i____ IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7 ŠTEV. I O-1! O KTOB E R -NO VEM BER 1938 LETO XVII X X X IX. redni občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani Prosvetna zveza sklicuje XXXIX. redili občni zbor na dan 27. oktobra 1938 ob 9 dopoldne v belo dvorano hotela Uniona. Dnevni red obsega: 1. Čitanje i n odobren je zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o delu. 3. Poročilo preglednikov. 4. \olitev 9 odbornikov in 3 preglednikov ter 4 članov gospodarskega odseka. 5. Slučajnosti. Za uvod v občili zbor predava gosp. dr. Alojzij Kuhar: Naše narod.no-obrambno delo. Včlanjena društva imajo pravico, da se v smislu § 13. udeležujejo po svojih zastopnikih občnih zborov. Vsako društvo pošlje po enega zastopnika za vsakih začetih 30 članov. Ti zastopniki morajo imeti s seboj pismeno poblastilo društvenega odbora. En zastopnik more zastopati največ 3 društva. Po en glas ima tudi vsak odbornik Prosvetne zveze in vsak odbornik prosvetnega okrožja. V L jubljani, 13. oktobra 1938. Dr. Franc Lukman, t. č. predsednik. Miloš Stare, I. r. t. č. tajnik. Naše državnopravne starine Dr. J. M al Kolikokrat moremo v razgovorih slišati mnenje, češ sa j' Slovenci nimamo svoje posebne zgodovine. Nikoli si nismo po lastni vol ji krojili državnega življenja, nikdar ne uravnavali svojega razmerja do sosedov po lastnih željah in potrebah. Vedno smo bili baje le potrpežljivo nakovalo, ki je na njem svojo usodo in srečo koval tuji kovač, bili za tnalo, ki je po njem po mili volji razbijal tuji gospod. — \ se, kar imamo, tako trdi ta teorija — smo prejeli od vekovnih svojih gospodarjev, ki se jim nikoli 650465666504656665040364650465660304650465046504656665046543650465436566650465046504654330 nismo upirali, nikar, (la bi jim zavestno stavljali nasproti svoje lastne uredbe in pravne običaje. Pa tega mnenja niso le neuki ljudje, marveč prav posebno še izobraženci, ki se jim takoj pozna, da jim je bila vir učenosti znanost, ki bi Slovence najraje izbrisala ne le iz sedanjosti, marveč tudi iz preteklosti. Kvečjemu hi nam bili pripravljeni priznati naše težnje in napore zadnjih slo let, da se afirmiramo kot narodna in politična celota, ki stremi tudi za lastno državnostjo. To je višek priznanja teh ljudi o tem, da je treba tudi Slovence šteti med državotvorne narode. Kajti tega, da smo Slovenci prav na početku svoje zgodovine, takrat namreč, ko listine in tuji kronisti prvič zapisujejo in poročajo o stikih naših prednikov z njihovimi sosedi, da smo torej že takoj ob zori naše zgodov ine imeli svoje lastne državmopravne uredbe, vsega tega doslej nihče opazil ni. Kajti preveč se je že ukoreninila v ničemer utemeljena vera, da je Slovence v njihovo današnjo domovino privlekel Ober, da jih je njihovega nasilstva začasno rešil trgovec Samo in da so potem kot hlapčevska raja prešli pod nemško oblast. Zgodovinska resnica pa je nekoliko drugačna. Ne leži sicer vedno lahko pregledna na dlani; le malo je namreč pisanih poročil, ki bi nam kar na prvi pogled jasno risala javnopravne razmere pri starih Slovencih. Zateči se je treba zato še k drugim virom, ki so prav (ako zanesljivi, ako umetno iz njih izluščiti pravo jedro. Kajti ni le črka, ki nam more podati sliko svoje dobe, to pričevanje nam dajejo često in še pozneje ohranjeni spomeniki, ki so kakor živa in vsakomur vidna vez, ki sega iz preteklosti v sedanjost. Navade in običaji so s sv ojim vsebinskim zrnom večinama še starejši nego listine; nastali in rastli so tako rekoč z ljudstvom, iz njegove zibelke izhajajo, pa se ga zato zvesto drže in prehajajo iz roda v rod, tako da nihče prav ne ve, kako, zakaj in kedaj so nastali. Tudi mnogi izrazi, zlasti iz pravnega življenja, nam često pomagajo odmotavati zamotana vprašanja, — na ta način pričuje o nekdanjih razmerah neposredno jezik sam, kadar se zdi, da zgodovina molči. Zoper naziranje, da so se Slovenci naselili v svoji alpski domovini pod obrsko silo in zaščito, govori dejstvo, da so še v VIII. stoletju bili držav nepolitično organizirani po istem načinu, kakor ostali svobodni Slovani. Pri teh je cela država obsegala tisoč-n i j o , ki ni bil nikak številčno določen ali omejen pojem, marveč je taka tisočnija kot zaokroženo število po-menjala le ozemlje velikega obsega. Zato se je provinca stare ruske države imenovala tisočnija, včasih tudi polk: Nemcem se je zdelo, da je tisočnija vojvodstvo in so zato novgorod-skega tisočnika (tisjaekega) zvali »Herzog«. Nadaljnja pra- in vseslovanska delitev je poznala stotnije in d e s e t k e. Stotniki in desetniki so v vojni organizaciji in zlasti v dobi velikih preseljevanj predstavljali voditelje oddelkov opolčenja. Res je bila tedaj brambena sposobnost nad vse, vendar so bili stotniki in desetniki razen tega tudi stalni zastopniki upravnih, finančnih in sodnih enot. laka upravna desetka med Slovenci se omenja v ustanovni listini kremsniiinsterškega samostana iz leta 7". Da v tem času desetka (decania jo zove latinski vir) že davno ni več vezana na krvno sorodstvo ali omejeno zvezo 10 družin, marveč se je s stalno naselitvijo razvila v sodni in upravni teritorij, o tem nam priča dejstvo, da sta to enoto upravljala kar dva uradnika, Taljub in Sparuna, eden morda sodni, drugi fiskalni, na čelu višje upravne enote pa je stal župan Phvsson. 1 o bi bila le ena razlaga. Verjetnejše. ker je to mnogo naravnejše in vrhu tega popolnoma v skladu s staro-slovansko upravno organizacijo, pa se mi zdi, da je bil Taljub predstojnik desetke, Sparuna načelnik stotnije, celo deželno okrožje, to je staroslovan-s'-.o tisočnijo pa reprezentira v omenjeni listini navedeni župan Physson. Slovenci, kakor tudi ostali zapadni Slovani, ki so živeli in ki so izšli izpod mogočnega vpliva Obrov, so namreč prvotno slovanski naziv tisočnika, ki je ostal pri vzhodnih Slovanih še na-alje v izključni veljavi, zamenjali z ojrskim poimenovanjem višjega deželnega oblastnika. Besedo župan izvajajo namreč jezi-oslovci iz obrskega besednega zakla-a. Pri podložnih Slovanih so namreč Obri izročili vrhovno upravo v roke njim zveste in vdane osebe, ki pa ni treba, da bi morala biti baš obrskega rodu. la oseba je predstavljala obr-sko nadv lado, zato se je tudi njenega uradnega dostojanstva oprijelo obrsko ime, ki je prišlo v navado tudi pri sosednih slovanskih rodovih, slično. kakor je nekoliko kasneje ime Karla elikega v metatezi. v prestavitvi zloga kot kralj zatlobilo pomen vrhovnega kneza celo tudi pri tistih Slovanih, ki jih Karlova moč in njegova vojska niti dosegla ni. V ustanovni listini kremsmiinster-škega samostana I. 777. omenjeno dekani jo Slovencev je hotel Vladimir Leveč smatrati kot skupino desetih tla-čanov. Če bi to bilo res, potem bi morala listina pač imenovati tudi gospodarja te desetke, in če bi to bil vojvoda lassilo sam, bi v listini povedal, da daruje samostanu svoje tlačanske delavce, decaniam meam. V rh tega bi Tassilo taki dekani j i svojega kronskega imetja postavil na čelo Bavarca, nikakor pa ne Slovenca. Razen tega pa je treba upoštevati še to, tla bi bila za odred desetih delavcev celo za naše birokratične pojme dva uradnika nezaslišano upravno preobilje. Taljub in Sparuna sta torej v omenjeni listini zastopnika staroslo-venskih upravnih etlinic, kakor je to tudi takoj za njima navedeni župan Phvsson. Ka j naj bi tu tudi slovenski župan iskal, če bi šlo resnično le za posest vojvode Tassilona? Čemu so polagali važnost na županovo pričevanje in na njegovo prisego glede meja dekani je? Čemu so smatrali za potrebno, da se navede Sparunov in Ta-ljubov uradni okol s, ce sta bila to brezpomembna in čisto navadna graščinska priganjaška nameščenca. V nobenem viru celega srednjega veka ne najdemo primera, tla bi se po ka- kem podrejenem uradniku označeval teritorij ali kaka odvisna gospodarska ali socialna skupina. Župana Physsona stavlja listina v isto vrsto s solnograškim škofom Ar-nonom in opatom Fatroin, kar je popolnoma razumljivo, ker jima je po položaju kot upravnik višje staroslo-venske teritorijalne enote bil enak in rav nopravem. Taljub in Sparuna sta bila potemtakem njegova uradna pomočnika: eden desetnik-dekan, drugi stotnik-centeinar, ki označujeta z županom vred popolno upravno lestvico nekdanje slovenske upravne organizacije. Sedaj pa tudi razumemo, zakaj sta tako vojvoda Tassilo kakor tudi opat sam želela, da se pričevanje in zaprisega meja od strani župana in obeh njemu podrejenih uradnikov (aetores ju zove listina) izrečno omenja: bolela in želela sta, da za daritev jamčijo in vse okolščine potrdi jo tudi domači slovenski upravni funkcionarji, tla bi pravno dejanje bilo na la način tem trdneje in tem globlje zasidrano. Še celih dve sto lel zatem je bilo slovensko karantansko ozemlje organizirano po starem slovanskem upravnem načinu v desetke: leta 965. se omenja dekanija Wolframa, I. 977. pa tegneia — t lečama Perthokla. Desetka je bila upravna edinica, ki je bila sicer v stari nemški državi, v 'koje oblasti so Slovenci živeli, popolnoma neznana. Razen desetke so Slovenci ohranili še celo vrsto drugih ustanov in uredb, ki dokazujejo, da so se v svojih novih bivališčih naselili kot svoboden narod, ki si je po pesnikovih besedah svobodno volil vero in postave. V urbarjih in drugih spisih omenjane naprave in besede kot so: veča, pojezda, poklon, priče po slovenskem pravu, zlasti pa še staroslavni ustolitveni obred koroškega vojvode nam dovolj jasno »pričujejo vse to. V ečo pozna pravna zgodovina vseh slovanskih narodov. Predstavlja sestanek svobodnih ljudi v cilju, da se posvetujejo o splošnih zadevah. Beseda veča je nastala iz vet-ja, isti koren je torej v besedah svetujem, in svet (odtod tudi ruski sov.jot). \ eča je še predzgodovinskega izvora. Že Proko-pij, ki je pisal sredi \ I. stoletja, pripoveduje o Slovanih, da ne poznajo monarhične oblasti kakor Grki, marveč da vedno o vseh stvareh javno razpravljajo. Nekaj desetletij pozneje opisuje podobno tudi Pseudo-Mav-riki j v svojem delu Strategikon. kako se Slovani na svojih zborovanjih prerekajo in kako da nihče ni voljan, da se pokori drugemu; nesložni so, pa zalo svetuje, naj se en ded Slovanov pri-dobi ali z lepimi besedami ali z darovi, druge pa je treba napadati. Odsvetuje pa sovražnost do vseli likratu. ker l.i to Slovane združilo in zedinilo pod eno vlado. Ker je mogel na veči sodelovati vsak svoboden človek, veča potemtakem ni bila organ oblasti enega samega razreda, — splošno narodna in občedeželna oblast je torej. Na veči so izbirali tudi novega kneza, oziroma je veča dala pristanek pri določitvi naslednika. Njen delokrog se je raztezal na celokupno območje višjih poslov upravne in sodne državne oblasti. \ deželah pa, koder se je že zgodaj razvila močna knežja ali velikanka. bojarska oblast, je začela oblast veče hitro propadati. Tega (namreč dedne močne monar-hične oblasti) med Slovenci ni bilo. — zato pa tudi vidimo, da je bila veča, ki jo vir (Sclnvabenspiegel) opisuje kot sodni zbor. načelno še v Ij. stoletju upravičena, da prosto voli novega koroškega vojvodo. Nemški vladarji so to prav ico stari slovenski veči prav namenoma pustili. Kajti s tem so hoteli preprečiti, da bi se na Koroškem kdaj razvila dedna vojvod-ska oblast, ki jim je drugod delala dovolj preglavic in sitnosti. — Ker je plemstvo in z njim vred vse doseljeno tujerodno prebivalstvo (duhovščina, obrtniki, trgovci) živelo po tujem, nemškem pravu, zato je tudi razumljivo, da plemstvo ni sodelovalo pri slovenski pravni ustanovi veči in se je radi tega volitev in ustolitev koroškega vojvode izvršila le po slovenskih kmetih, brez sodelovanja tujega plemstva, in brez navzočnosti duhovščine, ker segajo pravice veče pač še nazaj v slovensko pogansko dobo. Iz najstarejšega popisa o ustolieitvi koroškega vojvode, ki se nam je ohranil v dostav ku dveh rokopisov nemške pravne knjige Schvvabenspiegel«, izhaja z nedvoumno jasnostjo, da so karantanski Slovenci tudi še pod nemško oblastjo imeli pravico, da so si na splošnem ljudskem zborovanju (na veči) volili svojega deželnega kneza, odnosno da so tistega, ki jim ga je nemški cesar poslal, zavrnili, ako jim ni bil všeč. Že takoj glede prvih dveh koroških vojvod pod bavarsko-fran-kovsko oblastjo, Gorazda in Hotimir-ja, poročajo viri v izrazih, ki ne le dopuščajo, marveč naravnost utemeljujejo domnevo, da so ju Karantanci za kneza najprej izvolili in zatem slovesno ustoličili. Kajti nikakor ni upravičeno dose-da.j sicer obče ukoreninjeno nazira-n je, ko da je bilo koroško v o j v odstvo šele I. 976. nanovo ustanovljeno. Dežela Karantaneev je bila namreč že izza srede \lll. stoletja kot enakovredna in enakopravna prid r u ž e n ti bavarski vojvodini. Koroška je prišla k Bavarski (ne pod Bavarsko) le kot nekaka njena ilržav nopravna in dina-stična pritiklina. Ker so pa bavarski plemenski vojvode s to personalno unijo poslali nemškim vladarjem pre-mogočni in prenevarni, kar so pokazali dovolj jasno nekateri upori, je bila 1.976. ta unija preklicana in slovenska Karantanija zopet izločena iz sklopa z Bavarsko kot samostojna voj-v odina. Po tolikih bridkih in žalostnih skušnjah so nemški cesarji čimbolj mogoče ovirali nastanek dednih plemenskih knežev in. Zato so tudi na Koroškem hoteli imeti za vojvode odstav-ljive uradnike, ki se ne morejo sklicevati na kake svoje dedne dinastične pravice. To je bil tudi vzrok, da so se vojvodske rodbine tako pogosto menjavale. Občutek in zavest negotovosti iu odvisnosti ne-le od rajha, marveč tudi od volje prebivalstva naj bi v vojvodih ohranjal tudi slovenski usto-litveni obred. Nemški vladarji ga nalašč in vprav zaradi tega niso marali upravi t i — na drugi strani so pa s leni ustregli ukoreninjeni in vroči želji slovenskega ljudstva samega, ki je v teli obredih v idelo priznanje svojih samoupravnih pravic. ko so si Ilabsiburžaiii osnovali v Avstriji dedno posest in se je v njihovi hiši skoro dedovalo dostojanstvo nemškega cesarja, ni bilo zanje nobenega razloga več, da spoštujejo stare pravice koroški' veče glede volitve deželnega kneza. I udi propadanje svobodnega kmečkega stanu je povzročilo, da se stare pravice niso spoštovale: ob tradicionalnem nasledstvu Haibsbur-žanov so pozabili na pravico volitve, odpravljeno pa je bilo tudi simbolično ustoličenje novonastopajočega deželnega kneza. Starodavna veča je poleni zdrknila v sodne zbore trža/nov in kmetov v okrožju deželskega sodišča. ali še nižje v shod podložnikov posamezne graščine, kjer so se na veti ugotavljale najemninske zadeve in plačevale davščine. kakor smo dejali, se med karantenskimi Slovenci ni mogla razviti močna monarhična oblast. Na veči se je torej razpravljalo o vseh zadevah, ki so se likale dežele, kakor poročata Proko-pij in Mavrikij, je prišlo pogosto do nesporazumov in do očitnih nasprotovanj med pristaši različnih naziranj. Te upore in vstaje so sami imenovali kram 6 I a. Besedo poznajo v istem pomenu tudi ruski viri, od katerih eden 11. pr. pripominja k I. 1251.. da je tedaj bila kramola bezbožnih bojar galickih . Med karantanci so morale biti kramole tako pogoste, da so to slovensko besedo prevzeli v svoj besedni zaklad celo latinski viri bavar-sko-solnograškega ozemlja. — lina sama beseda torej, pa kako jasno nam slika neslogo in notranji nered, ki je postal tako žalostno usoden za obstoj slovenske karantanske državne tvorbe. Tudi izraz poje zda, ki ga srečujemo v naših srednjeveških in poznejših virih, korenini v občeslovan-skih pravnih običajih. \ primerih tožb zaradi meja je moral sodnik odjezditi na sporno ozemlje. Navada je bila. da so o mejnih zadevah razsojali vedno na kraju preporne posesti, od tod tu- di ime za te vrste specialnega sodstva, ker je moral sodnik s svojim spremstvom meje objezditi. I udi zaradi določitve in pobiranja davkov je bilo potrebno, cla je knez oz. njegov uradnik prejezdil celo deželo, zaradi česar pomenja pri Rusih u jezil uprav, okraj. V poznejšem razvoju pomenja po-jezda pri Slovencih podložniško večo, kjer je zemljiški gospod ugotavljal posest in dajatve svojih kmetov; po-jezda pa pomenja v tem času tudi trdo razvado, cla so zemljiški gospodje ali njih najemniki pošil jali na kmete svoje konjenike, ki so jih morali pod-1 ožni,ki rediti dotlej, da so poplačali vse svoje davčne zastanke. P o k I o n se je pri vseh Slovencih imenoval prostovoljen davek ali dar podložnikov svojemu knezu. Pozneje so tudi kmetje svoji zemljiški gosposki dajali v polklon ob večjih praznikih. za božič, veliko noč in binkošti. kake malenkosti zlasti za gospodovo kuhinjo. Ta prvotno zgolj v počašče-nje storjena dajatev je pozneje poslala za podložnike dolžnost in sitno breme. V e č a . p o j e z d a in ip o k 1 o n so praslovnilskega izvora. Te ustanove so poznali tudi Slov e 11 c i ob prihodu v alpske dežele, zato so se mogli ohranili tudi zadevni pravni izrazi, kajti nedvomno je. cla so z besedo prinesli s seboj tudi stvar samo. kakor v pri-rodi. tako tudi v zgodovini nič popolnoma ne izgine: stare oblike .preha jajo v druge, nove in živijo, neka j spremenjene in prelite morda, z deloma novo vsebino pa s starim imenom zopet v stoletja naprej. Pravne oblike in običaji so bili v času, ko še ni bilo zapisanih zakonov, tisti nepremakljivi steber, ki se je nanj naslanjalo vse javno in pravno življenje. Resnično, te navade so bile kakor železna srajca, ki je nihče ni mogel sleči, kajti kakor je stari Rimljan ponosno trdil, da je civis Romanu,s. ipodobno je tudi bilo načelo srednjega veka, cla vsakdo živi po svojem narodnem pravu. ki so bili jezikovno romanizirani, obdržali pa so svoje staro narodno pravo. I udi Slovenci so prinesli s seboj svoje lastno običajno pravo. Zato ču-jeino, da so mnoge v listinah omenjene priče živele po slovenskem pravu (Sclavenieae inistitutionis testes),ali kar je isto, da so bile slovenskega rodu (testes Sclavigenae). Ne gre tu za kako zunanjo razliko do nemških in bavarskih prič, marveč gre za razliko vsebin e prava samega. Po obče-slovanskem pravu je mogel biti za pričo le svoboden človek, ker suženj ali hlapec ni mogel sklepati nobenih trgovskih ali drugačnih pogodb in torej tudi kot priča ne jamčiti za njihovo izpopolnitev. In če je izjemoma kdaj pričeval rob, tudi tedaj ni bila merodajna njegova izjava, marveč je kvečjemu mogel sprožiti samo le možnost božje sodbe z žarečim železom. I udi ta dejstva sama dokazujejo, da so Slovenci prišli v današnje kraje kot svoboden narod, ne pa kot brezpravni obrski sužnji. V pravnem življenju so stari Slovenci poleg priče poznali tudi sviti oka. Priča je pred sodiščem ali ljudskim zborom dokazovala resničnost kakega pravnega dejanja s trditvijo, da se je predmeta samega dejansko ali pa tudi le samo simbolično nakazano dotaknila (beseda priča izhaja namreč iz predloga »pri« ter glagola »trbk«, tak niti, pritakniti, torej pri -j- t'bkja; po eliminaciji črke »k« dobimo pritja, tj pa se mehča v č, torej priča). Svidok nasprotno pa je pričeval, da je obravnavano pravno dejstvo videl, svidok (vidok) je tisti, kije dejanje sovidel, latinski testis oculatus. Kakor starorusko, podobno pa je tudi staroslovensko pravo poznalo razen svidoka predvsem še pričo, ki je stala dejanju tako blizu, da je mogla vse določno slišati: to je priča »posluh«. Danes ta beseda nima več tega pomena. Njeno nekdanjo funkci jo pri pravnih in sodnih razpravah kot vabilo k pozornosti na vršečo se ustno obravnavo odn. pogodbo pa odkriva in izdaja še sedaj naš poziv »posluh!« v pomenu »pozor« ali »čujte«. Važen nadaljnji pravni običaj Slo- vencev je u s t o 1 i t v e n i obred njihovega novega kneza; — širotn Evrope je znanih kakih 109 takih načinov. ki pa v svojih formah in formulah ter v svojem bistvu gredo nazaj na en prvoten red strogo cerkvenega značaja, koroški pa se od vseh teh razlikuje po tem, da se vrši brez duhovščine in izven cerkve. Drugod gre duhovščina po novega kneza, ki se (n. pr. v Franciji in Angliji) dela, ko da bi spal. da ga zbudi in v slovesnem sprevodu pelje k ustoličen ju. — na koroškem mora pa de-signirani vojvoda sam do zbranega ljudstva, kateremu mora dajati odgovor na stavljena vprašanja. I o je ostanek starih dogovorov (ruski rjad) na veči med narodom in knezom, da si drug drugemu ne bosta delala zla. \ prašanje o pravo vernosti novega kneza je edina koncesija krščanstvu. pa še to stavlja kmet in ne duhovnik, — vse ostalo izvira še iz poganskih in praslovanskih časov. In novega kneza zamah z mečem na knežjem kamnu pri krnskem gradu in prisotnost živali. — ali se ne ujema tudi to kot prisega tako lepo s poganskim načinom priseganja ruskega kneza Olega v Carigradu, ko pravi kronist, da je bizantinski cesar prisegel na križ (celovavše krest), Oleg pa se je zaklel pri svojem orožju, pri bogu Perunu in pri \ olosu, bogu živine: »a Olga vodivše na rotu i inuži jogo po ruskomu zakonu; kliašasja oružijem svojim, i Perunom Bogom svojim i \ o losom skotjem Bogom«. kakor ta ruski vir. slično poznajo tudi naši brižinski spomeniki besedo r o t o v pomenu današnje prisege, kakor na Ruskem, tako pa je tudi pri nas v krščanski dobi izginila. Od tega debla je razen samostalnika porotnik zarota, ohranjen le še glagol rotiti koga in pa krajevno ime Ilotišče (Rott-heis) tik poleg Gospe Svete. Tudi to nam v zvezi s tem, kar sem povedal glede besede rota, dokazuje, da sega obred ustoličenja pri Gospesveti v pogansko davnino nazaj. Rotišče je bilo nedvomno kraj sodnih zborov, torej mestno zbirališče tudi za v olivno večo. koroški ustolitveni obred ni bila Je gola formalnost, marveč je bil (o važen državnopravni akt. Kajti šele po ustolitvi je bil novi vojvoda vpeljan v svojo polno oblast; zalo more in sme šele po ustolitvi podeljevati fevde na vojvodskem stolu pod Gosposveto. Kot edinstveno posebnost koroškega ustolitvenega obreda naj navedem še dejstvo, da se poklonitveni pozdrav in izpraševanje novega deželnega kneza vrši izkl jučno le v s loven s k e m jeziku. Povsod drugod, na Angleškem, Nemškem, Francoskem, španskem, v Italiji in po še toliko drugih deželah je pri kronanskih svečanostih neomejeno vladala latinščina. Majhno, pa še to le enkratno izjemo so napravili okoli I. 1000. na Angleškem, ko so zaradi mladosti novega kralja prevedli prisego v angleščino. V tem primeru je bilo pač resnično potrebno, da so prevedli prisego, ki je vezala kralja napram njegovemu narodu. Šele izza XIV. stoletja se pojavljajo tu in tam zopet obred i v narodnem jeziku, najprej francoski, potem tudi angleški. Važna in pomembna je tudi razlika glede kraja ustoličenja. Povsod po širni Evropi se vrši to v cerkvi in pod vodstvom duhovščine: kot del liturgič-nega obreda umeščanje novega kneza naravnost izgubi svoj posvetni značaj in se sprevrže \ sakralno-cerkvenega. — Pri Slovencih nasprotno pa se vse državnopravno važno dejanje vrši izven cerkve in brez najmanjšega sodelovanja duhovščine, ki se je deloma morda baš zaradi tega po sporočilu opata Janeza Vetrinjskega odtegovala ustolitvenim svečanostim. Koroški ustolitveni obred izvira še iz sive davnine Slovencev in v trdovratnem vztrajanju na teh prastarih, od poganskih pradedov podedovanih običajih se še v kasnih stoletjih prikrito razodeva nekdanji srd vročih verskih bojev iz časa, ko je Prešernov Valjhun, sin Kajtimira, v drugi polovici VIII. stoletja bil krvavi boj za krščansko vero. Razen posebne, praslovanske simbolike pri ustoličenju na knežjem kamnu, se kaže od nemškega državnega prava različno K a r a n t a n s k o pravo tudi v tem, da koroški voj- voda, kot državni knez, ni bil kakor v s i drugi nemški knezi podsoden kralju samemu, odnosmo njegovemu dvornemu sodišču. Slovenec je smel svo jega vojvodo tožiti pred sodnikom v deželi, (ločim Nemec tega ni mogel storiti, ker je zanj veljalo nemško pravo, po katerem je za kneza in njegovo spremstvo pristojno edino le dvorno sodišče. Torej jasen zm .k dvojnega prava v deželi: Nemec je živel po svojem, Slovenec pa po svojem pravu. To posebno pravo se izraža v nadaljnjih posledicah v tem. da se je smel koroški vojvoda, če je bil tožen, celo pred samim cesarjem zagovarjati v slovenskem jeziku. Slovensko narodno pravo, ki se je kot očetno običajno pravo ohranjalo s tradicijo, je kljub vsemu konservatiz-11111, ki je lasten nekodificiranemu pravu, začelo polagoma v svoji vel javnosti bledeti. Kajti staro pogansko slovensko običajno pravo je bilo v mnogočem protivno učenju krščanske morale (n. pr. v zakonskih in potem tudi v dednih stvareh), nasprotno tudi cerkvenemu pravu (ti. pr. o pobiran ju cerkvene desetine). Z napredujočim pokristjanjevanjem je prišla med Slovence tudi množica tujcev, duhovnih in svetnih, ki se nikakor niso želeli niti osebno niti stvarno podrediti domačemu karantan-skemu pravu. — Doseljevanje Nemcev in vedno obilnejši in vedno tesnejši stiki z Nemci, vrhtega pa še politična odvisnost, v se to je bolj in bolj izpodrivalo slovensko pravo. To pre-kvašanje je v 14. stoletju dozorelo tako daleč, da so Korošci leta 1>>8. izrazili željo, naj bi zanje veljale za naprej štajerske pravne uredbe, ker je njih starodavno pravo zapadlo v pozabo: abolitis anticpiis terrae suae juribuis et in transactae oblivionis ca-ligineni emigratis. Tudi to poslednje poročilo sodobnika opata Janeza Vetrinjskega je poleg drugih momentov, ki sem jih navedel, en dokaz več, da smo Slovenci živeli ne le svoje svobodno notranje življenje, marveč da imamo tudi svoje lastne, važne in pomembne držav-nopravne starine. Poročilo Prosvetne zveze v Ljubljani za XXXIX. občni zbor dne 27. oktobra 1938 Prt oteklo leto je Pilo za Prosvetno zvezo jubilej no leto. Minulo je 40 let. odkar je dr. J. Ev. Krek ustanovil prosvetno centralo Slov. kršč. socialno zvezo, iz katere se je pozneje razvila Prosvetna zveza. Glav ne jubile jne prireditve so bile slavnostni občni zbor v Unionu, prosvetna razstava in jubilejni sprevod. Poleg te zunanje manifestacije pti je vršila centrala svoje delo. ki je bilo posvečeno izobrazbi našega naroda. Delo glavnega odbora Glavni odbor je imel skupno 49 sej. gospodarski odsek pa 5 seje. Poživilo se je 6 društev, na novo sta bili ustanovljeni 2 društvi. Ker se je delo kopičilo, je odbor izvolil izmecl sebe ekse-kutivo, v kateri so predsednik, podpredsednik;, tajnik in blagajnik, ki je reševala tekoče zadeve. Odbor je -izpeljal poleg jubilejnih proslav še dvoje ikoinemoracij, izmed katerih je bila ena posvečena dr. J. E. Kreku, druga nadškofu dr. A. B. Jegliču ter 22 prosvetnih večerov v Ljubljani. Tekom leta je Prosvetna zveza vstopila v Iz-seljeniško zbornico in v Katoliško akcijo, katere pomožna sila je s tem postala. Dobila je svojega odbornika v odboru banov, sveta za propagando za gozdove, da bi dvignila treznost pri članih prosvetnih organizacij, je razposlala 258 brošur »Nova pota«, na podlagi katerih se je obdržal v februarju treznostni dan. Založila je 15.000 božičnih in prav toliko velikonočnih razglednic, ki predstavljajo domače šege in običaje. Iznesla je iniciativo, da bi se osnovala prosvetna socialna šola na blejskem gradu, katerega na j bi banovina v ta namen dala v najem Zvezi. Šola bi bila posebno važna za mladeniče iz Primorske in Koroške, kjer bi prejeli čisto in pristno domačo izobrazbo, da bi ohranili materin jezik, domače šege in običaje v svojih vaseh. Priredila je dalje prosvetni tečaj za absolvente orglarske šole in jih navdušila za prosvetno delo. Med letom so mnoga društva zidala prosvetne domove iu se zanikala k Prosvetni zvezi po nasvete, opazilo se je dalje, da imajo nekateri novi domovi občutne napake. Da bi se vse io preprečilo. je osnovala tehnični odsek, katerega naloga je, pregledati v se načrte bodočih prosvetnih domov, sestaviti standartni načrt za vzoren prosvetni dom. dajati nasvete pri prezidavah domov, odrov in slično. Odsek tvorijo gg. arch. Kregar, ing. Umek, ing. Porenta in ing. Rueh. Za društva je odkupila od pesnika Jožeta A o vika 15 zbornih deklaniaoij. katere bodo društvom služile za razne praznike, za posebne prilike, za dekliške in društvene sestanke, za proslave 1. decembra, za materinski dan in za druge prilike. Za te je odkupila tudi av torsko pravo. Opozorila je društva na odlične može, pesnike, pisatelje, umetnike, javne delavce, ki so ponesli slavo slovenskega imena v širni svet. Na njeno pobudo je že marsikatero društvo postavilo spominsko ploščo. Založila je društveno himno za mešane zbore in za godbo. Naj ne bo nobene društvene prireditve brez društvene himne. Izpeljala je pogodbo z zastopniki avtorske centrale I", maja t. I. Na podlagi te pogodbe plačajo večja društva kot Jesenice, Kranj. Cel je in Maribor od predstave 70 din. druga društva 35 din in najmanjša, ki imajo do 60 sedežev, 25 din. Glavni predmet društvenih sej pa je bila zvezna prireditev, za katero so še osnovali posebni odseki. Kakor prejšnje leto je tudi v tekočem letu Zveza posvetila veliko skrb narodnoobrambnemu delu. Omogočila je, da je bil poslan v Nemčijo maš sodelavec pri narodnoobrambnem delu. kateri si je ogledal vse naprave mogočne Nemčije, ki služijo Nemcem v inozemstvu. Prav to je dalo povod, da se je osnoval Narodni odbor, h kateremu je tudi pristopila Prosvetna zveza, da izpelje narodnoobranibiio organizacijo do podrobnosti. I a narodni obrambni odbor si je naložil posebno skrb za naše izseljence, ki žive v Srbiji. Dalmaciji in Bosni. \ ta namen namerava \ bodoči sezoni osnovati izseljenski odsek, katerega naloga bo vodili seznam teh ljudi, zanimali se za njihov gospodarski, socialni. kulturni in verski položaj ter jim pomagali na v sch področjih. Odbor je omogočil u. pr. Prosvetnemu društvu v Skop I ju. da je uprizoril v mestnem gledališču Kriv oprisežnika . Sodeloval je pri mogočnem narodno-nbrambnem inboru v Kočev ju, o priliki. ko se je blagoslovila zastava on-dotnega prosvetnega društva. Poslal je nad 100 knjig prosvetnemu društvu jugoslovanski dom v Aleksandrijo. Posebno pa/njo posveča novemu prosvetnemu društvu na Sušaku, čigar glavna naloga bo ravno narodno-obrambna. Slovenski Straži je ponudil prostore v svoji centrali. Pripravljal je tvarino za bodoče zimsko delo. ki ho tudi posvečeno slovenstvu in njegovi narodni obrambi. Tudi higieni in ljudskemu zdravju je odbor posvečal veliko pažnjo. Saj ima v odboru svojega zdravstvenega referenta, kakor tudi okrožni odbori. Priredil se je tečaj za odbornike zdravstvenih higienskih odsekov, katerega se je udeležilo 25 zastopnikov društev . I ečaj je v odil naš zdrav si veni referent dr. Ivo Pire in se je v ršil v Vajenskem domu. Isti referent je izdal štiri predavanja, ki se nanašajo na asanacijo naše vasi. Predavan ja so bila objav ljena v Vestni,ku P. Z. z namenom. da jih društva obdrže. V ršili so se dalje trije zdravstveni tečaji s higijensko razstavo, in sicer v Metliki, v Šmartnem j>ri Litiji in v Podzemlju. I eh tečajev se je udeležilo do 5000 oseb. kar zopet dokazuje, kako ljudstvo željno čaka tudi zdravstvene vzgoje in kulture. P. Z. je poslala šest zabojev knjig našim izseljencem. V tesnih stikih je Prosvetna zveza z drušlvi po Franciji. Belgiji. Holandiji in Nemčiji, kjer so včlanjeni naši rojaki. Včlanjena je pri Mednarodni kato- liški organizaciji za potovanje IKIIA. živi v stikih z mednarodnim katoliškim institutom za film v Belgiji in ima svojega zastopnika v Mednarodni katoliški uniji za radiofoni jo. Sv etov na organizacija I he \\ orld Associalion for Aduft Education je prinesla v svojem biltenu tudi pregled dela Prosvetne zveze v Ljubljani. Delo odsekov Gospodarski odsek je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru Prosvetne zveze, da bi vodil in nadziral gospodarstvo prosvetne centrale. \ pretekli dobi je imel dva sestanka. Na prvem sestanku je izvedel likvidacijo zadruge Radio Ljubljana in uredil oddajo lista Badio Ljubljana . Oboje je bilo za Zvezo težko finančno breme in se ga je na ta način odkrižala. Drugo sejo je imel gospodarski odsek l-t. junija, kjer je bila pregledana in odobrena bilanca Radio oddajne postaje za leto 195". Obenem je pregledal načrt, katerega si je stavil kino odsek za snemanje zvočnih filmov in za snemanje domačih žurnalov. Odobril je pri tej priliki tudi nabavo aparata za snemanje zvoka. Razstavni odsek je imel v celoti 12 sej. na katerih je izdelal program za razstavo in zbiral gradivo, ki bi prišlo za prosvetno razstavo v poštev. C lani lega odseka so bili: gg. dr. Pire. arh. Kregar, prof. Planina in ravnatelj Zor. Pridobil je za razstavo primerne prostore v stavbi Serafinskega doma v Ljubljani. Razstava je bila mišljena kot nekak kulturni muzej, kateri bi bil stalno na razpolago centrali, kakor tudi društvom na deželi. Zalo se je vsa t vari na oblikovala v treh dimenzijah. Napravili so se modeli največjih in bolj značilnih domov, deset ])o številu. Razstava se je razdelila v več oddelkov. Prvi oddelek je zavzemala Prosvetna zveza, kot centrala vseh društev, drugi oddelek so zavzemala Zveza dekliških krožkov. Zveza fantovskih odsekov, bivši Orli in Orlice. Radio Ljubljana, narodnoobramb-ni in potovalni odsek. Ljudski oder. knjižnica, prosvetno okrožje Kranj. prosvetno društvo Tržič in Slovenska krščanska ženska zveza z razstavo gospodinjskega tečaja. S pripravami se je začelo v delavnici sredi aprila. Zaposlenih je bilo večje število akademikov, tehnikov, mizarjev iu strugarjev. Izdelale so se za razstavo posebne črke. Povečavo slik je prevzela Jugoslovanska tiskarna. .Na razstavi so se dobile knjige majniške deklaracije iz muzeja. Razstavni odsek pa je moral več stvari odvrniti zaradi pomanjkanja prostorov in finančnih virov. Po mnenju strdkov n jakov je bila razstava edinstvena v naši zgodovini. Otvoritve razstave se je udeležil tudi prosvetni minister dr. Magarašov ie. Ker so v si razstavni predmeti bili tudi umetniške vrednosti in imajo vrednost stalnih objektov, zato ni čuda. da je razstava precej stala Prosvetno zvezo. Bila pa je v resnici pogled v delavnico našega prosvetnega dela v zadnjih 40 letih. Na podlagi velike tabele, ki kaže statistiko vseh 40 let. je razvidno, da je Zveza priredila v tem času 294 tečajev. predstav na odrih pa je bilo 10.752. navadnih predavanj l~.5~2. ski-optičnih 5921. filmskih 5557. pevskih koncertov 2274. godbenih 256". knjižnice so izposodile v tem času nad pol milijona knjig, (ločim so društva priredila 1568 izletov itd. To je v resnici pogled v delo Slovenske krščansko socialne zveze in Prosvetne zveze v zadnjih 40 letih. Prireditveni odsek, katerega člani so bili. gg. arch. Pengov. Kos Joži- in ravn. Zor. je imel skupno štiri seje. Njegova naloga je bila. da je pripravil načrt in izvedel režijo slavnostne akademije o priliki 40 letnice Prosvetne zveze, ki je bila 28. junija v veliki dvorani hotela Union. Slav nostno akademijo je poleg Prevz. škofa dr. (i. Rožmana. počastil tudi notranji minister dr. A. Korošec in drugi odlični predstavniki oblastev. kulturnih ustanov. prosvetni in društveni delavci. Program je trajal eno uro in so bile vse točke strumno podane. Druga njegova naloga je bila organizacija sprevoda, ki se jo v ršil 29. junija zjutraj. Sprevod jo bil tako ure- jen. da je nu zunaj pokazal notranjo delo Prosvetne zvezo. t. j. versko, narodno. državno, vzgojno, socialno in folkloristično. lako so lepo skupino simbolično pokazale versko udejst v ov un je z vozom vero. kjer je stal velik križ. katerega so oklepu mladina. Slovensko samostojnost je predstavljal voj vodski prestol na vozu. I udi druga skupina »Ilirija je dihala v slovenski prebuje-nosti. nato pa so je vrstil oddelek, v katerem so naše žene nosile knjige Majniške deklaracije z 200.000 podpisi. Državno vzgojno delo je simbolizirala skupina z naslovom Jugoslavija . Etnografsko skupino jo tvorila legenda o Zlatorogu . Zgodovinsko skupino so podali v rhniški argonauti« in krakovski ribiči . Nad 2000 narodnih noš s šestimi godbami je tvorilo ta del sprevoda, ki je bil višek ogromnega sprevoda, ki so je v il pred N j. \ is. princem Pav lom in njegovo soprogo. pred ministrskim predsednikom dr. Stojadi nov ičem in ostalimi jugoslovanskimi ministri. Tehnični odsek je bil osnovan šolo lotos, pa je imel že dve soji. Na prvi je obravnaval načrte Jakličevega prosvetnega doma v Dobrepoljali. na drugi pa je razpravljal že o razdelitvi prostorov v centralnem prosvetnem domu v Ljubljani. Kino odsek se je osnoval šele lotos z namenom, da prične izdelovati slo-ven-ko in domačo jugoslovanske filme ter tednike. Na čelu toga odseka je g. dr. Fdrster. ki se je mudil daljo časa pri največjem nemškem podjetju za izdelavo filmov Lfa . v Berlinu. Odsek je imel tri seje. na katerih se je razpravljalo o nabavi aparata za snemanje slik in zvoka, daljo o pripravah za snemanje prvega slovenskega zvočnega filma Mladinski dnevi v Ljubljani . la film bo ta mesec dovršen in bo predv ajan prv ič v Ljubljani 28. novembra, nato pa bo na razpolago tudi društvom, predvsem onim, ki imajo zvočne aparature, ker bo film zvočen, nato pa pridejo na vrsto ostala društva. Film ima dva dela. vsak jo dolg 400 m. Prvi del nam predstavlja mladinske dneve, .sprejeme gostov, slavnostni sprevod in dopoldanske svečanosti na Stadionu. Drugi del podaja telovadne tekme in javne nastopi' o priliki mladinskih (lili. Potovalni odsek je priredil v pretekli dobi štiri večja potovanja. in sicer o veliki noči v h lorenzo. Rim in Nea-pelj. Izletniki so se udeležili bcalifi-kaeije treh novih svetnikov na veliko nedeljo v cerkvi svetega Petra v Rimu. lega izleta se je udeležilo 51 oseb. Drugo potovanje je bilo v Budimpešto od 24. do >0. maja. Prosvetna zveza je sama omogočila 20 fantom v krojih. II članicam dekliških krožkov in S osebam v narodnih nošah udeležbo na medna rod nem e v ha ri stičnem kongresu. Brez njene pomoči Slovenci na tem kongresu sploh ne bi mogli nastopili pri zaključni numifestaci jski procesiji. Njena skupina je bila ena najlepših in najbolj vzorno urejenih. Na čelu je bila standarda z napisom: Jugoslavija — Slovenci, nato so sledile tri društvene zastave in nato četa slovenskih fantov v krojih, četa dekliških krožkov in nad 40 lepih narodnih noš. /a NO letnico lurških dogodkov v začetku meseca julija je priredila romanje v Lurd. I deležilo se je tega romanja (>~ oseb. Prvo nedeljo v avgustu pa je bilo roman je ua Sv. \ i.šurje. katerega se je udeležilo s posebnim vlakom 54!) oseb. Dekanijski odbori L veliko vztrajnostjo se prizadeva odbor, da bi dekanijski odbori povsod živahno delovali. Kjer ta odbor deluje. se je poživila zveza med centralo in med društv i. I ako si v bratski v zajemnosti pomagajo društva med seboj glede predavanj, iger in garderobe. \eč dekani jskih odborov je osnovalo predavalne krožke, tako na priuner v Kranju in Ribnici, kjer so se združili duhovniki, starešine in akademiki ter prirejajo intenzivno predavanja po svojem okraju. I ako je na primer v ribniški dekanij i akademski krožek priredil celo seri jo predavanj po vseh društvih. I ri društva v tej dekani j i so imela redne tedenske društvene večere. Poslovnik dekanijskih odborov pa predpisuje, da naj ima okrajni odbor vsak mesec seje. izvršuje sklepe občnega zbora, ustanavlja nova društva, podpira in /pregleduje društveno delovanje. izvršuje navodila Zveze in jim poroča o stanju in delovanju društev. Predsednik dekanijskega odbora ima še posebej skrb za tečaje in prireditve. tajnik pa za narodno obrambno in treznostim delo. zdravstveni referent pa za zdravstveno delo. Okrožni sveti Odbor Prosvetne zveze je na predlog zveznega sveta vpeljal tudi okrožne svete, laki okrožni sveti so se vršili letos v oktobru, in sicer v osemnajstih okrožjih. Ob tej priliki so so tudi večinoma vršili občni zbori dekanijskih odborov, nato pa so poročali odborniki o bodočem prosvetnem delu. Pri tej priliki se je pokazalo, kako potrebni so okrožni sveti, kjer društva referentom predočijo svoje težave, referent pa iiasvetuje, kako bi se te težave piebrodile. Iu pridejo tudi dru-šlveniki in prosvetni delavci v tesnejše stike. Izmenjava misli in nasvetov pospešuje prosvetno delo. Iu so bile podane tudi želje glede bodočih taborov. ki jih bo treba urediti. Odkrila se je marsikatera napaka, katero bo treba poprav iti. Na podlagi tega je odbor sklenil, da bo vsaj dvakrat na leto izvedel okrožne svete, katerih se morajo udeležiti vsa društva brez izjeme. Zvezni sveti Prvi zvezni svet je zboroval 4. januarja v Ljubljani. Udeležilo se ga je devet dekanijskih referentov. Na tem zveznem svetu se je razpravljalo o skupni seji. ki je bila v Celju 20. novembra 1937. Podrobno je bilo podano delo »Slovenske straže«, ki se na zuna j v javnosti ne opazi, temveč tiho dela. ko brani slovensko posest ob meji. Kol naslednja točka je bila zvezna prireditev v letu 1958. Zvezni svet je sklenil. da priredi Prosvetna zveza razstavo. ki na j obsega njeno delo od prvih začetkov do danes. Priredi naj dalje slavnostni občni zbor in slavnostni jubilejni sprevod, kot tretja točka, s katero se je bavil zvezni svet. je bil tisk novega poslovnika, iu so bile podane naslednje smernice: 1. Člani dramatičnega ali pevskega odseka morajo biti člani društva, nili-čo ne more sodelovati na društvenih odrih in pri prireditvah, če ni član društva. Mlajši člani in članice se naprošajo. da vstopajo v fantovske odseke oziroma dekliške krožke. 2. Sporazumno s strokovnimi organizacijami naj se določi v poslov niku tudi stališče, da naj splošno prosvetno delo goji le prosvetno društvo, stanov sko strokov ne organizacije pa naj go je izključno stanovsko strok, izobrazbo. 3. Času primerno naj se spremenijo v poslovniku točke od 110. do 125.. ki govore o odsekih, o podzvezi in prosvetnih okrajih. 4. \ eni župniji se sine ustanoviti le eno prosvetno društvo. Le v izrednih primerih iu ee so podani tehtni v zroki, sme Zveza dopustiti pododbor ali pod-odsek ali pa samostojno društvo. 5. \ poslovnik naj pride tudi točka, ki govori o duhov nem vodstv u. !)u hov nega vodja naj imenuje nadrejena cerkvena oblast, ta ima pravico se udeleževati društvenega delovanja in ima pravico veta pri sklepih, ki se tiče-j o versko moralne vzgoje članstva. Drugi zvezni svet se je v ršil 8. junija. Glavni razgovor tega sveta se je sukal okrog poletnih prireditev in naložil odboru, da pripravi normo, ki naj bo veljavna za vse včlanjene organizacije glede bodočih taborov, katere je treba na vsak način omejiti. Udeležba na tem zveznem svetu je bila bolj pičla. \ zrok so bile številne socialne konference, ki so se vršile na isti dan. Ta zvezni svet je podal predlog, naj bi odborniki Prosvetne zveze od časa do časa obiskali okrožja, kjer bi stopili v direktni stik z društveniki. Na podlagi tega je odbor sklenil, d.i bo priredil dvakrat na leto obvezne okrožne svete in to v jeseni in spomladi. ko se bo izvršila revizija o naloženem delu za jesensko-zimsko se-zi jo. Delo samostojnih odsekov in Zvez knjižnica. knjižnica posluje v prostorih Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti. Ji1 brez dvoma ena največjih knjižnic v naši banovini. Saj šteje sedaj 14.S20 zvezkov. \ zadn jem letu je narasla za 955 knjig, in sicer 41" slovenskih, med temi 153 znanstvenih. 404 nemških. 12 hrvaških in 30 francoskih. Obiskovalcev je bilo v preteklem letu 9.899. ti so si izposodili 19.920 knjig, in sicer 10."12 slovenskih 8.918 nemških. 134 hrvaških in I ~6 francoskih, (ločini je bilo v letu 1956 5". 9.69" obiskovalcev, ki so si izposodili 18.196 knjig, knjižnico nadzoruje in spopolnjuje ravnatelj g. Anton Dokler. Radio Ljubljana l prava postaje, ki jo tvorijo gg. prof. I'r. koblar. univ. prof. ing. Marij Osana in odvetnik Miloš Stare, je imela v času od I. oktobra 193" do I. oktobra I95S 4" sej. na katerih je obravnavala tekoče upravne in važnejše programske zadeve. Postaja je pridobila tekom zadnjega poslovnega leta malo filharinonično dvorano, v kateri se vrste nastopi radijskega orkestra od marca t. I. dalje v največje zadovoljstvo vseh poslušalcev. Z dovoljenjem ministrstva p. tt. in Prosvetne zveze je bila modernizirana postaja v Domžalah po načrtih in pod vodstvom univ. prof. ing. M. Osane. Remoclerni-zacija omogoča avtomatsko frekvenčno krmarenje in stabilizacijo valov ne dolžine s pomočjo kristala. Delo se je izvršilo z domačimi močmi in z materialom. ki so ga dobavile večinoma domače tvrclke. Programski odsek pod vodstvom g. prof. Fr. koblarja je imel v pretekli sezoni 55 sestankov, na katerih se je obravnaval tekoči program. \ odseku so delovali: kol glasbeni referent g. dr. A. Dolinar, g. prof. kuret kot referent za šolske, mladinske in zabavne oddaje in ravnatelj Prosvetne zveze g. \ . Zor kot referent za prosvetna predavanja. Število radijskih naročnikov se je v teku zadnjega leta dv ignilo na 17I0() v septembru letošnjega leta proti 14338 v septembru lanskega leta. Podrobno razdelitev programa v pretekli sezoni prikaže naslednja statistika: Operna glasba 60 ur, operetna glasba 20 ur. resna glasba 203 ure, lahka glasba 409 ur. narodna glasba 242 ur. plesna glasba 142 ur, drame 46 ur. komedije 53 ur, recitacije in proza 9 ur, poučna predavanja 130 ur, kmetijske ure 27 ur, socialna predavanja 47 ur. nacionalne ure 114 ur. tu ji jeziki 10 ur, borza in trgovske vesti 40 ur, časopisne vesti 123 ur, služba božja 61 ur, specialni prenosi in aktualnosti 223 ur, otroške ure 16 ur, šolske ure 63 ur, meteorološke vesti 40 ur, gramofonske plošče in tonfibni 710 ur; skupaj 2880 ur. Zveza fantovskih odsekov v letu 1937/38. (Poročilo na občnem zboru Prosvetne zveze v Ljubljani.) Kot samostojna organizacija je bila ZFO ustanovljena na ustanovnem obenem zboru dne 17. oktobra 1937. Na tem občnem zboru je bilo zastopanih že 110 odsekov. Ta osamosvojitev se je izvršila sporazumno z odborom PZ. ker je le kot samostojna pravno priznana organizacija mogla ZFO vršiti vse naloge, ki jih ima kot centralna mladinska organizacija. Da je bilo to prav, dokazujeta delo in razvoj ZFO v preteklem poslovnem letu. S to osamosvojitvijo se pa stik med PZiin ZFO ni bistveno izpremenil. K odborovim sejam PZ je redno zahajal prof. Žitlko kot zastopnik ZFO in tam poročal o delu in načrtih ZFO. IV pa je poskušala koordinirati delo v sorodnih organizacijah. Tako je na primer predsednik PZ vodil v Celju sestanek zastopnikov Kmečke zveze in ZFO, da se doseže enotnost dela obeh organizacij med mladino. I o v prašan je je zelo važno, ker od njegove rešitve zavisi enotnost mladinske organizacije, ker bi cepitev mladine po stanovih (poklicih) gotovo škodovala. Na se- stanku v Celju se je pokazalo precej enotno gledanje na to vprašanje, ki se mora čimprej rešiti. I udi sicer je IV podpirala ZFO zlasti s tem. da je dajala tudi v preteklem poslovnem letu svoje prostore na razpolago in vzdrževala pisarno. In tudi glavna prireditev Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani se je izvršil skupno in je nastop obeh organizacij s posebnimi točkami mnogo pripomogel k lako velikemu uspehu. Samostojnost ZFO pa je omogočila, da je ministrstv o za telesno vzgojo naroda z odlokom Obr. 1793 z dne 18. IV. 1938 potrdilo pravila ZFO, ki je tako postala tudi formalno od pristojnega ministra potrjena telesno vzgojna organizacija. Kol taka je šele mogla navezati stike z Mednarodno zvezo katoliških telovadcev (UIOCEP) in tako prirediti doslej gotovo največjo prireditev v Ljubljani. Tudi najvišje pokroviteljstvo je mogla dobiti le samostojna ZFO. Neverjetno naglo se je ZFO razširila. Danes šteje 392 odsekov, razdeljenih na 42 okroži j. Kot pomožni odbori predsedstva delujejo štiri podzve-ze (Ljubl jana, Celje, Maribor in Novo mesto). Število telovadcev je že 7.000. Živahno se razvija kljub oviram po šolah naraščaj — Mladci. Zelo hitro se je udomačil tudi novi kroj. Notranje delo se kaže v Fantovski kn jižnici, ki je seda j že izšla v 19 snopičih in služi v glavnem za delo na fantovskih sestankih. Zlasti važna je nova zlata knjiga Jeraja: Vzori slovenskih fantov. Oclsekove in okrožne odbore je ZFO vodila z »Dopisi«, ki so jih prejemali mesečno odbori vseh edinic. Za veliki tabor pa je moral zlasti tehnični odbor Zveze prirediti ogromno število tečajev. Kakšen uspeli je s tem dosegel, se je pokazalo pri mednarodnih tekmah lin ob velikem nastopu na taboru. Izvežbala se je tudi vzorna telovadna vrsta, ki bo mogla častno nastopati v inozemstvu, kakor se je že pokazalo v Bloisu v Franciji. bren na nedeljskem obenem zboru v Ljubljani, polaga posebno važnost na notranjo poglobitveno delo. S posebnimi določbami se bo preprečilo preveliko števiilo prireditev in Škodljivo »vandranje«. Vrniti pa bo treba čim številnejši obisk bratom Čehom v Pragi in v Mariboru bo večja mladinska prireditev. Tudi Novo mesto pride v letu 1939. s prireditvijo na vrsto. Mladina, če je zdrava, se mora gibati 'in biti živahna. Za to bo ZFO tudi v letu 1938/39. poskrbela. PZ pa prosimo. da ostane tudi naprej naša dobra mati. Bog živi! Poročilo Zveze dekliških krožkov. Naša organizacija, ki je pod okriljem P. Z., vidno napreduje in raste. Pomnožilo se je število krožkov in članic, zlasti pa mladenk. Ustanov l jenih imamo 20 okrožij, v katerih je včlanjenih 131 krožkov z 2673 članicami, 1444 mladenkami in 1481 go-jenkami. Sestanki so se pri večini krožkov redno vršili, običajno na 14 dni, deloma tudi tedensko ali mesečno. Na sestankih so članice predela-vale versko in prosvetno vzgojno tva-rino, ki jim jo je nudilo \. I). K. potoni mesečnih okrožnic. Pu so članice dobile tudi vsa navodila glede organizacije. kakor lansko leto so se tudi letos vršile prosvetne in telovadne tekme, ki so zelo dobro uspele. Poleg članic so lejos prvič tekmovale tudi mladenke. Omeniti moramo, da se je delo v krožkih mladenk pričelo v večji meri po prosvetno telovadnem tečaju za voditeljice mladenk, ki se je vršil v dneh 8. in 9. januarja v Ljubljani. Kako zelo potreben je bil ta tečaj, je pokazala lepa udeležba 113 deklet. Pri večini krožkov se je po sklepu lanskega občnega zbora osnoval telovadni odsek, v katerem so gojile članice telovadbo iu se pripravljale za domače prireditve, zlasti pa za Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Za ta tabor je bilo treba mnogo priprav, ker smo bile v telovadbi prav za prav novinke. Telovadni odbor je letos priredil tri telovadne tečaje za okrožne vaditeljice in okrog 30 telovadnih tečajev na sedežih okrožij in krožkov. Poleg tega sta se vršila dva lahkoatletska tečaja, kot priprava za tekme. \ idili uspehi tega dela so se pokazali na številnih letošnjih prireditvah, zlasti na Mednarodnem mlad. taboru, ki je močno dvignil ugled naše organizacije in zbudil zanimanje najširših krogov. Sprevoda se je udeležilo 1300 članic, večinoma v novem kroju in tisoč mladenk. Pri prostih vajah je nastopilo 1300 članic in 840 mladenk, kar je velik uspeh spričo kratkega časa, kar je telovadba uvedena v krožkih. Ob priliki tabora se je vršila za našo organizacijo prelepa slovesnost blagoslovitve prapora Z. D. k., kateremu sta botrovala ban dr. Natlačen in njegova gospa soproga. Po blagoslovitvi se je v ršilo slavnostno zborovanje, katerega so se poleg članic in domačih gostov udeležile zastopnice čeških žen. čeških Orlic in poljske katoliške ženske mladine. Pri vseh številnih prireditvah in slovesnostih je prišel lepo do izraza naš novi dekliški kroj. ki je žel splošno priznanje, saj je res dekliški, slovenski in praktičen. \ počitnicah je \ . 13. K. skupno z dekliško k. A. in Marijinimi družbami organiziralo 1. dekliški tabor na Brezjah. Udeležilo se ga je nad 12.000 deklet. Po številnih taborih se je pričelo zopet notranje delo v krožkih. Za letošnje leto se je \. D. K. v Ljubljani dogovorilo z mariborsko Z. D. K. in celjsko Podzvezo, da bomo skupno izdajale knjižice z enotno prosvet-no-vzgojno tvarino. Z. D. k. se zaveda svoje naloge in skuša po organizaciji vzgajati svoje članice v znača j na. praktično izobražena katoliška dekleta, ki naj bodo s svojim delom in življenjem opora domačim, vzgled drugim in ne- koč kol resnične ali duhovne matere steber naroda. V. D. K. Zveza ljudskih odrov. Zveza ljudskih odrov v pretekli poslovni dobi ni mogla razviti svojega delovanja v tisti meri, kakor bi bilo želeti. Manjka delovnih in sposobnih sodelavcev. Po odstopu predsednika prof. g. Niko Kureta je akademik gospod Pavlovčič vodil in nadzoroval delovanje. Vsled študij pa je tudi ta sodelavec zadržan. Velike so bile tudi priprave za Zvezno prireditev, zato se ni moglo posvetiti odseku tiste pažnje, katero zasluži. Zveza je nabavila novih kostumov za 28.000 din. Vse. kar je dobila na izposojevalnini garderobe, je šlo za n jeno spopolnitev. Garderoba je bila izposojena 347 krat in šteje danes prav lepe kostume. Poglejmo nekoliko wjen inventar: 6 francoskih oblek. 30 vojaških. 20 moških narodnih noš, 6 ženskih, 15 belih svilenih tunik, 12 črnih, oboji služijo za akademije dekliških krožkov, 20 turških. 22 moških srednjeveških, 16 ženskih srednjeveških, 28 liv re j. 4 kazenske. 10 vražjih, 2 miklavža, 115 rimskih tunik. Za igre, ki rabijo mesto kulis zavese, je na razpolago: 18 svetlo modrih zaves, 4 črne. 15 rjavih, 16 temno modrih, 16 rdečih. Za mladinske nastope je na razpolago 6 mornariških krojev in 4 konjički. Iger je bilo izposojenih v teku poslovnega leta 1266. Zvezno glasilo je Ljudski oder«, ki izhaja v založbi Jugoslovanske knjigarne in katerega so dolžna vsa društva naročati. Tečajev in dekanijskih sestankov je bilo skupno 8. kjer sta referirala akademik g. Pavlovčič in kaplan g. Pe-tančič o smernicah novega ljudskega odra. Slov. kršč. ženska zveza. Slovenska krščanska ženska zveza je posvečala svojo pažnjo tistemu delu svojega programa, za katerega ima in mora imeti žena in mati največ zanimanja: vzgoja, gospodinjstvo in tudi zdravstvo. Pri tem delu (predavanja, zdravstveni in gospodinjski tečaji) se je Ženska zveza prepričala, kako zelo bi zlasti naše revne žene in matere potrebovale navodil in nasvetov o pravilni negi in prehrani dojenčka. Pa tudi pomoč revnim materam pred in po porodu z nasveti in praktično bo treba nekako organizirati. Kot prvii korak v tej akciji je bila izdaja poljudno napisane knjige »Materam« (priredil dr. Justin), ki jo zaradi nizke cene (5 din) lahlko nabavi najrevnejša mati. Nadaljnji načrt te akcije obsega pomoč revnim porodnicam, ki pridejo v l jubljansko porodnišnico. Porodnici, ki se odloči, da gre v ljubljansko bolnišnico. bo preskrbljeno stanovanje, ako bi zdravnik odločil, da je prišla kak dan prezgodaj. Take porodnice trpe največje muke. ker zaradi pomanjkanja prostora v bolnišnici ne morejo na porod počakati, na pot nazaj domov si pa ne upajo. Ženska zveza bo z bolnišnico stopila v stik. da bo taka porodnica takoj vedela, kam se lahko zateče in počaka, da se, ko pride njena ura, vrne v porodnišnico. Porodnicam. katerih svojci ne zmorejo stroškov za vožnjo v Ljubljano, da bi jo kdo spremljal, ko zapušča bolnico, bo Zveza pomagala, kolikor bo mogla (obisk v bolnišnici, spremstvo iz bolnišnice na kolodvor, do avtobusa itd.). To bi bila pomoč porodnicam, ki pridejo v ljubljansko porodnišnico in bolnišnice v druga mesta. Treba pa je pomagati tudi porodnicam, ki so se vrnile iz bolnišnice, zlasti takim, ki nimajo nikogar, ki bi mesto njih prve tedne po porodu opravljal težja dela v gospodinjstvu. Za revne matere je ravno pomanjkanje take pomoči večkrat usodno, ker si s prezgodnjim in napornim delom trajno pokvarijo svoje zdravje. Zato naj bi se v vsaki župniji odločilo nekaj požrtvovalnih članic Marijine družbe oziroma Prosvetnega društva. ki bodo po dogovoru in v naprej določenem načrtu takim materam pri njihovem delu nudile pomoč. Imele bodo prijetno zavest, da so storile koristno delo in zaslužno delo in preprečile marsikatero zlo, ki se morda ne I)i dalo nikdar več popravili. Prepričani smo. da bodo žene in dekleta rade prevzele to človekoljubno delo. V .preteklem letu je Zveza priredila zdravstveni tečaj (teoretično in praktično podajanje nege bolnika v domači hiši. prvo pomoč in nego dojenčka) v Borovnici. Moravčah. Logatcu, na Vrhniki. Sostrem. Preserju, Kropi in I, jubl jana-S v. Peter. Gospodinjski tečaj, 10 oziroma 12 tedenski je bil v Borovnici, Moravčah. Dolenji vasi pri Ribnici, v Kropi 2 tečaja po vrsti za delavska dekleta, in sicer od 1. maja do S. septembra, v Starem trgu pri Črnomlju pa se je pričel tečaj 16. oktobra tega leta. I eni predmeti v gospodinjskih tečajih so: vzgojeslovje in verouk, lepo vedite je. zdravstvo, splošno gospodinjstvo, živi-loznansivo. spisje. računstvo, sadjarstvo. vrtnarstvo, mlekarstvo, šivanje, krojno risanje, gospodinjsko delo in kuhanje. Dekleta se v tečajih nauče vsega, česar potrebujejo, da bodo dobre in skrbne žene in matere ter razumne gospodinje. Ob .priliki obiska ameriških Slovenk sta ameriška Slovenska ženska zveza in Slovenska krščanska ženska zveza izmenjali zastave. V okviru kulturne razstave ob štiri-desetletnici Prosvetne zveze je Ženska zveza priredila gospodinjsko razstavo, pri kateri so sodelovali ženski odsek Šentpelrske prosvete. dekliški krožek Moravče in Kropa. Pojasnila za vse tečaje, ki jih Ženska zveza prireja, se dobe pri Slovenski krščanski ženski zvezi. Ljubljana, Masarvkova cesta 12. »Vigred« ženski list. izhaja mesečno in je glasilo slovenskega katoliškega ženstva. Že 16. leto prihaja med nas. Pa je še mnogo slovenskih žena in deklet, ki »Vigredi« še ne poznajo. Zato bomo članice prosvetnih društev in dekliških krožkov skrbele, da bo »\ i g red prihajala v sleherno slovensko hišo. Čim več naročnic, tem boljši bo list! Letna naročnina: Vigred brez priloge 23 din, s prilogo pa 30 din. Zadruga »Lastni dom«. Zadruga Lastni dom je imela v toku zadnjega leta 24 sej in redni občni zbor. ki se je vršil za leto 193". dne 26. 9. 193S. .Na občnem zboru je bil izvoljen za predsednika g. dr. F. Kulovec. za tajnika ravnatelj g. Zor, za blagajnika g. Leveč. Poleg načelstva in nadzorstva ima zadruga več odsekov. ki vršijo pripravljalna dela za zgraditev prosvetnega doma v Ljubljani. Programski odsek, kateremu načeluje g. dr. Žitko. je zbral in določil centralne organizacije, katere dobijo prostor v bodočem domu. I gotovil je najnujnejše potrebe teh organizacij, ki so: Prosvetna zveza s svojimi odseki. ZFO. VDK. SKŽ zveza. Katoliška akci ja, dalje pensiionat za tečajnike in tečajnice, skupna kuhinja in menza, telovadnica in gimnastična dvorana ter studio radijske oddajne poslu je. Poleg tega pridejo še predavalnice, dvorana in skupni' konferenčne sobe. Tehnični odsek, kateremu načeluje g. inž. I mek. je že izračunal velikost stavbe in pripravlja tozadevne načrte. Zbiralni odsek, kateremu načeluje ravnatelj g. B. Remec, pripravlja javne zbirke in prispevke, ki se bodo pobirali v bodočem letu za dovršitev te stavbe. Odbor zadruge je v preteklem letu že kupoval primerno hišo. ki pa se je izkazala premajhna za sodobne potrebe. zato se je odločil za nakup sveta polog Zadružne zveze, ki je pa tudi premajhen, sosednji pa predrag. Nazaduje je 30. julija kupil stavbno parcelo na vogalu lavčarjeve in Kolodvorske ulice v izmeri 2.443 kvadratnih metrov, lako je zadruga izvršila v preteklem letu prv i predpogoj, da se uresniči resolucija 3 katoliških shodov. da se postavi v Ljubljani centralni prosvetni dom. kjer bo nastanjena tudi Krekova socialna šola. \ veliki meri je odvisno od prispevkov, zlasti od društev, ali bo stavba že stala v prihodnjem letu v surovem stanju ali ne. Namen pa ima zadruga začeti z delom spomladi prihodnjega leta. Delo v društvih \ Prosvetni zvezi je včlanjenih 248 društev, ki štejejo skupno 2(>.293 članov. in sicer moških 15.717. ženskih I2.5~6. Odbori v teh društvih so imeli 1.876 sej ter priredili 72 tečajev, predavanj je bilo skupno 1.873, med temi skioptičnih 577. filmskih 131, gledaliških predstav pa je bilo 1.512. Pevski odseki so priredili 234 pevskih koncertov, godbeni krožki pa 123 javnih koncertov. Ljudskih knjižnic v okviru prosvetnih društev je poslovalo 206, (e so izposodile v I. 1937-58. 60.682 knjig. Podrobno delo se je vršilo v 240 društvenih odsekih, kjer so združeni člani oz. članice v mladeniških odsekih, dekliških krožkih, ženskih odsekih, dramatičnih, godbemih in pevskih. Na novo so bili pozidani v preteklem letu 3 prosvetni domovi, v Komendi. Dobr-ničah in I rbojah. lako šteje sedaj naša organizacija 125 prosvetnih domov. Nekaj društev si je nabavilo tudi nove zastave, tako da imajo naše organizacije 72 prosvetnih zastav. Kinoapa-ratov je 14. skiopiikonov 72. Društveno delo je bilo torej precej razgibano, vendar še manjka delovanja po enotnih smernicah, kar edino vodi k uspehu. Centralna pisarna Pisarna je prejela 2060 dopisov, odposlala pa 2142. Poleg tega okrog 2500 okrožnic, 30.000 razglednic in slično. Za izseljence je zbrala šest zabojev knjig, ki so bile poslane v južne kraje naše držav e in v Aleksandri jo v Lgi-pet. Izposodila je pisarna dalje 577 seri j diapozitivov s prilično 23.000 diapozitivi. 115 malih filmov in 27 normalnih. Glavno delo pisarne pa je bila letošnja jubilejna prireditev, kjer so se vodile vse priprave. Pisarna vodi tudi vsa dela, ki so združena z delovanjem potovalnega odseka. I u se nahaja tudi uprav a \ estniika . katerega se ji' odposlalo na odbornike prosv. društev nad 7000. Mentor . ki je namenjen srednješolski mladini, je praznoval v zadnjem letu svoj srebrni jubilej. Število naročnikov se je dv ignilo od 1500 na 1905, med temi je naročnikov iz dijaških vrst 1353. Prostori Prosvetne zveze so na razpolago ZLO, ZD.K, Društveni nabavni zadrugi. Ljudskemu odru in knjižnici. Prireditve Leto 1958. je bilo bogato na taborih in prireditvah. Prosvetna zveza je sodelovala z govorniki iii s propagando na prosvetnem taboru v Komendi, kjer je bil blagoslovljen eden največjih in najlepših prosvetnih domov. Na tem prosvetnem taboru je tudi govoril minister za zdrav je in socialno skrbstvo ( votkovič. Drugi večji tabor, pri katerem je sodelovala tako centrala kakor društva, je bil narodnoobrambni tabor v Kočev ju, kateri je zdramil on-dofni slovenski živel j, ki se zbira v okrilju prosvetnega društva v Kočevju, katerega zastava se je tudi pri tej priliki blagoslovila. Prosvetni tabori so se vršili dalje v Železnikih, na \ ičtt, Predosl jah, Poljanah. v Gorenji vasi, v Starem trgu, v Št. Rupertu, v Trbojah. v Šinartnem pri Litiji, v Dobrniču, kjer je bil tudi olvorjen Baragov prosvetni dom. Vsi tabori so kazali veliko zanimanje za izobraževalno delo in za narodno-dr-žavno vzgojo. Ni bila želja Prosvetne zveze, cla bi člani in članice društev hiteli ocl prireditev do prireditev, kar nasprotuje našemu vzgojnemu delu. Ni čuda, (hi. so se čule zaradi tega tudi pritožbe in da je treba postaviti za bodoče prireditve gotove norme, katere naj potrdi današnji občili zbor. T* v ® • Tečaji \ bodoči zimski dobi so predvideni sledeči tečaji: 1. tehnični tečaj za voditeljice dekliških krožkov, 2. organizatorični tečaj za voditeljice krožkov, 5. režiserski tečaj za režiserje ljudskih odrov, 4. maskerski tečaj, 5. prosvetni tečaj za voditelje prosvetnih društev, 6. tečaj za voditelje lutkarskih odrov. Blagajniško poročilo \ naslednjem poda jamo računski zaključek za leto 1937/58., ki sestoji iz bilance in računa zgube in dobička. Bilanca nam pod akti\i pove. kje ima Prosvetna zveza naloženo svoje premoženje. \ glav nem je to razvidno iz besedila računov. Pojasniti je treba samo postavko: Odseki din 553.851.73. \ tej postavki je namreč zapopaden letošn ji prispevek Prosvetne zveze zadrugi »Lastni dom za postav itev prosvetnega doma v Ljubljani. Ta prispevek znaša 315.370.50 dinarjev. Za knjižnico je bilo letos nabavljenih novih knjig za 30.594 din. Diapozitivov. filmov, aparatov in razstavnega materiala je Prosvetna zveza nabavila za 105.280 din. Pasiva bilance nam kažejo dolgove Prosvetne zveze in stanje njenih rezerv. Tudi značaj teh je razviden iz besedila računov. Račun zgube in dobička pove. da je imela PZ v letošnjem letu 245.500.80 din dohodkov. I~L795.64 din stroškov, od vrednosti inventarja in knjižnice pa je bilo odpisanih 70.399 din. Letni prebitek znaša 908.16 din, ki naj se pripiše rezervnemu fondu. Dohodki in izdatki so ostali v glavnem na isti višini kol lansko leto. Znača j prejemkov in izdatkov je razviden iz besedila računov. Za podpore je PZ dolžna največjo hvaležnost svojemu častnemu predsedniku notranjemu ministru gospodu dr. A. Korošcu in pa banu g. dr. AL Natlačenu. Kljub zatrdilom, da se je članstvo naših organizacij pomnožilo in kljub velikemu navdušenju, ki je prišlo do izraza na letošnjih prosvetnih taborih, pa mora Prosvetna zveza ugotoviti, da so njeni dohodki na članarini od prejšnjega leta padli za 3.662.50 din. Izmed 245 včlanjenih društev je plačalo članarino le 75 društev. Članarine je PZ v letošnjem letu prejela 9.517.50 din, od tega je oddala okrožnim odborom 1.618 din. tako da je Prosvetni zvezi ostalo 7.699.50 din, kar znaša 5 odstotke vseh njenih dohodkov. Res je. Prosvetna zveza se zaveda, da nikdar ne bo mogla kriti svojih stroškov iz malenkostne članarine en dinar od člana na leto. od česar mora odd ati eno četrtino še okr. odborom. Se bolj pa se odbor Prosvetne zveze zaveda velikanske moralne vrednosti in vzgojnega pomena članarine. Šele takrat dobi človek zavest članstva in pripadnosti k skupnosti, ko plača članarino, število došlih dinarjev pa je tudi za vodstvo organizacije najbolj kričeč opomin, da toliko in toliko članov pričakuje njegovega vztrajnega dela. Zato odbor Prosvetne zveze apelira na vse blagajnike prosvetnih društev, da v letošnjem letu posveti jo vso paž-n j o pobiranju članarine. Prosvetna zveza je letos vse svoje razpoložljivo premoženje poklonila za prosvetni dom. Obvezala se je. da bo storila to tudi v nadaljnjih treh letih. "Vsak dinar ji bo za to dobrodošel. Brez žrtev uspeh nikjer ni mogoč, najmanj pa v društvenem življenju. Bilanca z dne 30. septembra 1938 Aktiva Pasiva 1. Gotovina..... . . 2.717,— t. L |) n i ki 44.646.81 > Poštna hranilnica . . 8.011.N5 > Odseki . . 947.911.54 3. Dolžniki..... . . 401.219.75 5. Rezerve 296.122.32 4. Odseki...... . . 353.851.75 4. Cisti dobiček 908.16 5. Inventar..... . . 170.000,— 6. Kn jižnica..... . . 120.0011.— 7. Blagovna zaloga . . . . 1.178.50 H. Udeležbe..... . . 250.610,— 1,289.588.83 1,289.588.83 Za odbor Za nadzorstv o: Dr. Fr. Lukman, 1. r. Fr. Leveč, 1. r. Iv. Tomažič, 1. r. Iv. Martelanc. 1. r. t. č. predsednik t. č. blaga j nik Dr. T. Debeljak, 1 r. Račun zgube in dobička z dne 30. septembra 1938 Zguba Dobiček 1. Plače........ 2. Pokojninsko zavarovanje 5. Bolniško za\nrovanjc . . 4. Uslužbenski davek . . . 5. Potni st roški..... 6. Pisarniške potrebščine 7. Poštnine in kolkovine 8. Brz. in tel. stroški . . 9. Najemnine...... 10. Kurjava....... 11. Razsvetljav a..... 12. čiščenje....... 13. Vzdrževanje inventarja . 14. Zavarov alnina..... 15. Stroški za ZEO . . . . 16. Stroški za VDK . . . . 17. Odpisi a) od inventarja . . . . b) od knjižnice . . . . 18. Čisti dobiček..... Za odbor: 74.000,— 8.269.50 7.644.75 2.299._ 3.147,— 14.443.35 11.730.29 2.323.23 17.600,— 1.582,— 1.665.50 3.210.50 2.372,- 465,— 9.087.50 11.933.80 40.280,— 30.319.— 908.16 Dr. F. Lukman, I. r. t. fi. predsednik 243.500.80 Fr. Leveč. I. r. t. č. blagajnik 1. Izposoj ni no kn jig .... 41.406.25 2 Izposojnine diapozitivov 20.721.05 3. članarina....... 7.699.50 4. Naročnina Vestnika . . 3.778.50 3. Prosvetni večeri .... 6.427.50 6. Podpore ....... 60.100,- 7 Pisarniško delo .... 96.000,— 8. Obresti........ 7.168. Za nadzorstvo: 243.500.80 Iv. Tomažič, I. r. Iv. Martelanc, I. r. Dr. T. Debcljak, I. r. Bodoče delo Kakor znano, se je ustanovil .pred nekaj meseci Narodni odbor v Ljubljani, v katerem so včlani jene v se na jrazličnejše organizacije našega katoliškega svetovnega nazora. Narodni odbor bo posvečal vso važnost našim narodno obrambnim problemom. Zato vam je Prosvetna zveza že spreda j nakazala. da se morajo društva seznaniti s temi problemi. Seznanijo na j se ne le društveni člani, temveč vse Farno občestvo. Vsako društvo naj priredi vsaj en narodno obrambni večer s pestro vsebino: petjem, deklamaci jami in predavan jem. Zlasti pa jo treba naše ljudstvo seznaniti s vprašan jem, zakaj je za Slovence tolike važnosti Jugoslavija in zakaj so važnf za Jugoslavijo Slovenci. Tozadevni referat bo dala našim društvom na razpolago Prosvetna zveza v najkrajšem času. Prosvetna zveza je dobila od Narodnega odbora nalogo, da prevzame skrb za slovenske izseljence, ki bivajo v Srbiji, Bosni. Hercegovini in Dalmaciji. Prosvetna zveza v Mariboru pa mora ,prevzeti skrb za slovenske izseljence na Hrvaškem. Prosvetna zveza v Ljubljani potrebuje zato kataster naših slovenskih izseljencev, ki bivajo v ravnokar omenjenih pokrajinah. Prosvetna društva naj bi pomagala P/ v Ljubljani, da zbere naslove vseh slovenskih izseljencev, ki bivajo v naši državi izven mej Slovenije. To delo bo morda zavzelo precej truda, toda je nujno potrebno. Drugi narodi, zlasti Nemci, se zanimajo za svoje izseljence in izdajo za narodno obrambno delo ogromne milijone. Naša sveta dolžnost je. da se tudi mi pobrigamo za naše I judi-izseljence. Zato društv a nujno prosimo, da nam pošljejo naslove tistih naših izseljencev, ki bivajo v Srbiji, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, kolikor so pač ti rojeni ali pristojni v občino ali farno občestvo posameznih prosvetnih društev. Prosvetna zveza bo v sezoni 1958/59 priredila, kakor vsako leto. prosvetne večere v Ljubljani. Na teh prosvetnih v ečerih se bodo vršila tudi zelo važna o* predavanja narodno obrambne vsebine. Na sporedu so s to v sebino sledeča predavanja: a) Dr. J. Mal: Po starih sledovih naše narodne samobitnosti. b) Dr. A. Kuhar: Skrb velikih narodov' za svojo kri v tujimi. c) Dr. Fr. Bitežnik: Nacionalna in mednarodna usoda Slovencev in Slovenije. d) Prof. dr. P. Blaznik: Naseljevanje Slovencev. e) Dr. J. Adlcšič: Obisk pri ameri-kanskih Slovencih. f) I. Veider: Sveta llema, slovenska svetnica. g) Msgr. V. Steska: Zgodovina ljub-Ijanskiih škofov. Na okrožnih svetih spomladi mora jo društva poročati, koliko so predelala predloženo tvarino. Društva morajo imeti v zimski sezoni redne mesečne sestanke, na katerih naj se obravnava tvarina iz narodno obrambnega problema. Prosvetna zveza bo poslala tozadevno tvarino iz gori navedenih predavanj, da jo za-morejo prosvetna društva uporabiti v »\ estniku«. Poleg te tvarine naj obravnavajo društva tudi tvarino iz zdravstva in higiene: asanacija naše vasi. katero bo v prosvetnem \ estniku objavljal g. dr. Ivo Pire. I roje predavanj je izšlo že s to vsebino v letošnjem estniku« Prosvetne zveze. Iz socialne tvarine bodo društva lahko zajemala predavanja iz posebne knjiige: Socialni problemi slovenske vasi. ki bo v kratkem izšla. Obsegala bo okrog 300 strani z naslednjimi referati: Življenjski nivo kmeta, spisal Fr. Baš, ban. arh. v Mariboru: Zaposlitev kmečkega prebivalstva, spisal II rv o j Maister: Prehrana kmečkega prebivalstva: lligiiena in asanacija naselja. spisal dr. Ivo Pire: Poljedelsko delavstvo, spisal Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice. Knjiga, bo stala v prosti prodaji -10 dinarjev. Društva, ki jo naroče pri PZ, jo bodo dobila za 20 din. Natiisk in izdaja te knjige je omogočena s podporo banske uprave. Prosvetna zveza priporoča, da naj društva naročajo to knjigo ne samo za društveno knjižnico in za predavanja, marveč da jo priporočijo tudi premožnejšim društvenim članom, da si jo sami nabavijo in se temeljito seznani jo z n jeno vsebino. Vsebina: Oklic za XXXIV. redni občni zbor. — Dr. J. Mal: Naše državno pravne starine. — Poročilo Prosvetne zveze v Ljubljani za XXXIX. redni obč. zbor.