBENIŠTVA - M/Ž; tehnično vodenje, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami - osnov-
no, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 630 EUR bruto / mesečno, GOMILŠAK IVAN s.p. - TESARSTVO ŽAGA, JURŠINCI 12, 2256 JURŠINCI, GOMILŠAK IVAN, 031 385-507, valerija.riznar@siol.net. LIČAR, PLESKAR, LIČAR - M/Ž; priprava in barvanje vozil, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksi-mus.biz.
NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; strežba pijače, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. FURMAN DAMIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJDINA, FURMAN DAMIJAN,
041327314.
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), ČISTILKA - M/Ž; čiščenje vseh prostorov v objektu ter zunaj - trgovina, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT, JAGER RENATA, 031 469 618, renata@trgovinejager.com. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, ČISTILKA - M/Ž; čiščenje prostorov, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus.biz.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR-TRGOVEC - M/Ž; priprava ter strežba hitre hrane, nedoločen čas, pol-
ni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. SLANA DUŠAN S.P. - OKREPČEVALNICA HIP- HOP, ORMOŠKA CESTA 48 A, 2250 PTUJ, SLANA DUŠAN, 031 786-020. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČE - M/Ž; strežba pijače, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. POŽAR KSENIJA S.P. - BAR ŽABICA, GABRNIK 3 A, 2256 JURŠINCI, POŽAR KSENIJA-ANDREJ, 031 377-736. PRODAJALEC, PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA, DELOVNO MESTO JE V PTUJU - M/Ž; prodaja, nabava, prevzem, skladiščenje, zaračunavanje, razvoz vsega trgovskega blaga ... , določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, JA-GROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT, JAGER FRANC, 03 812 10 64, renata@trgovinejager.com. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA,
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ
-	M/Ž; montažna dela po EU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas. MA-KSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@ maksimus.biz.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR - M/Ž; kuhar, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, VUK JANEZ S.P.
-	PICERIJA ŠPAJZA, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELO NA PTUJU -
M/Ž; iskanje morebitnih zavarovancev, usposabljanje za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, terensko delo, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik
razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, GENERALI ZAVAROVALNICA D.D. LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA, KUHARIČ ALEKSANDER, 02 74 91 352.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC - M/Ž; prodaja, sklepanje naročnin, delo z računalnikom, določen čas 12 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, LISJAK JOSIP S.P.-TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO MOBILIS, VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ, LISJAK JOSIP, 041 711-704. VARILEC, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC, CEVAR - M/Ž; varjenje tik, mag, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. EKOTEK, DARJA JAUŠOVEC S.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30, 2331 PRAGERSKO, JAUŠOVEC BORIS, 070 845-633, darja.jausovec@triera.net.
Ptuj • Tiskovna konferenca Lions kluba
Tudi 4. Obarjada za dober namen
Na tiskovni konferenci Lions kluba Ptuj, ki je bila 15. januarja v prostorih vinskega hrama na Ptuju, so predstavili delovanje kluba pod vodstvom Milana Senčarja, ki je mandat pričel julija 2008, tradicionalne božično-novoletne aktivnosti (obdarovanje otrok in družin, božično-novoletna stojnica) in najpomembnejše aktivnosti do konca prvega polletja 2009, ko se bo iztekel mandat sedanjemu predsedniku.
Eden največjih dobrodelnih projektov Lions kluba Ptuj je zdaj že tradicionalna Obarjada, letošnja bo 4. po vrsti in bo potekala na dvorišču Ptujske kleti, 14. februarja, ko se tudi na Ptuju pričnejo letošnje enaj-stdnevne pustne norčije. Predvidoma 18. aprila pa bodo izvedli tudi dobrodelni ples Lions kluba Ptuja, ki ga bodo združili s sejo kabineta guvernerja Borisa Žnidariča.
Že šesto leto zapored je Lions klub Ptuj obdaril družine. S paketi živil in igrač so razveselili 26 družin iz občin Pod-lehnik, Gorišnica, Cirkulane, Majšperk, Videm, Markovci in Ptuj, v katerih živi 73 otrok v starosti od enajst mesecev do 18. leta. Vodil jo je Robert Munda, v njej je sodelovalo devet članov LK Ptuj, trije člani Leo kluba Ptuj in dva zunanja sodelavca. Z donacijami so akcijo podprla podjetja Family Frost, Mercator in Pikapolonica. Koordinator pri božično-novoletni stojnici je bil Branko Brumen, z njo vztrajajo na No-
vem trgu, saj so prepričani, da morajo s ponudbo kvalitetnih izdelkov v imenu in na račun društev Sonček in Ozara ter Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava ostati v starem mestnem jedru, ki si zasluži najboljšo ponudbo. Na slavnostni skupščini Lions kluba ob 10-le-tnici, ki je potekala v slavnostni dvorani ptujskega gradu, gost je bil tudi guverner distrikta 129 Boris Žnidarič, je klub 16. oktobra lani prejel najvišje priznanje za dosežke na področju kulturne dediščine za akcijo donacije mobilnega stopnišč-nega vzpenjalnika Pokrajinskemu muzeju Ptuj, ki omogoča lažji dostop do muzejskih zbirk na ptujskem gradu. Kot je povedal predsednik Lions kluba Ptuj Milan Senčar, so sredstva za nakup zbrali s pomočjo do-natorjev 3. Obarjade. Guverner distrikta 129 Boris Žnidarič je na slavnostni akademiji pisna priznanja za zasluge pri izvedbi akcije podelil lionom Milanu Senčarju, Slavku Visenjaku, dr. Alešu Gačniku in Juriju Šarma-
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci Lions kluba Ptuja, ki je bila 15. januarja v prostorih vinskega hrama na Ptuju, so sodelovali (od leve) Jure Šarman, Branko Brumen, Milan Senčar, Slavko Visenjak in dr. Aleš Gačnik.
nu. Dr. Aleš Gačnik pa je tudi vodja projekta ustanovitve Lions kluba v Slovenski Bistrici.
Lions klub se je aktivno vključil tudi v sanacijo posledic lanskoletne toče, tako ali drugače je pomagal pri sanaciji štirih poškodovanih streh, ki pa še niso v celoti končane. S sredstvi letošnje Obarjade pa bodo znova izvedli enega od projektov na področju kulturne dediščine. Z braillovo pisavo bodo opremili nekatere najpomembnejše spomenike kulturne dediščine na Ptuju, da bodo poslej dosto-
pni tudi slepim in slabovidnim obiskovalcem Ptuja.
Slavko Visenjak še naprej ostaja vodja projekta Obarja-de, dobrodelne, kulinarične, karnevalske in tudi družabne prireditve. Na letošnji, ki bo 14. februarja na dvorišču Ptujske kleti, bo nastopilo že 23 ekip. Gre za prireditev, s katero je ptujsko kurentovanje pridobilo tudi dobrodelno noto.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na lanski Obarjadi je nastopilo 21 ekip, letos jih bo že 23. Del letošnjega izkupička bodo namenili za opremo najvidnejših ptujskih kulturnih spomenikov z braillovo pisavo, tako da jih bodo približali tudi slepim in slabovidnim.
Letos 200 let od rojstva Louisa Brailla
Akcija Lions kluba Ptuj sovpada z 200. obletnico rojstva Louisa Brailla, izumitelja pisave za slepe. Rodil se je 4. januarja leta 1809. Braillova pisava je prav gotov eden najbolj genialnih izumov človeštva. Njegova abeceda je sestavljena iz šestih pik, ki so privzdignjene nad ravnico papirja, tako da ji slepi lahko s prsti otipavajo kot izbokline. Odkril je način, kako s šestimi pikami zapisati vse črke, številke, ločila in naglasna znamenja ter matematične znake. Louis Braille je v eni od svojih najlepših mislih zapisal, da možnost sporazumevanja v najširšem pomenu besede pomeni dostop do znanja, to pa je za slepe in slabovidne življenjskega pomena, če ne želimo, da nas prijazni ljudje z zdravim vidom še naprej prezirajo in so do nas pokroviteljski.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (27)
Kali eskrima
Kali eskrima je filipinska borilna veščina, ki temelji na bojevanju s palico in nožem, pozna pa tudi goloroki sistem bojevanja. Na njeno oblikovanje so vplivale indonezijske, kitajske in tudi španske veščine. Na zahodu je postala znana zaradi mojstra Dana Inosanta, ki je bil najboljši učenec legendarnega Brucea Leeja. Najvidnejša zveza za eskrimo je WEKAF (World Eskrima Kali Arnis Ineternatio-nal), ki organizira športna tekmovanja.
Pomen naziva
Beseda eskrima izvira iz portugalske besede esgrima, kar pomeni »mečevanje«. Za veščino se uporablja še izraz arnis, ki izhaja iz arnis de mano ali »oklep za roko«. V uporabi je še naziv FMA (Filipino Martial Arts), ki označuje filipinske borilne veščine. Medtem ko na Filipinih svojim veščinam pravijo eskrima in arnis, izraz kali ni razširjen. Besedo kali največ uporabljalo v ZDA in Evropi in do leta 1960 sploh ni bila znana. Naziv kali naj bi se nanašal na poseben bolo nož, ki so mu pravili ke-ris, kris ali kali in so ga za pasom nosili kmetje. Torej bi izraz kali eskrima lahko v dobesednem prevodu pomenil »mečevanje z nožem«. Vendar pa veščina predstavlja veliko več v smislu tehničnega repertoarja. Tisti, ki vadijo kali eskrimo, si pravijo eskrimador, kalista ali mangangali.
Nastanek in razvoj
Kot pri večini borilnih veščin je tudi pri kali eskrimi težko določiti njene začetke, še posebej, ker so vezani na legende in ustno izročilo. Ar-nis je bila ljudska veščina za preproste ljudi, med katerimi ni bilo izobražencev, zato tudi ni mogla nastati pisana zgodovina eskrime. Po eni razlagi je veščina nastala avtohtono med
Filipinci, kot sredstvo za bojevanje, po drugi razlagi pa izvira iz Indije in malezijskih borilnih veščin, kot sta tjakalele in pentjak silat ter iz kitajskega kungfuja. Tisti, ki zagovarjajo idejo o avtohtonem nastanku veščine, trdijo, da so se indonezijske in kitajske prvine bojevanja primešale kasneje in so zgolj obogatile osnovno filipinsko veščino eskrime.
Kot zgodovinsko dejstvo pa drži podatek, da so se španskim konkviskadorjem, ko so prispeli na Filipine, zoper-stavila domača plemena, ki so poznala svoj sistem bojevanja, tako golorokega kot oboroženega. Ferdinand Magellan je bil ubit leta 1521 v bitki na Mactanu s strani lokalnega poglavarja Lapu-Lapu, ko se je poskušal izkrcati v Cebu. Med eskrimadorji kroži zgodba, da je bil Magellan ubit z eskrimsko palico, vendar ga je v resnici zadela puščica. Španski zavojevalci so zlomili odpor plemen in osvojili Filipine. Domačini so eskrimo skrili pred tujci. Njene elemente in tehnike so vadili kot ples ali pa so se pretvarjali, da se urijo v španskem mečevanju destrezi. Zato se je del španske veščine mečevanja pomešal v eskrimo.
V 18. in 19. stoletju so bili zelo priljubljeni dvoboji v eskri-mi, ki so se izvajali brez kakršnekoli zaščitne opreme. Zaradi tega je pogosto prihajalo do
Filipinsko veščino kali eskrimo je zahodu najbolj približal Dan Ino-santo, najvidnejši učenec Brucea Leeja.
smrtnih žrtev. Da bi se izognili tovrstnim izidom, so eskrimske mačete zamenjali s palicami. V ta namen so uporabljali eno palico (solo baston), dve palici (double baston) in palico ter nož (espada y daga). Na Filipinih se še danes odvijajo ilegalni dvoboji na življenje in smrt, medtem ko v ZDA kar v mestnih parkih prirejajo tekmovanja s palicami. Najbolj znano ameriško združenje se imenuje Dog Brothers.
Eskrima danes
V 20. stoletju se je svet najprej navduševal nad japonskimi in kitajskimi borilnimi veščinami, nato se je v drugi polovici stoletja pojavilo še zanimanje za druge borilne veščine, kot so tajski boks, indonezijski pentjak silat, brazilska capoeira in filipinska kali eskrima. Eskrimo je l. 1960 v ZDA prvič javno predstavil mojster Angel Cabales. Od tedaj se je nezadržno širila najprej med Američani, nato pa tudi v Evropo in drugod po svetu. Zaradi njene učinkovitosti in enostavne metode učenja je postala sestavni del urjenja ameriških vojakov. V rednem programu jo imajo vojaške specialne enote Tjulni (Navy Seals) in Delta Force.
Filipinske borilne veščine postajajo vedno bolj priljubljene
tudi zahvaljujoč filmski industriji. Bruce Leejev najboljši učenec Dan Inosanto je bil
mojster kali eskrime, preden se je pričel učiti jeet kune doja in danes velja za najvidnejšega kalista. Drugi sodobni, ugledni mojstri in učitelji eskrime so še: Jose Villasin, Cacoy Ca-nete, Elmer Ybanez, Tony Diego, Teofilo Velez, Ryan Gialogo, Edgar Sulite, Mike Inay idr. Prav tako je znanih več različnih sistemov eskrime, kot so: Lema Scientific Arnis International (LSAi), Pekiti-Tirsia Kali, San Miguel Eskrima, Doce Pares, Ba-lintawak, Kalis Ilustrisimo. V ZDA pa so najbolj priljubljeni sistemi: Sayoc Kali, Cabales Serrada Eskrima, Lameco Eskrima idr.
Svetovna zveza za eskrimo se imenuje WEKAF (World Eskrima Kali Arnis Federation). Organizira mednarodna tekmovanja in je preoblikovala veščino v šport. Borci uporabljajo zaščitno opremo in se borijo do 10 točk. Tradiciona-listi zelo kritizirajo to obliko češ, da se je najbolj oddaljila od izvorne kali eskrime.
Nekateri mojstri pa eksrimo vadijo v t. i. križnem treningu (cross training) kot dopolnilo in dodatek h kitajskemu kung fuju, Leejevem jeet kune doju, krav magi idr.
Foto: arhiv
Zanimivosti • Zanimivosti • Zanimivosti • Zanimivosti
V Dubaju ustavili gradnjo najvišjega nebotičnika na svetu
Dubaj, 16. januarja (STA) - Graditelji enega od dubajskih nebotičnikov, ki naj bil, ko bo dokončan, najvišja stavba na svetu, so sporočili, da so gradnjo zaradi razmer na trgu ustavili. Družba Nakheel, ki je načrte za gradnjo najvišjega nebotičnika na svetu predstavila oktobra, je še sporočila, da bodo gradnjo nadaljevali čez leto dni.
Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je Nakheel gradnjo nebotičnika začel predvsem zato, da bi porušil rekord glede višine nekega drugega nebotičnika, ki ga prav tako v Dubaju gradi Nakheelu konkurenčna družba Emaar. Nakheel se bo tako še za nekaj časa moral zagotoviti »le« z drugim mestom.
Pri Nakeelu so sicer že oktobra lani napovedali, da načrtujejo gradnjo več kot tisoč metrov visokega nebotičnika, ki naj bi porušil dosedanji rekord, ko gre za najvišjo stavbo na svetu. Direktor družbe Chris O'Donnell je tedaj poudaril, da bo gradnja nebotičnika trajala deset let, projekt pa naj bi bil vreden 38 milijard ameriških dolarjev.
Najvišja stavba na svetu se že sedaj nahaja prav v Dubaju, gre pa za še nedograjeni nebotičnik Burj Dubai, ki je v začetku septembra v višino že meril 688 metrov, vendar še kar »raste«. Trenutno se ponaša s 160 nadstropji, s čimer je najvišji nebotičnik na svetu, zatrjujejo v razvojni družbi Emaar.
Finančni goljuf želel pobegniti z zaigrano smrtjo
Tallahassee, 15. januarja (STA) - Ameriški finančni svetovalec je obtožen, da je z zaigrano smrtjo v letalski nesreči želel pobegniti pred kazenskim pregonom, ki mu zaradi finančnih goljufij grozi v več zveznih državah ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
38-letni Marcus Schrenker je v nedeljo nastavil svoje letalo na avtomatsko vodenje, poslal sporočilo o nevarnem položaju, v katerem se je znašel, nato pa skočil s padalom. Letalo je kmalu strmoglavilo na Floridi, kar je sprožilo obširno iskanje pilota. Ta je medtem varno pristal v sose-
dnji Alabami in nadaljeval pot s predhodno skritim motorjem, dokler ga ni v torek zvečer v nekem kampu našla policija.
Idejo za zaigrano smrt je po pisanju AFP očitno dobil ob novem letu, ko je njegovo hišo in pisarne v predmestju Indianapolisa zaradi suma finančne goljufije preiskala policija. Poleg tega je njegova žena zahtevala ločitev.
»Tokrat je prvič, da vidim nekoga, ki se je zaradi želje, da bi izognil kazenskemu pregonu, zatekel k takšnim skrajnostim,« je dejal tiskovni predstavnik tožilca. »Pravzaprav je velika škoda, ker ima tri otroke, ki ga potrebujejo,« je še poudaril.
Britanski zunanji minister v Indiji prespal v slamnati kolibi
New Delhi, 15. januarja (STA) - Britanski zunanji minister David Mi-liband je v sredo med obiskom v indijski zvezni državi Utar Pradeš mimo vsakršnega diplomatskega protokola prespal v slamnati kolibi pripadnika najnižje indijske kaste. Miliband si je namreč zaželel začutiti utrip vsakodnevnega življenja na revnem indijskem podeželju.
Miliband je bil na obisku v volilnem okrožju poslanca v spodnjem domu indijskega parlamenta Rahula Gandhija, sicer sina trenutne predsednice vladajoče indijske Kongresne stranke Sonie Gandhi in nekdanjega indijskega premier Rajiva Gandhija, ki je bil umorjen leta 1991. Nasledniku politične dinastije Gandhi namreč pripisujejo velike možnosti, da se v bodoče povzpne na čelo Kongresne stranke.
Indijska televizija je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP poročala, da sta si Miliband in Gandhi ogledala, kako v okrožju izvajajo različne izobraževalne in kmetijske projekte, pojedla tipičen vegetarijanski obrok nato pa sta prespala v slamnati koči dalita oz. člana najnižje indijske kaste, ki so jo nekoč imenovali tudi kasta nedotakljivih. Spala sta na preprosti leseni postelji, imenovani charpoy, vaško vzdušje pa so dopolnile krave in vodni bivoli na dvorišču.
Britanski zunanji minister je sicer na štiridnevnem obisku v Indiji, po obisku v Utar Pradešu pa je odpotoval v indijsko finančno prestolnico Bombaj (Mumbai), ki so jo decembra pretresli teroristični napadi.
STA
Na valovih časa
Torek, 20. januar
Danes goduje Boštjan.
1760 se je rodil v Gradcu slovenski zdravnik kirurg Vincenc Kern. 1888 je začela izhajati v Ljubljani katoliška revija za leposlovje, umetnost in znanost Dom in svet.
1919 je Ministrski svet Kraljevine SHS v Beogradu odločil, da bo imela Slovenija v 298-članskem začasnem narodnem predstavništvu 32 zastopnikov namesto 38, kot so sprva govorili. 1929 so bile v Kraljevini SHS razpuščene vse politične stranke, ker naj bi bile krive nacionalnih sporov. 1931 so ustanovili v Zagrebu Zvezo jugoslovanskih emigrantskih društev v Jugoslaviji.
1952 je na »spontanih demonstracijah« v Novem mestu, kot so to imenovale oblasti, ekstremist polil z bencinom in zažgal ljubljanskega škofa Antona Vovka.
1981 so iranske oblasti po 444-dnevni blokadi ameriškega veleposlaništva izpustile 52 ameriških talcev. Sreda, 21. januar Danes goduje Neža.
1521 je papež Leon X. izobčil nemškega teologa Martina Lutra. 1842 se je rodil slovenski publicist, mecen in vzgojitelj dr. Pavel Turner.
1885 se je rodil slavni konstruktor pušk, pištol in mitraljezov John Moses Browning.
1905	se je rodil francoski modni ustvarjalec Christian Dior. 1907 so ustanovili v Mariboru Slovensko kmečko zvezo. 1919 so sprejeli v Dublinu resolucijo o neodvisnosti Irske. 1921 je umrl slovenski politik, pisatelj in praktični jezikoslovec Luka Svetec.
Četrtek, 22. januar Danes goduje Cene.
1561 se je rodil angleški filozof in politik Francis Bacon.
1599 so predstavniki kranjskih, koroških in štajerskih deželnih
stanov izročili nadvojvodi Ferdinandu spomenico, v kateri so ga
prosili, naj svoje ukaze proti luteranstvu prekliče.
1729 se je rodil nemški dramatik Gotthold Ephraim Lessing.
1818 je Ljubljanska mehaniško tehnična šola postala stalna šola
z imenom obrtna industrijska šola.
1849 se je rodil August Strindberg, eden največjih švedskih dramatikov.
1903 sta ZDA in Kolumbija sklenili pogodbo o gradnji Panamskega prekopa.
1906	je začelo stavkati v Trbovljah, Hrastniku in Ojstrem okrog 3000 rudarjev.
Petek, 23. januar Danes goduje Rajko. 1295 so ustoličili papeža Bonifacija VIII. 1598 se je rodil francoski arhitekt Jules-Harduin Mansard. 1813 se je rodila norveška pisateljica in strastna zagovornica pravic žensk Camilla Collett.
1821 se je rodil slovenski literarni zgodovinar Ivan Macun. 1832 se je rodil veliki francoski slikar Eduard Manet, eden od začetnikov impresionizma.
1872 se je rodil v Ljubljani slovenski arhitekt svetovnega slovesa Jože Plečnik.
1878 se je rodil v Vinici slovenski pesnik Oton Župančič. Sobota, 24. januar Danes goduje Felicijan.
1699 je bil v Sremskih Karlovcih sklenjen mir med Avstrijo in Turčijo.
1712 se je rodil pruski kralj Friderik II. Veliki. 1732 se je rodil predhodnik francoske revolucije in dramatik Pierre Auguste baron de Beaumarchais.
1757 je umrl v Zagrebu vodilni ljubljanski baročni kipar Francesco Robba.
1821 se je rodil na Hotunju slovenski geograf, kartograf Blaž Ko-cen.
1862	sta kneževini Moldavija in Vlaška razglasili v Bukarešti ustanovitev nove države Romunije.
1863	je bila v Celovcu organizirana prva Beseda na Koroškem. Nedelja, 25. januar
Danes goduje Darko.
1250 naj bi se rodil Robin Hood, junak sherwoodskega gozda. 1460 se je končala s požarniškim mirom vojna za celjsko dediščino med habsburškim cesarjem Friderikom III. in grofom Ivanom Goriškim.
1627 se je rodil irski fizik in matematik Robert Boyle. 1736 se je rodil italijansko-francoski astronom in matematik Joseph-Luis de Lagrange.
1858 se je rodil japonski pridelovalec biserov Kokichi Mikimoto. 1875 so ustanovili v Mariboru Splošno delavsko izobraževalno društvo, ki je zastopalo zmerno smer v socialističnem gibanju. 1921 je vlada Nikole Pašiča predložila konstituanti ustavni načrt, ki je predvideval unitaristično in centralistično ustavo Kraljevina SHS.
Ponedeljek, 26. januar
Danes goduje Pavla.
Danes je svetovni dan spomina na holokavst.
1797 se je rodil v Ljubljani slovenski kritik in literarni zgodovinar
Matija Čop.
1827 so razglasili neodvisnost Peruja.
1868 je bil v Avstro-Ogrski sprejet zakon o vojski, s katerim je bila
uvedena splošna dvanajstletna vojaška obveznost.
1883 se je rodil v Selščku pri Cerknici slikar in ilustrator Maksim
Gaspari.
1890 je bil v ljubljanski redutni dvorani ustanovni občni zbor Katoliškega političnega društva, kar je praktično pomenilo nastanek slovenskih političnih strank.
1907	so Straussovo opero Saloma v New Yorku prepovedali kot obsceno.
1918 se je rodil romunski diktator Nicolae Ceausescu.
AvtoD£OM
Novi avensis je narejen za Evropo
Japonska Toyota je začela prodajati tretjo generacijo avensisa, s katero želi spodbuditi prodajo v času, ko širša avtomobilska industrija beleži nižje povpraševanje po novih avtomobilih. Zato je avensis za Toyoto še toliko pomembnejši, nekoliko nenavadno prihaja iz tovarne v angleškem mestu Derbyshire, med tehničnimi poslasticami pa izstopajo smerno prilagodljivi žarometi, sistem za zmanjšanje učinkov naleta ter nadzor stabilnosti, ki poskrbi tudi za vrtenje volana v pravo smer med reševanjem iz kritičnih situacij. Na pogled je novi model bolj dinamičen, kljub dejstvu, da je namenjen tistim, ki med kriteriji za izbiro novega vozila na prvo mesto ne postavijo športnosti. Zunanjost je vendarle bolj razgibana kot doslej, kar kaže na spremenjene značajske lastnosti: zraven udobja in zanesljivosti so se v ospredje zrinili tudi užitki med vožnjo.
Toyota je lanskega novembra v svetu zmanjšala prodajo avtomobilov za 21,8 odstotka (v primerjavi z istim mesecem predlani), največji padec prodaje v zadnjih osmih letih pa so sporočili le nekaj dni potem, ko so napovedali svojo prvo letno izgubo v 71 letih! Na izgubo je vplivala predvsem občutno nižja prodaja v Severni Ameriki in Evropi, prizadel pa jih je tudi dražji jen.
Zanesljivost ima tudi svojo slabo stran - to je oblikovna zadržanost ali dolgočasnost, zato avensis v nobeni od dveh dosedanjih generacijah ni posebej izstopal, a šef razvoja Jamamoto je doumel evropsko avtomobilsko ideologijo, zato je novi avensis narejen in projektiran za Evropo, tudi izdelujejo ga v Angliji. Evropejci smo občutljivi za zunanjo podobo in kakovost izdelka, zaznavno na dotik, zato Japonci
Zdravstveni nasveti
Menopavza (3)
počasi dodajajo tiste atribute, ki jih cenimo na Stari celini. Tokrat so sodelovali s svojimi evropskimi kolegi in preselili celoten proces nastajanja v Evropo - zato lahko govorimo o povsem novem evropskem avensisu.
Nekaj manj izrazna je notranjost, kjer najdemo „lexusove" merilnike optitron in na otip prijetne materiale. Notranjost je črna ali dvobarvna siva ter bež, sredinski del armaturne plošče pa je lahko oblečen v materiale različnih barv in različne obdelave površine. Ob podobnih zunanjih dimenzijah je znotraj nekaj več prostora, ohranjena je tudi preprostost povečevanja prtljažnika pri karavanu, a voznik po novem sedi nižje in v rokah drži bolj pokonci postavljen volanski obroč. Toyota je v svojih načrtih za prihodnost navedla, da bodo pri izdelavi avtomobilov uporabljali več ekološke plastike. Razvili so poseben material, iz katerega izdelujejo odbijače in druge dele, ki jih lahko reciklirajo celo večkrat. Plastiko bodo uporabljali tudi pri izdelavi pragov, sedežev, strehe z notranje strani in drugih delov notranjosti vozila. Japonci nameravajo novo vrsto plastike uporabiti kar pri 60 odstotkih komponent.
Motorji so v glavnem že poznani, le da so šli skozi obširen proces prenove, kar pri Toyoti označujejo pod oznako Toyota Optimal Drive. Pri dizlih so dodelali piezo vbri-zgalne šobe, obliko zgorevalnega prostora in prirejenost drsnih delov na manj viskozno motorno olje, da so izboljšali zmogljivosti ter zmanjšali porabo in izpust ogljikovega dioksida. S tem so dosegli predvsem večji navor pri nizkih motornih vrtljajih. Pri najzmogljivejšem motorju je treba omeniti še elektronski nadzor turbine in zadnjo generacijo ogrevalnih svečk. 2,0-li-trski dizel je dobavljiv s filtrom trdnih delcev ali z učinkovitejšim konverterjem ter s šeststopenjskim ročnim menjalnikom.
Odslej imajo vse toyote srednjega razreda serijski šeststopenjski ročni menjalnik,
Moje cvetje
ponujajo pa tudi dve različici samodejnih menjalnikov. Pri bencinskih motorjih z 1,8 in 2 litroma prostornine stavijo na preizkušen menjalnik z neskončno prestavnimi razmerji, ki zmore simulirati tudi sedem-stopenjski samodejni menjalnik z možnostjo ročnega pretikanja, čeprav odkrito razmišljajo tudi o menjalniku z dvema sklopkama. Turbodizlu so namenili klasični samodejni menjalnik z možnostjo ročnega pretikanja, s športnim programom, z zaporo sklopke od druge prestave naprej in z rekordnimi časi pretikanja navzdol v kombinaciji z dizelskimi agregati.
Medosna razdalja je ostala nespremenjena, le širina in prednji previs sta se povečala za pet centimetrov, toda platforma je povsem nova. Podvozje je tudi tišje, v prid udobnejši vožnji so hkrati izboljšali zvočno izolacijo, saj želijo Japonci tekmovati tudi s tako imenovanimi premium avtomobili tega avtomobilskega razreda.
Avensis zadnje generacije je opremljen s sedmimi varnostnimi blazinami, sistemoma ABS in stabilizacijskim VSC+ ter z aktivnima vzglavnikoma. Serijski je tudi sistem opozarjanja voznika zadaj pri zaviranju v sili, za doplačilo pa med drugim ponujajo biksenonske žaromete s funkcijo sledenja ovinkom, zato pri Toyoti pričakujejo najvišjo oceno pri preizkusnem trku Euro NCAP.
Kljub nekaj bolj dinamični podobi Toyota veliko pričakuje od prodaje predvsem starejšim parom ter seveda podjetjem -zaradi zanesljivosti in s tem povezanimi majhnimi stroški vzdrževanja, čeprav ne velja zanemarjati srednje generacije kupcev.
Načrti z novim avensisom niso majhni; iz povprečnega avtomobila naj bi prešel v vrh ponudbe srednjega avtomobilskega razreda, z najzmogljivejšimi in najbolje opremljenimi različicami pa naj bi posegel tudi v luksuzni oddelek istega velikostnega razreda, zato so več pozornosti tokrat namenili inovativnosti, užitku v vožnji in sami obliki. Zanimivo je, da bo avensis zapeljal v Rusijo in Italijo šele marca, drugod po Evropi in torej tudi pri nas pa ga že lahko preizkusite.
Danilo Majcen
V primerih, ko kljub hudim klimakteričnim težavam ginekologi ne smejo predpisati hormonskega nadomestnega zdravljenja (HNZ) (karcinom dojke) ali ga ženske odklanjajo, ker so bolj naklonjene naravnim metodam, čeprav se kvaliteta njihovega življenja močno poslabša, svetujejo naravno zdravljenje. Uporabljajo se prehranska dopolnila, ki vsebujejo fitoestro-gene (soja, črna detelja, ginseng, dong quai, olje svetlinovih semen), ki so strukturno ali funkcionalno podobni estrogenom. Dokazano je, da sojini pripravki zmanjšajo krvne maščobe in tveganje za bolezni srca in ožilja ter ohranjajo kostno maso. Priporoča se 50-100 mg izoflavonov na dan.
Bolj dokazana je učinkovitost in varnost zdravila iz korenike zdravilne rastline Cimicifuge race-
mosa (slovensko grozdna-ta svetilka). Zdravilo je dobro tudi v primerjavi z HNZ, vendar je vprašljiva njegova dolgoročna uporaba. Cimicifuga ne poveča proliferacije celic dojk in tudi ne stimulira rasti estrogensko odvisnih tumorjev dojk, zato je varna tudi pri bolnicah, ki so prebolele raka dojk. Stranki učinki so redki, blagi in prehodni. Najbolj pogoste so želodčno-črevesne težave in kožne reakcije.
Kljub spremembam na spolovilih zaradi upada spolnih hormonov lahko ženska v menopavzi in po njej - če je sicer starosti primerno zdrava - nadaljuje s spolnim življenjem. S psihoterapijo se da spolno življenje še izboljšati.
V obdobju med in po menopavzi se pri treh četrtinah žensk, predvsem zaradi pomanjkanja estro-gena, pojavijo težave, kot so suha, tanka in manj
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm., Lekarne Ptuj
prožna sluznica. Posledice so srbenje spolovila, pekoč občutek, vzdraženost in boleči spolni odnosi. Za ublažitev teh težav so v lekarnah na voljo številni izdelki za intimno nego ter izdelki v obliki gelov, vaginalnih globul. Večina pripravkov vsebuje naravne učinkovine: gel aloe, mlečnokislinske bakterije, sojine izoflavone, izvleček sladkega korena, pan-tenol, ureo. Ob ustrezni vsakdanji intimni higieni
omenjeni izdelki ugodno vplivajo na sluznico, blažijo težave in izboljšajo kakovost življenja ženske.
Kakovost življenja v po-menopavzi je zelo individualna in nanjo vplivajo številni dejavniki. Ena od možnosti je tudi HNZ, zato se mora ženska pravilno seznaniti z vsemi koristmi in tveganji zdravljenja. Le tako bo enakopravna pri odločitvi, na kakšen način izboljšati kakovost svojega življenja. Strokovnjaki so enotni, da so prednosti večje od tveganj, če se HNZ uvede takoj po menopavzi in traja do 5 let. Trajanje, način uporabe in izbira hormona se prilagajajo vsaki posameznici. Na odločitev za ali proti zdravljenju imajo velik vpliv tudi mediji, strah pred rakom na dojki in pred srčno-žilnimi boleznimi, pa tudi vmesne krvavitve, ki negativno vplivajo na odločitev za HNZ ali na predčasno opustitev le-tega.
Stanislava Novak, mag. farm., Lekarne Ptuj
Končno imamo belo naravo
Po dolgem času je tudi naše vrtove pobelil sneg. Žal že sedaj vemo, da ne bo ostal dolgo. Zdaj imamo čas, da razmislimo, kaj bomo naslednje leto sadili v naša balkonska korita, na naše okrasne gredice in seveda tudi na zelenjavne vrtove.
Najprej gremo na okrasni vrt
Že nekaj let velja, da okrasnih gredic ne sadimo več v ploskvah in vrsticah, ampak pisane cvetlice pomešamo med seboj. Pri tem vseeno upoštevamo višino, tako da skupaj sadimo rastline, ki so približno enako visoke. Še vedno so lahko na sredini grede in ob plotu ali ob hiši višje rastline.
Barvne odtenke posameznih cvetlic poudarimo z listnatim ozadjem. To pomeni, da ne sadimo samo cvetočih rastlin, ampak njihovo lepoto poudarimo tudi z listnatimi rastlinami. Med listnatimi rastlinami lahko izbiramo take, ki imajo posebno obliko listov ali pa posebno barvo. Številne med njimi so uporabne tudi v kuhinji, saj je bazilika ena izmed najpogosteje uporabljenih in sajenih listnatih rastlin na okrasnih gredicah in tudi med balkonskimi rastlinami. Tisti, ki želite ostati v stiku z modo, se boste morali še vedno sprijazniti z barvno usklajenimi zasaditvami. Še vedno ostajajo zasaditve v sorodnih, ne kontrastnih barvali. Kar pomeni, da kombiniramo rastline takih barv, ki so v barvnem krogu blizu skupaj, ne pa na nasprotnih bregovih. To pomeni, da sadimo skupaj rdeče-oran-žne kombinacije, ki jih ne popestrimo z belo ali rumeno barvo. Oranžno-rumene, kjer so le listnate rastline lahko rdečkaste ali zelene barve in podobno.
Foto: Miša Pušenjak
Drugi trend, ki se še vedno nadaljuje iz prejšnjih let, je tudi, da na okrasne gredice posadimo nekaj rastlin, ki jih imamo v balkonskih koritih ali posodah. To pa zato, da nekako povežemo hišo z vrtom - barvno in s podobnimi rastlinami. Zato je dobro, da malo razmislimo, kaj bomo sadili. Na okrasnih gredicah namreč ne rastejo samo enoletnice, ampak tudi trajnice. Tem barv cvetov seveda ne moremo spreminjati. Zato moramo naše zasaditve barvno uskladiti z rastlinami, tudi grmički, ki že rastejo na gredicah. Seveda pa se moramo ozirati še na lego, v senčnih lega sadimo drugačne rastline kakor na soncu. Na srečo imamo danes tudi v senci veliko rastlin, ki jih lahko sadimo, nekatere so tudi prav lepih barv.
Kot sem rekla, med cvetjem naj bodo tudi pisani listi. Poleg zelišč, kot sta bazilika, žajbelj in zelo uporabni pelin, balkonskih rastlin, kot je na primer sladki krompir, sadimo tudi nekatere vrtnine. Samo pomislite, a ni kodro-listni peteršilj prav lepa rastlina. Lahko ga uporabimo celo kot obrobek okoli grede. Kombiniramo ga z drobnjakom, pa bo naša greda nekaj posebnega. Peteršilj uspeva tudi v polsenci, drobnjak pa seveda ne. Zato ga lahko sadimo tudi na grede, kjer je nekaj več sence. Poleg peteršilja je lahko na okrasni gredi zelo lepa tudi blitva ali mangold, glede na barvo lahko izberemo barvo listov ali listnih žil te rastline. Ne glede na to, ali je ta rdeča, rumena, zelena ali oranžna, je mangold tudi zelo zdrava in dobra zelenjava. Tudi azijske listnate rastline, različni nizki fižoli, okrasni grmičasti paradižniki z rdečimi, rumenimi ali oranžnimi plodovi, so lahko na okrasnih gredicah, na vrtu pa ostane več prostora za drugo zelenjavo.
Nekatere teh rastlin moramo že zdaj sejati. Predvsem zelišča potrebujejo dalj časa, da zrastejo v nekoliko večje rastline. Tudi kodrolistni peteršilj lahko posejemo že zdaj. Izberemo lončke ali multiplošče premera okoli 5 cm, posejemo 5-10 semenk kodrastega peteršilja. Seme pritisnemo ob zemljo, pokrijemo pa ga tako, da se še malo vidi na površini. Setev najprej zalijemo, nato pa do vznika zavijemo v folijo, da se ne bo izsušila. Potem postavimo vse skupaj na toplo. Sadik kasneje ne trgamo narazen, da bi jih dobili več. Zato že zdaj razmislite, koliko rastlin - sadik boste potrebovali.
Tudi mnoga zelišča, vsa, ki jih najpogosteje sejete, kalijo na svetlem, zato jih po setvi ne pokrijemo z zemljo. Samo zalijemo jih in s prsti pritisnemo ob zemljo. Sama jih zavijem v folijo zato, da se ne izsušijo. Folijo moramo takoj po vzniku odstraniti. Zelišča in peteršilj lahko hitro prestavimo na prosto, saj nekoliko večje rastline prenesejo tudi temperature okoli 0 oC. Ravno zato je sedaj čas, da si najprej zamislimo naše poletne zasaditve, da pa nas ne bo veliko stalo v času te krize, si lahko zelišča posejemo sami. In to storimo zdaj.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene scene
Po uradnih podatkih o prodaji v Veliki Britaniji je najbolje prodajan singel v letu 2008 skladba z naslovom Hallelujah, ki jo izvaja zmagovalka lanskega britanskega izbora mladih talentov X-Factor Alexandre Burke. Mlada pevka je samo v zadnjih dveh tednih prejšnjega leta prodala 888 tisoč kopij. Tudi na drugem mestu so s 751 tisoč prodanimi kopijami finalisti tekmovanja X Factor s skupno skladbo, ki nosi naslov Hero. Na tretje mesto pa se je uvrstila Duffy s singlom Mercy. Duffy pa je bila zelo uspešna tudi pri prodaji svojega album, saj je leto zaključila na prvem mestu med najbolje prodajanimi albumi. Njen debitantski album Rockferry se je v letu 2008prodal v kar milijon in 685 tisoč kopijah. Take That so s svojim albumom The Circus leto zaključili na drugem mestu.
2008 UK top 10 albumov:
1.	Duffy: Rockferry
2.	Take That: The Circus
3.	Kings of Leon: Only By The Night
4.	Leona Lewis: Spirit
5.	Coldplay: Viva La Vida
6.	Rihanna: Good Girl Gone
Bad
7.	Killers: Day & Age
8.	Girls Aloud: Out of Control
9.	Pink: Funhouse
10.	Scouting For Girls: Scouting For Girls
Madonna je leto 2008 sklenila zelo uspešno, saj ji je njena svetovna glasbena turneja Sticky & Sweet prinesla kar 105,3 milijona dolarjev. Na drugem mestu največjih letošnjih zaslužkarjev v glasbeni industriji se je znašla še ena pevska diva. Celine Dion se je končno poslovila od Las Vegasa, v katerem je nastopala pet let, in odšla na turnejo, s katero je zaslužila 94 milijonov ameriških dolarjev. Na tretje mesto so se uvrstili The Eagles, sledi jim Kenny Che-sney, prvo peterico pa zaključuje skupina Bon Jovi. Med prvo deseterico pa najdemo še glasbene veterane, kot so: Bruce Springsteen, Neil Diamond, Rascal Flatts, The Police in Tina Turner.
Bruce Springsteen je osvojil Zlati Globus za najboljšo originalno skladbo v filmu. Nagrado je prejel za skladbo z naslovom The Wrestler, ki jo je napisal za istoimenski film, v katerem igra glavno vlogo Mickey Rourke. To je njegov že drugi Zlati Globus. Prvega je osvo-
'Pogoji: Nagradna igra vaja od 19.1. do vključno 19.3.2009. Žrebanje nagrad bo 26.3.2009. Nagrajencfflodo obveščeni s SMS ir> cfcjavfjen' na www.sm5cily.nel. Vsak, ki pošlje SMSz vsebino TD ZADENI na 3030, se strinja s pogoji na w^wsmacity.neti'zaden;. sodeJuje v nagradni ig¡ i in postane naročnik naioínréke storitve Ba$unga. Postani SMS je zaiačunan pp ceniku operaterja, cena prejetega sporočila i vsebino jeI ,88 EUR, Sadeiuje^o lahko tjporabniki Mobiela, SiMoMa in 0e* im Clansi« v naročniški storitvi nt pogoj za sodelovanje v nagradni igri. Akontacijo dohodnine poravna organizator Vnagiadr|l in je možno sodetovau ludí taito. da udeleženci na dopisnici navedejo Številko svqega mobilnega telefona s pripisom »Son&V zadeni« in jo pošljep na naslov. Threeams Koban&Co. d n o.. Zg. Bistrica 22, 2310 Si. Bistrica. Organizator: ftíreeAnis KobariSfcCo. d.ru>. Pogini uporabe Balunga; Uporabniki predplatrešite telefonije - prevente Stenje na vašem rafunu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRSAIMTS prenos podatkov. Ftelant 5M5 je zaračunan po ceniku opeíatetja [Molštel, Sirfiotoií, Debitrí], cena povratnega sms-a je 1,88 EUR Z uporabo slori?ve se Strinjate s splošnimi pog0|i na www.smsoiyjieübaíunga, Balunga je naročnika sioriiev in upoiaiyi'kom prinaša največ S sporočil na mesec z vsap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 3 vsebine brez rioplaoia. Cena sporočila je i ,88 EUR. V vse cene je všie? DDV. Od pogodbeni |e shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopit kadarkoli Odjava: to stop na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacije®smscity.net. Ftanudmk: ThreeAnts Koban&Co, d,n,o„ Za Bislrica 22,2310 Slov. Bistrica,
To je to
Foto: internet
Duffy
jil leta 1994za svoj veliki hit Streets of Philadelphia, ki ga je napisal za film Philadelphia. Tega leta je bila omenjena skladba nagrajena tudi z oskarjem. Skladbo The Wrestler boste lahko slišali tudi na njegovem novem albumu z naslovom Working on a Dream, ki bo izšel 26. januarja.
Po anketi, ki so jo izvedli v Veliki Britaniji, je Madonna najboljša izbira za uradno skladbo naslednjega filma o Jamesu Bondu. Po večmesečnih zapletih pri zadnjem Bondu Quantum of Solace okrog izbire izvajalcev so se Britanci odločili, da bodo že sedaj predlagali svoje favorite za naslednji film o tajnem agentu 007. Kot kaže zaenkrat, je bitko dobila kraljica popa Madonna, kljub temu da je njena skladba Die Another Day iz istoimenskega Bondovega filma iz leta 2002 zelo pogosto označena kot ena izmed najslabših skladb v zgodovini tega filma. Kljub vsemu se je kar 22 % anketirancev odločilo prav za Madonno. Na drugem mestu te ankete je Amy Winehouse, ki je bila skupaj z Markom Ronsonom že v konkurenci za zadnji film Quantum of Solace. Rihan-na pa se je uvrstila na tretje mesto s 13 % glasov.
1.	Madonna - 22 %
2.	Amy Winehouse - 16 %
3.	Rihanna - 13 %
4.	Robbie Williams - 10 %
5.	Metallica/ U2 - 7 %
6.	Duffy - 6 %
7.	Leona Lewis - 5 %
8.	Tina Turner / Celine Dion -4 %
9.	Beyonce - 3 %
10.	Britney Speears - 2 %
®®®
Fantje iz norveške zasedbe A-ha, naj bi se letos po štirih letih počitka znova odpravili v studio, kjer nameravajo posneti material za novi album. Ljubitelji glasbe se jih zagotovo spomnite po njihovem največjem hitu Take on Me, ki so ga izdali leta 1985. Zasedba A-ha je prva norveška zasedba, ki ji je z omenjeno skladbo uspelo osvojiti prvo mesto na ameriški
glasbeni lestvici.
®@®
Še kratek pogled na glasbeno dogajanje v letu 2008 na sosednjem Hrvaškem. Najbolj prodajana albuma sta bila Gibonnijev Acoustic: Electric in Back In Black kontroverzne Amy Wine-house. Dobro so se odrezali tudi Rade Šerbedžija, Oliver Dragojevic in Coldplay. Medtem pa so hrvaške radijske postaje izbrale tudi pesem leta 2008, zmagal je pokojni makedonski pevec Toše Proeski s skladbo Još i danas zamiriši trešnja. Najbolj predvajana tuja skladba v hrvaškem radijskem etru pa je Madonnina 4 Minutes.
Janko Bezjak
t V
1.	RUN - LEONA LEWIS
2.	IF I WERE A BOY - BEYONCE
3.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
4.	HUMAN - THE KILLERS
5.	JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis
6.	LIVE YOUR LIFE - T. I. Featuring Rihar
7.	GREATEST DAY - TAKE THAT
8.	HOT N COLD - KATY PERRY
9.	THE BOY DOES NOTHING - ALESHA I
10.	SOBER - PINK
11.	GOTTA BE SOMEBODY - NICKELBAC
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
ON
Matic je srednješolec. Najstnik. Del sveta, ki ga odrasli seveda ne razumemo. In je seveda zelo kritičen do vsega dogajanja okrog sebe. Za razliko od mnogih vrstnikov pa Matic svoje mnenje rad zapiše. Kakšen je torej pogled najstnikov na svet, bomo poslej izvedeli iz prve roke. Se strinjali z njim ali pa ne. Vsekakor pa upam, da se bomo zamislili ...
Urednik
Energetika
Zgleda, da se krize vrstijo kar ena za drugo. Najprej finančna, nato plinska ... katera sledi? Ne vem, vem pa, da je ta s plinom prav smešna in neumna. Gremo se Evrope, mislimo, da pa nekakšno veljavo le imamo, nato pa nas Rusija tako prizemlji. Po eni stran i Evropska unija in podobno, po drugi strani pa je naše življenje tako odvisno od Rusov. Kakor hitro zaprejo pipico, lahko v roku tedna dni ustavimo pol industrije ter večino gospodinjstev. Verjetno se velikokrat sploh ne zavedamo naše odvisnosti. Sicer pa smo si čisto sami krivi, če smo takšni nesposobni kreteni, da se še glede energetike ne znamo osvoboditi. Poleg vse te alternative smo še zmerom podložniki ruskega imperija nafte in plina.
Morda se sprva vsa ta alternativa res zdi draga, ker tudi je, a verjamem, da bi se nam dolgoročno še kako obrestovalo. Naj Rusi kar zapirajo pipico po mili volji, mi bi imeli avte na vodik, ogrevanje na elektriko, elektrarne na veter, valove in sonce. Pa jih nimamo! Ker je država zopet copata in ne zna uveljaviti svoje volje! Hoteli smo imeti vetrno elektrarno na Krasu, pa smo se ji kar odpovedali, ker so se neozaveščeni domačin in neinteligentni ekologi zbunili. Zakaj... ker to baje ne paše v tisto okolico, z ekološkega vidika pa je nevarno za ptice. Ja, prosim vas lepo! Mar bo konec sveta, če bo vetrnica tu in tam sklestila kakšnega ptiča? A termoelektrarne pa niso prav nič nevarne, ko vsi po vrsti dihamo tisti zrak? Glede pristajanja ali neprista-janja v okolico pa le to... koga briga, kaj si oni mislijo -ekološko je! Pa meni tiste vetrnice na Hrvaškem prav kul zgledajo.
Kakorkoli, ni in ni mi jasno, čemu ne vlagamo v ekologijo, pač pa v naftno infrastrukturo? Mar moramo samo čakati, da se bodo drugi česa domislili? Izpopolnimo avte na vodik in končno postanimo pomembni v svetu! Ves ta kader in znanstveniki, zgodi pa se nič. Potem so tu še elektrarne na sončno energijo, s katerimi bi prav tako pokrili celo obalo, pa je prav tako ne. Če pa obstajajo težave, pa bi jih lahko rešili. Potem so tu termoelektrarne, o katerih raje sploh ne bom govoril ... Spomnil sem se tudi vseh tovornjakov, ki se vozijo skozi to našo ljubo deželico. No, če bi nam res bila tako ljuba, bi slehernega naložili na vlak in tako bi vse skupaj vlekel en motor namesto štiridesetih. Ampak zgleda, da to ni tako zanimivo. Jasno mi ni tudi to, čemu nimamo samo električnih lokomotiv in vlakov, ko pa imajo ti kar enkrat večji izkoristek kakor dizelski. A očitno nam je tudi to pretežko. Tu so še potem odplake, glede katerih sem se prav razveselil, ko sem slišal o projektu za čisto vodo na Dravskem polju. Krasno, vendar, kaj je eno polje v primerjavi z vsem svetom. Vseeno ...je začetek, čeprav bi lahko kaj naredili tudi glede tega, da bi onesnaženje sploh preprečili, ne pa samo popravljali. Vendar to nima kaj dosti z energetiko. Imamo pa mi. Neposredno, včasih še bolj, kot se zavedamo. Od nas je odvisno, kako pogosto bomo prali, kakšne žarnice bomo uporabljali, kakšne aparate in podobno. Če bi bilo po moje, bi tako ali tako iz prodaje ukinil vse žarnice, razen varčnih in neonskih.
Ampak tak je naš svet - potraten. In ljudje se ne zavedamo, da niso potrebna velika dejanja, ki bi se ovekovečila v zgodovino, pač pa štejejo majhna. Takšna, ki jih lahko storimo sami. Takrat, ko bi vsak naredil nekaj majhnega, takrat bi to bilo nekaj VELIKEGA.
Matic Hriberšek
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis
2.	SINGLE LADIES (PUT A RING ON IT) - BEYONCE
3.	LIVE YOUR LIFE - T. I. Featuring Rihanna
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis
2.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
3.	HALLELUJAH - ALEXANDRA BURKE
NEMČIJA
1.	HOT'N COLD - KATY PERRY
2.	ALLEIN ALLEIN - POLARKREIS 18
3.	THIS IS THE LIFE - AMY MACDONALD
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Kisla repa, krvavice
TOREK
kisla repa, krvavice SREDA
svedrčki z drobtinami, endivija ČETRTEK
mesno-zelenjavna lazanja*, rdeča pesa v
solati
PETEK
sladko zelje, krompir v kosih SOBOTA
ričet s prekajenim mesom NEDELJA
brokolijeva kremna juha, piščančji file s
pršutom**, riž, radič
PONEDELJEK
zelenjavna juha, rižev narastek
*Mesno-zelenjavna lazanja
1 škatla listov za lazanjo (navadnih ali špinačnih), 70 dag mletega mesa (mešanega), 10 - 20 dag paradižnikove mezge, začimbe (peteršilj, majaron, curry, čili, mleta rdeča paprika, bazilika, sol, poper), 1 - 2 papriki (sveža ali zmrznjena, narezana), 1 - 2 korena (sveže naribana),
1 - 2 čebuli (sveže nasekljani), 70 dag nari-banega sira, malo margarine oz. masla, 2 - 3 sveži paradižniki.
Liste skuhamo v vreli vodi (po navodilih; skuhajte tudi tiste, ki jih sicer ne bi bilo potrebno kuhati). Ddamo jih na krpo, da se shladijo in odcedijo. Med tem naredimo nadev iz čebule, paprike, korenja, mezge, mletega mesa in začimb ter naribamo sir. Pekač rahlo pomažemo z margarino ali maslom, nato pa vanj položimo lazanjine liste, nadev iz mletega mesa, nariban sir, pa ponovno liste, nadev, sir ... in postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vseh sestavin. Na zadnjo plast lazanjinih listov potresemo še malo sira in po 15 minutah pečenja dodamo še na koleščke narezan svež paradižnik. Pečemo pol ure na 180 stopinjah.
**Piščančji file s pršutom
6 kosov piščančjih prsi -file, 20 dag pršuta, 30 dag sira, 3 dcl razžvrkljane smetane, sol, poper, rožmarin.
Piščančji file najprej malo potolčemo, potem pa ga položimo v pekač, ki smo ga predhodno namazali z maslom. Meso popopramo, posoli-mo in začinimo z rožmarinom. Nanj položimo plast pršuta, na pršut pa sir v tankih rezinah. Na vse skupaj zlijemo smetano. Pečemo v predhodno na 220 stopinj ogreti pečici 45 minut. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
PREIVALKA DANSKE
IME VEC PAPEŽEV
UDELEŽENEC NOB
NEMŠKI FILOZOF (GEORG)
STEREOIDNI HORMON
TINA ROBNIK
KRAJ PRI ČEMŠENIKU
OSVOBODILNA FRONTA
NATAŠA KEJŽAR
UROŠ TAŠKAR
POHIŠTVENI LES
NIZKI BOROVEC
KRAJ PRI KAMNKU
KOLESAR GLAŽAR
KAREL NOVAČEK
Štajerski TEDNIK
POSEL, NALOGA
KURIVO ZA PLAVŽE
ANTON KOKALJ
EDO OŠABNIK
AMERIŠKI PEVEC (STEVE)
SLADKOVODNA RIBA, KRAP
POLITIČNA MISELNOST
PRAKANTON V ŠVICI
HRVAŠKA MIKROBIOLO-GINJA (DORA)
ZVEZDO-SLOVKA
REŽISER BABIC
VEROUČITELJ
NATRIJ
RIMSKI CESAR, NERO
DANSKI VIOLINIST (GEORG)
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ROSCOE)
Iskrice
B
Značaja si ne razvijemo zlahka in v miru? Le skozi mučno izkušnjo in trpljenje se okrepi duša, zjasni pogled, navdahne stremljenje in doseže uspeh.
-k-k-k
Boljše je prižgati eno samo svečo kot pluti v temi.
•k-k-k
Stvari ne vidimo takšnih, kakršne so, vidimo jih takšne, kakršni smo.
-k-k-k
Rajši bodite del rešitve kot del problema.
-k-k-k
Bolje je ljubiti kot biti ljubljen.
-k-k-k
Ljubezen je resnica. Plamen, čista prvina, je osnovna zamisel moralnega sveta.
-k-k-k
Ni treba, da bi bila ljubezen popolna. Celo nepopolna je najboljša od vsega na svetu.
-k-k-k
Zahvaljevanje vodi k še večji hvaležnosti.
-k-k-k
Hvaležnost je lastna vsem časom in veram.
-k-k-k
Živi in pusti živeti ni dovolj. Živi in pomagaj živeti ni preveč.
-k-k-k
Ni osamljen, kdor pomaga osamljenim.
"Mamica, babici moraš kupiti nova očala."
"Zakaj pa?"
"Samo poglej! Sedi ob pralnem stroju, v katerem se vrtijo očetove hlače, in misli, da gleda na TV rokoborbo!"
Bobi kritizira Tedija: "Ni prav, da tako malokrat obiščeš svojo staro mamo. Ko boš ti star, te pa ona ne bo hotela obiskati."
STANJE PO OGREVANJU
SANJE, SNOVI
STARORIMSKI POZDRAV
TRINIDAŠKI SPRINTER BOLDON
KORNER PRI NOGOMETU
KDOR KAJ IŠČE
ŠTEFAN TIVOLD
MOČVIRSKE PTICE
STROKOVNJAK ZA ANATOMIJO
SKRAJNI KONEC POLOTOKA
NAŠ
PSIHOLOG (MIHAJLO)
BELGIJSKI GRAFIK DE KRAMER
VOJVODINEC
SORTA ŠPINAČE
SVEČANA ŽENSKA OBLEKA
NAŠA PESNICA (MAJDA)
OMLATENJE
TITAN
TONE KUNTNER
NIZKE ŠPORTNE SANI
ŽIVALSKA NOGA
NAZIV
ca znova pogleda na listek ter gre skuhat kavico. Čez nekaj časa si zopet pomaga z opozorilnim listkom in zopet piše na prvem mestu, da je treba najprej skuhati kavico.
Ko kolegice popijejo tretjo kavico, se odpravijo domov. Ko gredo po cesti, ena od njih pripomni: "Vsaj kavico pa bi nam lahko skuhala."
Devetdesetletnega starčka vsak dan zjutraj odpelje v mestno kavarno eden od njegovih treh sinov. Ko zadovoljno preživi dan, pridejo zvečer ponj vsak dan vsi trije sinovi in ga odpeljejo domov.
Nekoč ga znanec vpraša, zakaj ga zjutraj pripelje vedno samo eden, zvečer pa odpeljejo vedno trije sinovi. Starček postane takoj slabe volje in pojasni: "Zato, ker se zvečer upiram ..."
Novinar vpraša devetdese-tletnega igralca, kako ohranja nenavadno živahnost in prisebnost.
Igralec: "Nič težkega. Vsak dan preberem v časopisu najprej osmrtnice. Če med njimi ni mojega imena, se oblečem in grem ob vsakem vremenu na sprehod."
V javnem stranišču se starček hvali prijatelju:
"Vsako leto mi nese višje. Lani sem bil vedno moker po gležnjih, letos pa sem že po kolenih."
Upokojenka povabi k sebi na klepet tri kolegice. Da ji ne bi očitale pozabljivosti, si napiše na listek, kaj mora po vrsti narediti: 1. skuhaj kavico, 2. ponudi liker, 3. ponudi pecivo, 4. pokaži album, 5. ob slovesu jih povabi na novo srečanje.
Ko gostje pridejo, pogleda upokojenka na listek in gre skuhat kavico. Med klepetom hitro mineva čas in gostitelji-
Upokojenec se potoži zdravniku, da vedno slabše sliši. Zdravnik mu med drugim svetuje, naj močno omeji pitje žganja.
Čez pol leta se srečata na cesti. Upokojenec pojasni zdravniku, da sedaj res bolje sliši.
Ne mine niti mesec, ko pride upokojenec v ambulanto in pove zdravniku, da sedaj zopet slabše sliši.
"Tega pa ne razumem," pravi zdravnik.
"Saj je čisto preprosto. Ponovno sem začel piti žganje, ker se mi potem v sanjarjenju zdi vse veliko lepše, kot pa če trezen poslušam pripovedovanje svojih kolegov."
Starejši moški pri zdravniku.
"Nujno potrebujem nekaj za okrepitev. Vedno, ko grem k svoji mladi zaročenki, imam težave. V prvo zmorem, pri drugem se začnejo problemi, pri tretjem pa povsem odpovem."
"Odnehati boste morali že po prvem."
"Nemogoče. Ona stanuje namreč v četrtem nadstropju."
Ugankarski slovarček: AARSKOV = danski violinist (Georg, 1882
-	1950); ALERAJ = hrvaška mikro-biologinja (Dora, 1920-); APASTRON = točka na tiru zvezde v dvozvezdju; AZAR = ameriški pevec countryja (Steve 1964-); BARANSKI = poljski pesnik (Pawel, 1978-); KARNS = am-riški filmski igralec (Roscoe, 1891
-	1970); KERRO = švedski biatlo-nec (Matti, 1979-); MERAVAN = zelo kvaliteten pohištveni les; STERON = sterodini hormon.
■au>| '}J '^aAejdo '>||\| 'iuo}eue 'OAOuejaf 'jeo 'n 'iai|a;e>j 'yv 'as|zy 'ai^oo 's^ 'm 'Hi 'e|B"| 'is 'm 'uoja}s 'oa|e^s! 'ueAjaiu '}sv 'e>jiuou -oj}se 'uez^jed Isopjgo 'Hzeiseuv '^suejeg 'uoj} 'ojja>| 'ies|o 'e^uea
:0UAPI0p0A :8>|UBZ!J>j 8} A9)jS8y
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
METULJ
IRENA FERK
Govori se...
... da v Poetovioni še vedno ugibajo, kdo bo prvi mož Talijinega hrama, saj naj bi bilo še vedno v ognju več imen. Nekateri namigujejo, da bi si lahko kakšen zgled vzeli iz političnega kadrovanja na državni ravni.
... da se napoetovionskem centru za socialno delo že bojijo, kakšna gneča bo pri njih potem, ko se je načelnikom upravnih enot znižala plača - za cel 1 odstotek.
... da je bojda te dni ovadenih že pol holermožanov; kdor še ni, si je pač sam kriv, ker ni IN.
... da se nekateri Središča-ni neupravičeno hudujejo nad našo medijsko hišo, ker njihova občina ni bila v naši novoletni Kroniki; a ne vedo, da je bila taka volja njihovega občinskega vodstva.
... da je majšperški vršilec dolžnosti šolskega ravnate-
lja svojemu neubogljivemu učiteljskemu zboru, ki naj bi večinsko podprl zunanjega kandidata, ne pa njega, baje zagrozil, da ima vsaka palica dva konca. In da baje drugi udari bolj kot prvi.
... da je bivši napadalec Aluminija zavrnil Gorico, ker čaka na ugodnejšo ponudbo iz domačega štajer-skoligaša.
Vidi se...
. da se po tem, ko so v sosednji makaronarski deželi stopili za vrat nekaj mafijskim šefom, mafijski obračuni očitno selijo tudi k nam. Kako naj si človek drugače razlaga z vsaj 10 naboji prerešetana steklena vrata nekega podjetja v stari Poe-tovioni, kar naj bi neznanci storili čez noč.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Marjana Horvat
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Tudi nam bo ostal spomin na dan Svetih treh kraljev. Doma narejene jaslice postavljamo že vrsto let. Pred leti - in prav tako pred božičem - je prišla na okno prosit toplega doma zavržena muca, ki smo jo seveda vsi sprejeli. Pri nas domuje že 6 let in mislimo, da je v zahvalo k našim jaslicam prispevala tudi del sebe,« je zapisala Marjana Horvat, ki s svojo družino živi v Juršincih.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
								
5		4		6				
3				8			2	4
2	7			1	6		4	9
		5			2		6	
			7					1
		9			7			8
		3						
4	2				9			5
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€€	O
Bit	VV	©©	€	OOO
Dvojčka	VVV	©	€€	OOO
Rai	VV	©©©	€	O
Lev	VVV	©©	€	OOO
Devica	VV	©©©	€€€	OO
Tehtnica	VV	©	€€	OOO
Škorpijon	VVV	©©	€	OOO
Strelec	V	©	€€€	OO
Kozorog	VV	©©©	€	OO
Vodnar	VVV	©	€€€	O
Ribi	VVV	©©©	€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 20. januarja do 26. januarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 23. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjigo, ki jo podarja papirnica Bukvica iz Ptuja.
Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Aleš Šeruga, Kajuhova ulica 18, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
***
Ko je bil italijanski pisatelj in diplomat Ferdinando Martini guverner italijanske kolonije Eritreje, ga je neka revija zelo trdo zdelala. Kmalu potem je moral ravnatelj revije prositi Martinija za uslugo. Ko je prišel do guvernerja, se jepred-vsem hotel opravičiti in zvrniti vso krivdo napodravnatelja: "Takrat sem bil v tujini. Če bi bil tu, seveda ne bi dovolil, da bi se kaj takega zgodilo. A kaj hočete, moj podravnatelj je tak idiot..."
Martini pa je prekinil z mrzlim glasom: "Hočete reči: po-didiot!"
***
Nekega pomladnega jutra leta 1794je šla ruska carica Katarina II. v spremstvu poznejše grofice Potocke in nekaj dam na sprehod po vrtu dvorca v Sankt Peterburgu. Damam je bila posebno všeč neka zgodnja cvetica in carica je ukazala, da morajo tja postaviti stražo, saj bi jo sicer še lahko kdo pohodil.
Leta 1859, torej 65 let pozneje, je car Aleksander II. zagledal stražarja na tistem mestu, kjer je bila zdaj trata. Nihče ni prav vedel, zakaj stoji tam. Šele čez čas seje posvetilo nekemu
prastaremu vrtnarju. Stražarsko mesto so takoj odpravili.
***
Holandski slikar Rembrandt si je prislužil sloves zelo skopega človeka. Ko se je znašel v stiski, se je odločil prodati nekaj svojih slik. Ker mu je bilo znano, da se slike bolje prodajajo, če je slikar mrtev, je odpotoval in naprosil prijatelja, da je sporočil njegovi ženi, da je umrl ter da si je pred smrtjo zaželel, naj takoj prodajo njegove slike.
Ko je objokana žena izpolnila njegovo »zadnjo željo«, seje
vrnil in zadovoljnopreštel izkupiček.
***
Zbiralec slik je prinesel k francoskemu slikarju Claudu Monetu neko njegovo sliko, da bi preveril, če je pristna.
»Ko sem jo naslikal po naročilu, mi je kupec zanjo plačal sto frankov,« je avtorstvo potrdil Monet.
»Goljufal vas je. Od mene sedaj zahteva 10.000frankov.«
»Meni je dal trgovec celo samo 50 frankov, za preostali znesek pa sliko tedaj neznanega mojstra Cezanna. Torej le nisem bil tako zelo na slabem.«
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 20. januarja 2009
Mestni Vrh • Kljub mrazu že dela v vinogradu
Pri desetih stopinjah pod ničlo
Kljub izredno nizkim temperaturam, dobrim desetim stopinjam pod ničlo, smo prejšnji teden med rezom vinske trte na Mestnem Vrhu ujeli družino Kmetčevih, ki na območju Slovenskih goric in Haloz skrbi skupaj za okoli 35.000 trsov.
Gospodar Marjan Kmetec je z ženo Suzano sicer doma iz Spodnjega Leskovca. Tam, v haloški Vareji, pridno skrbita za vinograd z okoli 9.000 trsi, na Belavšku skrbita za nekoliko manjši vinograd z okoli 2.500 trsi, na Mestnem Vrhu pa imata v najemu največji vinograd z okoli 24.000 trsi. Tako skozi leto pridno skrbita in obdelujeta 35.000 trsov. Čeprav je dela čez glavo, v glavnem vsa manjša opravila opravita sama, če utegne, pa jima priskoči na pomoč še kakšen znanec. Na Mestnem Vrhu jima je med rezjo vinske trte pridno pomagal sosed Franc Kranjc in kljub soncu so to prvo in zelo zahtevno spomladansko delo, od katerega je v veliki meri odvisen jesenski pridelek, opravljali pri okoli 10 stopinjah pod ničlo. „Ker skrbimo za tako veliko število trsov na različnih lokacijah, smo pričeli z rezjo trte že konec decembra. Nizke temperature pri tem niso nikakršna ovira, saj je treba delo končati do sredine
marca, preden prične trsje vegetirati," pravi gospodar Marjan in še dodaja: »Če smo v vinogradu trije, tako kot danes, lahko v enem dnevu obrežemo okoli 500 trsov. In če ne bo kakih posebnih te-
žav, sem trdno prepričan, da bomo rez v vseh vinogradih končali še pravočasno. Lani nam je neurje s točo uničilo ves pridelek grozdja, saj je škoda uradno ocenjena na 100 odstotkov, zato upam, da
Radenci • Sedma kuharska knjiga
V ospredju jedi z medom
Upokojenka Marija Fras iz Paričjaka pri Radencih se je lotila izjemno zanimivega hobija, ki je prerasel v projekt.
Foto: M. Ozmec
Kljub 10 stopinjam pod ničlo so Marjan Kmetec z ženo Suzano in sosedom Francem pridno obrezovali vinograd na Mestnem Vrhu pri Ptuju.
nam bo letos narava prizanesla in da bodo kljub močno poškodovanemu lesu trsi dobro obrodili. Ne vem, če bi lahko preživeli še eno takšno izgubo, kot smo jo lani!"
-OM
Ko je vstopila v vrste upokojencev, je pričela urejati recepte, ki jih je zbirala vrsto let. In pisati kuharske knjige. »Vse, kar sem kdaj prebrala o jedeh, sem si pridno beležila in shranjevala, sedaj, ko imam čas, nastajajo novi pripomočki za kuhanje.«
Že kot učiteljica gospodinjstva in kemije na osnovni šoli Kapela je skrbela za izdelavo jedilnikov za malice, ki so jih uživali osnovnošolci, svojo ljubezen do priprave jedi, predvsem pa priprave kuharskih pripomočkov, pa je pričela izkazovati leta 1997, ko je izdala svojo prvo kuharsko knjigo z naslovom Jedi naših babic. Prvi kuharski knjigi so sledili še številni pripomočki gospodinjam in kuharskim mojstrom. Prleška kuhinja (leta 1999), Sadje v prehrani (2002), Dobra domača kosila (2004), Zelenjava v prehrani (2006), Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni (2007) ter Med v jedeh nazadnje, so kuharski pripomočki, zagotovo v veliko pomoč marsikateri gospodinji ali kuharskemu privržencu. Avtorica se pri pripravi kuharic obrača na številne gospodinje, ugotavlja pa, da se priprava posameznih jedi spreminja od gospodinje do gospodinje. »Prav zaradi tega je slovenska kulinarika nekaj posebnega, izbirčneže pa vedno znova navduši,« razlaga Frasova.
Pred kratkim je Frasova izdala svojo sedmo kuharsko knjigo,
v katero je zajela recepte jedi, ki vsebujejo med. Več kot 230 receptov se je znašlo v knjigi. »V prehrani naj med nadomešča sladkor, ki poleg pretirane uporabe soli, bele moke in živalske maščobe spada med največje sovražnike človekovega organizma. Pomemben je v prehrani športnikov, ker mišicam hitro daje energijo. Deluje kot poživilo pri utrujenosti, zaspanosti, pri alkoholnem mačku, po napornem delu v vročini, slabotnim odraslim in otrokom, pri prehladu, infekcijah, pri močnih telesnih in duševnih naporih. Vendar tudi z uživanjem medu ne smemo pretiravati, ker je energetsko bogat,« izvemo od Marije Fras, ki še pove: »Spomnim se iz preteklosti, da so gospodinje dale žlico medu kot sestavino za orehovo potico in seveda je bil med tudi sestavina za številne sladice.«
V njenih jedeh je med kot sestavina v kombinaciji z mesom, zelenjavo, sadjem, pijačami in celo juhami.
Niko Šoštarič
Prejeli smo
Problematično delovanje občinskega sveta
Ne želim polemizirati z določenimi člani ormoškega občinskega sveta, ki so se proglasili za opozicijo in na tak način, kar je seveda demokratično, tudi delujejo. A vseeno je potrebno k zapisanemu iz njihove tiskovne konference z dne 9. januar 2009, dodati naslednje.
Večina občin v Sloveniji ureja redarsko službo, ki jo zahteva nov zakon, ki je stopil v veljavo 1.1. 2009 na način, ki je racionalen in smiseln, torej v medsebojni povezavi, ali povedano drugače več občin skupaj. Tako se je obnašala tudi uprava občine Ormož, ki je hotela zagotoviti enak nivo redar-ske službe, kot jo imamo v tem trenutku. V praksi to trenutno pomeni pol redarja. Koliko naj bi bili stroški redarske službe po novem, v tem trenutku ni možno povsem natančno napovedati, ker ne vemo kakšen bo sploh obseg dela redarske službe. Naj povem, da zakon daje izredno velika pooblastila re-darski službi, ki jih ne more nobena občina izvrševati z enim redarjem, zato se občine povezujejo. Če bi hoteli imeti lastno redarsko službo bi v občini Ormož morali zaposliti najmanj dva redarja. Ker pa je redarska služba istočasno tudi prekrškovni
organ, bi moral eden od redarjev imeti VII. stopnjo izobrazbe. In če bi zaposlili dva redarja, bi morala ta dva redarja na terenu vsak dan delati in po potrebi kaznovati naše domačine. Kako bi to izgledalo v praksi v našem malem mestu, si kot župan ne znam predstavljati. Zato sem OS predlagal racionalnejšo rešitev in sicer začasno poskusno delovanje v okviru skupne redarske službe na Ptuju, ki bi nas stala le nekoliko več, kot dajemo sedaj za našega redarja. Naš redar je zaposlen le polovični delovni čas in je delno invalidsko upokojen. Iz tega razloga ga tudi ne moremo poslati na usposabljanje. Žal mojega predloga OS ni sprejel in opozicija zahteva lastno občinsko redarsko službo.
Kar se pa tiče izjave g. Pignarja, ki je med drugim na tiskovni konferenci povedal:«da se ne jemlje dovolj resno problematike zaščite in ureditve vodovarst-venega območja« pa moram reči, da ta izjava ne drži. Samo v letu 2008je občina Ormož skupaj z občinama Sv. Tomaž in Središče ob Dravi vložila v ormoški vodovodni sistem- črpališče več kot 2 milijona evrov. Prav tako smo pri ustreznem inštitutu naročili študijo, ki naj bi pokazala ali je možno na vodovarstvenem področju zgraditi kanalizacijo iz sredstev kohezije. Študija, ki smo jo dobili v oktobru 2007je pokazala, da zaradi premajhne gostote poselitve ne dosegamo kriterijev za
pridobitev kohezijskih sredstev na področju Osluševcev, Cvetkovec in Trgovišča. Iz tega razloga so v proračunu za leto 2009 zagotovljena sredstva za začetek izdelave projektne dokumentacije. Ta postavka je v proračunu prav na zahtevo svetnikov, ki živijo na vodovarstvenem področju. Žal pa, kot javnost že ve, občinski proračun zaradi obstrukcije dela OS ni bil sprejet. Upam le, da bo v čim krajšem času sprejet in da bomo lahko naročili projekte. Brez projektov namreč ne moremo začeti z gradnjo. Pot do dokončanja projektov pa je včasih zelo dolga.
Ormož, 15.01.2009
Alojz Sok, Župan občine Ormož
Zahvala za podporo
■ ■ ■ ■	■ ■ ■ V
sekciji za cistično fibrozo
Sem babica dveh obolelih dečkov z neozdravljivo boleznijo - cistično fibrozo. Imam dve hčeri in sama sem imela zelo veliko srečo, da sta obe zdravi. Sreča pa se mi je hitro spremenila v žalost in večno borbo, ko se je hčerki rodil drugi sin in po treh mesecih njegove borbe za življenje so nam zdravniki postavili diagnozo - cistična fibroza. Sprva sploh ne veš, kaj to pomeni, ker je to, hvala bogu, zelo redka bolezen
in nimaš prestave o tej bolezni. Ko se soočiš z vsemi dejstvi in ko se zaveš, kaj vse prinaša ta bolezen, pa tega občutka ne moreš več nikomur opisati.
Skratka, občudujem vse mamice, koliko truda, ljubezni, energije, dela, predvsem pa boja za življenje, boja z vsemi institucijami za sebe in za svoje otroke (ogromno pripomočkov in tudi dopolnilnih prehrambenih artiklov morajo sami priskrbeti) morajo te mamice vložiti ob vsem drugem delu.
Vsak, ki vsaj malo pozna to bolezen, saj je bila zdaj že dvakrat predstavljena v oddaji Tednik TV Slovenija, na katerega se je obrnila hčerka Lidija, ki ne vidi izhoda
iz začaranega kroga zakonodaje, si lahko vsaj delno predstavlja, kaj ta bolezen pomeni.
Res iskreno se zahvaljujem poslancu Dejanu Levaniču, da je prisluhnil sekciji, jo podpira, ji pomaga najti rešitev, da se tudi za te mamice, ki skrbijo za svoje otroke 24 ur na dan in se ne morejo zaposliti, najde ustrezna rešitev.
Moja hčerka se bojuje s to togo zakonodajo štiri leta, vendar brezuspešno.
Upam, da bo sekcijo podprlo še več poslancev in da se obstoječa zakonodaja spremeni po najkrajši poti.
Hvala vsem za podporo.
Nada Polič
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SSL
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: NS
Prireditvenik
Torek, 20. januar
16.00 Ivanjkovci, na osnovni šoli, tržnica poklicev, na njej se bo predstavilo 14 različnih srednjih šol, Slovenska vojska, policija in CIPS
20.00 Maribor, SNG, drama, Kandidat ali optimizem, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven
-	Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica ...
-	Ptuj, CID, prijave na zimovanje za osnovnošolce na Kopah od 23. do 27. februarja
Sreda, 21. januar
10.00
16.00
Cerovec, pri Marti Gregorec, predavanje za pripravo sladic brez peke, z vami bo predavateljica Marija Rošar
Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična urica, prisluhnili boste zgodbici Skrivnostni samorog
Četrtek, 22. januar
9.00 Senešci, turistična kmetija Ozmec, tečaj priprave rib, z vami bo kuharski mojster Vlado Pignar
16.00 Ormož, arheološka zbirka v pritličju gradu, predavanje in vodstvo po razstavi: Shrambne posode prazgodovinskega Ormoža 16.30 Slovenska Bistrica, pionirska knjižnica, pravljična urica »Pehar suhih hrušk« 18.00 Ormož, grajska poročna dvorana, literarni večer in predstavitev knjige Miroslava Slana Mirosa: Štorkljina kri, Prlekija, biser na božjem popku, prisluhnili boste lahko tudi novim pesmim prleškega kantavtorja Tadeja Vesenjaka
OBČINA MAJSPERK, Majšperk 32a, 2322 Majšperk objavlja skladno z 5. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov (Uradni list RS, št. 27/96 in spremembe)
JAVNI RAZPIS
1.	za oddajo dveh poslovnih prostorov v poslovni stavbi Breg 12, 2322 Majšperk, v izmeri
a.	62,68 m2 (prodajalna in pomožni prostor) ter
b.	206 m2 (prodajalna in skladišče).
2.	Poslovni prostor je primeren za trgovinsko dejavnost ali za drugo mirno dejavnost.
3.	Poslovni prostor se daje v najem za določen čas.
4.	Višina najemnine bo določena sporazumno, vendar ne nižje od izhodiščne najemnine določene s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem.
5.	Ponudbe interesentov morajo biti poslane priporočeno po pošti na naslov OBČINA MAJŠPERK, Majšperk 32 a, 2322 Majšperk, z oznako JAVNI RAZPIS za oddajo poslovnega prostora, najkasneje do 4. 2. 2009 do 12.00.
6.	Ponudba mora biti podpisana in mora vsebovati, za kateri poslovni prostor se prijavlja, opis in program dejavnosti v razpisanem prostoru, število novozaposlenih oseb in ponujeno neto višino najemnine.
7.	Interesenti za najem poslovnega prostora morajo kot jamstvo za resnost ponudbe nakazati lastniku - najemodajalcu - tri mesečne najemnine v višini, ponujeni v njihovi ponudbi. Potrdilo o vplačanem jamstvu je potrebno priložiti k ponudbi. Jamstvo za resnost ponudbe interesenti nakažejo na račun št. 01269-0100017182, proračun Občine Majšperk s pripisom »jamstvo za resnost ponudbe - Breg 12«.
8.	Če interesent ne uspe na javnem razpisu, se mu plačano jamstvo za resnost ponudbe vrne v roku 15 dni od dneva izbire najemnika. Interesentu, s katerim bo sklenjena najemna pogodba, se jamstvo za resnost ponudbe vračuna v najemnino.
9.	Interesenti lahko podrobnejše informacije pridobijo na telefonski št. 02 795 08 35.
10.	Izbrani najemnik mora skleniti najemno pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dneva sprejema sklepa o izbiri, če pogodbe ne sklene v navedenem roku, se vplačano jamstvo za resnost ponudbe ne vrne.
11.	Ponudbi je potrebno predložiti naslednja dokazila: odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti oz. izpisek iz sodnega registra ali iz drugega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, program dejavnosti, ki bo potekala v poslovnem prostoru, dokazilo o finančnem stanju, potrdilo o solventnosti. Če je prosilec nosilec s. p., dostavi potrdilo o vplačanih davkih in prispevkih. Če je prosilec fizična oseba, mora dostaviti potrdilo o državljanstvu.
12.	S sklepom o oddaji poslovnih prostorov bo komisija v roku 15 dni od opravljene izbire obvestila vse interesente, ki so predložili popolne ponudbe. Nepopolnih in nepravočasnih vlog komisija pri odločanju o oddaji poslovnega prostora v najem ne bo upoštevala.
Številka: 35280-1/2009-1 Datum : 16.01.2009
OBČINA MAJŠPERK
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
AUDI AG 3,0 IDI QATTR0	2004	20.990,00	KUMA	KOV. ČRNA
AUDI AUROAD 3,0 TDID	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 3:318 D	2003	11.590,00	USNJE. NOTR.	SREBRNA
CITROEN C41,6 RDI	2006	12.990,00	ODL OHRANJEN	KOV. ČRNA
CITROEN XANTIA 2,016VISX	1998	2.490,00	2XAIRBAG	KOV.T.ZELENA
LANCIA Y 1,2	2001	2.990,00	KUMA	KOV. MODRA
MERCEDES CL-RAZ. 500	2000	19.990,00	BENCIN+LPG PLIN	K0V.B0RD0RDE
MERCEDES C - RAZ. 220 CDI	2007	40.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1,8 CL VARIANT	1996	1.490,00	KUMA	VUOUCNA
VW PASSAT 1,91	2001	7.990,00	4X AIRBAG	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,0 IHNE	2005	18.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW POLO 1,4 TOI	2006	9.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VWT0URAN19TDI	2005	11.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	STRESNE SANI	BELA
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje na Ptuju, pritličje. Tel. 031 619 562 ali 031 784 619.
OBČINA MARKOVCI prodaja nepremičnino - stavbno zemljišče v Borovcih v izmeri 1540 m2, namenjeno stanovanjem, kmetijski ali poslovni dejavnosti. Javni razpis je objavljen na spletni strani občine Markovci, www.markovci.si.
Vila blok Rabeljčja vas, 1.2008, od 43,18 m2 do 96,29 m2, razgled na ptujski grad, CK plin,od 68.913,00 do 160.818,00 EUR Trnovska vas, hiša I. 2005, 126 m2, 1378 m2 zemljišča, opremljeno! Cena: 145.000 €. Gsm 051/426-500
MOTORNA VOZILA
Do 40 % znižanje avtoplaščev. Ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
DELO
IŠČEM delo (likanje, čiščenje, pospravljanje hiš, stanovanj dva- do trikrat tedensko oziroma po dogovoru) v Ptuju. Telefon 041 584 236.
V čefrfelr ab
OO uri
Orfejcek
^ t
KMETIJSTVO
RAZNO
PO UGODNI ceni prodam in dostavim les za ostrešja, late, deske, ladijski pod. Tel. 030 386 130.
www.tednik.si
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V januarski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o preizkušanju sort kakija, o eko sadjarstvu, varstvu jablan pred jablanovo pepelovko, obnovi vinogradov, vlogi askorbinske kisline pri predelavi vina, medu v prehrani, v prilogi Vrtnine pa o zavarovanem prostoru v vrtnarstvu. Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
1axi FORA"
modra Številka
(((♦080 36 26*)
ZMAGO D.O.O., GREGORČIČEV DREVORED 13, 2250 Ptuj
S VINSKI IN HIPOTEKARNII
man
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net, BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš, a v srcih naših ti živiš.
SPOMIN Štefan Polajžer
18. 1. 2007 - 18. 1. 2009
HRASTOVEC 130, ZAVRČ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vedno boš v naših srcih.
Tvoji najdražji
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM žrebičko mešanko med haflingerjem in norikom, staro 8 mesecev za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 041 484 238.
PRODAM suha drva z dostavo. Tel. 041 312 621.
PRODAM bukova drva z dostavo ali brez. Tel. 041 288 063.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 72. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Ludvik Mišmaš
STANUJOČ NA OBREŽJU 16, PTUJ
Zadnje slovo od dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 21. januarja 2009, ob 15. uri izpred vežice na hajdinskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri.
Žalujoči njegovi najdražji
Leto je minilo,
življenje se je za vedno spremenilo, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Povsod te čutimo mi vsi... Med nami si!
SPOMIN
21. januarja bo minilo leto dni, odkar nam je kruta usoda za vedno vzela našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca in prijatelja
Borisa Braunsteina
IZ UL. VIDE ALIČ 37 roj. 28. 11. 1989 - 21. 1. 2008
V naših srcih je ostala velika bolečina, ki se je ne da preboleti, a prelepih spominov nate nam nihče ne more vzeti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu polagate cvetje in prižigate sveče.
Z neizmerno bolečino v srcu: mami, ati, sestra in vsi,
ki te imajo radi
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 20.1.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 21.1.
8.00 Dan šole OŠ Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kulturni večer - Valentin Žumer
ČETRTEK 22.01.
8.00 Praznični koncert - grad Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Kronika Občine Dornava
PETEK 23.01.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Prodamo stanovanja v Ptuju na Rogaški cesti pri sv. Roku. V neposredni bližini se nahaja vrtec, šola, cerkev in trgovina.
Stanovanja so od središča mesta oddaljena cca. 2,5km, od toplic cca. 1,5km na desnem bregu Drave na zelo lepi razgledni točki. Tel.: 02 788 93 30 vsak delovnik od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.
STROJTRG
PTUJ 2250, Rogaška cesta 1. tel.: 02/788-93-30
Ptuj • Še o vračanju premoženja družini Herberstein
Pri stavbah že pravnomočno dokončno odločeno, vračila ni
V Upravni enoti Ptuj so v zvezi z vračilom premoženja družini Herberstein odločali o dveh vrstah premoženja: kmetijskih zemljiščih, gozdovih in kmetijskih gospodarstvih ter stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah in stavbnih zemljiščih ter premičnem premoženju v stavbah.
Po vseh zapletih, ki so se dogajali v zvezi s temi denacionalizacijskimi zahtevki, pritožbami in upravnimi spori, je glede stanovanjskih hiš, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč ter premičnem premoženju v stavbah odločitev te dni postala pravnomočno dokončna. Upravno sodišče je tožbo zoper odločbo Upravne enote Ptuj in odločbo Ministrstva za okolje in prostor, kot drugostopenjskega organa v tem primeru, zavrnilo, zadeva je postala pravnomočna.
Pravnomočne so v tem času postale tudi ugotovitvene odločbe o državljanstvu, vlagatelji iz družine Herberstein niso bili jugoslovanski državljani ob podržavljanju premoženja, zato je bil njihov zahtevek za denacionalizaci-
Komentiramo
jo zavrnjen, ker če niso bili jugoslovanski državljani, tudi vračila ne more biti. V Upravni enoti Ptuj so ugotavljali državljanstvo za vlagatelje de-nacionalizacijskih zahtevkov iz družine Herberstein v UE Maribor in Velenje oziroma za vse Herbersteine, ki imajo premoženje po celi Sloveniji, ter tudi tiste, za katere se vodi postopek pri Ministrstvu za kulturo. Glede na to, da Herbersteini, za katere so ugotavljali državljanstvo glede na vložene denaciona-lizacijske zahtevke, ob podržavljanju premoženja niso bili jugoslovanski državljani, bodo zavrnilne odločbe glede denacionalizacijskih zahtevkov izdane tudi za področje kmetijstva, v Ministrstvu za kulturo pa za področje kulturnih spomenikov. Ker grofje Herberstein niso bili jugoslovanski državljani, je to
Vozniška telefonomanija
Sploh ni čudno, da je na naših cestah toliko prometnih nesreč, ko pa se nekateri obnašajo, kot da je cesta sprehajalnica. Ko sem se oni dan vračal iz službe, me je zbodla v oči mlajša mamica, ki je pred trgovino Borovo sicer cesto prečkala na začrtanem prehodu za pešce, ampak s počasnimi koraki, kot da bi se sprehajala. In medtem ko je z levo roko pred seboj potiskala otroški voziček, je z desno ob ušesu držala mobilnik in se z nekom brezbrižno pogovarjala, pri čemer ni gledala na cesto, ampak nekam v prazno. Seveda sem ustavil in z odprtimi usti začudeno gledal, kako se je »skrbna« mamica z mobilnikom ob ušesu sprehodila čez varno zebro na drugo stran ceste. Njeno neodgovorno in nevarno početje je verjetno opazil voznik za mano, saj ji je potrobil in ji nekaj mahal z rokami, a se sploh ni odzvala. Še naprej se je med potiskanjem vozička po pločniku veselo pogovarjala in se nekomu nasmihala.
Zgrožen zavijem na vozni pas proti mostu, in ker je na semaforju že utripala oranžna luč, počasi ustavim, tedaj pa za mano zaškripljejo gume in nek mladenič v temnem pasatu jo je s spretnim manevrom švignil mimo mene v križišče. A glej ga zlomka, tudi on je vozil le z levo roko, saj je v desni držal mobilnik in se očitno z nekom vneto pogovarjal.
Ves besen nad nevarnim početjem brezbrižnega zaletavega mladeniča sem počakal na zeleno luč in odpeljal na most, pri tem pa postal pozoren na voznike, ki so vozili proti meni. Če ne bi videl, ne bi mogel verjeti, skoraj vsak drugi ali tretji za volanom je tudi telefoniral. Če ne verjamete, se poskušajte prepričati tudi sami, ko boste sopotnik, seveda, da bo bolj varno.
In ko sem v naslednjem križišču spet ustavil zaradi prometnega znaka pred seboj, se mi z leve strani nasproti pripelje znanec, sicer policist, ki je bil v civilu. In glej ga zlomka, tudi on je imel kar med vožnjo v ovinek očitno »zelo nujen« pogovor - in mi ob tem še dvignil dlan z volana v pozdrav. Madonca, me je imelo, da bi ga kar takoj poklical in mu jih malo naštel. A kaj, ko sem bil na cesti in si enostavno nisem upal še jaz storiti prekrška s telefonskim pogovorom za volanom.
Doma pa sem ves nevoljen vendarle sedel za računalnik in v iskalnik vtipkal »telefoniranje med vožnjo«. Nekaj deset naslovov se je odprlo in že iz nekaj prvih sem zlahka razbral nekaj šokantnih ugotovitev. Telefoniranje med vožnjo je smrtno nevarno. Mobilni aparati motijo voznike bolj kot sopotniki. V Nemčiji zahtevajo strožje sankcije zoper voznike, ki med vožnjo telefonirajo ipd.
Ameriški prometni strokovnjaki so namreč ugotovili, da je govorjenje po mobilniku med vožnjo daleč največji razlog za nezbrano in nevarno vožnjo, saj je iz prvega mesta izrinilo celo klepetave sopotnike. Na moje veliko presenečenje pa so se slabo obnesle tudi brezžične slušalke za prostoročno telefoniranje med vožnjo, saj so taisti prometni strokovnjaki ugotovili, da je to telefoniranje enako moteče in smrtno nevarno, saj razmišljanje o pogovoru in govorjenje vpliva na zbranost voznika med vožnjo in zaradi odvračanja pozornosti od tega, kar se dogaja na cesti, močno vpliva na zmanjšanje njegove reakcije v primeru nepredvidenega dogodka na cesti kar za 37 odstotkov. Še bolj me je začudilo, da so ti prometni strokovnjaki ugotovili tudi, da lahko reakcijo človeka, ki se med vožnjo pogovarja po mobilnem telefonu, enačimo z vinjenim voznikom. Pa smo tam, zakon je jasen in strogo prepoveduje voziti v vinjenem stanju in tudi pogovarjanje po telefonu med vožnjo. Le sankcije ali kazni, če hočete, so zelo drugačne, čeprav je eno in drugo med vožnjo smrtno nevarno. Tako za voznika kršitelja kot za vse druge udeležence v prometu. Kot kaže, tudi prostoročno telefoniranje, ki si ga tako radi privoščijo razni poslovneži, pa tudi navadni topoglavi bahači, samo da so potem videti bolj »in«. O varnosti ali bolje rečeno o veliki nevarnosti pri tem pa verjetno razmišljajo le redki. Pa bi morali, še kako zelo!
M. Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Vsi, ki živijo v hišah ali stanovanjih, ki so bila last Herbersteinov (tudi na ptujski grajski pristavi na fotografiji), bodo lahko začeli obnavljati, možni bodo tudi odkupi, ker je v zvezi z denacionaliza-cijskim zahtevkom za vračanje stanovanjskih hiš, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč ter premičnega premoženja v stavbah pravnomočno dokončno odločeno.
zadosten razlog za zavrnitev njihove denacionalizacijske zahteve, in ni bilo potrebno ugotavljati ali so za podržavljeno premoženje že dobili odškodnino v Avstriji. Tisti, ki so po vojni odšli v Avstrijo, med njimi je bila tudi družina Herberstein, so uveljavljali odškodnino po avstrijski državni pogodbi. Takih, ki so v Avstriji uveljavljali odškodnino za premoženje, ki jim je bilo odvzeto v Jugoslaviji, je bilo z območja Ptuja okrog 150 oziroma toliko je bilo na Ptuju izdanih potrdil o podržavljanju premoženja. Kot je povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah, sicer natančnih podatkov o tem, kje vse je to gradivo, nimajo. Najprej so ga hranili v Ljubljani, sektorju za finance, pozneje
so ga prepeljali v zvezni sekretariat za finance, do njega pa ni mogoče priti zaradi še neurejenih odnosov, nekaj gradiva pa hranijo tudi v Zgodovinskem arhivu na Ptuju.
Za vse, ki živijo bodisi v hišah ali stanovanjih, ki so bili last Herbersteinov (razen v tistih, ki so razglašene za kulturni spomenik), so s tem, ko je zadeva pri stavbah postala pravnomočna, odpadli razlogi za slabo voljo, ker glede na vložene denacionalizacijske zahtevke niso mogli izvajati obnov, razen nujnih vzdrževalnih del.
V UE Ptuj so imeli opravka s kar 1115 denacionalizacij-skimi zahtevami, v teku jih je še 22, na pravnomočnost pa jih čaka 33.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Vesna Novak, Senešci 72, Velika Nedelja
-	Alena; Nevenka Čagran, Gorišnica 131 - Blaža; Simona Brumen, Šalovci 14, Središče ob Dravi -Rožleta; Natalija Janežič, Obrež 11/a, Središče ob Dravi - Nejca; Suzana Lep Šimenko, Pobrežje 65/c, Videm pri Ptuju - Davida; Alenka Rižnar, Sobetinci 32, Markovci - Ožbeja; Katja Javernik, Bezena 33/a, Ruše - Alena; Gordana Trajkovic, Šarhova ul. 15, Pragersko - Tilna; Mihaela Poplatnik, Trubarjeva ul. 9, Ptuj - Luno; Martina Ajster, Lovrenc na Dravskem polju 128/c - deklico; Katja Kokol, Tomšičeva ul. 48, Slovenska Bistrica - Maia; Aleksandra Matjašič, Sen-čak 18, Juršinci - Blanko; Marjetka Zajšek, Žetale 84/c - Žiga; Amalija Kosi, Podgorci 113, Podgorci
-	Špelo; Tadeja Podgore-lec, Formin 8/b, Gorišnica - Taia; Ksenja Munda, Vintarovci 82, Destrnik -Tjašo; Petra Kramberger, Moškanjci 1/b, Gorišnica
-	Miha
Umrli so: Jed rt Vindiš, rojena Vidovič, Berinjak 1, rojena 1922 - umrla 6. januarja 2009; Alojzij Grm, Gajevci 4, rojen 1940 -umrl 7. januarja 2009; Friderik Hebar, Zadružni trg 14, Ptuj, rojen 1929 - umrl 8. januarja 2009; Štefanija Ozmec, Cvetkovci 112, rojena 1924 - umrla 9. januarja 2009; Ivana Brodnjak, rojena Zupanič, Slovenja vas 10, rojena 1922 - umrla 9. januarja 2009; Lovrenc Fideršek, Kočice 50, rojen 1932 - umrl 9. januarja 2009; Stanko Krajnc, Lahonci 14, rojen 1969
-	umrl 11. januarja 2009; Franz Widowitsch, Mala Varnica 15/a, rojen 1930 -umrl 9. januarja 2009; Terezija Krajnc, rojena Zavec, Maistrova ul. 9, Ptuj, rojena 1930 - umrla 7. januarja 2009; Marjeta Meglič, rojena Rodošek, Hreničeva ul. 2, Ptuj, rojena 1922 - umrla 4. januarja 2009; Marija Šmigoc, rojena Debeljak, Medribnik 7, rojena 1925
-	umrla 11. januarja 2009; Alojz Forštnarič, Zagojiči 12/b, rojen 1930 - umrl 12. januarja 2009; Franc Mlakar, Paradiž 49, rojen 1933 - umrl 13. januarja 2009; Štefanija Lorber, rojena Bedenik, Majšperk 2/b, rojena 1925 - umrla 14. januarja 2009.
Napoved vremena
Danes bo na vzhodu še delno jasno in povečini suho, drugod bo oblačno z dežjem, ki ga bo več na zahodu države. Ponekod bo še pihal jugozahodnik, ob morju okrepljen jugo. Meja sneženja bo na 1000 m nadmorske višine. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 4 do 10, na Primorskem do 13 stopinj C.
V sredo bo oblačno in deževno. Meja sneženja bo na 900 m. V četrtek bodo padavine čez dan oslabele in ponekod ponehale.