Iz pllberške okolice dne 8. sušca. Štaufetov-Sentviški. — Z radostnim Bercem (e, ,,dragi Tovarš", prebiram; sosebno Bta me dopisa vi. ptujske okolice in iz pod Verha zdramila, da tudi nekoliko o doličnih /.adevali spregovorim. C. g. France Vručnik je za se iu svoje verstnike mirno pa retmo overgel vse natolcevanje od Htrani mladih g. g. podučiteljev zoper nje izlrošeno. — V nekem mesti na Koroškem s(a bila zaporedoma dva podučilelja postavljena. Pervi je s službo zapustil tndi nekoliko dolgov, kajti mu 80 bile pivnice veliko prijetuiše mimo učilnice, — smodke, ker jih je mnogo eu dan popalil, v celem letu vender le cenejše od ,,Uči(eljskega Tovarša". Nja na^lopnik ima ravno iste dohodke; ali on ne zabreda ne le v dolgove, ampak je poplačal celo prejne, in si je že tudi nekoliko penezev privaroval. Iu kako ravna ti poatenjak? Morda vseskozi v svoji sobi čepi? Morebiti si nikakor kaj ne privosči? Kaj pa da! On je čedno oblečen , značajnega vedenja, je viditi pii vsaki pošteni družbi, si omišljuje potrebne knjige, pa tudi izposojuje, ter jih marljivo prebira. On si ne isče časti in veljavnosti po pivnicah, v preserni obleki in v nepo(rebnili preuapetih čenčarijah, ampak le v vestnem spolnovanji svojih dolžuost; zategadelj ga pa tudi vse mnogo časti. Torej je vse na sicer kratki pa vele pomenljivi besedi ^kako". Prav je in znamenje napredka, če se tudi srenjčani ozirajo na šolo — ognisče omike, kakor v serce sega šola nekemu prebrisaneinu Hienjčanu iz pod Verha, kteri piše, da bi svoje starejše otroke raji v šolo pošiljali, ako bi se čas podnčevanja predrugačil. Naj mi bo dovoljeno, po lastni skušnji o tej reči kaj naznaniti. Bila mi je začasno v ekerb zročena duhovnija, čigar faranom je veliko več inar bilo za neumno žival, kakor pa za Ijube otročiče. Štela je dahovnija 1300 duš, otrok je pa komej 30 v šolo hodilo. Prepričan , da na pridni obiskavi šole je omika in napredek izbražovanja, si na vse moči prizadevam in o vsaki priliki farane opominjam, otročiče raarljivo v šolo pošiljati; ati vse je bilo prazno slamo mlatiti. Ze mi serce vpada, kar g. nčitelja poprosini, naj mi okolisčine faranov razjasui. Zvedšeinu, de faranom paša brani otroke v šolo pošiljati, ae mi naenkrat kot v tmi luč zablisei. ,,Predrugačiva, rečem učitelju, šolski čaa. Morebifi bo bolje, in sicer posku.siva takole: ,,Poduk naj bo le poldnevni; predpoldne od 10 — 13 naj hodijo novinci ali početniki v šolo, popoldne od 1 — 3 pa veči uuenci". lu čudo! Učtlnica je bila predpoldne iu popoldne vsakibart polna, podutevanje pa veliko spe.šneje iniino prej. Taka vravnava šolskih ur je sosebno potrubna v goratih kiajib in pa, kjcr Caraui za šolo mc ni.so prav vneti. Poskusite vi, iiolski načeluiki! Krajne okoli.sčine sc ne Kinejo nikjer piezieli. Drugače je ravnati v goratih krajih, drugače v poljauah , diugače po inestib; zakaj vsc na teui Hloni, de olroci mailjivo v šolo hodijo, uikakor pa, kdaj in kako dolgo ae podučujejo. — Bclcmu možu, k(eremu tu 8iicg vclimo, naša krasna okolica tako zelo dopada, da inu je volja, nas še precej dolgo čaea nadlegovati; včeraj iu danes nan kropi in moči, da se /,c koinej in komej iz med nja vidimo. Ali mi hc bomo zoper to milost pri hoIiicu in jugu pritožili, (er se nadjaino, da bomo ušlišani in knmli rešcni prcsiietega nepovabljenega gosta. Iz ptujske okolice. Čc ,,Tovaršu" še niso znane imena nči(eljev v lavantiiKski škofiji, kterim je slavno c. k. namestnistvo v Gradcu prisodilo rcmuneracije zavoljo niarljivcga podučevanja v ponavljavni šoli, jih jaz pošljein, da se razglasč v slavo obdaivaiiiin, pa tudi v spodbudo vsem učiteljem, naj bi ponavljavne šole nikar ne zanoinaijuli, marvcč marljivo nkerbcli , da bolj odruHieiia niladež ue pozabi šolakih naukov, zraveu si pa nabira 8e drugib za življcnje. Le po lem načinu je mogočc, da ac Ijudstvo povzdigne na (isd» nto|injo zaželjenc oinikc, ki jc piiiiierna scdajnemu času. liiicna teb goapodov ueiteljev so: Anton Koprivšek v Ulimjah, Franc Rošker pri sv. Janczu na Dravskem polji, Franc Čeb pri sv. Jurji na Sčavnici, Jakob Adanič na Polenšaki, Jakob Skamlič pri sv. Ilu na Goričkem, Juri Torinek pri svetem Martinu v Rožnein dolu, Miha Červ v Gornjeni gradu, Ignaci Petrič v Leskovcu, Toraaž Dcrnjač v Sevnici in Jožef Potočnik v Majšbergu pod ptujsko goro. — Učitclj v Majšbcrgu je bil letos že tretje okraden. Temu pa se ni čuditi, kajli Aolnka bina jc taka podcriga, da nima cne samc tshrambe, kjer bi bila kaka reč varna. Milovati moramo učilelja, ki si v takem raztergancm šotoru ne inore pomagati. Kar ni jc reva pridobil, so inu v/.eli, Ham iu njegovi pa naj se aedaj živti, kakor morejo. Žaloatno! In res , lako razdrapanc šolske biše, še nikjer nisem vidil; nkorej bi človek inenil, da je kaka oglarska koča. Nevem, kaj je krivo, da je v tej fari, ki šteje še čez 3000 duš, šola tako /,eki zapusčena! Bog daj boljše ! J. L. Rakoljski. Iz Iga. 36. svečana. G. — r. — Milo so se oglasili danes zvonovi. Naznanjali so namreč vasčanom smert in zgubo svojcga g. nčitelja Lorenc-a Ivančič-a, kteri se je ta dan po tri mesečni bolezni presclil v boljšo doinačija. V njem je zgubila dru/.ina skerbnega očeta, fara svojega prijatla in dobrotnika, učenci svojega učilelja, učileljstvo pa častitljivega atarčka. Celih pet iu štinlcsct let in pol je delal ranjki v vinogradu Gospodovcm sanio v tej fari, popred pa .šliri leta v Dolu, tedaj vkup okoli petdesct lct. Pri nvoji visoki starosti pri 73. Ie(ih, je pa ranjki še vedno do letos opravljal svojo te/avno učiteljsko hIu/.Iio. V koljki mcri m je pa ranjki Ijube/.en in Bpoštovanje vasčanov pridobil, vidilo se je, ko je umerl in na dan njegovega pogreba. Zraven prcč. duhovsčine in šolske mladiiie se je zbrala obilna iiinožica, (er ga .spmnila ua zadnji pol. Tudi doinači pevski zbor je ranjkega počastil 8 čveterospevom: ,,Jamica liha". — Bog inu daj vcčni raj! Iz Ljubljane. Klic 8lavnega c. k. deželnega poglavarja kliče levc/.cin na Notranjskem v pomoč. Naj bi se (udi Holska inladost vdeleževala tega dobrega dela 8 primcrnimi niilodari! — Iz g. J. R. Miliceve linkarnice so pri bukvovezu g. Ničniauu ravnokar prišlc na sviflo: ,,Zgledne molitvcne bukve, ali napeljevanje k molitvi po svetopiHciiiakih in druzih svetih zgledih". To lepo, podučno in npodbudno knjigo je po sloveeem J. C. Šmidu poslovenil gosp. B. Bartol, pisavec ^Kristusove neveste". Piiporočaino jo tudi učitcljem iu Hploh šolskim prijatlom, da bi jo rabili /a se, za inladino iu iudi za šolske darila. — Tudi je prišel na svido IV. zvczck ,,Dii8iie hrane", ki je zopet po obsegu in po piiineniib podobah prav Mpodbuden in mičcn. — V seji mestnega odbora 4. t. m. je bila po predlogu šolskega oddelka, kterega sporočevavec je bil odboruik gosp. dr. Janez Bleivveis, učiteljem incstne glavnc šole pri sv. Jakobu za podučevanje rukodclskih dečkov v nedeljski šoli pri/.iiuna rcmuneracija — vsakemu po 50 gold. za leti 1863 in 1864. Slava!