Perspektivni plan gospodarskega razvoja v letih 1957 -1961 Splošno osnovo perspektivnega plana gospodarskega raz-voja 1. 1957 do 1961 tvori sprejeta politika našega bodočega razvoja, ki je bila, kakor je zuano. formulirana že na posve-tovanju pri tovarišu Tilu, jeseni- leta 1955, in kasndje podrob-neje opredeljena na plenumu zvciuega oclbora Socialistične zveze in na zasedanjih Ijudske skup.ščine FLRJ. Ta plan izhaja iz smernic te politike: materialno jih izraža izhajajoč iz dose-žene stopnje gospodarskega in družbenejra razvoja in možnosii. da določene smotre v tem petletnem razdobju uresničimo. Osnove in smotri plana SploŠna zuaeilnost tega plana je vs<._>;ranski gospodarski razvoj. Plan računa z nadaljnjim naprcdkom na vseh področjih našega gospodarskega življenja. Njegove osnovne matcrialnc sinernice težijo ?.a tem, da bi v nadaljnjern splošnem napretlku dcsegJi večjo skladnost v razvoju ijosameznik gospodarskih * področij s celoto, prav iako pa tudi večjo skladnost v terito-Tiabaem razvoju gosp»darst«ra in razporeditvi proizva-jalnih sil. Ta smernica plana predipostavlja določeno neenako-mernost v razvoju posameznih gospodarskih vej, kakor tudi področij gospodar&kega življenja. Ta neenakomernost pa ne pospešuje, temveč razrešuje tiste znane disproporce, ki so na-stali v okviru našega dosedanjega razvoja. S stališča mate-rialne proizvodnje poineni pospcšeni razvoj energetske in su-rovinske osnove gospodarstva, kmetijstva, trgovime, gradbe-ništva in prometa. Dinamika povceanja proizvodnje delovni-h )redmetov naj bi se razvijala po stopnji 1Oo/o na leto, m^dtem ko se je v minulem razdobjn od leta 1952 do 1956 razvijala ta Jinamika po stopnji 5,4 9/o na leto. V prihodnjem razdobju računamo s h i t r e j š i m povečanjem proizvodnje deilovnih predjnetov kakor s povečanjem proizvodnje delomih sredstev, katere dinamiko računamo na 8,4 °/o. Razen ie splošne priporube bi dodali še tole. Pet ]et je kralek rok, posebno s stališča reševanja gospodarskih proti-slovij, ki so se uvorale nakopičiti prav zaradi naporov, da se hitreje izvlečenio iz podedovane zaostalosti, in to v razmerah, ki niso bile niti maio lahke. A čepraF težijo smernice tega plana za tem. da bi ta pro-ti&lovja obvladali, ne smemo pričakovati, da je gospodarstvo sposobno, da j,ih db leta 1961 popolnoma reši. Ce izhajaino od celotne slvarnosti. je mogoče rcševati ta protislovja le skozi dalfšo dobo. Eno izmed takih protislovij je razvoj proizva-jalnil) sil in stanovanjsko komunalnih razmer življenja ljudi. Prav tako gospodarski razvoj države v celoti in razvoj neka-terih področij, ki so še izrazito neraavita. Ceprav pomenijo smernice in bilanca plana velik korak za reševanje teh proti-slovij — kar bo razvidno iz količinskili veliikosti, ki jih vse-buje plan — bodo ostale tudi po lctu 1961 še naprej predraet, ki ga bo treba reševati. ' Pri določanju gospodarsko poliličnih smotrov, ki jih je treba uresničiti v teh 5 lctih, izhaja plan iz slopnje, kii je bila dosežena v dosedanjem razvoju našega gospodarstva in naše družbe. Po rfrug1! strani izhaja plan iz nuinosti nadalj-njega pospeševanja razvoja naše clržave v vsakem pogledu. Pri tem se je treba zavedati, da smo mi, v celoti, v okviru evrc>pskjh držav, nerazvito podroSje. Se vedno živi nad 58 %> našega prebivalstva na osnovi izoliranega in zaostalega načina Da bi čim bolj izčr.pno in pregledno obTeščala bralce o posebno pomembniih ukrepih in odločbah najvisjih organoT, kakršfn je pelletni plan go-spodarskcga razvoja aili druž-beni plan za prihodnje l«to. lx> ^Naša skuipnost« y prihod-nje v takih prinierih objav-ljala iposebne prtloge. Prvo tako prilogo, posveče-no osnutku plana gospod&r-skega razvoja od 1. 1957 do 1. 1%1, 0'bjavljamo t lei števjl-ki. Razen uvodnega dela ob-javljamo za sedaj nekatere osnovne momente, ki se tiče-jo družbenega proirvoda iii nj-egove raz-delitve, v prihod-n]i prilogi pa bomo prikazali nekatere dru.ge bolj bistvene smernice. Malerial, ki ga s©daj prina-šamo, je še vedno samo osnu-tek in laiiko zvezni izrršni svet ia zrezna tljiidska sJtmp-ščina spremenirta nekatere velakosti, ki jih objavljamo. Zato ga prinašamo bolj . kot i-zraz osnoTne zamisli, kon-eepcije plana, a o morebitnih pomemibnejšili spremembali, ki bi j.ih osnutek doživel do končnega sp-rejema v ijudski skupšoini, boroo bralce obve-stili pozneje. Da bi bralc-em <>lajša;li bra-nje in razumevaaje toga ma-teriala, si bomo prizadevali po potrebi objaviljati v sami pri-logi ali v naših rednih rubri-kah v tem smislu tndi us.trez-na pojasnila. V tej številki za-čenjamo obja^vljati filanek >Kako beremo pokazatelje«. Pričalcujemo, da nam bodo tudi bralci sami sporočili svo-ja mnenja in korikretnepred-log« o pckseibni priilogi našega Msta. dela. Po drugi straai smo ustva.ril>i z dosedanjo indujstrializa- c.ijo solidne (emelje, kar nam ba omogočilo, da bomo dosegli <>b določ&ni razdelitvi in uporabi sretfstev v prihodnje pospe-šeni razvoj. V okviru gospodar&kega razvoja, s katerim računamo, re-gulira plan osnovna razmerja t ekonomiki tafco, da nudi materialne pogoje za stalen in stabilen porast življenjskega svtandarda. Plan določa mero, ki pozitivno rešuje tako pospe-šeni razvoj proizvajalnih sil kakor tudi izboljšanje živ-'»jenjskih razmer delovnih Ijudi. Pri tem računamo, da bi se osebna potrošnja v prihodnjem razdobjn povečala povprečno za 6 do 7 °/o na lcto. Ti dve bistveni nalogi, ki jih določa plan, sla pogojeni z uspešnim uresniČRnjem naslednjih gospodarskih smoifrov: a) na področju proizvotlnje. Popolnejše iakoriščanje sc-danjih jjroizvodnili zmogljivosti in hitrejša zgradšlev tistih zmoirljivosti, s katerimi rešujemo vprašanje preskrbe gospo-darstva z energetiko in surovinami. Plan računa, da se bo-d-o r&konstrukcije" podjetij in nove investicije usmerjevaie v ta namen. Plan izhaja iz potrebe in možnosti, da ob teh pogojih zagotovimo nagel tempo povečanja sknpnega materialnega proizvoda. Letna stopnja tega porasta naj bi znašala nad 9°/o. V tem okviru bi se nacionalni dohcxJek povcča! za vcč kakor 8°/o na leto. S stališča razvoja proizvajalnšh sil ]e posebno pomembno, da so v planu določena znatna materialna sredstva za izobra-ževanje kadrov. Plan npošteva resnost kadrovskega vprašanja. (NadaJjevanje na naslednji stranii) (Nadaljevanje s 1. str.) Da bii popravili sedanje stanje glcde kacfrov v naSem gospo-darstvu, določa plan da bomo sredstva za šolstvo v tem pet-letnem razdobju v primerjavj s povprečjem od leta 1953 do 1956 povečali povprečno za približno 56°/«. Sploh bodo inTe-sticije izven gospodarstva, ki bodo v tem razdabju v primer-jarri s povprečjeui v razčTobjii od ]eta 1952 do 1956 dvakrat večje, prispevale k uspešuejšemu izobraževanju kadrov, ra-zaimljivo v okviru drugik uikreipov. kaikršen j.e na pritner šojska reforma itd. b) na področju potrošnje. PrDporci v rajzdelitvj razpolož-Ijimh sredstev za potrošnjo raeunajo s stalno težnjo nara-ščanja osebne in splošnc potrošnje. V vsem petletnem ra-z-dobju naj bi se osebna potrošnja povečala z-a prifoližno 40%>. Potrošnja, ki jo opredeljujemo kot drnžbeni staiidard, pa naj bi se povečala v tern razdobju za priMižno 67 °/o. Ta nagel tempo naraščanja družbenega standarda je posledica pred-vsean določenega hUrejšoga r&zvoja na področju šfflstva, sta-novanjsko ikomunalne gradjtve in zdravstva. Planske smemoce težijo za tem, da bi v mesfcib. ,in industrijskih krajih hitreje priŠlo do izboljžanja življenjsicega standarda. To zahtevajo gospodarski i.a socialni razloffi. Najvažnejše in najmodernejše proizvajalne siJe so osredotočene r mestih in da bi izikoristili njihov potencial je prav nujtio h-itreje razvijaiti materialne živijenjske pogoje ljudi v me&tth. Poselmo če upoštevaimo, da se je ta problem doslcj zaostril zlasti v zvez-i s konceotra-cjjo prebivailstva v mestih ia hKhistrijskih kTajih. c) Na področju zunanje gospodarskih odnošajev. Plao ra-čoiia z nadaljnjim razširjenjem na«ih zuj«anjegosiix>darskih zreiz. Po«©bno poudarja potrebo po hitrejšem razvoju izvoza zaradi rešitve deficiia v plačilni bilanci, kd je prišel zadnja leta ostro do izraza, predvsem zaradi velikega uvozn hrape kakor tudi vrste surovin za industrijo. Defacit v plačilni bilancj spravlja naše gospodaTstvo, izskorišč»nje naših proiz- vajalaih sil itd. Qa poseben način v odTisoost od iskaaja dodatnih sredstev v inozemsitTii za ikritje tea potreb. Posebno je iieagodao to, da je ta deficit v znatni meri vezan na kč potTosnjo, n€ pa na dodatna investicijsKa sfedstva. Roševainje plačilne bilaaice po svoje vsii;-uje potrebo tmosti na vseh področjiii naše pcoizvodnje in potr<»nje teat razškitve živilsko surovinsike osaove države. d) Na področju kmetijstva. RazToj kaetij&tva oziaroma pospešeno prevajaaje 'kmetijstva oa sodoboic tetoično osn»w> je bistveaa naloga in smoter tega plana. Vsa realizacija za to razdobje določeaih nalog je pogi>jena po naiogaii na področjn kmetijstva. Nje.gov razvoj bo pripomogel, da bo vse naše go-spodarstvo dbbilo potreben skiad s stališča naravBJh pogojev. Knaetijstvo rešuje \nprašanje celega niza suroviji za industrijo kaJsor tudd živil. Nujna družbena preobrazba pa, ki je možna na osnovi razvoja proizvajalnih sil v njem, orevaja individu-alne proizvajalce k družbenemu, sooialističnemu načinu gospo-darjenja. Na tej osnovi aaraščajo dohodki delovnih Ijudi, s tem v zvezi pa tndi tržišče, ki je nnjno s stališča razvoja indastrije sp-loh. e) Na področjn rtgioivalnega razvoja. Flan račtma s pove-čano družl>eno intervencijo zaradi enakomemejšega terito-rialnega razvoja naše države. Posebej obravnava vprašanje razroja Kosmeta, Makedonije in Črne gore, odipira pa ugod-nejše pogoje tudi za razvoj drugih področij države. Nadaljnje dograjevanje enotnega energetskega sistema, izgradnja cest-nega omrežja kaikor tudi razvoj kmetijstva, use to odpira pri-hodnost tudii tistim krajem, katere je doslej gospodarskd raz-voj iz raznih vzrokov bol] malo dosegel. Realizacija teh nekaj osnovnih smotrcii' plaoia p-omeni podlago za razvoj delovne storilnosti v vsem našem {rospodar-stvu. K tenm posebno prispeva gospodarski siMem in nadaljnja razšiiritev stabilnosti podjetij, komun in drnjrih skupnosti, kakor je določeno t zakomi o razdelitvi dohodika, o katereoi sedaj raz?pTavljamo. Proizvoctaja, družbeni proizvodi in nacionafni dohodek Petletni plaa računa s takjm gibanjem družbenega bruto proizvoda (fflej »PojasniJa«): (v milijardah dinarjev po cenah leta 1956) 1956 1961 P«?J Indrastrija 1.778 2.968 68 Kmetijstvo 686 931 56 Gozdarstvo 69 71 3 Gradbeništvo 214 356 67 Proraet 218 336 54 Trgovina iaa gostinstvo 197 278 41 Obirt 176 292 43 S porastom proizvodnje računamo na vseh go&podars-kih področjih, največji pa je še naprej v industriji, tadco da se njcn dolež v nacionalnem dohodku še naprej dviguje: pred vojno je znašal 27°/o, lani 46°/o, v letu 1961 naj bi Miašal pri-bližno 50°/». Najnaanj se bo povečal bruto proizvod gozdarstva, le za 3 °/o, ker računamo, da bomo r prihodnjc sekali manj gozdov kakor znaša prirastck, da pa bonio posekani les v lesni indnstriji bolje izkoristili s popolnejšo obdelavo. posebno pa se spremenitvijo asortimenta v korist potrošnih izdeikov tn r. zmanjšanjein odpadkov. To bo vsekakor terjalo napredek in modecnizacijo lesne idtij Proazvodnja po gospodarskih področjih V zadnjih petih. letih se je mdustrijska proizvodnja po-rečevala povprečno za 10% aa leto, v letu 1957 do 1961 pa računamo s povprečntm letnim porastom 11 do 12%. Posebno bomo podpirali razvoj tistih vej, ki proizvajajo reprodok-cijski material, stroje ia draga sredstva za kmetijstTO, grad-benistvo in proaaet in tiste, ki proizTajajo potrošno blago m iz^vozno blago. V kmetijstvti bomo še dosledmeje nadalevali issrajafflje tiste politike, ki je že daVa določene rezultote. Kot realno osnovo za povečanje ppoizvodnje v višini približno 5,5°/o na leto jemlje plau ne samo nadaljnje investiranje v obliki strojev in orodja, uinetnih gnojil. srcdstev za vars-tTo rastlin, semen, melioracijskih del in drugih objektoir, temveč tudii krepitev in nadaljnji razvoj zadružništva. pcsebno koopera-cije in čedalje bolj ždv interes kmetovalcev za naipredak pro-izvodnje. Reznltati. kj jih botno dosegli v kmetijstru, bodo imeli v tem razdobju poscben pomen za življenjski standard prebivalstva, in to ae samo neposredno z večjo proizvodnjo za notranje tržišče, temveč tudi posredno, ker bodo viplirali na plačtlno bilanco in možno-ti uvoza. Iz tabele je razvidno. da računamo tudi s hitrejšiTO raz-vojem proineta. Porast prevoza blaga je od leta 1953 do 1956 (Nada>ljeran je na naslečntji strami) Industrijska proizvodnja s ip-reje&ie sfcraaai) znašal povprečao 7 °/o na leto, a v pa-i-hodnjein petletnem raz-dobju naj bi bik> to povprečje 9*/e. V zadnjih nekaj letih se je izkazalo, da je sedauja zmogljivo&t prometa nezadostna, da bi vsa področja prokvodnje in potrošnje med seboj povazali in smo to pornanjkljiivost občutili na vseh področjih, od in«du-strijske proizvodnje do prevoza potniikov, rfržavljani pa so ga najteže občutili tedaj, ko je slo za preskrbo. Razen drugega bi bili tudi letošnji zelo velikii pridelki v kmetijstvru mnogo bo-lje izkoriščeni, č« bi -se lahko promet bolj angažiral. Podobno je tudi z gradbeništvom, kjer bomo bruto pro-izvod povečali skoraj za prav toliiko kolikor v mdustriji, in to zaradi poveoanja investicij. Tu na'loga ni tcnli/ko v preprostem povečanju števila podjetiij, gradbišč in delavcev, kolikor v mehanizaciji in modernizaajji podjetij, v boljši organizaciji dela in uporabi bolj sodobnih metlj učsnkovalo nadaljnje izpopolnje-vanje sistema nagrajovanja in sploh razdelitve dohodkov pod-jetij in povišanje realne plače), a nato z noviimi investicijami v gospodarstvo. Družbeni proizvod in nacionalni dohodek S tako proizvtrdnjo bi dosegH naslednji porast rtružbenega uruto proizvoda i'n nacionalnega dbhodka (v milijardah dinar-jw po cenah dz lanskega leta): 1956 1961 Porast Bruto proizvod 3.358 5.212 56 Nacionalni dohodek 1.475 2.241 52 Ce upoštevamo tudj povečanje števila prebivalcev (raeu-uamo, da bo Jngoslavija leta 1961 imela 19.5 malijona pre- ftivalcev), naj bi naoionaLni dohodek na prebivalca naraščal povprečno za neka^ nad 7% na leto. Pri tem se bo občutpo spremenil tudi odstotek deleža družbenega gospodarstva v skupnem proizvodu: od 78°/o v letu 1956 se bo dvig-nil na pri-bližno 85»/o v letu 1961. Po namenu naj bi se družbeni bruto prolzvod povečal v leifcn 1961 (v primerjaTi z letom 1956) taikole: delovna sredstva (stroji in oprema) za 49,6 °/o; delovni predmeti (energija in proizvodni materiali) za 60,8 o/o; potrošno blago za-51^*/o. Največji porast pričaikujemo torej v proizvodnji energije, goriva, surovin in drugih proizvodnih materialov (glej tabelo). To zato, da bi razširili energetsko in surovinsko osnovo za razvoj vseh drugih gospodarskih področij in da bi z lastno proizvodnjo zrnanjšali potrebo po uvozu reprodukcijskega materiala, ki obremenjuje plačilno bilanco. Predlog je sploh usmerjen v to, da bi se v prihodnje bolj oslanjali na lastno proizvodnjo in lastna ^recf.stva. To ne po-meni zoževanja blagovno zamcnjave z inozemstvom. računamo nasprotn-o. da bo zamenjava malno večja kakor doslej, da pa bo izvoz httreje naraičal kakor uvoz: 1956 196-1 Izvoz 363 miiijard 626 milijaTd Uvoz 374 milijard 533 milijard (Obračunano po notranjih cenah leta 1956.) Tako bi v prihodnjih letih zmanjševali deficit v plačilni bilanci in pripravili pogoje za popolno odpravo tega deficrta. Planirana proizvodnja nekaterih važnejših proizvodov DoJočena Energeteki proizvodi ™a %LL, ^im ^6^ Električna energija . . 000 MWh 5.047 9.300 184 Premog ...... 000 t 17.101 25.500 148 Surova nafta..... 000 t 294 850 29) Predelava nafte ... 000 t 890 1.350 152 Proizvodi namenjeni pretežno kmetijstvn Umetna gnojila .... 000 t 167 750 401 Sredstva za varstvo rastlin...... t 5.380 12.000 223 Traktorji . . . . . kos 2.961 6.450 218 Kmetijski stroji . . . . t 14.722 38.300 260 Proizvodi uamenjeni pretežno prometu Ladje — pomorske . . BRT 34.500 102.000 296 Ladje — rečne . . . . t. nos. 9.000 26.000 289 Tovornjaki..... kos. 2.765 6.000 217 Majhni tovorni in pot- niški avtomobili . . kos. 1.5>12 6.000 397 Motocikli...... kos. 3.412 30.000 879 Tračniška vozila . . t 12.560 46.900 373 Proizvodi namenjeni , pretežno gradbenistvn Cement....... 000 t 1.555 2.400 154 Opeka....... mil. kos. 813 1.600 197 Strešniki...... 000 kos. 185.675 249.000 134 Betonski in drugi pre- fabrikati..... t 16.000 320.000 200 Rezan les...... 000 m» 1.832 1.933 106 Lesene umetne plošče Elektroinstalacijski ma- t 14.500 65.000 448 teria]...... t 780 1.400 179 Stroji in naprave za gradbeništvo . . . . t 5.131 25.500 498 Proizvodi namenjeni pretežno osebni potrošnji Radijski aparati . . . kos. 125.449 300.000 239 Aparati za gospodinj- stva....... t 2.571 6.460 251 Pohištvo . , . . . garn. 164.209 278.000 169 Celuloza...... t 83.018 164.000 198 Papir, karton, lepenka t 116.789 210.000 180 Umetna vlakna . . . . t — 21.000 — Bombažne, volnene in sviiene tkanine ... 000m* 222.988 '508.600 138 Obutev (usnjena, gnmi- jasta in obrtna) . . parov 22.700 29.500 130 Sladkor....... t 148.748 3M.OO0 223 Mesne in ribje konserve t 16.157 36.000 223 Sadne in zelenjavne konserve..... t 22.675 44.000 194 Fermentiran tobak . . t 40.998 54.000 132 ' Tobačni izdelki ... 000 kos. 17.293 22.000 127 Drogi važnejši industrijski proizvodi Jeklo........ 000 t 867 1.570 154 Valjani jekleni proiz- vbdi....... 000 t 604 950 157 Bakcr ....... t 29.384 40.000 136 Aluminij . . . . t 14.662 35.000 239 Svinec ... . t "5.759 75.000 99 Cink........ t 14.003 32.500 232 Živo srebro..... t 456 530 116 Kabli in prevodniki . . t 2.571 6.460 249 KAKO BEREMO POKAZATELJE Nekaterkn našinr bralcem potvzrota ra-zumevianje plao&kih in statističniih poika-zateljev, Jsi jik objavlja >Naša tfkiipiiost«, določeae teaave. Da ibi iim olajšato branje ieh ipokazateljev in u-potaibo abjavljenili podatkov, je irredtništvo sklenilo pomagati bralcem t d^eii smerefo: najprei s pojas-j d4č^ kldikih jj pfjp pojmov, dru^ič .pa s ipojaeiij.evanjeiii šte-¦vitenih izrazov v ofojarijeaHfb podatkih. Pokaziielji aaa&reč oibsegajo iprav ti dve prvini. Njihova visebiBa je •določena z go-spodaiKiko ikatefforijo, kii jo že-liimo izraziti (na .primer iproiz-vochija, ipotrošnja, na-rodni dohodek. brtnfco dofcodek i+d.), a iz-r-azMBo jo t velikiostih, to j« v šievilikoih. Te Žteritčae oWike irražan ja pokazateljev so ipredmeit kratke seTije pojaenil, ki jih za«enjaimo s tem olattkooi. Absolutni pokazatelji Vsi številBai potkazatelji so izraženi t absaLntaiih. ali retativait številii. Z abso-lutniori števili izražasno stvarne ikoličine. Za te fkoličine ,pa oiora I>iti oz>na«ena mer-ska enota. Za vrednosttte pokazatfrlje so m-eteke etiote denarne, izražamo ii'h torej v dinarjih, v tisočilv din&rjer (kar označu-jemo »t tieočih dinarjev« ala y »000 difflar-jeTt), v miMjonih ali celo milijardah din. Če oa pri.m«r v člamku o perspektiTnem planu pfaTiroo, da bo znašal družbeni brnto proizvod v indastrifi, jzražen v mi-lijardah dtoarjev, -v l. 1%1 2986. pomeni: 2,966 miilijard dii.narjev = = 2,906.ooo miliionov dinarjev = = 2.986,ooo.ooo iisoč dinaTJer = = 2.986,000,000.000 dinarjev. Z majliiiimi ničlami so te številke ozna-čtme zato, ker so priibližne^iker je osnovna šteTilika izražena v zaotkroženih milijar-da,h. Naeiprotni vrednostnijn pokazateljem so nataralni pokazateliji, Te pretcžno izraža-mo t merskfih enotah ieže (kilogramih, kar označujemo 6 fcg, tonah — t, tisočih fon — tis. t. alii OOO t), v površinakih. merah (ikvadratni metri — ms, hektarih — ha), v pposfonnini (ikinbični metri — m3), a tudi po številčnosti (število, kosi — kos., pari, ffarnitnra in podfltsio). V tafeelah statistič-nih. iti planekiih člamkov t tei števitki je za io doTolj ziffOTorBJli primerov. Kakor je iz injih videtii, so nalpogostejše inen&ke enote nattiTaliiiJi absolninih ¦pokazateljev (one in tisoči ton. Posebna oblika naiuralniih poka«ateljev so v*zane mer9ke enote, na primer t/KVA za el«ktrične naprave: izražamo jih hkrati v tonaih (teža) in kilovatamperih (moč). Poznamo pa ludi 7>ogoJTie merske enote, *\a priracr tonske kiloinetre (tkm) t pro-metu (-tikm pomeni. da so bile 4 tone ptej>eljiane 1 km dalcč' ali 2 toni 2 ktn ali i tona 4km itd.). Pri premogii tiporablja-mo TČasih na primer inero toria/4000 ka-lorif (t/4O0OkaL). kar jM>meni, da š-tejemo vsakih 4O0K) kalorij kot eno tono (tako bomo na primer 2 toni premofra, ki ima kalorično vrednost 200(> kal., šteli kot i 1o-no, medtpm ko bonio šteli 1 tono premo?a s 6000 kalorijami kot tono iTi pol) in po-dobno. Pokazatelje naTadno zaokrožimo po me-rsiki onoti (?e ^re za fisočc ton, tedaj koMčino nnd *5O0 tonatni zaokrožimo na iisoč, a ;pod "5<00 tonami pustitno vnemar, zbrišemo). Relativni pokazatelji Namen tako vrednostnih fcakoT todi na-tural»i'h absoluimih pofkazateljeT je iasen — izražajo količine. Naeprotno pa imajo relatrrai poikazafelji, to pomeni pokazate-lja vzraaeni v relativflili številkah, drufr namen, z njiim poikažemo medsebojna raz-mcrj« jiied Taanimi kotičiTiami, Trednostini in velikosima. Obliiike reiatiToiili števil so razffione, tn pa 'bomo pokazali sanio tiste, ki jih y n. To so. odsto+ki in indeksi. Odstotek pomeni sioti del n-eke celote. V odstotkih zato najpogosieje poikažemo razmerja med deti in n.tfhovo celoto. od-govarjamo na -vprašauje sesiaTe. strB'k-ture. Ce rečerao, da tvoriijo 25 odsfto-tkoT zaposlcnih že-nske, tedai «mo ta odetotek pTimeTiali s colottiiin &tcrvilom zaposlieniVi (mošidh ia žens'k). Tr.m&tmenno gia tako. da absolutno šteTilo dela delkno z aibsolut->nim S-tevj]om celoie i.n dobTjeifi rezaMat pomuoŽTmo s 100. V odstotkili pa pojrosto (posetnjo y feku in ffovorih) pakažpmo tadi razna ffibanja, na priTner povečanje proizvod>nje. Tako prraviiuo v prej navedenem pTinn-eTu za bnito proizvod indara6t) pri-merjan s celoto 1. 19%, medtcm ko pomeni indeks wloto 1. Ii96l primerjano 6 celoto I. 1956. Zato je zveza raed odslotnim ln indefcsnhn TačuBom zelo ie&na (račvmski postopek pa je labko celo enak): indeks = odstotek + 100 odstoiek = indeks — 100 Za pTej&nji primer ima.mo dTa različna 1. >Brato ppodzTod industrije v 1. 1961, primerjaii z bruio proizvodom iz 1. 19% (= 100), zna.ša 1-68.- Ali bolj preprosto: sfadeks b'ruto proizvodnjc indnstrije t 1. 1961 na osnovi I. 1956 je 168.< 2. »Porast bruto proizTodnje v 1. 1961 znaša v primer javi z 1. 1936 68 odfctobkov« ali z dnigimi besedami: iBruto proizvod boT 1. 1961 za 68 odstofckov večji. kakor je bil brufo proizTod t 1. 1956.* Prav lo smo prifcazali iudi v grafikonu. Koristno bi biJo, da bralec sam napravi poskus. V prri fabeli članka o planu io v zadnji koloni izkazan >odstotek porasta«, s.pre- Ietieks m <*dstotek: joBasta -(•Brtrto proizrod iindns*rije) j menimo ga v indeksc (19% = 100). Objav-ljenim odstotkom je treiba samo pri-šteti 100. Tor-ej: industrija 68 od«totikoy + + 100 = indeks 166; kmetijstvo 36 + 100 = = 156; gozdarstTo 3 + 100 = 105 itd. In na-aprotna Taja: tabela o kmetijski proizvod-nji nekatcrih važnejših pridclkov (enako pa velja tudi za obe statietični tabeli o ktosnji industrijski proizvodnji) ima t zadnji kokmi indekse. Na !eme]|u tf"h intk-ksov odfrovorimo iia vpra.šanj^: »Za kivliko o proizvodnja večja?« (Kakor smo re.klir od indek-sa se odšte-¦e 100 in dobimr> odstotek. Al*! še eno po-jaenilo z drug-imi besedami: od doseže-nepa rczultata odštejenK>, k&r smo v iz-iiodiščnein let-u že imeli in bimo fis^ti po-Tast.) Indeks za električno en«rgijo zaaša t 1*61. leiu 184. Forast zcaša forej 84 od-stotkoT (184 — 100 = 84). Enako velja^tudi za indek.>e. ki ikažejo zniževanje (indeksi pod 100). Ce bi na primer znašal indeks 97, bi se račun grlasil: 97 — 100 = —3, ¦kar potneni, da itnamo opravka z j za 3 odstotke. Iz tega, Jcar smo povedali, siedi, da s+a metodi izražcvan ja v odstotkih in indelcsih zelo podobni, odsovarjata pa na različni vprašanji. Z indek«om odsovarjamo na primer na Tprašanjc: »Koliikš?.n" ie pro izvod t -primeriavi s ptejšnjm raidob-jem?«, medtem ko odporariamo z odstot-kom na vprašanje: »Za koli'ko )e proirvod večji 'kakor v prejšnjem razdd^ju?« V statistiiki izTažamo z indeksi tudi di-na-miko (gibanje), medtem ko z odstotki ndgorarjamo na vprašanja p* fifrukturi (?esta"vi). Indeksi eo torei merila dinami-ke, odstotki pa merila strukiure. Relafivina števila, indekse in odstotke iiporablijamo iz več -vzrokov. Omoffočajo nam jasncjso predetavo o primerjanih veKkofifih in odpirafo vrata vrsti pre-prostih računov o razrnerjih med veli-kostmi. So celo tndi podTočh svodnih pokazateljeT. ki ph je mogoie izražati ?amo z Hideks.no mefodrv (z arrParaininii indeksi). na pritnPr indfk«; cen, življcni-skih stroškor, realnih plač, delovne storil-nosfi, olwe?a proizvorlnie. TK>trc.šri )c nro-meta iid. (Nadaljevanje slcdi)