- iMatbaafcaaabcmsa«* u  MK»^e-tr-riiiichm«M«iMiMMi>»i<hr
ecJ«, da, toda ne močnejša.-/»
Leto XIV ■ št. 190 (4035)	TRST,	nedelja	10.	avgusta	195«	 C«1«	30	**
Zahodna nesoglasja
A meriško izkrcanje v tf^n?nu in vPad an-inrrf.8 ,klh Padalcev na *Wanska letališča sta iz-v atlantskem svetu pretrese. Anglo ^isko vojaško posredo-teen J11 .P°kazaio samo ujTCL kakšne nevarnosti obrodita blokovska
Silvu lr\ravrianje, ampak tnfc- v ^udi dokazalo, u blokovska ubranost , vzdrzi preizkuš-^^Ij kritičnih tre-ttoroi} ? tem seveda ne E?* sklepati, da drvijo
d»r e8*?' v razsul«; ven' h-,.1, dokazi vnovič dole ta ♦ ma,no dejstvo, da rv,-j." Ienomen sodobnega metoar°d ,a zivljenja v
zi t, J6dru v Prikriti kri-jo čas le še poglab-
deAt7t^ka neso§lasja gle-kriz« J,e srednjevzhodne
kah Se azei° v vec obli'
iwfC*VSeJIn z ravnanjem
Veliko D^ecih sil- ZDA in dovolim aniie’ niso za’ Pak tJ.sarno «miali», am-svezo o b'an' atlantske
svežo e ani atlantske biip ' bvoje akcije, ki so izzva]preuCej tve§ane in so varnost p najresnejšo ne-izvorii a Pripravila in Sa VVashineton in
LorX.a VVashington in Prei sama, nista se po-*avo7m?®ovorila s svojimi la m? .’ Pa tudi obvestilno nist;a 0 tem Pravo-
,£***. Posamezne, pred-na majhne države, kot drža« mer skandinavske
^snjelai11 Grcija' so P°'
tev k ,1.® svoi° priključi* kot i At'antskemu paktu, £at_ rb za lastno varnost, bo „,so tudi vztrajale, naj ^veza odločno obramb-
tn,°“ znacaja. Med zadnji-VzhM °dkl na Srednjem polito Pa se Je atlantska tveeamu2aPletla v klopčič čija Pustolovščin. Gr čuti ^ se nelagodno poboju Se zavoU° nečesa: v Pat nZa neodvisnost Cipra ha t * more biti naklonje-toka ^u’ da odhajajo z o-bi ,aj°iaske enote, ki naj
ne°dvisnostairabSk° Sibanje
V^h*1,01'0 Pa se v sklopu jev ia irenutnili položa-intejLfn° kažejo različnost in taktih’ hrepeneče želje lantxk;v. Posameznih at-Zdn, elanov, ke s_ Zene države Ameri-
PraviLI3, niso kazale pri-co lenosti za konferenco n^isji ravni; nato Posehi^0 ■ da se skliče heea n sestanek Varnost
•leležin 1 ki bi se Sa u' Vztrn,Predsedniki vlad. jaie pa so pri «nor.
malnih pripravah in nor malnem postopku* te-r se izogibale neformalnim razgovorom. ZDA namreč želijo, da bi v tem času hkrati dosegle troje:
utrdile libanonski položaj ugodno zase; zato se iim tudi ne mudi poglobiti se v bistvo srednjevzhod-nih problemov;
se ne odrekle svojemu vojaškemu posredovanju, temveč ga celo opravičile, in sicer navajajoč kot politično geslo trditev, češ da obstaja na Srednjem vzhodu «posredni na.pad»;
popravile neugoden vtis, ki ga je izzvala ameriška akcija v svetu; pri tem pa se hočejo pokazati za najbolj načelnega pripadnika ukrepanja Združenih narodov.
Izkrcanje ameriških mor nariških enot v Libanonu je bilo posledica za ZDA nepričakovanih, čeprav v bistvu povsem logičnih sprememb v Iraku; pri tem pa tudi skrivnega, a sila nerealnega upanja — da bodo z ostrim nasprotnim udarcem lahko spremenili potek dogajanj na Srednjem vzhodu. To upanje se, povsem naravno, ni uresničilo. Washington-ska diplomacija pa seveda še vedno ni pripravljena, da bi odločno spremenila politične doktrine in strateške načrte, ki so pripeljali do akcije v Libanonu. Vzporednost teh dveh fci-niteljev — poraz politične zamisli in prešibka volja, da bi premotrili globoke vzroke tega poraza — odseva v trenutnem ameriškem stališču , Angleška vlada je šla v začetku vštric z Washing-tonom. Zatem je nastopila na diplomatskem torišču kot energični zagovornik sestanka	predsednikov
vlad, seveda v okviru Var nostnega sveta, toda z jasno poudarjeno pripombo, da bi se bilo treba predvsem zavzeti za neformalne razgovore, ne pa se zateči k okorelim resolucijam. Tako je hotela s klasičnim vzdrževanjem ravnotežja pomiriti sovjetsko zahtevo po hitrem sestanku in ameriško vztrajanje pri Varnostnem svetu.
Kakšen razvoj je doživelo britansko stališče v zadnjih vznemirljivih tednih? Za trenutek je London celo mislil, da je napočil čas, kc si bo spet pridobil nekatere pozicije na arabskem Vzhodu. Vpad Američanov v Libanon, »motno stanje* v Iraku in od-
Ob zasedanju OZN
prta vrata v Jordanijo — po vsem tem so sodili, da daje negotov položaj nepričakovane obete.1 Praktični Angleži pa so se morali kaj hitro prepričati o nasprotnem: razmere v Iraku so se zelo hitro uredile, novi režim se je utrdil; odmev anglo-ameriške akcije v svetu pa je bil precej mučen; angleške enote v Jordanu so postale edina zaščita režima kralja Huseina.
Iz tega spoznanja izhaja tudi britanska taktika, ki ima dvoje težišč. Prvo je podvizana spodbuda za razgovore:	s	tem hočejo
ublažiti slab vtis, ki ga je napravil vpad padalcev v Aman, in zabrisati mnenje, da je stopala Britanija v prvi fazi za Američani. Drugo pa je težnja po neki splošni, čim hitrejši, čeprav tu"di začasni in kompromisni rešitvi o Srednjem vzhodu, ki bi o-mogočila Veliki Britaniji, da se ob »zadovoljivih pogojih* izvleče iz tega neugodnega položaja. Ža britansko diplomacijo je neugodno v tem trenutku o-bc.je: oditi iz Jordanije ali tamkaj ostati. Njihov odhod bi namreč pospešil hiter padec Huseinovega režima, če pa ostanejo, lahko povzroči to resne zaplete z očitnim končnim porazom. Zato je potrebna Veliki Britaniji hitra poslovna poravnava, s katero bi spretno rešili tisto, pri čemer se je pokazala vojaška akcija za neprikladno.
Stališče Francije je spet po svoje značilno. V prvih trenutkih je pokazal De Gaulle užaljenost, ker so zavezniki vnovič, kot že večkrat prej, začeli nekaj velikega in pri tem prezrli Francijo. Kmalu nato pa je videl, da mu ta užaljenost lahko prinese koristi: delal je zelo energično; vznemiril je svoje atlantske člane, ko je dal prvotnemu predlogu Hruščeva o konferenci v Ženevi odkrito prednost pred anglo-a-meriško inačico za srečanje v dvorani Varnostnega sveta.
Na takšno stališče francoskega premiera vpliva več stvari. Celotni položaj pa mu daje upanje, da bo lahko poudaril tisto, kar je obljubljal kot poglavitno smer svoje obnovljene politične vloge: samostojnejšo Francijo v mednarodnem življenju. De Gaulle si i-skreno prizadeva za razgovore velikih «za zaprtimi vrati*, ker meni, da je to pravo sredstvo za poudarjanje svetovne vloge Francije in za zaščito njene « veličine*. Končno, pa mu je potreben viharen nastop tudi zaradi notranjih težav, ki jih ni lahko rešiti in urediti. Ker prav nič ne kaže, da bi bilo alžirsko vprašanje rešeno, je kar prav, če medtem povzdigne ugled na drugi stram.
Tudi ostala dva velika pripadnika atlantske zveze Zahodna Nemčija in I-talija, sta pokazala odtenke opreznosti. Bonn je med prvimi na Zahodu priznal iraško republiko; Fanfani pa je izkoristil svoj obisk v Washingtonu in Londonu za razgovore o Srednjem vzhodu.
Zahodnonemški vladi je bila angloameriška akcija trojno neprijetna. Za zvezno republiko je arabski svet gospodarsko perspektivno pa tudi politično zelo zanimiv. Adenauer se zavzema za skladno politiko držav atlantskega pakta; vojaško posredovanje nu Srednjem vzhodu pa je bilo direktno zanikanje te smeri; in povsem razumljivo dejstvo, da so poslali Američani svoje enote v Libanon z letališč v Porenju — je bonnskega predsednika postavilo v neugoden položaj tudi pred politično opozicijo in pred nemškim narodom.
Drugačna politika do a-rabskih dežel pa vzbuja dvojne nade tudi italijanski vladi: «rada bi okrepila naravno in tradicionalno vlogo Italije na tem področju*, zboljšala pa bi rada tudi italijanske gospodarske razmere v okviru obsežnega mednarodnega gospodarskega progra-
Dj. R-
(Nadaljevanje na 2. struni)
Za mir na Srednjem vzhodu naj Grčija nastopi proti ZDA
Hruščev poudarja v svojem pismu, da bi morala Grcija v OZN zavzeti odločno stališče za takojšnji umik angleških in ameriških čet s Srednjega vzhoda - Po razgovorih med Karamanlisom in Mac Millanom je zunanji minister Averoff izjavil, da je prej pesimist kot optimist - Nič še ni bilo sklenjeno, da bi se Makarios vrnil na Ciper - Včeraj zvečer razgovor Karamanlisa in Averoffa z Robertom Murphyjem, ki odpotuje danes v London
I
ATENE, 9. — Sovjetski veleposlanik v Atenah Sergijev je danes odšel na sedež grškega ministrskega predsednika ter oddal ministru pri predsedstvu Cacosu poslanico sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva za Ka-ramanlisa. Grški ministrski predsednik je bil v tistem časp še na razgovoru z Mac Millanom. Po razgovoru s Cacosom je Sergijev odgovoril pozitivno na vprašanje časnikarjev, če se poslanica nanaša tudi na ciprsko vprašanje.
Sovjetsko veleposlaništvo je zvečer objavilo tekst pisma Hruščeva Karamanlisu. Sovjetški ministrski predsednik poudarja v svojem pismu da bi morala Grčija zavzeti v OZN odločno stališče za takojšnji umik angleških in ameriških čet s Srednjega vzhoda. Izkrcanje angleških in ameriških vojakov v Jordaniji in Libanonu označuje Hruščev kot kolonialistično kampanjo proti gibanju narodov, ki hočejo izvajati svojo zakonito pravico po samoodločbi. Sovjetski ministrski predsednik tudi obtožuje Anglijo in ZDA, da pripravljajo še nadaljnje oborožene posege proti drugim arabskim državam. Nadalje zatrjuje, da so bili napravljeni napori za zadušitev gibanja za samoodločbo na vzhodnem Sredozemlju ne samo proti arab-
skim narodom, temveč tudi pro*i Ciprčanom.
Svoje pismo zaključuje Hruščev z besedami: »Odločno stališče Grčije za ohranitev miru na Srednjem vzhodu bi prispevalo k vzpostavitvi varnosti in k okrepitvi mednarodnega ugleda Grčije.* /
Med tem so se pa končali razgovori med Mac' Millanom in še prej med Maka-riosom in Footom. V Atene pa je že tudi prispel — last not least — Robert Murphy.
Po razgovoru med Maka-riosom in Footom je nadškof izjavil, da so se v splošni diskusiji obravnavale tudi množične aretacije ciprskih Grkov. Ko so ga novinarji vprašali, če goji kako upanje, je Makarios odgovoril: «Izraz ,brez upanja’ mi ne u-gaja.» Zatrdil pa je tudi, da, če med sedanjimi razgovori ne pride do sporazuma za neko rešitev na Cipru', bo šel priziv na OZN svojo pot.
Ce se je nadškof Makarios omejil v svoji izjavi tako, da je šel do skrajnega roba. ne da bi stopil na tla zanikanja, ko so ga vprašali, če goji kako upanje, pa je zunanji minister Averoff stopil tudi čez ta rob. Ko je že povedal, da so bili razgovori koristna izmenjava gledišč, pa čeprav brez nobenega1 praktičnega napredka v primeri s prejšnjim položajem,.
in ko so ga nadalje novinarji vprašali, če je o razgovorih optimist ali pesimist, je odgovoril; »Ce me že prisilite, da izbiram med tema dvema izrazoma, potem vam povem, da sem bolj pesimist. »Zanikal je tudi, da bi bilo med razgovori sklenjeno. da se nadškof Makarios vrne na otok.
Po razgovorih je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da je prišlo med ministrskima predsednikoma »do odkritih in popolnih izmenjav gledišč. Ministrska predsednika sta prišla do zaključka, da so bili njuni razgovori zelo koristni, čeprav še ni mogoče reči, da se njuni stališči ujemata glede vseh problemov«. Tako z grških kot britanskih uradnih virov se poudarja da je bil ta stik med o-bema vladama koristen, čeprav ni privedel do senzacionalnih rezultatov.
Edini dnevnik, ki zaradi tiskarske stavke izhaja v A-tenah, je davi pisal, da po mnenju diplomatskih krogov v Atenah ni treba pričakovati, da bi v teh razgovorih dozoreli kdove kaki plodovi. List je tudi napisal, da se med včerajšnjimi razgovori ni moglo ugotoviti kako zbli-žanje stališč ene in druge strani. Angleži iščejo sredstev in metod za podaljšanje premirja na Cipru, do-
so nastopile take okoliščine, ko bi lahko z nekim pravilnikom uredili vprašanje. Toda imeti je treba za gotovo, dostavlja list, da grški voditelji tega britanskega gledišče ne bodo sprejeli.
Gotovo v želji, da bi bilo res tako, pa izjavljajo v britanskih krogih, da je bil med grško-britanskimi razgovori dosežen načelni sporazum o ohranitvi status quo na Cipru za nadaljnjih 7 let, da bi se ohladile strasti in bi se na otoku poskušal uvesti sistem samoodločbe. Grčija pa, po britanskih virih, vztraja pri odklanjanju nekih točk glede načrta.
Gotovo je v vsej tej zadevi najbolj zanesljiva Averoffo-va izjava, ko je dejal, da je tudi po teh razgovorih bolj pesimist kot optimist. Mac Millan je pred razgovori večkrat ponavljal, da je njegov prvi namen doseči to, da se napravi konec prelivanju krvi. V tem smislu je že tudi prej izdal poziv na ciprsko prebivalstvo ter prosil tako Karamanlisa kot Menderesa, da ta njegov poziv podpreta. Gotovo je, da lahko postane predlog za prenehanje prelivanja krvi zelo popularen, kadar prebivalstvu na vsakem koraku grozi nevarnost za življenje in imetje. Vendar pa postaja vedno bolj odkrito, da Britancem ni toliko zaradi pre--
livanja krvi kot za pomirje-nje neke postojanke na Srednjem vzhodu ali vsaj pred vrati Srednjega vzhoda. Za to pomirjenje pa seveda ne obljubljajočega, kar zahteva večina prebivalstva, temveč skušajo «za 7 let* ohraniti status quo. To se pravi od ciprskih Grkov zahtevajo, da položijo orožje, da prenehajo svojo borbo ne da bi po toliki preliti krvi in po tolikih žrtvah, sploh kaj dosegli- S' takimi svojimi nameni in predlogi pa seveda v Atenah ne morejo uspeti.
Pred odhodom v Ankaro, kamor ga je spremljal tudi ciprski guverner Foot, je Mac Millan izjavil, da je prepričan, da so razgovori opravičili njegovo potovanje. Dejal je, da je hvaležen grškemu ministrskemu predsedniku za razumevanje, ki ga je pokazal, in za jasnost, s katero je razložil stališče grške vlade. Ko je prispel v Ankaro, ga je tam pričakal turški ministrski predsednik Menderes ter funkcionarji turške vlade.
Neki turški vladni predstavnik je izjavil, da je turška vlada prepričana, da bodo lahko Mac Millanovi razgovori v Atenah in Ankari privedli do trajnega premirja na Cipru in mogoče tudi do kakega napredka na političnem področju. Vsekakor pa vladni
krogi v Ankari ne prikrivajo nekega presenečenja ob poročilu, ki je bjlo objavljeno po razgovorih - r Atenah. Neki predstavnik j« celo zatrdil, da bi' popoln neuspeh Mac Millanove misije lahko dovedel tudi do poslabšanja že tako napetega poljzaja na Cipru. Ce bi do tega prišlo, potem bo turška vlada ponovila svojo zahtevo, da pošlje čete na Ciper za zaščito turške skupnosti na otoku.
Kmalu potem, ko je Mae Millan odšel iz Aten, je tjakaj prispel Eisenhowerjev posebni odposlanec za Srednji vzhod Robert Murphy, in sicer iz Adis Abebe. Ob prihodu je izjavil, da bo imel s Karamanlisom in Averoffom splošen razgovor o svoji misiji na Srednjem vzhodu, s katere se vrače poln upanja in optimizma. Rekel je tudi, da nima v načrtu diskusije o ciprskem vprašanju. Poznejša vest pa javlja, da sta Karamanlis in Murphy v svojem približno triurnem razgovoru, v katerem sta podrobno razpravljala o problemih Srednjega vzhoda, upoštevala tudi ciprsko vprašanje.
Jutri dopoldne bo Murphjr odpotoval v London, kjer ee bo sestal z zunanjim ministrom Selwynom Lloydom. Pred povratkom v VVashing-ton pojde še v Pariz.
Poslanica Nikiie Hruščeva grškemu ministrskemu predsedniku Karamanlisu
Predsednik vlade Fanfani se je v Parizu dva dni r ugovarjal * De Gaullonv. Toda rezultati teh razgovorov so bili zelo pičK in niso prinesli nič tistega, kar so v Parizu pričakovali- Odkar je Francija pred dvenia letoma zgubila večino svojih položajev na Srednjem vzhodu, sta obe državi postali tekmici v odnosu do arabskega sveta-tako glede diplomatskih pobud kakor glede gospodarskega vpliva rl rdijo tudi, da je Iranci ja zahtevala »koordinacijo naporov* v tem delu sveta, kar je predsednik italijanske vlade »sicer sprejel, ne pa tudi navdušeno pozdravila
Sedem dni v svetu
Nenaden preobrat
Ko sta ameriški in angle-ški predstavnik že zahtevala izredno sejo Varnostnega sveta za 12. avgusta v pričakovanju sovjetskega odgovore. ki po mnenju Zahoda ne bi smel biti drugačen, nego pritrdilen, je prišlo do nenadnega preobrata, ki je imel to dobro stran, da je zadevo premaknil z mrtve točke. Se preden je Hruičev poslal svoj odgovor, je obtožil ZDA in Veliko Britanijo, da hočeta sestanek najvišjih v okviru Varnostnega sveta nadomestiti s sestankom stalnih predstavnikov Varnostnega sveta. Nato pa je nenadoma odletel v Peking na razgovore z Mao-cetungom in je ob povratku v Moskvo poslal Eisenhotver-ju, Mac Millanu in De Gaul-lu odgovor, s katerim sporoča, da ne odobrava zahodnih načrtov v zvezi s posebnim zasedanjem Varnostnega sveta, na katerem naj bi razpravljali o Srednjem vzhodu.. Predlagal je izredno zasedanje glavne skupščine OZN in v tem smislu je sovjetski delegat v New Yorku zahteval posebno sejo Varnostnega sveta, ki naj odloča o tej zahtevi. V svojem novem predlogu je Hruščev obtožil ameriško in britansko vlado, da sta požrli svoj prejšnji predlog in da se sedaj zavzemata za to, naj se o zadevi razpravlja na rednem zasedanju Varnostnega sveta, kjer bi bil navzoč tudi Cangkajškov predstavnik natvest o pravega predstavnika Kitajske: in poleg tega ima Cangkajškov predstavnik še pravico veta.
Hruščev obsoja tudi zahodno politiko ignoriranja LR Kitajske in poudarja, da ta velika država obstaja ter se razvija v vedno močnejšo silo ne glede na to, ali jo drugi priznavajo ali ne. Pri tem dodaja, da Varnostni svet in OZN brez LR Kitajske ne moreta več veljati za' učinkovita organizma. Ameriški vladi očita, da se poslužuje Varnostnega sveta za svoje interese s pomočjo držav, ki pripadajo zahodnim vojaškim blokom.
Poleg tega pravi Hruščev, da je nujno potrebno čim-prej sklicati sestanek na najvišji stopnji, ki bi obravnaval šteuilna sporna vprašan-nja, in o katerem se pogajajo že toliko časa.
Eisenhotver je ie istega dne odgovoril, da sprejema predlog Hruščeva o izrednem zasedanju skupščine OZN. Tako sta bili predloženi dve resoluciji:	sovjetska, ki je
zahtevata takojšnji umik tujih Čet s Srednjega vzhoda, m ameriška, ki je obsojala SZ in Z AR eposrednega napada« na Srednjem vzhodu.
Na seji Vurnostnega sveta, ki je bila v četrtek, so se sporazumeli o skupni resoluciji, ki poziva skupščino, naj obravnavu položaj na Srednjem vzhodu. Resolucija je bila sprejeta soglasno, in v petek je bila izredna seja skupščine, ki je sprejela predlog Varnostnega sveta in določila, da se razprava o bistvu vprašanja začne v sredo.
Spričo slepe ulice, v katero so zašla pogajanja za sestanek najvišjih v okviru Varnostnega sveta, je treba le pozdraviti dejstvo, da so se vendarle sporazumeli o zasedanju skupščine. Tako se bo ponudila vsem Sl državam članicam možnost, da povedo svoje mnenje in opozorijo velesile na veliko od-govomost, ki jo imajo s svojim neodgovornim početjem.
Na zasedanju skupščine bo navzočih več zunanjih ministrov. Sovjetsko delegacijo bo vodil Gromiko, britansko Selwyn Llogd, ameriško pa Dulles. Navzoč bo tudi zunanji minister ZAR Favzi in še drugi. De Ganile pa vztraja pri svoji užaljenosti m trmi. Verjetno bo francosko delegacijo vodil njen stalni predstavnik v OZN ,n ,e zu-nanji minister De Murville ne bo pojavil v New Yorku.
Eisenhouier je na svojt zad-nji tiskovni konferenci izjavil, da je pripravljen tudi csebno priti na zasedanje, če bo to potrebno. Enako bi storil tudi Mac Millan, če bi se dru :i predsedniki vlad odločili za kaj takega. 1 ako se v političnih krogih nakazuje možnost, da bi izven zasedanja skupščine utegnilo brez posebnih priprav priti do	poluradnih	razgovorov
med	predsedniki	vlad ah zu-
nanjimi ministri. Zato se francoski list eAurores sprašuje, kaj bo v takem primeru storil De Gaulle, in dodaja, da bi bila njegova ali De	Murvillova	navzočnost
tudi potrebna.
Medtem se v zvezi z zasedanjem s kupščine pojavljata d«« nevarni težnji. Prva	povsem obrača vzroke
knze na Srednjem vzhodu, druga pa vnaša v zadevo propagandistične elemente.
Prva težnja sloni na tezi epraznine» na Srednjem vzhodu, ko sta tam Velika Britanija in Francija dožive-h poraz. Sedaj pa so tej tezi v Washingtonu dali novo obliko in pravijo, da bi »praznino«, ki bo nastala ob umiku ameriških in angleških čet, morali izpolniti Združeni narodi. Ravno v tem je vzrok, ki je privedel do sedanje krize. Na Zahodu namreč še vedno nočejo priznati arabske stvarnosti in borbe Arabcev ter njihove pravice, da živijo na svojih tleh kakor sami želijo. Združeni narodi ne morejo izpolniti nečesa, česar ni in kar ni potrebuj. Govori se o pomoči OZN Arabcem, da bi premagali svoje gospodarske težave in da bi izboljšali svoje življenjske pogoje. Toda pri vseh teh načrtih prevladujejo blokovski interesi. tako da stopajo interesi A-rab cev v ozadje.
\ Parizu zaseda v palači «Royal» ustavni posvetovalni odbor, ki proučuje De Gaullov načrt nove ustave V odboru samem in še posebno med odborom in De Gaullom pa so nastala številna ostra nesoglasja; toda De Gaulle vztraja, da je treba načrt tako odobriti, kakor ga je on pripravil. Tudi glede afriških kolonij ni v načrtu tistih «liberainih» določb, ki so jih napovedali-Nasprotno, De Gaulle je odločno izjavil, da ne misli tem deželam priznati pravice do neodvisnosti. JNa sliki vidimo De Gaulla, ki odhaja s seje posvetovalnega odbora
Končno	vendarle
Vse kaže, da bodo občinske volitve v tržaški občini oktobra tega leta. Uradnega obvestila še ni, pričakujejo ga pa v prihodnjih dneh.
Vladni generalni komisar dr. Pala-mara je te dni v Rimu, kjer se je med drugim razgovarjal tudi z notranjim mii.istrom Tambronijem. Govorila sta seveda tudi o vprašanju občinskih volitev v Trstu. O rezultatih teh razgovorov ni nič točno znanega, vendarle se v dobro obveščenih političnih krogih govori, da bodo volitve gotovo prvo ali drugo nedeljo v oktobru. Ker torej ni ovir niti z ene niti z druge strani, lahko sklepamo, da se bliža vprašanje volitev zadovoljivi rešitvi.
Trst je že skoraj leto dni brez svojega občinskega sveta, ki je bil razpuščen v oktobru lanskega leta. Občinsko upravo vodi od tedaj dalje pre-fekturm komisar dr. Mattucci. Volilni zakon sicer predvideva, da morajo biti po treh mesecih komisarske uprave razpisane nove občinske volitve, toda teh določb se v tržaški občini niso držali. To pa iz enostavnega vzroka; pred vrati so bile politične volitve in demokristjani so hoteli na njih preizkusiti svojo moč. Z njimi so hotele preizkusiti svojo moč tudi druge manjše politične stranke. Nič ni pomagalo, da so tržaški volivci protestirali proti zavlačevanju občinskih volitev. Bilo je sklenjeno, da jih ne bo in jih tudi ni bilo.
Sedaj so politične volitve za nami in zopet je prišla na dan odločna zahteva po občinskih volitvah. Tokrat so si v zahtevi po sklicanju volitev, vse politične stranke edine, z izjemo fašistov in monarhistov, ki preživljajo hudo notranjo krizo in sploh še ne vedo, kako se
bodo pred svojimi volivci predstavili. Za volitve v oktobru so sedaj tudi demokristjani, čeprav je v začetku kazalo, da bi jih hoteli združiti z volitvami za tržaške senatorje.
Sedaj je torej treba samo čakati uradnega obvestila o razpisu volitev, ki bi moralo priti najkasneje do 21. t. m. če naj bi bile volitve 5. oktobra in do 28. t. m., če bi bile volitve 12. oktobra. Volilna kampanja traja namreč 45 dni ter bi pomenila omenjena datuma zadnji rok.
Na zadnjih občinskih volitvah je nastopilo 12 političnih strank, ki so zastopale 206.068 volivcev. Pravzaprav je vložilo volilne liste 13 političnih strank, toda indipendentistična stranka je bila tedaj izključena.
Tokrat bo število političnih strank, ki bodo šle na občinske volitve, verjetno večje. Pomisliti je namreč treba, da imamo sedaj v Trstu kar dve jašistični stranki in dve monarhistični. Ni še izključeno, da bodo šli fašisti na volitve kar v treh skupinah, vsaj tako nekako se je izrazil prof. Battigelli, ki je na čelu skupine «Movimento del lavoro*. Potem gredo tokrat na volitve tudi in-dipendentisti. Tudi zanje se še ne ve, če bodo šli enotni, ali pa ločeni v dveh skupinah. Na vsak način bo vsaj štiri, ali pet političnih strank več, kot na zadnjih volitvah.
Tržaški volivci seveda z nestrpnostjo čakajo uradnega obvestila o razpisu volitev. Komisarska uprava je bila za tržaško občino vse prej kot koristna. Edinole novi občinski svet bo lahko reševal vprašanja, ki so za tržaško gospodarstvo velike važnosti. Zato upajo, da tokrat pride do volitev.
Ce se hoče, da se k—ra na Srednjem vzhodu učinkovito reši, je predvsem potrebno, da se tuje čete u-maknejo od tam in da se na skupščini začne res konstruktivno obravnavanje položaja brez vnašanja propagandističnih elementov. Kajti na Srednjem vzhodu je polno znakov, ki kažejo, da se bo položaj umiril, le če bodo velesile to dopustile ...
0 sestanku Hruščcv-Maocetung
Zahodni tisk se je zelo razpisal o nenadnem obisku Hruščeva v Pekingu, kateremu je sledil novi predlog za izredno zasedanje glavne skupščine OZN. Politični opazovalci poudarjajo, da je Maocetung «p ozvah Hruščeva v Peking, ker ni bil zadovoljen, da je Hruščev sprejel zahodni predlog o sestanku najvišjih v okviru Varnostnega sveta. Kajti v tem primeru bi tudi Cangkajškov predstavnik imel važno besedo. Poleg legu zahteva Kitajska sedaj večjo udeležbo pri obravnavanju svetovnih vprašanj. Kitajska vlada je tudi nezadovoljna, ker so v sovjetski delegaciji na ženevski konferenci, ki razpravlja o nadzorstvu nad jedrskimi eksplozijami, poljski, češkoslovaški in romunski delegati, a nobenega kitajskega. Poleg tega Kitajska vztrajno zahteva večjo sovjetsko gospodarsko pomoč za svojo industrializacijo in baje tudi vztraja na tem, da sama izdeluje atomsko orožje.
Nova politika Kitajske, ki je poleg vsega dala tudi po; budo za novo ponjo proti Jugoslaviji, dela precejšnje preglavice Hruščev u. Na Kitajskem gredo že tako daleč, da nekateri listi začenjajo že napadati politiko aktivne koeksistence trdeč, da je to povsem reakcionarna politika. čeprav je bil prav Cuen-laj med pobudniki za tako politiko.
Pri vsem tem moramo poudariti, da so kitajske zahte-
(Nadaljevanje na 8. strani)
•llHIMIHIIIIIIIIIIIIIIIlHIIIIIMIIIIIIIIMHIIIIIIIIIHIIIIIIinilllllllllllllllMItlllHIIIIlIlHIIIIIIIIIllllliMMIIIIllllllHIIIMlI
iiiiiiiiiiiimiiiiMimmiiHMiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiitiniiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii
KAJ SO LE DELALI OBČINSKI ODBORNIKI V SAVONI?
Občinski glavni računovodja poneveril 300 milijonov lir
Na račun javnih sredstev si je zgradil dve razkošni vili, si kupil veliko posestvo in med drugim ženi za 40 milijonov draguljev
Leandro Ghelardi je 54-leten gospod po rodu iz Livorna in
pravijo, da je zelo vljuden, dostojen in tudi po zunanjosti zelo simpatičen. Toda tak ie bil do pred tremi dnevi, ko je bil znan le v Savoni, danes pa je »zaslovel« po vsej Italiji, saj je trenutno premet splošnega zanimanja. Leandro Gherlardi je bil glav. n', računovodja na občini v Savoni. Kdor je z njim delal aii imel kakor koli z njim opravka, je bil mnenja, da je to zelo sposoben delavec, ki se je na svpjo stroko odlično spoznal. Ir. tudi finančne, pro računske in obračunske zadeve občine Savona je Ghelardi imel v mezincu.
Simpatična zunanjost na eni strani in strokovnost na drugi sta mu dajali velik ugled med občani Savone, kjer je bil zelo popularen. Toda le do pred tremi dnevi smo že rekli. Predvčerajšnjim zgodaj zjutraj pa je v njegovo stanovanje, ali bolje v njegovo vilo vdrla policija šn ga vrgla iz sna. Ta sicer nezaželeni in nekoliko zgoden obisk pa ga ni presenetil. Brez u-
govarjamja je glavni računo- začela brskati po spisih in ra-
Btilanski vojaki so v Amanu v Jordaniji že staknili svoje čistilce čevljev
vodja Gherlardi sledil policij: in sedaj je že v zaporih. San Agostino, kjer mu ti' pajo obisti.
Pred tem nezaželenim obiskom je Gherlardi imel neprijeten sestanek z županom Sa-vene prof. Giovanniiem Urba, nijem in odborniKom za finančne zadeve. Sestanek ni bil nič prijeten, posebno ne, ko sta župan in občinski, odbornik za finančne zadeve pri. šla na dan z zelo resnimi zadevami.
V Savoni se je že nekaj mesecev šušljalo tudi v javno sti, da so občinske finančne zadeve zelo slabe. Prihajali so protesti menic, prihajali računi, občinska blagajna pa je tila prazna. Posebno ta stalna «suša» je marsikomu dajala misliti‘in -ljudje so se spra. sevali, kako in kaj, Istočasno so se tudi ljudje spraševali, od kod glavnemu računovodji, Leandru Gherlardiju, ki je vendarle prav navaden uradnik, toliko sredstev, da si mo. re privoščiti tako razkošno življenje. O slednjem kaj več pozneje.
Finančne zadeve o-bčine Savona je imel v rokah v glavnem glavni računovodja Lean-dro Ghelardi. Njegova strokov, nost je bila, kot smo rekli, od. lična in to mu je omogočilo, da ei je prisvajal velikanske vsote. Čeprav bi ne bilo povsem pravilno, ali vsaj še najmanj zaželeno, je občinska u-prava Savone po denarnem zavodu »Banca popolare d’. Novara« opravljala dve službi. Tej banki je poverjala izterjevanje občinskih davščin, hkrati pa je ista banka služila kot depozitaren bančni zavod občine. Sicer je imela ob. činska uprava posla tudi s tamkajšnjo filialo denarnega zavoda »Cassa di Risparmio«, vendar ji je glavne denarne poele opravljala Banca popolare di Novara. Direktor te banke je Fizzotti, načelnik davčne uprave pa Pacini. Kot vidimo ,sta funkciji ločeni, kar je povsem razumljivo. Po pra. vihi bi davčna izterjevalnica ne smela dajati akontacij na račun davščin, ki se imajo šele izterjati, toda praksa se te. ga včasih ne drži.
Vse to so bili elementi, ki jih je »strokovnjak« Ghelardi znal spretno izkoristiti. V računovodstvu občine je vse u-strezne dokumente tako popolno potvarjal, da ni nikomur prišlo na um, da bi kaj ne bilo v redu. Hkrati je bilo ‘.udi knjigovodstvo neoporečno. Začele so se pa, kot smo že prej rešli, finančne težave. Toda katera občina nima [ finančnih težav. Ko pa so se te težkoče začele vendarle prepogosto in v prevelikem obsegu vrstiti, se je odbornik za finance — ki bi sicer moral vsakih pet dni blagajno in blagajniško knjigo pregledati začel za stvar podrobneje zanimati. V dogovoru z županom in odborniki je bila ustanovljena posebna komisija, ki je
čunih. Delo je bilo zapleteno in dolgotrajno, ker je glavni računovodja vso stvar «strokovno» izvedel. Vendar pa je le prišlo na dan, da je Ghelardi začel s svojo dejavnostjo že tam nekje leta 1947 m vse to zelo uspešno nadaljeval do danes. Na sestanku, k’ je bil dan pred aretacijo in katerega se je udeležil župan in odbornik za finance, je bilo ugotovljeno, da si je Ghelardi prisvojil najmanj 235 milijonov lir občinskega denarja. To pa še ni vse, kajti kot ploha se zlivajo sedaj na občino neporavnani računi in menice brez kritja, in vse to gre v težke milijone, tako da že računajo, da je Ghelardi h k račun občine obogatel za 300 milijonov lir.
Vsekakor je bil Ghelardi podjeten. S tem seveda zadeva ni končana, ker je mož že za zapahi zapora Sant'A-gostino, V nič kaj prijetnem položaju pa ni niti Banca popolare di Novara, ker gre glavno breme na njen račun. In vsota ni majhna.
Sedaj še nekaj o »zasebnem« Ghelardiju. V Savoni so
že dalj časa šušljali o njegovem razkošnem življenju. Nič čudnega. V povojnih časih, odkar je bil v službi kot glavni računovodja, si je Ghelardi zgradil kar dve vili, in sicer ero v Spotornu, drugo pa nekje v notranjosti. Poleg tega si je v Vezzi Portio kupil posestvo za 40 milijonov lir. Kakšni so danes normalni dohodki takega uradnika ali če hočemo funkcionarja, vemo.
Zato je kar čudno, da si je ta sicer tako »strokoven« človek mogel javno kaj takega privoščiti. Posebno če je bilo splošno znano, da je v svoji vili v Spotornu imel kar tri natakarje, posebnega učitelja za svoje tri otroke, posebnega slugo, dva vrtnarja, dva šoferja in dva velika avtomobila. • Poleg tega je tudi splošno znano, da je ženi kupil draguljev za 40 milijonov lir. Vrh tega je bil znan tudi kot čeprav nestrokoven zbiratelj umetnin 'n zato marsikdaj drago plačal tudi sliko, ki ni bila nič vredna.
To so stroški, ki daleč prekašajo raven glavnega računovodje katerekoli občine. Za. , to se čudno zdi. da so tako
dolgo čakali na obračun, po-sebno ker bodo stroške Ghe-lardijevega bogatega življenja plačali drugi.
Zahodna nesoglasja
(Nadaljevanje s 1. strani)
ma. Vedno solidarna z a-ratriskimi gledišči, trenutno pa bliže De Gaullove-mu, poskuša rimska diplomacija v zahodnih nesoglasjih zavzeti vlogo mostu.
Vsi ti neubrani zvoki, ne glede na trajanje, stopnjo in odtenke, so zanimiva podoba sedanjih nesoglasij na Zahodu. Čeprav jih ne gre precenjevati, pa ta nesoglasja vendar kažejo, da so bloki po svojem bistvu preslabotni, da bi o-zdravili svoja notranja nasprotja in neskladnosti, To ie nov, svojevrsten dokaz, da je moč mednarodni položaj ozdraviti samo s postopnim in prepotrebnim premagovanjem blokovske filozofije in prakse
56-letni «sindikalist« Frank Kierdorf, ki so ga pred dnevi sindikalisti - gangsterji iz Pontiaea v ZDA na domu ugrabili in odpeljali v gozd, ga tu Polili z neko gorljivo snovjo in nato pol ožganega pripeljali pred bolnišnico v Pontiac, ga tu pustili ter zbežali, je v četrtek podlegel opeklinam. O tem smo na dolgo pisali že pred dnevi, ko smo tudi omenili, da Kierdorf ni hotel izdati onih dveh ugrabiteljev, ki sta pa bila le izvršitelja ukazov ((.sindikalnih voditeljev« sindikata prevoznikov
ALI VEŠ...
— da se bo ulica, v ko-teri je bil ubit bivši	$ premier Nuri Said, imenovo*
In od sedaj dalje Ulica svobode. Tako javlja kairski t* dnik «Akhabar el Jom». List še poroča, da so kraju> kjer je bil Nuri Said postavili ploščo z napisom* «Tu je bil ub’it človek. ki 1* vedno govorilt da se še rodil tisti, ki bi ga moge ubiti».
* * *
— da je vlada Fulgencij* Battiste na Kubi prepovedala nositi ženskam vrečaste obleke. To pa ne zaradi teg»j ker bi bila morda proti t#| modni novosti, temveč zaradi tega, ker so ugotovili, dato mnoge ženske skrivale P°® oblekami orožje, ki so ga b®" sile upornikom Fidelia Castra.
* * *
— da je policija v Kolut* biji med uradnim obiske® britanske princese Margaret aretirala več tako i menoV* nih esinov svobode«, W *® člani sekte, ki ne priznava nobenih zakonov, niti angl*' ških. Člani te sekte so M" je pripravljali demonstracija proti angleški vladi. Te Ur' liove demonstracije pa precej čudne: po ulicah dep-lirajo povsem nagi.
* * *
— da bodo zahodnone®” ški vojaki z začetkom 1*** 1959 nosili svoje šleme- p® sedaj je imel zahodnonemšD Rundeswehr šleme ameriška, ga tipa in proizvodnje. Pr*’ vijo, da je tudi Adenauer z* to, da se spoštuje nemška tradicija. Tovarna, ki bo t*" delovala nove šleme, bo h* pravila kaj dobro kupčij®" Kalupov namreč ne bo treh* šele napraviti, ker jih je Nemčija še na pretek ®“ prejšnje vojne.
* * *
— da je pred nedavni1’1 umrl v Angliji Billy Merc-dith. Star je bil 81 let ter j* bil svetovni nogometni rekorder. Pravijo, da ie . najboljše angleško krilo vse časov. Igral je pri Manchester Citgju in je bil s 50 le‘ ti še zmeraj v ligaški enaf storici. 31 let je bil aktiven nogometaš. V tem času 1 ■ odigral 51 tekem za državna reprezentanco ter je lddt’ krat nastojiil za svoj kluh-
# # #
—, da je ne.,i ruski inže®1 izdelal nov motor na vet#« ki ima moč U konjskih *“ pri hitrosti vetra 8 m na se" kundo. Motor je opremljf® s sredobežnim . aerodina®1®* nim regulatorjem, ki za®j tavlja tudi pri večji hitros*1,. vetra enakomerno vrtenj* Vetrno kolo ima premer * metrov in tri posebna kril*’ ki obračajo kolo v smeri tra. Motor je mogoče UP°“ rabiti za pogon vodnih ctj palk, strojev za pridelavo V vinske krme, mlinov in el#" tričnega generatorja.
* * *
— da dela pri gradnji ^®” nala Donava . Tisa - Don®®* dobro napredujejo. Do k°nC? tega leta bo dograjeno P bližno 80 km glavne kanalske mreže. Letos bodo is*0" pali S in pol milijona Pr stormnskih metrov zemUe‘ Doslej je dokončano tudi * mrežje kanalov za namakanje na področju 9.600 "z zemlje. Na poizkusni postaj1 zc namakanje v vrbskem ®” kraju pričakujejo, da h0 pridelali najmanj 7 vagona sladkorne pese na hektar.
* * *
— da se rodi po
kih Organizacije združen1 narodov na vsem svetu vS*t ko uro 5000 otrok. prebivalstva po vsem sve'1 je v zadnjih letih do##<f skoraj ino milijonov letno. T ’e posledica zniževanja 0® ljivosti
# * *
— da ni bilo človeštvo * koli dovolj dobro hranjen ' To zatrjuje neki amen**., znanstvenik, ki je ugol°vl da uživa danes več kakor P^ lovica ljudi na svetu s®1
rriO
ed-
2 200 kalorij na osebo, 1,11 tem ko priporočajo zdrav1** ki najmanj 2650 kalorij. mnenju istega znanstveniK so najslabše hranjeni Pre\. valci Afrike in Azije. Veite* težave glede prehrane še v deželah Bližnjega da, V Egiptu na primer de na eno kvadratno ' j; obdelane zemlje 1250 Huu v Jordaniji 622, v Amer1 pa samo 35.
*	*	#	j,
— da narašča potrošnj® H lektrične energije v evroP**l državah vsako leto PoVPr^5 no za 8 odstotkov. Leta je dosegla dvojno k potrošnje iz leta 1948. Pr°\, vodnja v elektrarnah ctl>
njenih držav je znašala
let®
1955 okrog 358 milijard leta 1957 je narasla na milijard, letos bo zn fn| okrog 452, leta 1962 P® milijard kWh.
* * *	.	kh
— da je po podatkih, . jih je zbral oddelek za * •
oc*
stvo mednarodne organ’1’ . ie UNESCO na svetu še ®
no četrt milijarde otrok -,-j| šol. Celo v najnapredn*! ^ državah, kjer je šolanja trofc oboezno, je na lju večina takih šol, hi jo le po enega učitelja-nec leta 1954 je imela . primer v ZDA polovica M . skih šol samo enega do učitelja.
brc*
Aktualni
portreti
JACQUELINE MAJ ,LAY je žena pariškega mesarja in mati treh otrok. Stara je 29 let. Zadnje čase je predmet študija znanih pariških psihiatrov in psihologov. Vzrok:	Jgcqueline Je
tak medium, da podoživlja zgodbe in življenje faraonov
JOHN KASPOR Je bil lansko leto aretiran, ker je v Clintonu v ZDA ščuval belce proti črncem, zaradi česar je prišlo do neredov. Del zaporne kazni je prebil v Atalanti, od koder so ga te dni izpustili. Morda zato, da bi svoje početje nadaljeval?
RICCARDO CASSIN je vodja skupine vrhunskih italijanskih plezalcev, ki se vzpenjajo na enega izmed vrhov masiva Karakorum, kamor še ni stopila človeška noga. Podvig ni malen kosten, saj je vršac, kamor so namenjeni, visok nad 8000 metrov.
IRINA SKOBCEVA je znana sovjetska filmska umetnica. Pred kratkim je izjavila, da sta ji Shakespeare in E-duardo De Filippo najbolj priljubljena avtorja. Ob tem je dodala, da bi zelo rada igrala kako vlogo iz De Filip-povih del.
JEANNE BROWN je natakarica v San Franciscu. Nekega večera se je tako napila, da so jo spravili v policijski zapor. Od tod je hotela zbežati skozi o-kence, vendar je bila v bokih preobilna in je v okencu obvisela.
Edinstven primer gledališke ustanove g zelo	zapletenimi razvojnimi
Profesor ljubljanske Akademije za igralsko umetnost in književnik Filip Kalan je na povabilo univerze v Nancyju predaval za Centre universitaire europeen v oddelku Etude des civilisations o tržaškem SNG - Besedilo predavanja je potem izšlo med skripti Evropskega univerzitetnega centra
Piii ref^e!le^pvo in razveseljivo je, da si je prof. v iv n izbral za predmet svojega predavanja j.,-prav tržaško	Slovensko	narodno	gle-
sce.	Kako je do tega	prišlo?
j«	univerzitetni	center	v	Nancgju, ki
enni™*ut tumkajšnje univerze, prireja vsako leto kak'- n% J<’UTZ za slušatelje, ki so že absolvirali sno fakulteto;	kurz	je namenjen študentom
pr ,ra2r!fk dežel. Predavatelje izbira Center iz vp/eS°r:,ev tamkajšnje univerze, včasih Sorbonne, nja.ln°1na	vabi	iz tujih	dežel. Predava-
skunm serninarJi se opravljajo vsako leto pod katen° terno> velja za vse štiri oddelke, na re je Center razdeljen (kulturna zgodovina, dc~e yede, politične vede in družbene ve-letošnja	generalna	lema je	bila; Kaj je za-
Padna kultura?
uen^° ie bil Filip Kalan v novembru 1957 povab-terih ^	so<^e^ovanie, ic predložil dve	temi, od	ka-
fcult	s*	izbrali	eno ali	drugo. Baročna
„i	Srednje Evrope	im izvori	slovenskega
stu jctTiČ ter Slovensko narodno gledališče v Trto ST957. Sprejeli so obe temi. V seminarju di *o predavanju slušatelji nenavadno živahno utirali; oglašali so se zlasti Avstrijci, Italija-» Poljaki.
šč ^U^an ie skušal obravnavati slovensko gledali-glegVl?rstu Predvsem kot srednjeevropski problem Pr Tj e dejavnosti na večnarodnem ozemlju, kot sam m mednarodne napetosti, ki se da reševati na ° razumno in tolerantno, brez nacionalističnih Pe*osti> reševati samo kot primer stalnega, strp-dr-a’ s*stematičnega sodelovanja med narodi in
"■j« uti v za^etku predava-Urnt takole^6 Kalan izbor
negab°rgl Slovenskega narod-taz>skav	v Trstu za
“'^terih sodob-nei«ara 3 akih vprašanj je
“'koliko. Saj na prvi P°§led Wnieijj nenavaden, venaar Smisle,.”3 , sprejemljivem kultur	Je	to Primer
*Uj* Ustanove, ki nakano, v Renavaidno nazor-V^ra5an ° zaP^e^ena so ta i kadar Presegajo . °^alni okvir in za-»oS( '* dneva v dan od-ajj6 narodi in država-i^Vam ° 5e odnose med nitn J razlicnim druz-
^ tstemom.'
“>era ^nost izbranega pri-** wzvidna že iz spioš-*loveris, ene karakteristike “osti v % gledališke dejav-^išče, u- rstu’ zakaj gleda-><> dLmanifesUra to na-1,*rodnemaVnost na *em ved"
orean- oze“'lju, je tako kak0t - lzacjjski strukturi jiivoati “Prizoritvem zmog-ZaPletre2U*tat mnogih ze-^'ntov	razvojnih mo-
°I*leftiti' v ed Peterimi velja „ &aj te-le-Prvič .
^stanova 3 le to slovenska
, -»ni
. sedo
1 Ustanova
Italiji,
drugo
narodne
iidiuunc
r‘ii Velij, a, “eniirni perife-
a3?ni'h sto ?rf3Ve’ kl se ie e eksn v vseh epizo-llke Pred!nT°niStldt1e POli-ekscn3 nacionalistič-“Som*
t drugič a
W 8aiWneaJe 5e “sinova s ‘toletn. *anls'ne spočela i*' Pa ie ku,Uurilo tradici-vl»iavL ,a POd fašistič-> ginjen 0 dalije nasilno H J*»a za celih dvajset
>3'obno b3
dl*dnarodnih \ neuS°dnih v> sv okoliščinah po 'a «Ca ♦ >. Vojni, ko je
se je ta ustano-neugodnih
3 bsoda V -l. vt PovSem rzaskega ozemlja egotova, predana , “asnrot, • razPravljanju . zhoda J“cinii si sila-CetrUč, d Zah°da; ^“išinskJ6 stalni sedež
ki ima “Stan°Ve V dr‘ dnin • po tradiciji “tugacno družbeno
Ka«or matična de-
žela te manjšine in da se že zavoljo tega razodevajo tudi znatne razlike v organizaciji gledališke dejavnosti;
petič, da je sleherno gledališče že zavoljo vsakdanjega stika z množicami gledalcev nenavadno občutljiv pretres, kar se pri takšni ustanovi, kakršno je tržaško gledališče, lahko stopnjuje do prave krize;
in šestič, da se je slovensko gledališče na tem ozemlju porajalo spričo stalne mednarodne napetosti v pogostih krčih narodne samoobrambe, tako da je stopnjevalo svojo javno dejavnost v pravo umetniško stvarilnost malodane samo v redkih premorih sorazmerne mednarodne strpnosti.
Ze iz tega bežnega obrisa kulturne problematike, ki se spleta dobrih sto let okrog slovenske gledališke dejavnosti v Trstu, je razvidno, da se v nji, v tej zamotani problematiki, nakazuje dejstvo, da usoda te in takšne gledališke dejavnosti vsaj v odločilnih trenutkih znatno presega okvir lokalne politike. Takšna politika resda lahko doseže dovolj zanesljive začasne uspehe v vzdr. ževanju kulturne avtonomije za to ali ono narodno manjšino, vendar ne more računati s trajnim uspehom tako dolgo, dokler ne izginejo iz vsakdanje prakse nacionalistični akcenti, ki so naposled vselej le odmevi globljih, nerešenih procesov v družbi.
Tu se potem predavatelj spusti v obširen prikaz slovenskega kulturnega in predvsem gledališkega izživljanja v Trstu od znanih začetkov do vrhuncev tik pred vojno in takoj po vojni, do zatora pod fašizmom in oživijenja leta 1945. Ko še omenja čas po l. 1945 ter negotov položaj vse do londonskega sporazuma l. 1954, nadaljuje;
Vendar ta neugodna labilnost mednarodnega položaja ni ohromila organizacijske iznajdljivosti te težko preizkušene ustanove, ki nosi dane« naziv Slovenskega na-
Mira Sardočeva in Silvij Kobal v igri Thomtona Wilderja Naše mesto
rodnega gledališča v Trstu, zakaj že samo statistični pregled dvanajstih sezon med leti 1945-1957 razodeva nenavadno spodbuden obris te gledališke vztrajnosti, saj nosi dvobarvni lepak slavnostne predstave z 21.■ decembra 1957 — lepak, ki naznanja prvo tržaško uprizoritev Ut-ve Antona Pavloviča Čehova — jubilarni napis stote premiere.
Ta dosežek gledališke stva-rilnosti nakazuje v tem našem nespodbudnem času a-tomske diplomacije vsaj to spodbudno dejstvo, da je mogoče z veliko mero dobre volje vzdrževati kulturno izročilo neke narodne manjšine celo na tako nemirnem ozemlju, kakršno je tržaško, to nevralgično Vozlišče severnega Jadrana. Še več; da je mogoče vzdrževati takšno izročilo celo v tako kočljivem primeru, če pripada matični narod te manjšine državi z drugačnim družbenim sistemom, kakor velja to za Jugoslavijo in Italijo. Res, da tega dejstva ne kaže obravnavati s pretirar'm optimizmom, zakaj napeti ti med družbenimi razredi, ki so se nekoč izmaličevale v pogubne ekscese nacionalistične napadalnosti, tako da so ogražale normalno rast kulturne dejavnosti, te napetosti nedvomno še obstajajo na tem ozemlju, le da v močno spremenjeni obliki nove politične dinamike — v zamotanem sklopu protislovij, kakršnega poraja iz dneva v dan penetracija dveh divergentnih družbenih sistemov.
Pozitivna stran te stalne penetracije, ki mora vsaj v kulturnem sožitju slej ko prej roditi medsebojno strp-
Jt; SNG pripravilo A- P- Čehova. Utvo. V vlogi NiJic je nastopila Mira Sardočeva
nost, se zrcali dovolj razločno že v kvantitativnih dosežkih Slovenskega narodnega gledališča v Trstu.
Po nekaterih statističnih podatkih do stote premiere, ugotavlja predavatelj;
Tržaško kulturno izročilo, delovne izkušnje slovenskih gledališč v matični deželi, politične zahteve obmejnega ozemlja — te tri poteze so oblikovale organizacijski u-stro; Slovenskega narodnega gledališča v Trstu:
Prva značilnost te ustanove je v stalnosti igralskega zbora, malo da ne,znani v gledališčih Zahodne Evrope, uveljavljeni le v stalno subvencioniranih ustanovah.
Ko navede nekaj podatkov o stalnosti števila igralcev, navaja Kalan nadalje:
Druga značilnost je v sporedu, zakaj po izboru iger je to tako imenovano repertoarno gledališče, kakršna so vsa dramska gledališča v Jugoslaviji z izjemo nekaterih eksperimentalnih odrov in kakršna je tudi pretežna večina dramskih gledališč v Srednji Evropi. Z drugo besedo: 'gre se ne ponavljajo en suite kakor v buivarnih gledališčih v Parizu, v Londonu, na Broadwayu; spored zajema igre iz slovenske in iz tuje dramatike in se menja dvz do trikrat na teden, tako da se okrog o-sem iger zvrsti v smiselnem zaporedju skozi vso gledališko sezono.
Tretja značilnost te dramske družine je v tako imenovanem akcijskem radiju njene dejavnosti. Res, da ima ta družina svoj stalni sedež v Trstu in da uravnava svoje upravno delo po tržaški zakonodaji, vendar prebije vsaj dve tretjini svoje igralne dobe na gostovanjih, bodisi na tržaškem in na goriškem ozemlju v I-taliji. bodisi po primorskih krajih v jugoslovanski Sloveniji.
Po navedbi števila odrov, ki je za posamezne sezone različno, ugotavlja predavatelj:
Že po teh značilnostih se Slovensko narodno gledališče v Trstu bistveno razlikuje od italijanskih dramskih družin, zakaj to so z redkimi izjemami izrazito ((zvezdniška* gledališča, sestavljena ad hoc, z znamenitimi solisti v vodilnih in s povprečnimi šaržisti v stranskih vlogah.
Gledališče ima pri majhnih narodih drugačno funk' cijo kakor pri velikih narodih.
Avtor sedaj obširno razpravlja o funkciji in razvoju gledališke kulture pri velikih in majhnih narodih. In ko ugotovi, da gledališki umetniki majhnega naroda ene izpovedujejo samo družbene zavesti tistega razreda, ki s svojimi sredstot vzdr-
žuje njihovo gledališče, marveč manifestirajo težnjo po razgibanem sožitju raznih narodnih kultur in širijo plemenito spoznanje, da izvira naše kulturno bogastvo iz skupnih naporov vseh narodov, majhnih in velikih)), nadaljuje;
S takšnega zornega kota velja oceniti spored in scensko realizacijo tega sporeda pri Slovenskem narodnem gledališču v Trstu — kulturni delež, ki je narastel v dvanajstih sezonah na sto premier.
Ta kulturni delež tržaških umetnikov, spočet v izročilu slovenske gledališke dejavnosti in ustvarjen v neugodnih okoliščinah stalne mednarodne napetosti, ne odseva samo nenavadno radoživost slovenske manjšine na državnem ozemlju Italije, marveč nakazuje v prav tako nenavadni meri malodane vse probleme, ki vznemirjajo sodobne gledališke ljudi.
Mednarodno izročilo slovenske gledališke dejavnosti, uveljavljeno v matični deželi že malone sto let, se je na tržaškem ozemlju dovolj spretno prilagodilo narodnim zahtevam slovenske manjšine in družbenim spremembam po drugi svetovni vojni, tako da je brez usodnih pretresov preživelo tudi usodno labilnost političnega položaja jn si pridobilo nemajhen ugled za bodočnost. Programska politika tržaške družine je morala v teh letih bolj kakor katero koli gledališče v Evropi iskati ravnovesje med spoštljivo obnovo lokalnega izročila in nestrpno zahtevo dneva. Navzkrižje političnih vplivov je kdaj pa kdaj vznemirilo to ravnovesje do pra-
JOSIP TAVČAR
Njegova drama Prihodnjo nedeljo je v pretekli sezoni doživela svojo prvo izvedbo. SNG jo je prikazalo tudi drugod po Sloveniji,
ve krize za obstoj ustanove. Obnovili so se malodane ob sleherni spremembi politične situacije nekdanji nacionalistični ekscesi, ta čas v zapleteni in zakrinkani obliki nestrpnega obračunavanja med Vzhodom in Zahodom.
Po kratkem opisu težavnih sezon pravi Kalan, da so ostala nedotaknjena načele, ki zagotavljajo tej gledališki skupini trojni prilastek tržaškega, ljudskega m narodnega gledališča.
Tržaško je to gledališče predvsem v obnovi in ljubeznivi modernizaciji tistega sporeda, ki so ga negovale nekdanje čitalnice za tiste sloje mestnega ;n predmestnega prebivalstva, ki- so bili po prvotnem poreklu iz kmečkih predelov in so se v Trstu že urbanizirali, so pa ohranili tiho domotožje po preprosti čustvenosti in folklorni idiliki domačega kraja.
Predavatelj se nekoliko ustavi ob ljudski igri ter navaja pet del, ki so bila nc repertoarju SNG v raznih sezonah; nato nadaljuje:
Zaslužne za prvo obnovo gledališkega življenja v tržaški okolici so uprizoritve teh ljudskih iger vsekakor bile, saj so obudile vsaj med starejšim rodom spomine na živahno dejavnost nekdanjih čitalnic in dramskih krožkov, tako nekako velja oceniti ta predel tržaškega sporeda. Vendar velja ta ocena s pridržkom, da so se razmere na deželi, ponazorjene v teh zelo preprostih shemah kmečkega življenja,
v našem stoletju že tako spremenile, da niti dramski konflikt, ' niti personal, niti folklorne imenitnosti teh iger ne ustrezajo več urbaniziranim, z radiom in televizijo, z vespami, lambre-tami, topolini opremljenim okoličanom velikega obmorskega mesta.
Nato se ustavi ob novi različici ljudske igre, ob propagandni igri, ter zopet navede taka dela z repertoarja SNG.
To je poljudni in aktualistični predel v sporedu tržaškega gledališča — neposredni odgovor na neposredne zahteve politične resničnosti.
Umetniške fiziognomije ta spored gledališkemu kolektivu ni izoblikoval, zakaj za kroniko igralskih stvaritev b; ta spored nakazoval kvečjemu las pomen, kakršnega ima za umetniško biografijo dramskega pisca njegovo sodelovanje — v dnevnem časopisju. Tako velja tudi presojati vrednost tega predela v tržaškem sporedu, zakaj ljudska igra je narodopisni, propagandna igra pa politični žurnalizem, prirejen za uprizarjanje na odru. Uprizarjanje tega žurnaliz-ma, neizogibno za živo gledališče, ki ne mara izgubiti stika z gledalci, je nakopalo Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu marsikakšne javne težave, vendar je navajalo uprizoritelje znova in znova na vprašanje, kako najti primeren spored za širok krog gledalcev in kako realizirati ta spored z gledališko učinkovitimi sredstvi. Pri tem se je tržaško gledališče lotilo nekaterih poizkusov, ki veljajo za tvegane in za uspele — to so velike uprizoritve na prostem.
Na prostem so tržaški u-metniki igrali skozi vseh dvanajst sezon od vsega začetka:	blago mediteransko
podnebje, primorska navada življenja na prostem, možnost velikega avditorija, evropski festivali po drugi svetovni vojni — vsi ti momenti so jih spodbujali, da so ob slehetni ugodni priložnosti zamenjali neudobne predmestne m podeželske dvorane s prizorišči na prostem. Vendar so bile te predstave po navadi le priložnostne adaptacije uprizoritev, ki so bile sprva zamišljene za zaprti oder. Novih zamisli, značilnih za u-prizarjanje na prostem, so se lotili šele ob štirih, vsebinsko in stilno zelo različnih igrah: Kreftovi Celjski grofje (1950-51), Shakespearov Romeo in Julija (1951-1952), Žižkova Miklova Zala (1952-53), Goldonijeve Primorske zdrahe (1954-55) vse štiri v režiji umetniškega vodje tržaškega gledališča Jožeta Babiča.
Ko na kratko ilustrira Kreftove Celjske grofe in Žižkovo Miklovo Zalo v zve-Z’ z uprizoritvijo teh del na prostem, dostavlja;
Uprizoritev teh dveh ljudskih iger je prinesla tržaškemu gledališču pred široko javnostjo uspeh, ki ga
je zagotovila že razgibana osebnost režiserja Jožeta Babiča: Primorec po poreklu in temperamentu, resda sangvinik po vsej svoji dejavnosti, vendar nenavadno zdržljiv, velikopotezen po organizacijskem daru, vnet za improvizacijo, obdarjen z dobrim posluhom za instinkt množice.
Predavatelj na kratko prikaže vlogo Goldonija v Slovenskem gledališču ter nato navaja vlogo benečanske-ga dramatika u tržaškem SNG:
Tržaško gledališče, ki je že v sezoni 1948-49 uprizo-lilo v režiji Jožeta Babiča Krčmarico (La locandiera), je posvetilo posebno pozornost scenski realizaciji prisrčne in živahne komedije Le baruffe chiozzotte, zakaj uprizorilo jo je že v treh različicah: sprva v priredbi za navadni oder (1947-48), nato ‘ v isti verziji z novo zasedbo vlog (1949-50), naposled spet v spremenjeni zasedbi in V novi scenski priredbi za uprizoritev na prostem (19f»-55). Velik del uspeha na tržaškem o-zemlju velja pripisati spretni tekstovni obdelavi Mirka Rupla, ki lokalizira Goldonijevo igro na tem ozemlju ih prenaša živahni dialog med komedijskimi osebami v melodiozno in mediteransko ritmizirano narečje slovenskih ribičev med Trstom in Tržičem.
Tržačani so to uspelo Ruplovo lokalizacijo uprizorili prvič že leto dni po praizvedbi te verzije na odru osrednjega slovenskega gledališča v Ljubljani in pritegnili veliko gledalcev z režijo Modesta Sancina, u-glednega karakternega igralca in priljubljenega komika, ki se je že v dobi med obema vojna^na uveljavil kot domiselni interpret Goldonijevih tipov in je v tej tržaški uprizoritvi posvečal posebno pozornost živahnemu poteku komedijskega dialoga. Jože Babič, izkušen v uprizarjanju na prostem že po uspelih poizkusih s Kreftom, Žižkom in Shakespearom, je prenovil Sancinovo zamisel, prenesel primorskega duha iz živahnega dialoga še v potek dejanja in presadil to dejanje, ki se drobi v pisano množico epizod, na razgibano prizorišče ribiške vasice, duhovito razčlenjenega v nevsiljive višin, ske razlike med vaškim trgom pred pomolom ob morju in stranskimi prizorišči ulic, stopnic, teras, balkonov. V nasprotju z Bojanom Stupico, ki je Goldonijevo komedijo uprizoril z velikim uspehom v slovenski in hrvaški lokalizaciji tako, da je pretiral večino epizod v pravo klovnijado, je Jože Babič poetično uravnovesil vrtoglavo zaporedje komičnih situacij in zaokrožil te situacije v privlačno podobo primorskega življenja, prežeto z lokalnim koloritom, prepričevalno v človeški neposrednosti, očarljivo v neugnanem ritmu komičnega zanosa.
S to uprizoritvijo, ki prav tako duhovito obnavlja so-
Sezona 1957'58 se je pričela 19- oktobra 1957 z 0’Neilovo igro Strast pod bresti v režiji Jožeta Babiča. Na sliki Zlata Rodoškova in Julij Guštin,
rodnosti med beneškim in tržaškim okoljem, kakor hkrati bistroumno razločuje nesorodnosti med italijanskim in slovenskim ljudskim izročilom, tako da se vse te sorodnosti in nesorodnosti naposled uravnovesijo v o-čarljivo celoto primorskega duha, so ustvarili slovenski igralci v Trstu svojo piece de resistence. Tu se stekajo dvojne izkušnje v enoten navdih: izkušnje ljudi, ki se že od nekdaj s humorjem prebijajo skozi življenjsko zmedo na tem prehodnem ozemlju med narodi, in izkušnje umetnikov, ki sredi večnih nevšečnosti mednarodne napetosti niso izgubiti svoje otroške zaverovanosti v to, kar je prava umetnost vselej bila — most med narodi.
SNG je v sezoni 1955-56 uprizorilo «z veliko umetniško rahločutnostjod Pirandel-logo tragedijo Henrika IV. Kalan se oslanja na kritiko Vladimira Kralja, ki ((poudarja predvsem troje potez v razvoju tržaškega kolektiva; umetniško rast, naglo urbanizacijo, zavest o kulturnem poslanstvu SNG v Trstus. Ko Kralj v kritiki predstave Henrika IV. omeni, da so se v dvanajstih letih tržaški igralci razvili iz amaterskih v poklicne igralce, ki pa niso mogli «zmeraj zakriti znake provincial-stva», nadaljuje:
Teh znakov danes na članih SNG v Trstu ni opaziti, prav narobe, na njih preseneča prav tisto, kar ni prav nič provincialno, kar kaže sproščen igralski zanos in kulturo. To je očitno vpliv velikega mesta, ki sicer ni kulturno, vendar pomembno gospodarsko središče z živahnim tempom in ritmom, ki ga pri nas, v Alpah, nismo vajeni.
Kalan pravi nato, da je treba pravi zaključek Kraljevega poročila «o poslanstvu tega zamejnega gledališča brati med vrsticami)), in preden nadaljuje, navaja še sledeče Kraljeve besede:
((Poslanstvo našega tržaškega gledališča je v današnjem stanju lahko samo eno, vzdrževati in krepiti živo zvezo našega ljudstva v Trstu z njegovo duhovno domovino in z njegovim materinskim jezikom. Poslanstvo tega gledališča gre torej preko zgolj umetniških smotrov, toda te smotre mora doseči zgolj in samo z umetniškimi sredstvi.*
Beseda, iz ljubeznive zaskrbljenosti rojena, iz zaskrbljenosti za rast kulturne ustanove, ki črpa življenjsko energijo iz dvojnega vi-
Stane Starešinič in Rado Nakrst v drami Jerzyja Lutowskega Dežurna služba
ra ozemeljske avtohtonosti in duhovne eksteritorialnosti.
Ta dvojni vir opredeljuje do znatne mere tisto nenavadno radoživost slovenske-i gledališča v Trstu, ki se odeva že v tem, da je ta ustanova skozi dvanajst let stalne mednarodne napetosti paralizirala mnoge nevšečne pojave nekdanje nacionalistične nestrpnosti; da je dovolj spretno obnovila slovensko kulturno izročilo, ki je bilo na tem ozemlju pod fašizmom nasilno prekinjeno za celih dvajset let; da je navzlic labilnemu političnemu položaju na tem spornem ozemlju ohranila neprekinjeno stalnost javnih prireditev; da je navzlic zpat-m razliki v gledališki strukturi obeh sosednih dežel razvila dovolj izvirno obliko organizacijske dejavnosti; da je obdržala načelni obris svojega gledališkega programa sredi navzkrižnega ognja nasprotujočih si politič- -nih struj na tem prehodu med dvema divergentnima družbenima sistemoma; da je v vseh premorih mednarodne strpnosti stopnjevala svojo dejavnost do prave umetniške stvarilnosti in se po dvanajstih sezonan uveljavila ob skromnem igralskem zboru dvajsetih članov s stoto premiero.
Pregled tega dvanajstlet- . nega sporeda dokazuje, da so tržaški umetniki domiselno modernizirali lokalno gledališko izročilo, saj so nekdanji čitalniški spored obogatili z igrami na sodobno tematiko, vzdrževali aktualistični predel sodobne dramatike tako, da so ga skoraj povsem omejili na izvirne avtorje, prešli z uprizoritvami na prostem v sodobne oblike ljudskega gledališča in razvili svojo izvirnost celo v scenski lokalizaciji tujih gledaliških besedil.
Predavatelj na kratko našteje, kaj je SNG strojim gledalcem pokazalo iz jugoslovanske, klasične, italijanske in ameriške dramatike, ter pravi nato:
Obzorje slovenskih gledalcev v Trstu, nekoč omejeno malodane samo na slovanski svet in le v zelo ozkih pre» delih odprto na evropski za* hod, se je s tem sporedom nied leti 1945-1957 tako razširilo, da gre Slovenskemu narodnemu gledališč« v tem mestu po pravici naziv kulturne ustanove.
Gledališki raziskovalec bo naletel že na znaten arhiv gradiva o dosedanjih sezonah SNG poleg «mračnih dokumentov našega časa». Zaključuje pa Kalan sv»jm predavanje z besedantti
Deljeni občutki spremijajo raziskovalca, ko razmišlja ob gradivu o vrednosti in nevrednosti tega, kar nam nudi gledališče, ta vznemirljiva minljivost zvokov in barv, ritma in melodike, misli in čustva, videza in resničnosti. Spričo resničnosti zgineva razumni smisel te vznemirljive minljivosti. Nemara je ta minljivost že zavoljo te neopredeljivosti tako sumljiva oblastnikom tega sveta, da jo skušajo znova in znova ujeti v nepro-dirno mrežo uradnih predpisov in se je kdaj pa kdaj, razočarani nad svojim jalovim početjem, lotevajo celo z ognjem in mečem. Ujeli je ne bodo, te vznemirljive minljivosti, niti na tem ozemlju ne, ne, niti na tem potresnem ozemlju med dvema sistemoma. Zakaj igrivost človeškega duha se poraja znova in znova, vsem in vsemu navkljub. In prav je tako. Prav tudi v naših dneh, prav celo v tem primeru, če bi ta naša igrivost, ki je počelo vse sproščene umetniške dejavnosti, ne imela drugega smisla kakor tega, da človeštvo ne utone v nespodbudnih sferah atomskih eksplozij,
oimanovmk	 3__	10.	avgusta	1958
PREDAVANJE o našem gledališču pred mednarodno javnostjo v nancyju
KJER JE BILA NEKOČ LE BREZMEJNA IN NEKORISTNA PEŠČENA PLANJAVA...
um 18 PETROLEJ TECE PO SAHARI
800 milijonov ton .črnega zlata" leži pod peščeno skorjo - Več kot 130 let traja osvobodilni boj alžirskega ljudstva - Kruto ravnanje z domačini je edini način, s katerim misli Francija rešiti to vprašanje toda z grobo silo ni mogoče zatreti vseljudskega osvobodilnega gibanja
? A tava podzemlja pri Hassi Messaudu, kjer je eito izmed naj bogatejših najdišč petroleja na svetu- Ob robu globine v metrih.
še nedavno bi se marsikdo nasmehnil, če bi mu povedali, da je pod saharskim peskom ogromno bogastvo.
Danes je to že izpričano in nekaj tega bogastva že tudi Francozi izkoriščajo. Bogati vrelci nafte, močni vodometi in ugotovili so v nekih krajih tudi že ležišča nekaterih rud, kot n. pr. urana, svinca, volframa, železa in zemeljskega plina.
FTanoija si od tega obeta še veliko koristi. Dela velike in daljnosežne račune in načrte ...
Zdi se, da ni še nikdar
kaka puščava vzbujala toliko zanimanja, bodisi politikov, gospodarstvenikov ali pa znanstvenikov, kot je to sedaj s Saharo. Ta ogromna puščava, ki je desetkrat večja od Francije, je kar nenadoma postala nadvse važno ozemlje ne samo za Francijo in domače prebivalstvo, temveč tudi za ves svet.
To je nastalo po sueški krizi. Takrat se je prav posebno občutilo pomanjkanje nafte, ki je do takrat brez motenj prihajala skozi Sueški kanal v evropske države. Takrat pa so francoski gospodarski
Ficko
piše
Po tistem, kose nazaj ob Regva na mene mokra Cija in anka glas, se vre vidi, kako sem vazna oseba jast. In se anka zastran tega forte držim. Vele se vidi, da jemajo pr nih forte izobražene no Vinarje, ko so vidli, da jast nišam kašna navadna škovaca.
Ma tisto pej ne zastopim, kako je mogla mokra Cija pisat polemiko ses pri Morskim od liba Nona in naserja, bres da bi omenla anka Zilasa in druge, kokar smo bli zmerom navajeni. Tle ne bo kaj prou! šahti, da so se tako pozabli.
Ne morem povedat, kako forte se je meni do-palo tisto, katero je napisala mokra Cija od go-riških Dijakov, kateri so šli prfina pogledat kako dela mladina ses jugo Slavje Cesto. Mašma tisto, ko je zapisala, da je tisto pr sileno delo od Komunistov. Ma zdaj bi pej jast prašal, da kaj je narobe, če taki dijaki ses ene svobodne Dežele grejo pogledat, kako morejo bogi dijaki pr sileni tako forte trpet in se martrat in PRFINA DELAT. Bojo^zdaj anbot znali, kašno je tako pr sileno Delo. Mlad človek more vse pogledat, te se če, da se kaj navadi. Jast mislem anka, da so zdaj vsi tisti forte srečni, ko znajo, da pr nas pej so žiher bres skrbi zastran Dela, nobeden jih ne bo pr silavo delat, in nauka kadar ko bojo bli bol veliki in vre ses kašno diplomo u garšti, jim ne bojo pestili delat. Zato je blo forte pametno, da so vidli, kako Grozno more trpet mladina ses jugo Slavje.
Pepka Glista je jezna na mene, zato ko sem napisal od tisga mačkona ses maštafami in od lota. Je rekla, da jast nič ne za stopim, da sem forte naumen in anka uileht, ko take reči od poštenih ledi pišem, magari če je blo u resnici zares tako. Inšoma, kaj naj pole jast pišem, če se ne smej ne tisto, katero ni blo res in nanka tisto, katero je Ho res? Ma jast znan anka od Pepke tisto, da je ambat na vsako vižo tela jemet eno kartelo od tombole ses številko na konci 23. In ko jo je udo-bila in anka zadenla kozo glih ses tisto kartelo, je po vela, da je nazaj sanjala tri bote po vrsti, da je od njih kakuš zvalila sedem ptščancov. In zato. ko je tri bote sedem 23, je tela jemet tako številko. Ma kaj ni bla noben bot u šoli, Pepka? Alpa je glih tabat, ko so se učili tisto poštevanko, n:anka’a. Zdaj bo bla Pepka nazaj jezna na mene! Via naj bo!
E
in politični krogi spoznali, da bi se dalo morda tudi v njih kolonijah dobiti nekaj petroleja. In raziskovanja so pokazala, da ga imajo nad vsako pričakovanje mnogo. Zato so začeli mrzlično vrtati na raznih mestih v puščavi in poskušali nadoknaditi tisto, kar so v toliko letih zamudili. Velike načrte je napravila Francija v u-panju, da bo postala Sahara tisti neizčrpni vir bogastva za njeno precej iz-podjedeno gospodarstvo. Saj je razumljivo, če si je toliko obetala od tega, ko pa je do takrat morala ves petrolej za svoje potrebe kupovati bodisi od Angležev ali Američanov.
Zaradi tega je vložila v ta vrtanja prvo leto 13 milijard, a lani celo 16 milijard frankov. Čeprav niso to kdove kako veliki zneski, se je uspeh že takoj prav lepo pokazal. Lani so našli kar tri petrolejska področja, kjer so velika ležišča nafte. Strokovnjaki sodijo, da je samo v enem teh ležišč nad milijardo ton nafte. A poleg nafte so ugotovili geologi, da je pod saharskim peskom še vseh vrst rud, zlasti tako dragocenih kot je uran. mangan idr.
Ako bi zmogli v polni meri izkoriščati vrelec pri Hasi Mesaudu, bi mogli načrpati tam letno do 25 milijonov ton nafte in to kar 25 let.
To so načrti francoskih kolonialistov. Toda brez — «krčmarja» ...
Domače afriško prebivalstvo je spoznalo, da bi hoteli Francozi črpati bogastvo njihove dežele, ne da bi tudi njim kaj od tega odstopili. Hoteli bi jih kar
prezreti. Zaradi tega so nastali v zadnjih letih vse večji nesporazumi in spopadi. Videti je, da v resnici nočejo Francozi deliti ogromnega bogastva afriške zemlje z domačim ljudstvom.
Sicer ni bilo nikoli prave sloge med francoskimi kolonialnimi oblastniki in domačim prebivalstvom, vendar tako resno to nesoglasje ni bilo nikoli,
Začelo se je 8 klofuto...
V Severni Afriki so živeli prvotno samo Berberi, ki so s priseljenimi a-rabskimi plemeni že v pr vih stoletjih naše dobe i-meli samostojno državo Alžirijo. Nje vladar je bil obenem tudi muslimanski verski poglavar. Imenovali so se beji. Alžirija se je vedno bolj širila in pridobivala na moči in ugledu. V prvi vrsti se je krepila na račun gusarskih podvigov v Sredozemskem morju. Država je bila dobro urejena in je imela svojo vojsko in tpdi ladjevje. Imela pa je tudi z nekaterimi državami prijateljske stike in celo zavezniške pogodbe. Med temi državami je biia tudi Francija, ki je imela pri alžirskem beju svojega diplomatskega zastopnika.
Bilo je 29. aprila 1827, ko je bej Husein povabil francoskega konzula Louisa Devala v svojo rezidenco, da bi se domenili zaradi obnovitve njegove poverilnice, ki je že potekla.
Na ponovno bejevo vprašanje glede tega, pa je konzul Deval zaničljivo odgovoril, češ da njegova vlada nima kaj odgovoriti na te bejeve zahteve. Na te konzulove besede pa je bej ves srdit vstal in ga pozval, naj nemudoma zapusti dvorano. A Deval se ni niti premaknil. Tedaj je Husein zamahnil proti njemu s pahljačo, ki jo je imel v roki, in to je označilo francosko zunanje ministrstvo za — klofuto.
To je bila seveda samo pretveza. Alžirija je bila premožna država, in francoski kralj Karel X. se je tega bogastva polakomnil. Seveda je vse še prej tako pripravil, da ne bi kaka sosedna država posegla vmes. In potem je nastopil s »kazensko ekspedicijo*. Zgodilo se je to 14. junija, ko je 40 tisoč francoskih vojakov vdrlo na alžirsko ozemlje in le tri tedne so se Alžirci upirali, nakar so se morali vdati premoči. Francozi so zasedli prestolnico Alžir, bej se je vdal, medtem ko so se posamezni oddelki gverilcev še dalje borili proti Francozom.
To je trajalo vsa leta pozneje do današnjega dne. Francoski generali so mislili, da bodo uklonili uporne bojevnike s silo, z ljudstvom so vedno ravnali skrajno okrutno, hoteli so ga streti s terorjem. Toda to je rodilo še večji odpor in vedno znova so se ponavljali napadi na
francoske vojaške oddelke, ki so izvajali represalije...
Nikoli niso našli drugačne poti do alžirskega ljudstva, kot samo s terorjem. Domačini so bili vedno brezpravna raja.
Sahara pred 8.000 leti
Znanstvena misija Henrija Lhoteja je odkrila v sklanatih področjih Sahare slike, ki izhajajo iz prazgodovinske dobe. Tudi v nekaterih afriških gorah so našli podobne prazgodovinske umetnine, zlasti v Fezanu in Tibesti. Slike kažejo nenavadno razvit umetniški čut in visoko kulturno raven. Nekatere se morejo primerjati celo z onimi s Krete, Grčije in drugih civilizacij.
Profesor Lhote, ki je o-menjene najdbe temeljito proučeval skupno z drugimi učenjaki, je prišel do zaključka, da dokazujejo, da Sahara ni bila vedno puščava, marveč, da so bila tam rodovitna polja in da so po tej zemlji tekle reke.
Nekateri učenjaki menijo, da je bilo to šest tisoč let pred našo dobo, drugi pa govore celo o osmih tisočih.
Iz neznanih vzrokov se je pozneje cvetoča dežela spremenila v puščavo in je skoro odrezalo Afriko južno od Sahare, od dežele, ki je ostala na severu. To so bile naselbine, ki so imele stik z evropskimi deželami, in te so nam bolj znane.
Toda sedaj se je vse precej spremenilo. V osrednjih pokrajinah je ljudstvo še na zelo primitivni stopnji, še vedno veljajo tam stari zakoni, stari odnosi, maščevanje, mnogoženstvo. ljudožerstvo..
A tudi med to ljudstvo že prodira novi duh, ki pa ni v prid željam in načrtom kolonialistov.
V varstvu legionarjev
in hodeče žice
V puščavi ni mogoče živeti. Le tam, kjer je voda in kjer uspeva rastlinstvo, se je tudi človek naselil. V puščavskem pesku preži na človeka nešteto nevarnosti. Peščeni vihar, kače, zveri, škorpijoni, žeja in podobno.
Zato ni priporočljivo, da se posameznik odpravi sam na pot, temveč je najbolje, da gre v skupinah. Take karavane vodijo izkušeni vodiči, ki tudi preskrbijo «puščavsko ladjo* — kamelo. Sodobna tehnika pa je našia boljše prometno sredstvo po puščavi — tank ali pa celo helikopter.
Tega obojega se tudi francoski iskalci petrolejskih vrelcev poslužujejo. Zlasti zadnje čase na moč hitijo.
Do sedaj so našli že več vrelcev, kjer so napravili
li—I | mmm, *m Jmti-
mm
-? /■>
-
. S	'X	'	«5
’i
X ■	^
111^
P*
e I
L
lihi®!
S - J
,4	.
illilš
't.
Peščena planjava Sahare.
tudi vrtine in speljali naftovode do obale. Od Tu-gurta pa so napravili nov naftovod do Gabesa v Tuniziji. S tem so precej skrajšali vod za petrolej, ki ga bodo načrpali južno od Tugurta.
Kadar najdejo mesto, kjer potem začnejo vrtati, morajo najprej urediti bivališče za vse, ki bodo tam delali. S helikopterji prenesejo tja poleg strojev tudi živila in sestavne dele lesenjač. Eno prvih opravil pa je voda. Po navadi jo kmalu najdejo. Zavrtajo v zemljo in že brizgne iz luknje pravi naravni vodomet.
V vsaki naselbini, kjer začenjajo vrtati, poskrbijo tudi za kantino. To je menza in prodajalna obenem. Hrana mora biti tam izdatna. Meso, sadje, zelenjava, ribe... V kantini je moč kupiti tudi druge potrebščine. Le alkoholnih pijač nimajo.
Za varstvo naprav in ljudi pa skrbijo tujski legionarji. Naselbino obdajo z bodečo žico, postavijo straže z mitraljezi. A kljub vsemu se dogaja, da pristaši osvobodilnega gibanja v eni noči porušijo vse, kar je bilo naprav-| ljenega v nekaj tednih.
»Petrolej je naš, zato ne j pustimo vam ga izkorišča-i ti!» je stalni refren.
Vse to pa močno povečuje stroške, a francoske oblasti verujejo, da bo pozneje to obilno povrnjeno. In nič ne mislijo prt tem, da bi morda le bilo dobro, če bi se kako sporazumeli z domačim ljudstvom.
»Sahara ni sestavni del Alžirije, Tunizije i. dr., temveč je ločena zemljepisna enota. Alžirija je del
Francije*. Tako trdijo Francozi. Prepričujejo druge in sebe.
Toda dogodki dokazujejo nekaj čisto drugega. Morda bodo nekoč to spoznali, a takrat se ne bodo mogli nič več pogajati. F-ustiti bodo morali tisto, kar so do sedaj napravili in oditi.
Za vedno.
S. A.
rt*
GRAFOLOG
M
JANEZ: Oseba, katere rokopis ste priložili, j« nestanovitna; ob takih prilikah precej premišljuje *
ZV*
Izsiljevalka
Mala Netka je včasih prav neznosna. Nikakor ne more biti vsaj malo pri miru. Zlasti takrat, ko pride teta na obisk je prav posebno tečna.
Tako je bilo tudi v nedeljo. Ves čas je silila ra mizo, se vtikala v pogovor, da mami res ni preostalo drugo, kot da jo je našeškala.
Zato je bila Netka strašno užaljena. Nič ni jokala, pač pa se je vrgla na tla in tam občepela in gledala v tla.
Nenadoma pa je vstala, vzela plašček in šla proti vratom,
— Kam pa greš? jo je vprašala mama.
— K vsem sosedom pojdem, Izdala jim bom vse skrivnosti naše hiše.
rt***
Življenjskih ciljih, katere negativno ocenjuje. Zato J* ^viin* Ijiv pojav pesimizma, katerega more premostiti s P „ avtosugestijo in pomočjo najbližjih. Jasno pa je, da ^ to uspelo ie s trdim in. vztrajnim delom ter poskus1, svoje probleme na lahek način ne bodo uspešni.
K
ROMANCA ZA VIOLINO: Verujte ▼ svoje $ Ne smete pa jih precenjevati, ker se more zgodit'.
\tXJLXi^CXJUy W JTL-C
U
A
boste kos nalogam, katere so se<iaj Še v
vztrajnostjo. Opustite negativne predsodke. Treh1
izvršite odločitve. Včasih ste svojeglavi; to ustvarja ln povzroča nestabilnost karakterja. Zamenjajte_s^^„j *
uspehi Vas ne_smejo popolnoma spraviti iz tira.
LOTERIJA 19: Karakter je v glavnem pozitiv^ _ P? Ijenje gledate realno in se opirate na dognana dej*1
aoaucui^ čČguaML, č|(X Jictotj
dojete toliko mečne volje, da Vam bo mogoče težave! Vaš intelektualni vzpon še m zaključen in h gtf nobene prilike, da ga dosežetel Dojemanje je hit1"1 enake so tudi odločitve.
Dunajski valček na ginjeni Jadranu..*
(Foto Bubnič/
VELJAVEN OD 11. DO 17. AVGUSTA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Mirni idnevi brez presenečenj. Obujali boste spomine in vas bo pri tem prijela melanholija. Ugodne prilike za izboljšanje dejavnosti in zaslužka. Vložite vse sile za izvedbo novih načrtov.
Bik (od 21. 4. do
20. 5.) Za uspešen izid v sentimentalnih zadevah morate biti bolj prepričljivi in prijazni. Nekaj ovir v poslovnih zadevah. Potrudite se. da boste lahko preprečili hujše posledice.
Dvojčka (od 21.
5. do 22. 6.) U-godne prilike ob začetku tedna, tako v srčnih kot poslovnih zadevah. S trdno voljo in vztrajnostjo boste premostili zadnje ovire in dosegli uspeh. Lahko pripravite nove načrte.
Rak (od 23. 8. do
22.	7.) Nenado-
ma se bodo pojavili oblaki, ki bodo nekoliko kvarili sentimentalno razpoloženje. Naleteli bostr-. na odpor proti načrtu, ki ga boste morali odložiti. Neodločnost je zelo škodljiva..
Lev (od 23. 7. do
22. 9.) Nenadne in ugodne spremembe pri poslovnih zadevah; v sentimentalnih zadevah pa bodite previdni in ogibajte se tajnih in nevarnih vezi. ki lahko dovedejo do neljubih presenečenj.
Devica (od 23. 2.
do 22. 9.) Vztrajajte tudi v najtežjih trenutkih, ker bo ta teden verjetno odločilnega pomena. U-gledna oseba vas bo podprla, toda uspeh ja odvisen od vas. Zbudili boste zanimanje in simpatijo v neki osebi.
Tehtnica (od 23.
9. do 23. 10.) U-
godni dnevi za srčne zadeve; toda neprijetna presenečenja v poslovnih zadevah. Bodite bolj preudarni, da se ne boste prenaglili v odločitvah, ki vam bi lahko škodovale.
Škorpijon (od 24.
10. do 22. 11.) Nekaj nevšečnosti v začetku tedna, nato pa se bo vse uredilo. Zaradi zavlačevanja se
neka zadeva ne bo ugodno rešila in boste imeli manjše sitnosti ekonomskega značaja.
, jJ'
Strelec <<#\ peli, do 20. 1/ it dite previdm-r(V. ne izgubu* -piš
novesja V 8 y$> zadevah, k* pir bodo zbegajo-ve vezi. Preveč ste 0t darni. Obiski in nOv> *gj-koncu tedna. Ne za te poslovnih zadev. ^
Kozorog J®* !•> 12. do
Vzbudili
nimanje
ki	ste i°	',li.
kratkim P	,r
Ne	pustite	> p,j
peljati od zunanjost'* y<r pa	glejte	na	jedro.	tisti	in	darilo.	Krajši
Vodnar
sprli. NeUjV prilike za nove nacf 0»1U' dite razsodni in n*jpt*fr šajte nevarnih in * siranih nasvetov.	.
2l
Ribe
do 20. 3.) * ,ti>
rajle 6ho*k*r dj no osebo,
stva niso jj)*_
resna zaprljat*"
šo vez- L g,j -
stvo ni ljubezen. jeV*
vir v poslovnih
Novice v družipsK
gu.
KRIŽANKA
TUDI VPRAŠANJE BIVŠEGA AMERIŠKEGA IGRIŠČA NA OPČINAH V PRETRESU
Nesprejemljive cene za zemljišča ti so jih razlastile vojaške oblasti
Večina lastnikov je ponujene cene odklonila, češ da ne gre za pašnike in travnike, temveč za stavbne parcele ob glavni cesti
PREBENEC
NABREŽINA
Izlet v Škocjansk
ni še dokončana. Vsako toliko smo še opazili tudi kar-bitne luči, ki so ojačile svetlobo po vsej jami.
Cesta, ki vodi skozi vso jamo, je precej lepo urejena in zavarovana ob straneh; na eni strani je jeklen kabel ob živi skali, na drugi strani pa železna ograja. V nekem prehodu je betonski most. Kadar smo tega prehodili je marsikomu sapa zastala, saj se nahaja približno sredi poti skozi jamo. V strašni globini spodaj pa drvi voda, da je človeka skoraj strah. Daleč spodaj sem zagledal majhen napis TITO in peterokrako razsvetljeno zvezdo; kadar smo dospeli do napisa, pa so bile te črke zelo velike. Kakšna globina v tej podzemeljski votlini! Za prehod cele jame sem rabil eno uro in 45 minut. Jama je zelo lepa in romantična, samo na več krajih je še nevarna za nekatere ljudi, ki se jim rado zavrti v glavi. Precej denarja bodo še potrošili, da bodo vse uredili v bližnji prihodnosti.
V Škocjanu je v nedeljo zelo razveselil občinstvo koncert ((zadovoljnih in veselih« Kranjcev. Na prvi pogled sem mislil, da so to ((Avseni-kovci«, potem pa bolje pogledam in vidim pet prav res lepih mlgdih fantov, ki so z navdušenjem prav res lepo igrali valčke, poskočne polke itd. Vse je mrgolelo na plesišču v gostilni pri jami in ra cesti, tako da si že od daleč videl res zadovoljne o-braze mladih in starih ljudi, ki so uživali in se veselili.
Prav škoda, da je začelo vreme nekako razsajati. Veter je prisilil precej izletnikov, da so se vrnili domov in ni jim bilo prav všeč. tipajmo, da bo v Škocjanu ; v najkrajšem času druga prireditev, ki se je bomo udeležili prav gotovo še v večjem številu kakor v nedeljo.
X. C.
ni- počitek. Posebno brezobzir-ni so motoristi, ki z neko posebno naslado navijajo svoja vozila zlasti ob vožnji skozi vas. Tudi v brzini junačijo na način, ki more postati u-soden za njih in druge. V mestu in njegovi- bližini so jim za petami policijski organi. To bi bilo potrebno vsaj vsako toliko tudi na deželi.
Po nekaj korak//<jpqqa f SPJ TU JE^
/ \VJrtu'- 7(2e uojno podpoČ-
A	-	•	•	p&vi
M ---V/	v1 eri/Ec/ J
f LE PREVIDNO NAPREJ,
DA ME NE ZADENE ,___
ICAkŠNA KROGLA/J
BORŠT
V naši vasi je v teku precej javnih del. Urejujejo oziroma širijo pokopališče, gradijo oziroma dozidavajo šolo, medtem ko delavci SELAD pripravljajo oporne zidove na glavnr poti skozi vas. Ko. bo to dokončano, pa bi prišla na vrsto še asfaltacija poti skozi vas.
V Zabrežcu je bil preteklo nedeljo in v ponedeljek tradicionalni ples, ki . je privabil številne plesalce in plesalke tudi iz drugih vasi. Igrala je domača godba in vsi so bili zadovoljni, da je ples tako dobro uspel.
Repentabor vabi
Tech je kaj kmalu zagledal še ostalo :
, J<z b//o kuP mrJ<čev, v zraku pa značilni vonj po kri// ir/ smodniku
kAkŠa/zj ■- KLAWiCA
KRIZ
Pri nas je bilo že več prireditev z velikim obiskom, a takšnega navala kot je bil pri zadnjem nastopu avseni-kovcev, pa ni še bilo. Močno smo kritizirali,, ker je odšlo toliko ljudstva, ne da bi lahko prisostvovalo koncertu. Mislimo, da je to takšna škoda, da si kaj takega ne smemo želeti.
Letos" se vinogradniki s precejšnjim upom obračajo v breg, kjer grozdje večinoma dobro kaže. A vsako leto je površina naših vinogradov manjša, zlasti med cesto in morjem. Ni več kopačev, ni delovnih rok, ki bi se hotele ukvarjati z vinogradništvom, še manj pa je takih, ki bi bili prepričani, da je dandanes mogoče ta pridelek z umnimi ukrepi več kot podvojiti; po drugi strani pa dražijo mnoge gospodarje visoke cene kvadratnega metra zemlje, ki donijo zelo zapeljivo. Tako se krha kos za kosom. Ko se bomo v dogledni bodočnosti prepričali, da ni celo po najvišji ceni prodano zemljišče dalo nobenega trdnega temelja, bo menda v največ pr.merih kesanje prepozno.
Ob teh prodajah vidimo še dva skrajno nevšečna pojava. Denar vzbuja v dotičnih dedičih interes jn vsakdo hoče čimvečji delež. Posledica — prepiri. Zaradi neurejenega zemljeknjižnega stanja (sodnega prepisa lastninske pravice) se večkrat oglašajo stari lastniki. Torej same neprijetnosti. Ta zadnja zadeva (zem-ljeknjižno stanje) je splošna zadeva jn tako važna, da ne bo mogoče kar tako mimo nje.
/z ie.pa je poteoni/ reuoiuer.
Medtem kosi je, ogledoval mu je zaži/ižga/a. krog/a '
^m—/r"rr>Q UŠfk
/OjEjjjlzMAU)
JL	;
SEM POL A J
2. avgusta je naš znani napredni kmetovalec Stubelj postavil na osmiško «špino» le nekaj hektov vina svojega lanskega, bolj skromnega pridelka. Osmica pa ni imela adirade«, ker so jo pivci od daleč zavohali kot izsledijo čebele sladko strd. To pa je menda zato, ker je v naši državi osmina (če ne več) vinske proizvodnje izpod «ba-štona« ali — kot se splošno reče — «nafte». Oba proizvoda sta po svoje zapeljiva: pri pivcih naravno, v točilnicah pa umetno vino. To protislovje je še najmanj ((upravičeno« v našr državi in še najmanj na Tržaškem, kjer ngrn je dala narava dobre pogoje za najboljša vina.
Promet stalno narašča in brnenje vozil močno moti noč-
flNGEL Skl obraz, se je tako/ za Mdej^kajJjjz
Potem ko se je pripravil j je iznenada skoči/ tja, odkoder je prišel
,. Rt
(Nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27.1, najnižja 18.9, zračni tlak 118.9 stanoviten, veter 12 km severozahodnik, vlaga 58 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.8.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, II. avgusta
Lavrencij, Zvezda Sonce vzide' ob 4.57 in zatone ob 19.22. Dolžina dneva 14.25. Luna vzide ob 0,17 in zatone ob 15.29. Jutri, PONEDELJEK, 11. avgust« Suzana, Srdan
Ob odpustih v ladjedelnicah CRDA v Trstu in Tržiču
V podjetjih IRI je nujna modernizacija naprav toda pri tem ne smejo utrpeti škode delavci
Položaj v ladjedelnicah vpliva na splošni gospodarski položaj v mestu, po drugi strani pa bi povečanje pristaniškega prometa ugodno vplivalo na naročila ladjedelnicam
V preteklem tednu je na dramatičen način prišlo na dnevni red vprašanje tržaških ladjedelnic odnosno podjetij IRI. Pri CRDA so odpustili 27 delavcev, v Tržiču pa nadaljnjih 47, kar vse skupaj spada v val odpustov, ki so zajeli v zadnjem razdobju podjetja IRI v Italiji.
Sindikalne organizacije in napredneje usmerjene politične stranke so izredno ostro protestirale proti tem odnu-stom, saj pri njih ne gre le za nekaj desetin delavcev, temveč za obširnejše, resnejše vprašanje, ki konkretno v Trstu zadeva nad 1000 delavcev posredno pa celotni gospodarski organizem, saj gre za bodoči razvoj podjetij IRI.
S temi odpusti je prišel na dan vladni načrt, da se skrči, reorganizira in preusmeri proizvodnja v državnih podjetjih, katere vključuje IRI, kar naj bi predstavljalo nekak uvod za evropsko gospodarsko tržišče. Znano je namreč, da so bila do sedai državna oodiet-ja v okviru IRI po veliki večini pasivna in da bi lahko le z velikimi težavami vzdržala konkurenčni pritisk sorodnih podjetij iz Nemčije, Francije ter drugih dežel ki bodo vključena v skupni evropski trg. Iz teh razlogov skuša vlada reorganizirati ta podjetja na tak način, da bi se lahko vključila v svobodni trg in da bi lahko vzdržala konkurenčno svetovno bitko.
Te — čisto gospodarsko razumljive — namere pa so začeli izvajati na ta način, da so i nčeli odpuščati delavce, terei tako. da so zaostrili že tako zelo težavni splošni italijanski gospodarski položaj Tega dejstva se je zavedal tudi ministrski predsednik Fa"-fani, ki je izrekel nekaj meglenih obljub in za nekai časa oreklical odnu.ste v najhol) perečih podjetjih in med njimi tudi v podjetju SAFOG v loriei
Na tak način seveda ni mogoče rešiti tega perečega vprašanja. Nihče namreč ne protestira proti modernizaciii podjetij, vse sindikalne organizacije pa se strinjajo, da modernizacije ni mogoče izvesti na škodo delavcev, temveč da je treba z novo ureditvijo podjetja ustvariti take
skupnega evropskega tržišča, da že ne govorimo o svetovnih cenah. Direkcija CRDA i« že pripravila podrobnejši načrt za modernizacijo tn tud' postavila vrsto vzporednih za. litev, da postanejo tržaška podjetja CRDA konkurenčna in da bi lahko brez kakršnih koli državnih prispevkov vzdržala konkurenčni boj drugih podjetij v svetu in predstavljala pomemben faktor tržaškega gospodarstva.
Med temi zahtevami so v
prvi vrsti splošne zahteve za dvig tržaškega gospodarstva, saj bi na ta način omogočili povečani pristaniški promet in torej tudi pripomogli k povečanemu povpraševanju po tovornem in potniškem ladjevju, katerega bi naročile tržaške pomorske družbe.
V prvi vrsti pa so seveda zahteve za modernizacije naprav, ki se nanašajo glede podjetij CRDA na zahteve po investicijah, ki naj bi v celoti znašale 12 milijard lir, katere naj bi po prvotnih zahtevah pričeli nakazovati že leta 1957 in to v treh obrokih, tako da bi leta 1959 dokončno modernizirali ladjedelnice.
Znano je, da je bilo mnogo govora o produktivnih investicijah na našem področju in da razen obljub do teh investicij še ni prišlo ter da je prišlo do odpustov delavcev. Upravičeno lahko zaradi tega javnost ugotavlja, da odgovorni krogi ne nameravajo usposobiti in modernizirati podjetij CRDA, temveč da se v praksi izvaja načrt, po katerem naj bi ta podjetja postopno demontirali in zmanjšali njih pomen. Prav v tej zvezi pa tržaški gospodarski krogi ugotavljajo, da b’ bilo treba okrepiti državne pomorske proge, ki bi potrebovale nove moderne ladje in s čimer bi prišla na svoj račun tud; državna ladjedelniška podjetja, saj bi v njih gradili r ove moderne ladje za nujno potrebne pomorske zveze proti Daljnemu vzhodu, Srednjemu vzhodu, Afriki itd.
Tržaške ladjedelnice CRDA so že v juniju letošnjega leta občutile svetovno pomorsko krizo, saj so v tem mesecu ladjedelnice izkoriščale le 75.7 odst. naprav, medtem ko so pogoje, da bodo podietja IRI I istega meseca preteklega leta sposobno konkurirati na «ve- j izkoriščali 83.0 odst. naprav v tovnem tržišču in da bodo na tovarni strojev Sv. Andreja ta način lahko op.avliab' v pa so izkoriščali 70 odst. na-italijanskem gospodarstvu ti- prav odnosno 78.8 odst. padec sto vlogo, ki jim je bila "h za sedaj ni prehud, vendar pa ustanovitvi namenjena, da h”, je treba istočasno upošteva-
vili, da bi bil Trst zelo ugodna točka za razširitev jeklarske industrije, ki se običajno vedno razvija v okviru pomembnih pomorskih pristanišč. To bi bilo še toliko važ-neje za naše mesto, kjer je v podjetju ILVA neposredno zaposlenih že nad 1500 delavcev, katerim grozi v sedanjih pogojih dokaj žalostna prihodnost.
Iz teh dejstev je razvidno, da je razvoj najvažnejših tržaških industrijskih podjetij tesno povezan z razvojem podjetij IRI in da je Trst v
prvi vrsti zainteresiran, da se ■ Mireta Cetina
okrepi državna industrija, saj bi to pomenilo tudi okrepitev ključnih podjetij na tržaškem področju in s tem dobršen del rešitve tržaških gospodarskih vprašanj.
V KOPRU
Otvoritev razstave Mireta Cetina
Včeraj ob 19. uri je bila » mali galeriji koprskega muz« ja otvoritev razstave oljnih podob akademskega slikarja
Poslabšanje položaja v železarski industriji
V valjarni ILVA ukinili eno izmeno
Za sedaj ne bodo odpustili delavcev
Naše splošne ugotovitve o položaju v podjetjih IRI po vsej državi in v Trstu so žal potrjene tudi po resnem u-krepu, ki ga je včeraj sprejelo ravnateljstvo železarne. Po splošnem pregledu in popravilu so sedaj ponovno spravili v pogon valjarno ter ob tej priliki sporočili, da se sedanja trojna izmena delavcev preneha, ker se ena izmena ukine. To je nov dokaz krize, ki jo preživlja železarna, o kateri smo že večkrat pisali, da jo je treba obnoviti, sicer da bo proizvodnja v njej s časom izumrla.
Ravnateljstvo je notranji komisiji izjavilo, da za sedaj ne bo odpustilo delavcev, toda vsi se vprašujejo, kako dolgo bo to trajalo in kaj bo v sep-
IMIIIIItllHIIIIIIIIIIItllllllllllllliliililliiiiHiiiiMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilIllIlllliiiiiiilliililliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHillMlllIllllllllHlllllllltlllll
Številne prometne nesreče
Dve sestri sta se laže ranili pri trčenju avta z avtobusom
Vespi povozili staro m mlado žensko - Vespa v tiat 6U0 - tiat 11U0 pa se je zaletel v obcestni drog
Včeraj ob 8,30 so sprejeli v bolnico 27-letno uradnico Pal-mirp Stefe iz Ulice Battisti 12, kateri so ugotovili udarce po rokah, tako da se bo morala zdraviti 7 do 15 dni. Uradnica je izjavila, da jo je pred barom Adriaco podrla vespa, ki jo je vozil Franco Rapini. doma iz Ulice Giulia 12 V bolnišnici so ob 11,30 oh-vezali sestri Noemi in Aldo Pločar, od katerih je prva stara 24, druga pa 20 let, in stanujeta na Trgu Liberta št. 9. Noemi se je ranila po gležnju in se bo zdravila 10 dni, medtem ko se je Alda samo
opraskala, tako da se bo zdravila le dva do tri dni. Sestri sta povedali, da ju je peljal z avtom zaročenec starejše 24-letne Noemi Giovanni Coco. !o in da so se v bližini Lonjer-ja zaleteli v avtobus, ki ga ;,e vozil 28-letni šofer Alojzij Križmančič iz Bazovice št. 70. * * *
rapeljave za filobus. Z avto-njt .om RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek s prognozo 8 do 40 dni in mu ugotovili rano na ustnica a tet verjetni zlom kosti in vinjenost.
Okoli 15,10 je vozila 25-letna
Okoli 3 popoldne je vozil gospodinja Klemenuna Vesna-Guido	por*	kam,	doma	iz	Na-
' brežine-Kamnoiomi št. 26 ve-
58-letni upokojenec Benčič, doma iz Ulice Giulia 65, avto fiat 11Q0 po Ulici Fa-bio Severo in izgubil na o* vinku pri univerzi oblast nad vozilom, tako da se je zaletel v »irog ki nosi žice električne
Itlllltlllltll llltl t MIIHIIIIIIIIIMIIIIIMII Hll •lllll lllll III IIIIIIIIIMIMIIt III IIMIMIt«
Izjava tržaške federacije PSI
Zadovoljstvo ob predložitvi zakona o deželni avtonomiji
do predstavljala element n»-predka celotnega italijanskega gospodarskega organizma.
Te ugotovitve še zlasti veljajo za tržaška podjetja JUT V Trstu spadajo v ta industrijski okvir predvsem ladie-delnice CRDA, ki vključujejo štiri podjetja. V teh podjetjih je na Tržaškem zaposlenih 6500 oseb, skupno pa nad 15 tisoč oseb. Iz različnih razlogov so ta podjetja v povoj nem razdobju v izredno neugodnem položaju tako da so v njih proizvajalni stroški znatno višji, kot so stroški v sorodnih podjetjih držav
tj, da ladjedelnicam ni več u-spelo, da bi si zagotovile nova naročila in da gredo stara naročila postopoma h koncu. Podoben je položaj tudi v
Tiskovni urad tržaške federacije PSI sporoča:
Odbor tržaške federacije PSI je vzel na znanje obveznost ki jo je sprejela Fanfanijeva vlada glede ustanovitve avtonomne dežele s posebnim sta tutom Furlanija-Juliiska krait-na. PSI izraža svoje zadovoljstvo ob predložitvi zadevnega zakonskega načrta parlamenti' in senatu po socialističnih pa> lamentarnih skupinah. Ta načrt predvideva, da bo Trst glavno mesto dežele za naše področje pa še posegno teritorialno avtonomijo z jnt« gralno prosto cono
Tržaški socialisti vidijo v
podjetju IRI, v jeklarni ILVA, kjer se sicer ni znižala proizvodnja litega železa, zato pa je skoro za polovico padla proizvodujekla in za tretjino proizvcJnja jeklenih plošč. Tudi glede tega podjetja so tržaški gospodarski, sindikalni in politični krogi ugotovili, da ja obsojeno na pogin, če ne bodo izvršili potrebne modernizacije. V tej zvezi so ugoto-
Pogled na nebotičnik pri Sv. Andreju, ki bo največji v Tr. »tu. Dokončali ga bodo še do konca leta in pravijo, da se ne bo v njem nič čutilo zibat je, ko bo pihala najhujša Uut j«
ti križ nujno poslal v Trst posebno zdravilo ubacitatrina*. To zdravilo nujno potrebuje 17-letno dekle Bruna Carli, ki je v tržaški bolnišnici v izredno hudem stanju.
Švicarski Rdeti križ Je dobil v zalogi zdravil švicarskih oboroženih sil zdravilo in g® je poslalo z letalom v Trevi-so, kamor je prispelo ob 21.15 in od koder ga je posebna štafeta tržaške pokrajine pripeljala v Trst.
drugem največjem tržaškem IteritoriaIni avtonomiji in integralni prosti coni glavni sredstvi za izboljšanje tržaškega gospodarstva in za odpravo sedanje krize, tako da pridobi Trst zopet tisti elan svobodnih in avtonomnih pobud. lahko edino omogočijo gospodarsko obnovo, ter poudarjajo življenjsko važnost, ki io ima za Trst sprejetje načel proste cone in avtonomije po vladi in obeh delih parlamen ta, kot predvideva socialistični zakonski načrt.
V okviru posebne teritorial ne avtonomije in ob popolnem spoštovanju zahtev in interesov drugih pokrajin, združenih v deželi, zahtevajo socialisti za Trst pravico, da določi vse smernice in sprejme vse ukrepe, ki se mu bodo zdeli nujni za zaščito njegovih posebnih interesov in njegove funkcije velikega pomorskega, trgovskega in industrijskega emporija.
 «»------
Resolucija nabrežinskega občinskega odbora
Včeraj je bila v Nabrežini seja občinskega upravnega odbora, ki je razpravljal o raz nih upravnih zadevah. Odborniki so tudi sprejeli soglusni* resolucijo v zvezi z mednarodno napetostjo ob izkrcanju a-meriških sil v Libanonu 11’ angleških sil v Jordaniji. Odločno so obsodili angleško w» ameriško intervencijo in Izrazili željo da bi italijanska via da storila vse, da se ohrani mir in da se prepreči nov svetovno klanje.
Nujno zdravilo za bolno dekle
Tržaški radioamater Giovan nt Camauli je v petek opol noči na vabilo splošne nolnis nice radijsko pozval švicarske radioamaterje, da bi Rde
gen. konzula FLRJ dr. Žiga Voduška v Rimu
Generalni konzul Federativne ljudske republike Jugoslavi je v Trstu dr. Ziga Vodušek se je te dni mudil v Rimu in ob tej priliki napravil vljudnostne obiske v ministnstvu za zunanje zadeve pri min. Carrobiu di Carrobiu, ravnatelju Ekonomske direkcije, pri min. Liviu Teodoliju, pomočniku ravnatelja politične direkcije in svetniku g. Fenzu, šefu oddelka. Dr. Ziga Voduška je v ministrstvu predstavil veleposlanik FLRJ v Rimu dr. Darko Cernej.
spo proti Revoltelli. Na zadnjem sedežu se je peljala njena 15-letna sestra Alma, ki stanuje prav tako v Nabrežini-Kamnolomi 78. Zaleteli sta se v avtomobil fiat 600, ki ga je vozila 34-letna Helena Terdič Obe sestri sta se zvrnili po tleh in se bo starejša zdravila g do 8 dni za udarce po levem komolcu, medtem ko je mlajša dobila le nekaj prask.
V fiat 600 sta se zaletela 28-letni Giordano Sauri od Sv. Marije Magdalene Spodnje št. 1334 in 31-letni Paolo Righi od Sv. Magdalene Spodnje št. 1337 Prvi si je ranil stegna in desno nogo in se bo zdravil 3 do 5 dni, drugi pa gleženj in desno nogo ter se bo zdravil od 7 do 10 dni.
Ob 20 so pripeljali z rešilnim avtomobilom v splošno bolnišnico 81-letno upokojenko Viktorijo Komač, ki stanuje v ljudskem prenočišču v Ul. Pondares 5. Zena je povedala, da jo je podrla vespa, ki jo je vozil 21-letni Ennio Koder maz. Pri padcu se je potolkla po gležnju in levi roki.
Včeraj sta se 15-letni Danilo CotaT in njegov nečak bratranec 20-letni Danilo Lupine iz Praprota v nabrežinski občini odpeljala z avtomobilom na izlet v Drežnico. Tam sta se popoldne vsak po svoje zabavala, da bi čim lepše preživela na izletu. Cotar je šel na gugalnico, ki je bila pritrjena na drevesu. Ko se je najbolj močno gugal, pa se je naenkrat gugalnica utrgala, fant je telebnil na tla in si zlomil levo zapestje. Lupine je svojega bratranca z avtomobilom ta-konj odpeljal v goriško bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali, potem pa sta takoj nadaljevala pot v Trst, da bi Cotarju dali zlomljeno zapestje v mavec. Ce ne bodo nastale komplikacije bo ozdravel v 30 dneh.
tembru, ko se preneha suspenzija vseh odpustov v IRI, ki jo je zagotovil predsednik vlade Fanfani.
KAJ PA TRST?
Povečanje števila odhodov ladij «ltalie» iz Genove
Ansa poroča o programu pomorske družbe «Italia» v letu 1959. Po tem programu bo ta pomorska družba opravila s svojimi ladjami 213 odhodov na progah proti Severni, Srednji in Južni Ameriki- Program predvideva, da bodo proti Severni Ameriki vozile tri največje prekooceanske potniške ladje «Cristoforo Co-lombo», »Giulic Cesare« in »Augustus« ter poleg njih iz Trsta «Saturnia» in «Vulca-nia», ki se bosta ustavljali tudi v Dubrovniku na nekaterih povratnih poteh.
Na progah proti Južni Ameriki pa bodo okrepili odhode z vožnjami motorne ladje «Au-gustuss, tako da bodo izboljšali progo, kjer opravita letno 30 odhodov turbinski ladji »Conte Grande« in »Conte Biancamano«.
Tri ladje vrste «Navigatori» «Marco Polo«, »Amerigo Ve-spucci« in sAnto-niotto-Usodi-mare«, ki vozijo na redni pro. gi med južnoameriškimi pristanišči in Pacifikom pa bodo tudi prihodnje leto opravile 28 odhodov.
Na trgovski progi Amerika-Severni tihi ocean pa bodo izvedli bistvene spremembe z novimi modernimi motornimi ladjami aAlessandro Volta«, »Antonio Pacinotti«, aGalileo Ferrari« in aPaolo Toscanel-li», ki bodo opravile 24 odhodov.
Poleg tega pravi poročilo a-gencije Ansa, da bodo še nadalje na trgovski progi Trst-Brazilija opravili skupno 22 odhodov.
Iz tega poročila je razvidno, da bodo v prihodnjem letu znatno okrepili iz genovskega pristanišča nekatere pomorske proge državne pomorske družbe altalia«, medtem ko ne bodo zabeležili nikakih sprememb pri pomorskih progah, ki jih ta družba vzdržuje iz tržaškega pristanišča.  «»------------------
Finančna intendanca sporoča, da je finančno ministrstvo pristalo na to, da bodo dav karije 16. t. m. zaprte. Zarad' tega se podaljša rok za plačevanje davkov do 19. avgusta
SNG
v TRSTU
»PRIMORSKE
PRIREDITVE«
Danes 10. avgusta 1958 ob 21. uri v letnem gledališču na Punti v Piranu"
GOLDONI - RUPEL
PRIMORSKE
ZDRAHE
velika uprizoritev na prostem
Danes se poroči blagajnik Sindikata slovenske šole učitelj
POBRILA EVGEN s članico MARO KAVCIC Ob prehodu v novi stan jima Sindikat slovenske šole čestita. Čestitkam se pridružujeta uredništvo in uprava «Primorskega dnevnika«.
PHEDEN GRESTE NA DOPUST,
se naročite na
<Primorski dnevnik*
Posijsmo vam ga v ka-termo.i kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina
Lit. 300.—
Telefonirajte na št. 37-338
Prosvetno društvo »Zarja v svobodi* iz Sempolaja
priredi danes
10. t m. ob 16. uri
v Praprotu
na dvorišču gostilne Gabrovec svoj
13. tradicionalni pevski koncert
Sodelujejo razni pevski zbori in vaški kvintet iz Slivnega
Sledi prosta zabava s plesom. Preskrbljeno za jedačo in pijačo
Fantje iz Gročane in Peska vabijo na
TRADICIONALNI
PLES
ki bo danes 10. t. m. na Pesku
Igral bo kvintet iz Doline
Za jedačo in pijačo bo dobro preskrbljeno
| 15.10 Pogovor s poslušalci; 15.15 Glasba po željah; 15.15-19.00 Prenos RL; 19.00 Sportne vesti; 19.30-22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 Ul, 2*2,1 m, 212,4 n Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00,
10.00,	13.00,	15,00.	17,00,	19,30.
22.00, 22.55.
7.35 Kmečka godba igra; 8.00
Mladinska radijska igra — Dušan Radovič; Ladja «Maščeva-nje«; 8.43 Krešimir Baranovič: Lectovo srce, suita iz baleta; Francois Auber: Nema iz Porti-cija, uvertura; 9.08 Solitične skladbe Roiberta Schumanna in Johannesa Brahmsa; 9.25 Kar radi poslušate (pisan spored domače zabavne in lahke glasbe);
10.00 Se pominite, tovariši... . Dr. Ivo Brodarec: Bitka za ranjence; 10.30 Ponovitev II. dela javne oddaje «Pokaži, kaj znaš« z dne 1.VI.1958; 11.30 Igra zabavni orkester radia Beograd; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo . I.; 13.15 Zabavna glasba;
13.45 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo _ II.; 15.15 Lahka glasba:
15.45 Silvo Matelič: Bitolj, moj redni kraj (reportaža); 16.20 Glasbeni mozaik; 17.15 Radijska igra — Charles Dickens: Oliver Twist - I. (radijska priredba: M. Gundermann), v naslovni vlogi Lado Muhar; režija Hinko Košak; 18.08 Popularne orkestralne meledije; 19.00 Zabavna glasba;
20.00 Variete na vailu 327,1 m;
21.00 Zabavne melodije; 21.30 Športna nedelja; 22.15 Risto Savin- Trio v g-molu, op. 6 (izvajajo: violinist Slavko Zimšek, čelist Vlado Požar in pianistka Zdenka	Lukec - Carjeva);	22.45
Za lahko noč igra George Me-lachrino
TELEVIZIJA
10.15 Kmetijska oddaja; 16.00 Neposredni prenos športne tekme; 18.15 T.	Gautier: »Kapitan	Fra-
cassa«; 19.45 Četrta dimenzija; 20.30 Poročila; 21.00 Prenos iz Bruslja:	Moskovski cirkus;	21.30
Rossini: »Seviljski brivec«, prenos z	neapeljskega poletnega
glasbenega festivala. Med odmori: Izbor iz dokumentarnih filmov in Športna nedelja. Po prenosu opere poročila.
A D I O
NEDELJA; 1*. avgusta 1951 RADIO TjRST A
* oo Jutranja glasba; 8.30 Slovenski folklorni motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Liszt: »Les prelu. des«, simfonična pesnitev; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Fantazija dunajskih valčkov; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Kvintet A rt Van Damme; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Veres Lajos s svojim ma. džarskim orkestrom- 16.40 Weber Koncertna skladba ' v f-molu za klavir in orkester op. 79; 17.00 Novela:	Ciril	Kosmač:	«Kruh»
nato Plesna čajanka: 18.00 Gae-tano Donizetti: Godalni kvartet št. 9 v d-molu; 18.25 Glasba Sigmunda Romberga; 18.45 Vokalni kvintet «Zarja»; 19.00 Prokofjev: Klasična simfonija v ELd*iru op. 25; 19.15 «Ko študent na rajžo gre«, mladinska počitniška oddaja; 19.35 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Dve operetni uverturi; 21.15’ An-sambel Borut Lesjak, vmes pojeta Majda Sepe in Polonca Lesjak; 21.30 Narava poje v pesmi: (14.) «Rad bi natrgat jih, rožic«;
21.45 Slovenski oktet; 22.00 Nede. Ija v športu: 22.10 Armando Tro-vajoli: Preludij k noči: 22.35 Juž_ no-ameriški odmevi; 23.00 Serenade in romance; 23.30 Nočni ples.
RADIO TRST
9.15 Slavne pravljice:	Mark
Tvvain; »Zanimivo izkustvo«; 9.30 Tržaška mandolinistična skupina pod vodstvom Nina Micola; 12 20 Poje Narciso Parlgi ob spremljavi orkestra Cergoli; 14.30 Or perna glasba; 15.45 Glasbena fanl tazija; 16 15 Alfred de Musset: «Bettina»; 17.30 Simfonični koncert; 19.15 Plesna glasba; 19.45 Športna nedelja; 21.45 Popevke;
22.45 Sto let italijanskih melodij.
RADIO KOPER
Potočila v slov.:	7.00,	7.30,
15,30, la 00.
Poročila v Ital.:	6.30.	12.30
17.15. 19.15. 22.30.
6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: «Na Vršeh pri Cepovanu bodo uredili večji planšarski obrat«; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Reporterjeve turistične beležke; 9.20 Zabavna glasba; 10.00-10.30 Prenos RL. 10.30 Operne arije; 11.20 Opoldanski koncert; 12.10 Glasba po željah; 13.45 Za našo vas; 14.15 15’ z malimi narodnimi ansambli 14.30 Sosedni kraji in ljudje;
{ OtEDALlSČA )
OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA
V torek ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa zadnja izredna predstava Kalmanove operete «Chikaška vojvodinja« s televizijskim prenosom. S to predstavo se zaključi IX. operetni festival. Danes se prične v Pasaži Protti prodaja vstopnic po znižanih cenah.
T
K I M O
Roiano. 20.30; »Kraljevi nore«, Danny Kaye.
Secolo Sv. Ivan. 20.15: »Dogodivščine in ljubezni Omarja Kh»y-yama», M Ren-nie.
Stadio. 20.30: «Gaby», Leslie Ca-ron.
Valmaura. 20.15:	«Poletni
Kaitharine Hepburn, Rossaw Brazzi.
V MILJAH
europa: »Drufcina Trapp», Tectv
nicalor.
Roma:	«Osvobojeni Jeruzad«n»»
Cinemascope, Sylva Koscina. Verdi: «Resnična zgodba o Jesfld banditu«, R. Wagner, H. Labf« CinemascoDe.
MALI OGLASI
»LMPORIO DELLO SCAMPOLA-ME«, Trst, Ul. Mazzini 40. NOJ* pošiljke: svile, najlona, rafijti po pelina, tiskanega blaga. Prav* priložnost, največja ugodne«-Prodaja samo na težo.
KOVAČIČ FRANC iz Sent JJJ-
neia ali BRUNO in EMILIJA CO-VELLI naj telefonirajo na SW*-93-808 od 10. do 13.
LEKCIJE ZA GIMNAZIJCE —
informacije: Slovensko gospoda*: sko združenje, Ulica Fabio F«** 8, tel. 37-808.
OGRAJENO ZEMLJIŠČE v mestu, prodamo privatniku, od »■ 18. Trst, Ul. Vignola 8.
SOŽALJE
Svojcem Lovrenca Furlait*> ki je bil čitatelj našega dnevnika, izrekata iskreno sožalj* uredništvo in uprava Primorskega dnevnika.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremljali i>a zadnji poti našega nepozabnega
Lovrenca Furlana
in ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi se iskreno zahvaljujemo
Žalujoči ostali
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 9. avgusta se je rodilo v Trstu 6 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 7.
POROČILI SO SE; industrijec Paspuale Paparone in uradnica
OD VČERAJ DO DANES
^:*en“,Jk“,bar’ u"*ikni^f:|Moliterni in gospodinja Luciana 'n gospodinja Itala I Massan, šofer Ervino Renner in Via, agent civilne policije I frizerka Luciana Prodan, pred-
Stelvio Coloni in gospodinja Maria Luisa Nardin, prodajalec rib Giordano Penzo in postrežnica Ester Budicin, geometer Mario Savino in uradnica Maria Luisa Gonzato, trgovski zastopnik Mario Comar in gospodinja Leda Scodellaro, krojač Lino Richter In učiteljica Laura Tezzani.
UMRLI SO:	75-letna Antonia
Kalusa vd. Tessitori, 84-letna Lu-cia Ritossa, 63-letni Mario Grillo, 79-letna Rosa Buble, 84-letni Mi-chele Snidercic, 79-letna Adalgisa Butti vd. Tozzi, 78-letni Giovanni dr. Gartner.
OKLICI:	Gino Riccardo Zor-
zettig in Lidia Delta Longa, upokojenec Luigi Raota in gospodinja Dinora Angela Burger, trgovski zastopnik Ippolito Minius. si in gospodinja Igina Galeotti, tesar Giovanni Sciucca in gospodinja Lucia Bergamasco, uradnik Tuliio Redivo in gospodinja Ari-na Maria Turco, mehanik Dario Temmasinj in uradnica Daira Zupancich, električar Pietro Laz-zari in gospodinja F.dda Saule, krojač Giuseppe Aiello in gospo, dinja Clara Ricatti, bančni uradnik Filippo Lo Turco in gospodinja Llliana Corsari, uradnik Silvio Covi in učiteljica Egle
delavec Leonardo Carli in frizer, ka Laura Zotti, uradnik Vittorio Altano in gospodinja Maria Pal-mitessa, mizar Ago&tino Godina in uradnica Nella Giorgetti, pomorski kapitan Mario Latin in gospodinja Rossana Delise, električar Alceo Chierego in krznar-ka Maria Caprio, strugar Teseo Millo in gospodinja Maria Gru-bissa, šofer Giovanni Cadenaro i.i gospodinja Maria Filippi, zidar Sergio Eltero in gospodinja Editta Bonifaeio, pek Sergio Pon-ga in gospodinja Bruna Toros, pek Franc Križmančič in učiteljica Silvana Križmančič, stražnik javne varnosti Raffaele Gal-do in gospodinja Iolanda Sicilia-no, poslovodja Giobatta Secondo Modolo in uradnica Luciana Tamaro, električar Mario Marcon in prodajalka Albina Bacer, urad. nik Romeo Mazza in prodajalka Pia Taueer, trgovec Livio Boni-vento in gospodinja Maria Pavan, mehanik Stelio Grison in telefonistka Maria Vremez, natakar Lu. ciano Brazzach in gospodinja Romana Antonaz, odvetnik dr. Silvano Miani In uradnica Pierina Dorati, težak Ivan Kogoj In gospodinja Glsella Zorat, uradnik
 ________ _______ ___________Giorgio Candot m gospodinja An.
Ttrrazzani, mehanik Dario De- namaria Cainelli, geometer Giu-
ponte in frizerka Concetta Per-tot. inštalater Giorgio Ovsec in gospodinja Maria Franca Jerman, industrijski izvedenec Claudlo
liano Guastalla in uradnica Lia. na Zors, uradnik Tarcisio Zucca In uradnica Gioiana Scuccimarra, profesor dr. Roberto Pappagena
in dr. Giovanna Biddau, sluga Licerio Benvenuti in šivilja Maria Margon, težak Alessandro Videli in gospodinja Angela del Coco, slikar Ermanno Bccher in gospodinja Laura Mastrocinque, električar Mario Taucer in frizerka Egle Franceschini, delavec Francesco Vivian in Šivilja Rina Crepaldi, uradnik Riccardo Porto in uradnica Evelina Aicardi, hotelski vratar Roberto Enrico Pizzini in Valentina Piva, karabinjer Eugenio Petulla in gospodinja Edda Glovir.azzo, zastopnik Lorenzo Leonardi in gospodinja Maria Stel, delavec Giuseppe Bressi in šivilja Argia Grisonich, mehanik Stelio Guerin in gospodinja Edda Samec, pomorščak Giovanni Milloch in gospodinja Maria Musizza, karabinjer Giuseppe Di Bella in gospodinja An. na Tanzariello, mehanik Romeo De Biaggio in prodajalka Ariella Degrassi, finančni stražnik Lorenzo Grande in gospodinja Pa-squalina Cassisi, karabinjer Romano Borrello in gospodinja Maria Savarin, učitelj Giuseppe Romani in učiteljica Maria Mosetti, električar Severino Calzi in šivilja Luciana Lacota, narednik a-meriške vojske Ronald W. Irwin in gospodinja Maria Pikec, pek Guglielmo Bossi tn prodajalka Fiorella Ribaldi, podoficir Gian- T,,„,N carlo Bidoli in gospodinja Maria Berni, mizar Silvano Sergas in Br-NtiKa šivilja Maria Filipas, fotograf Fu. rio Juraga in gospodinja Ema	ENALOTTO
Kovič, direktor Edvvard David 1 I X 1 I X 122
Djeddah in Laura Cappella. karabinjer Sergio Adami in gospodinja Anna Laffi, drogerist Mas-similiano Divis in frizerka Fulgi-da Novel, tehnični uradnik Giulio Levi tn gospodinja Giuseppina Nicosia, učitelj Boris Toinmasi in učiteljica Zdenka Vodopivec, pomorščak ilario Zigante in gospodinja Caterina Rumich, meha. nik Alberto Pavani in gospodinja Ileana Bassi.
Eacelsior. 15.00: »Morilec je pustil podpis«, R Loggia, G. 0’Laughin,
Fenice. 15.00: »Žalostna jesen«, A Nazzari in Y. Šanson, Nazionale. Zaprto.
Fllodrammatico. Zaprto. Granacielo. 15.00: «Zločin ob modri obali«, Michele Morgan. Mladoletnim prepovedano. Supercinema. 14.30:	»Prišla je
Parižanka«, Magali Noel. Arcobaleno. 15.00: »Morilec X«, R. Jason. Cinemascope.
Astra Roiano. 15.30; »London kliče Severni tečaj«, C. Juergens, D. Adams. Cinemascope.
Capi tol. 15.00: «V senej giljotine«, Belinda Lee Vistavision. Cristallo, 15.00: »Razposajena dekleta«, B, Bardot. Mladoletnim strogo prepovedano Alabarda. 15.00: «Gospa jo je popihala«, Lana Turner, Jeff Chandler.
Aldebaran. 15.00: »Mladi možje«, Cifariello, Interlenghi. Lualdi, Koscina.
Ariston. Glej kino na prostem. Aurora. la.oO:	«Pokličile Sever
777», J. Stevvart.
Gariba'dl. 15.00: »Zgodba doktorja VVassella«, Gary Cooper. Technicolor,
Ideale. 15.00: «El Alamem«, F.
Tozzi, R. Rory, Cinemasc, Tech. Impero. Zaprto.
Italia. 15.00: «Ljubezen na prvi pogled«, Isabelle Corey.
Moderno. 16.00: »Ce se premakneš te uničim«, R. Kascel. G. Ralli Technicolor.
S. Marco. Zaprlo Savona. 15.00:	»Železni letnik«,
K Salvatori.
Viaie. 14.30: «Prikazen vsemirja«, T Cooper, N. Nash.
Vittorio Veneto. 14.45: »Italijani so neumni«, Victor Mc Laglen, Maurizio Arena.
Belvedere. 15.00: «Bengalski strelci«. K. Hudson.
Massimo. 15.00: «Ubežnik iz San Quintina», Jack Palance, Barbara Lang.
Marconi. (Glej kino na prostem.) Novo cine. 14.30: «Zemeljska nebesa«
Cdeon. Zaprti!
rtA PROSTEM Arena dei fiori. 20.15: «Preludij», Rossano Brazzi, Yune Allyson. Arena Diana. 20 15: »Neusmiljeni«, Clark Gable, Jane Russetl. Ariston. 20.15; «Moby Dick«. Ure-gory Peck.
Garibaldi. 20.15: »Zgodba doktorja VVassela«, Gary Cooper. Marconi. 20.15: «Dekle z dežele«, Tony Martin. Cinemascope. Paradiso. 20.15:	»Zavojevalec«,
John Wayne, Susan Hayward Ponziana. 20.15:	»Handido«, Ro-
bert Mitchum.
«UNI0N»
Sveluvuu znana tc varovalntca od leta 1828 ie v TRSTU UL. GHEGA 8-1.
tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr, Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Crevato, Ul Roma 15; Giusti, Greta, Strada del Fripli 7; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Alla Maddalena, Istr. ska ulica 43; Prendlni, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Ul. Čuvana 1; Zanetti, Testa d'oro, Ul. Mazzini 43.
LOTERIJA
BARI	16	80	63	70	89
CAGLIAR1	20	10	54	43	74
FLORENCA	51	55	16	44	15
GENOVA	29	42	11	55	1
MILAN	27	85	19	84	15
NEAPELJ	37	52	59	51	29
PALERMO	29	62	51	39
RIM	87	26	8	39	77
72 42 16 31	17
2 25 52 59 81 — «»—•—
ITTO
1 X 1
1 A.
AVTOBUSNE PROGE
Trst - Sežana • Ljubljana: od
nedelje do petka vsak dah ob 7.30 — z Opčin ob IL#®« Ob sobotah ob 10.50 — z Op" čin ob 11.10.
Ob sobotah in nedeljah po-
daljšana proga do Bleda.
Trst Sežana: petek tn sobota ob 7.00 in 15.30 — z OpČiO ob 7.30 in 15.50;
— iz Sežane ob 9.30 tn 18.30'
Iz Trsta: k Banom ■ v Seslja®
- Tržič: vsak dan ob 11.00;
— iz Tržiča: ob 12.20;
— k Banom ■ v Sesljan ob de-
lavni kih: 8.40, 13.25	17 15.
18.30.
— ob praznikih: 14.30, 16.30:
— k Banom ob delavnikih: 5-5®. 7.25, 8.40. 13.25, 18.30. 19.50;
— ob praznikih: 7.00 8.10, 9-4®' 20.10.
Z Opčin v Sesljan (kopališče)
ob delavnikih: 9.20,	10.35.
14.05, 19.10,
— ob praznikih:	9.20,	10.40.
12.15. 14 20, 15.35. 17.25, 18.35.
Iz Bazovice • Trebč Pad**£ v Sesljan (kopališče)' praznikih: 9.00	14.00, 17.05.
Kino
v ivrizu
Danes 10. t. m. ob 16.3* (zadnja predstava ob 21)
OBTOŽENEC MORA UMRETI
(L'impulato deve morire)
GLENN FORD DOROTHY MC GUIRE
Kiite na
mmm.
Predvaja danes 10. t. m. ob 15. uri in na prostem ob 20.30 — Ponovitev v ponedeljek It. t. m. ob 18. uri i® na prostem ob 20.30 film:
KADAR	JE M
NA DOPU
(«Quando m mia moglie e’ in vacanza«)
MARILYN MONROE	TOM	EWELL
Cinemascope technicolor Fox
TURISTI,
ki prihajate v Trst
Priporočamo vam, da se prt nabavi blaga hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovin®< ki oglašajo v ePRIMORSKEM DNEVNIKU».
Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in zajotn" čenlm blagom.
*ti*i$gio-beneški dnevnik
Dogodki tedna
IZ PODGORE
Knza V livarni SAFOG
KOG,0re!’ ravnatelistva SA-
'n UrcriniknPU,t’ I3S delavcev
2e!o bistril ’ 36	tem tedniL
J<etW SimTi P 2a3 v P°d-50 Priče L J oraanizoei}e »imi ,redlVT' r02poI°^'-Ve<tbi nn 1 b° proti iz-obenem pP„°Zd0-ih odpnst0v-
da j,. J.	, Sl Pmadevale,
'te*> sklepa° l *aČasni Prek’‘c
SAFOg >nh* ravnateljstvo ^reei in TeVam. ni h°tel°
tarči in n tudi Parlamen-•e ter nhrani,n0tTanie komisi-^iso asnellnS * Sl6t p Uorici teljstca in'TnPfrepričati Tavn«-da so orf" " crstndn P Trstu, 'o, ker	*lasti *“«*i 2°-
me<1 Počitni S<! ■ h°telt izvesti c na7*^am‘’ fc0 50 dela«, delane, „	f“' nedopustni, so
likalnih pni Predlog sin-
sbornice "9ran!2acU Delauske ostati ’0d \n C1SL skleni-li/- na snoif poP°l<ine da. 1tu da b 3*™ delovnem me-
soojo nrit,T„C'v b°li P°udarili n'eravaj0 nJj 3fnost» da se na.
pr*dBi<ienim J*0 boriti profi Se is« 7 dpustom.
® Testu sesf1 iP°PC,drte so se diteljj i« sindikalni vo-‘ittda, v, Predstavniki Inter-stank.. P° peturnem se
goslaviji bodo pri tem delu nekoliko bolj temeljiti, kot so bili izdelovalci načrtov za kanalizacijo Korna pod zavezniško vojaško upravo. Potok bodo prekrili in nanj navozili material. Seveda velja to samo za spodnji del pri železniški postaji in pri železničarskih poslopjih, kjer s tem delom niso mogli več odlašati.  «»— —
Obratovanje trgovin
na
šmaren
"tinku w„-P° Prtum-m se-keterim , l sporazum, s 3 Se odrmo*; »j..--.	.
f Ptembra,
"" 'vuruzum, s
R?ePtembra PUS*‘ odložii° do
,P°rezumelaVCem Sporočili ta P(tlietia J":0 ,lnteli zapustiti '* Trsta t'J„e, k° Se -ic "'"e Bernom Delavske zbor-*0 Pojasnil "a Z'*'”1 3a oseb-!**«. so zanustn sP°razu' Cci niso	P°djetie. De-
r‘L''itt v tain ,a?011 iste0a 2a“-^Ponazum	CIS L.
t'!ni uspeh javlja samo Sjr'JG p . orbe kovinariev
- »ati d„ ° je 2 n3° n" p“sti “ SF preprečijo od
ezp	-
Odprte bodo do 13. ure, v soboto in nedeljo pa raprte
Zveza trgovcev nam je poslala v objavo sporočilo glede obratovanja trgovin na veliki šmaren. Ker je leto° praz nik na petek, bodo na podla gi prefektovega dekreta od k. oktobra 1951. leta trgovine z mešanim blagom, drogerije, trgovine z oblačili, pohištvom in drugim biagom odprte na veliki šmaren v petek i5. avgusta do 13. ure. V soboto in v nedeljo., to je 16. in 17. av gusta, pa bodo omenjene prodajalne oba dneva zap-te.
««— -
Postalo mu je slabo
Nekaj po 19. uri je nenadoma postalo slabo 53-letnemu Vincencu Saksidi iz Ulice Scuola agraria 7. Svojci so oo-klicali avto ZK, ki ga je peljal v bolnišnico pri Rdeči hiši.
v tekstilni tovarni
Z naslednjim tednom se bodo pričele počitnice tudi za delavke in delavce tekstilne tovarne v Podgori. V tovarni bo ostalo samo toliso ljudi, kolikor jih je potrebno za nadzorstvo poslopja in za obratovanje nekaterih oddelkov, v katerih delo ne more prenehati. Tako so skoraj istočasno, zaradi letnih počitnic, ukinili proizvodni proces v treh največjih podjetjih v naši pokrajini, in sicer v tekstilni tovarni v Podgori, v livarni SAFOG in v tržiški ladjedelnici.
V tem tednu so se voditelji sindikalnih organizacij in predstavniki tovarne sporazumeli o vsoti, ki jo bodo delavci oddelka za rayon prejeli kot proizvodno nagrado. Izplačali jim bodo po 2000, 1800 ali 1750 lir mesečno, po sposobnosti.
Kraški pevci na koncertu v Praprotu
Pevci moškega pevskega zbora Kras iz Dola in Poljan bodo danes gostovali na vokalnem koncertu v Praprotu, ki ga vsako leto prireja prosvetno društvo iz Sempolaja. Pričetek koncerta je ob 16. uri. Pevcem s Krasa želimo, da bi se dobro odrezali in tako upravičili zaupanje, ki so ga organizatorji pokazali vanje s tem. da so jih povabili na koncert.
V Ljubljani cilj mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji
Drugi dan državnega prvenstva v plavanju
Valčič med posamezniki in ekipa Jugoslavije Bianchi (Trst) izboljšal končna zmagovalca teden dni trajajoče dirke jmtiorski rekord na 400 m
Valčič je z zmago na Vršiču odvzel Žirovniku rumeno majico in prvo mesto ■ Zmagovalcu sledita na drugem in tretjem mestu Huegens (Holandija) in Cazda (Poljska)
SšPogT bnr'
dr,,jevati Tebn0 *e 2 ni° na-
m j Sc Preprečij tCc krize °'e"e Pravična reši
* pt*pVtaknDA ” Tržiču■ ki r*eli odD„°-.POd,etje ,RI• so °«fa. <j„ "cati delavce. Go-'l*reišB , s° odpustili samo
'eiie	odpustili	samo
2°f°nc«ni n l’Ce' vendar tem 2 ***' de/ °re Vera■ L°d:e-
C01- ^alijT da ** nek“j Qhnje	da	preprečijo
! pnloin-
nka°Pi,okolTin V TTilČU
v Benečii*
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllliiillliillilllllillliliMiH
Novice iz sovodenjske občine
V petek izredna Neja občinskega sveta
LJUBLJANA, 9. — Kolesarska dirka po Jugoslaviji je končana: zmagala je ekipa Jugoslavije, a med posamezniki je najboljši Valčič. V tel dir ki je Valčič zmagai v dveh e-taprh: oid Crikvenice do Pu lia in od Nove Gorice do Vrš!-ea. Najnevarnejši nasprotnik, s katerim se je Valčič dane' horil na progi od Nove Gorice do Vršiča, je bil Holan-dene Huegens, ki ie v končnem plasmaju zaostal samo S sekund za njim. To prednost si ie Valčič priboril na zad-niih metrih dirke pred samim vrhom Vršiča.
Danes sta bili dve etaDil prva Nova Gorica - Vršič, druga pa Kranjska gora - Ljubljana. Sedma 109 km dolga >-tnoa Nova Gorica - Vršič se ie začela zelo monotono. Prv.h 40 km je potekala dirka breu zanimivosti. V Bovec je Drv prevozil Gleich, za njim Gruber, nato Huegens m Verčič. 90 km od Gorice pred vho-
dom v Trento, je Valčič zaostal zaradi gumi-defekta. To je izkoristil Huegens, H je no begnil in si pridobil prednoui dveh minut. Toda Valčič je r nadčloveškim naporom pred
NEVIO VALCIC
Razpravljali so o cesti v Sovodnjah in o spremeni-bab nekaterih proračunskih postavk
«a* J\.zu]el0 -»i Neurje z ,8;en.e.c,3, 2eI° n/r	vhski m gro-
ie J^kim	ki	je	pod
L >vaT br\bom’ ie neurz Pfo ie tih, *v°i° žrtev. Co/°m ubila PInd cerkvenim je p d0-letno Marijo
rjSnoP:°,Ceno Loiak• ki
l°	hitellrn) SVoilmi so-
de 3e tafcn 9 rnaši. Stre-,e <Ohalu° ”lo^o oplazila, Po nesreči umrla.
wi strani meje Vai# polok Koren
bLmeie''je JnUrfi°S!0vanskl stra' tokV0^etje‘Ck*° "eko Srad‘
V r.°re«. ki *ana.llzirati po-
Tudi
"* f«
    °zemlje. v Ju-
K i ti """""""■•'■•iiiiiiiiiiiii
v Gorici
P°ral», u #‘. "Dežurni kor-
»44 R- com°
Vi'wCorey f' *Mlad' soprogi«, - °RlA, Cifariello.
Ja ^toakn '3B' “Prince/i-
■ te?, te - v
film 15«0i «
M%Pnltonu», G
ftNo 17 nn Dalmaster
ki
s°n»
lUporni ^almastev 170°-- “Tiran Hoh
5°e‘ lekarn6 ves dan in t>aUa ]8 tef ,D’Udine, Ul.
CToldn ’ k 21'24	•
t«iei?er' Kor° 0cipi'l;, lekarna ' 25.76 Korz'> Italija št 4
V petek zvečer je bila izredna seja sovodenjskega občin-saega sveta, da bi se proučile tri točke dnevnega reda in sprejeli primerni sklepi. Najvažnejše vprašanje je bilo a-sfaltiranje sovodenjske ceste, dalje sprememba nekaterih proračunskih postavk za leto 1958 in končno povišek zneska odprtega računa pri hranilnici od enega na dva milijona lir.
V zvezi z asfaltiranjem občinske ceste od kamna do trga v Rubijah je bilo na seji rečeno, da obstajajo dobri iz-gledi, da se cesta asfaltira, ker bi k vsoti, ki jo bo plačala občina za to nujno potrebno jav. no delo, prispevala del denarja tudi pokrajina. Celotni strošek bi znašal okoli 4 milijone lir. Županstvo namerava vzeti posojilo po 6,9 odstotka obresti. Prvo leto bi občina plačala pol milijona lir dolga, drugo leto okoli 1,2 milijona lir, naslednje leto pa še okoli en milijon lir. s 1. januarjem bi pričela plačevati obresti konec leta 1961 pa bi se občina dolga znebila.
Ker potroši sovodenjska občinska uprava vsako leto okoli 1,200.000 lir za nakup gramoza za posipanje cest, katerih dolžina je zelo velika, lahko se reče prevelika za tako majhno in pasivno občino (pri tem naj omenimo, da zaradi dolžine in prometa porabi županstvo okoli polovico gramoza, to je za okoli 600.000 lir, za sovodenjsko cesto) je bilo popolnoma naravno, da si županstvo prizadeva cesto asfaltirati, saj so ob njej kar trije odprti vodnjaki, ki služijo več stotinam oseh.
Svetovalci manjšine pa niso bili istega mnenja. Zaradi njihovega nasprotovanja predlogu občinskega odbora, ki ga je podpirala večina svetovalcev, je seja trajala od 20. do 23. ure. Svetovalci manjšine so si na vso moč prizadevali, da se cesta ne bi asfaltirala
pri tem pa skušali poiskati »dokaze«, da bi pred javnostjo opravičili svoje nasprotovanje. Toda odborniki in svetovalci večine so jih končno vendarle prepričali o koristnosti tega dela.
Kolikšna sreča za "ovodnje, da so na županstvu ljudje, ki vedo, kaj je treba občini in njenemu prebivalstvu.
 «»—
Nesreče na delu
V novi bolnišnici na Sem-peterski cesti se je včeraj ifhe-d delom ponesrečil 57-letni zidar Giovanni Musina iz Moše, kater,emu je padel na levo roko železni okenski okvir. Mašini so amputirali ‘ srednji prst leve roke. Ozdravel bo v 25 dneh.
26-letni Giglio Cataldo, šofer pri podjetju Testa v Ulici Aquileia, je včeraj popoldne popravljal gumo kamiona. Ker mu je ta padla iz ravnotežja, jo je skušal ustaviti, a si je pri tem povzročil lažje praske na prstih desne roke. Ozdravel bo v 15 dneh.
 a«------
Otrok povzročil cestno nesrečo na Korzu
Včeraj popoldne malo pred 17. uro je otrok, ki je tekel čez cesto pred kavarno Garibaldi, povzročil cestno nesrečo, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Da bi ne po-dr1 otroka, je 21-letni šofer Antonio Olivo iz San Giovanni ob Nadiži, ki je bil pri volanu avtomobila fiat 110O z e-videnčno tablico UD 39975,1 zavrl. Za njim pa je vozil proti mestnemu središču avtomobil lancia aurelia z evidenčno tablico VE 2279, ki ga je šofiral 28-letni Bonino Bianchi iz Vjcenze. Drugemu avtomobilu ni uspelo zavreti pravočasno in je trčil v videmsko 1100. Avtomobila sta bila laže poškodovana.
llllllllllllllllllllllllllllllltlNIIIIItlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlliiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
Velika motociklistična nogroda Ulsterja
lliiali in rrouini sla si z zmago zžooiouila naslon suel. primita
V vseh štirih dirkah zmaga motorjev MV Agusta
BELFAST, 9. — V prvi ocenjevalni vožnji za »Veliko motociklistično nagrado Ulater-ja» je zmagal Italijan Ubbiali z MV Agusto in si s to zmago praktično zagotovil tudi 'naslov svetovnega prvaka. Tudi Provini si je s prvim mestom v svoji skupini zagotovil naslov svetovnega prvaka.
Tehnični rezultati teicmova-nja so sledeči:
Motorjt 125 kc:
1. Ubbiali (MV Agusta), ki je prevozil 120 km doigo progo v času 57’45”6 s povprečno hitrostjo 123,98 km, 2. Taver
- Švica - (Ducati), 3. Chadwick
- Velika Britanija - (Ducati). Motorji 258 kc:
1. Provini - Italija - (MV
Agusta), 144,8 km v času ure 8’58”4 s povprečno hitrostjo 114,92 km, 2. Robb -Irska - (NSU), 3. Chadwick
- Velika Britanija - MV Agusta.
Motorji 350 kc:
1. Surtees - Velika Britanija - (MV Agusta), 241 km v ča-tsu 1.50’38”8 s povprečno hitrostjo 129,49, 2. Hartle - VB (MV Agusta), 3. Stepherd -Velika Britanija - (Norton). Motorji 500 kc:
1. Surtees - Velika Britanija
- (MV Agusta) 1.42’36”2 s povprečno hitrostjo 139,57 km, 2. R. Mc Intyre - Velika Britanija - (^Norton), 3. Hartle Velika Britanija • (MV Agusta).
 «»--------
T. K. BINDA BO OPAZOVAL
Danes «dirka resnice> «Tre Valli Varesine»
VARESE, 9. — Jutri bo 38. kolesarska dirka »Tre Valli Varesine«. Vsi kolesarji, ki so se prijavili, so se predstavili organizatorjem in se mrzlično pripravljajo za jutrišnjo dirko, ki bo morala razčistiti položaj v lestvici za državno
prvenstvo kakor tudi bo morala pokazati, kateri kolesarji so vredni, ida se udeležijo cestnega kolesarskega prvenstva v Reimlsu. Pravijo, da bo današnje tekmovanje »dirka resnice«
Tehnični komisar Binda je izjavil, da imena kolesarjev, ki bodo sestavljali reprezentanco, ne bo javil takoj, pač pa, da bo sestavil seznam 12 atletov, od katerih jih bo 9 odpotovalo v Reims. Eden ol teh ho seveda kot rezerva,  «»-----------------
Nov svetovni rekord v štafeti 4 x 1.500
POZNANJ, 9. — štirje tleti Vzhodne Nemčije so na lahkoatletskem mitingu izboljšali svetovni rekord v štafeti 4x1500 m s časom 15’ in 11”4. Bivši rekord je pripadal Madžarski s časom 15‘14”8.
samim vrhom Vršiča ulovu Huegensa in prispel prvi na cilj ter s tem dobil bonifikacijo treh minut. Valčič je prevozil progo v času 3.28’S?” Huegens pa v 3.31’24”, Petrovič 3.35’23” in Simoms 3 uri, 35’21”. Tako je Valčič v gt neralnem plasmaju na Vršiče prevzel Žirovniku rumeno m« jico. Na drugem mestu splnš ne lestvice je bil Huegen. <26.39’4”), na tretjem pa 7,-rev nik (26.40'21”). V ekipnem plasmaju je bila Jugoslavija i ~ sedmi etapi na čelu lestvice r 80.00’55” pred Romunijo r 86 26'52”.
V VIII. etap: od Kranjske gore do Ljubljane je zmagai Zidan s časom 2.13'18”, drugi Gruber (Muenchen), tretji d« Gleich (Odred), vsi z isti— čssom. Za njimi je privozil« skupina 40 kolesarjev
V generalnem plasmaiu i** »magovalec posameznikov Val čič z 28.55’03”. Drugi je Huegens (Nizozemska) 28.55T0 ♦retji Gazda (Poljska) 28 iz* 56’58”. Za njimi so Petrovič (Jugoslavija) 28.57’43” Levačič (Jugoslavija) 28.58’5l” Simoms (Belgija) 28.59’09”. še* da (Romunija) 29.00’46'. Tem-buyser (Belgija) 29.01’27” in Moiceanu (Romunija) 29.05’>3''
V ekipnem plasmaju je prav tako zmagovalec Jugoslavije in sicer v postavi Valčič, 2i ravnik, Petrovič s časom 66 »c 49’13”, druga je Romun' i* s 87.15’10”, tretja Poljska B7.19’52”. Sledijo Nizozemska • 87.45’OtJ”, Odred 88.01’54’' Muenchen z 88.10’09”, Srbija I. 88.42’25”, Hrvatska 89.04T0” in Švica 91.42’05”.
V končnem hribovskem plasmaju ima Huegens 14 točk-Žirovnik 14, Moiceanu 13. S> moms 12. Plasma za posebne nagrade vsgh etap ima Ga» da (Poljska) 81 točk, Tembuy-ser (Belgija) 76, Simoms (Belgija) 78, Petrovič 78.
V celotni dirki na progi 1953 km so kolesarji vozili s povprečno hitrostjo 36 km 410 m
Dirka na Geisberg je peta ocenievalna vožnja. Po prvih štirih vodita Nemca Hans Hermann na Borgwardu z 29 točkami in Wolfgang von Trips (Porsche) z 28
BOKS
Mario Vecchiato prvak lahke kat.
VIDEM, 9. — Mario Vecchiato je premagal po točkah Annibala Omodeia iz Pavie. Match je veljal za naslov italijanskega prvaka lahke kategorije. Z zmago si je Vecchiato pridobil pravico do sre-
Novi prvaki so Gallotti (400 m prosto) in Lombardi tl00 m hrbtno) med moškimi ter Zennaro (200 m prsno) in Valle (400 m prosto) mod ženskami - Med štatntami v 4x200 m so prvi prišli na cilj plavalci Fiata
100 m hrbtno moški (linale):
1. Lombardi Clau-dio <RN Milan 1’08”6, 2. Perondini (Fiat) 1’08”9, 3. Avellone (Lazio) 1' in 09”2.
200 m prsno ženske: 1. Zennaro Elena (Veneziana) 3’02”8,
2. Tucci (Alma Kali) 3’08”3,
3. Canegallo (RN Turin) 3 minute ITT.
400 m prosto moški: 1. Gal-letti Paolo (Florentia) 4’47”,
2. Bianchi (Triestina) 4'56”5.
3. Ciacci (Rim) 4’59”6.
400 m prosto ženske: 1. Valle Alessandra (RN Neapelj) 5’26’T (nov osebni rekord), 2 Veschi (Lazio) 5’31”8, 3 Mar-tinelli (Fiat) 5’42'\
Štafeta 4 x 200 m prosto moški: 1. Fiat (nov društveni rekord) 9'13’’2, 2. Lazio 9'20”2, 3. Can. Napoli 9’28”6, 4. RN Turin (nov juniorski rekord) 9'33”8,
Splošna lestvica po drugem dnevu prvenstva:
MOŠKI: Fia! 12.181, Lazio 10.844, Rim 10.444, RN Turin 8.790, Fiamme d’Oro 8.455, Taormina 8.403, RN Neapelj 8.133, Can. Milano 6.737.
ZENSKE: Lazio 14.795, Rim 13.378,5, Fiat 12.113, RN Turin 10.938, RN Livorno 10.022, Edera 9.598, Alma Juventu* 8.634; Libertas Milan 2.036.
KOLESARSTVO
LEIPZIG, 9. — Francoz Bri-quet se je v izločilnem tekmovanju diletantov v dirki za motorji pridobil pravico za u-deležbo v finalni dirki. Za Briquetom so privozili na cilj Smirnov (SZ), Buis (Nizoz.), Prunello (It.), De Ccster (Belgija), Longo (It.) in Kindja-kov (SZ).
LAHKA ATLETIKA
OSLO, 9. — Mednarodni lah-hoatletaki dvoboj Norveška -Romunija se je končat z zmago domačinov s 109 točkami proti 103.
V drugem dnevu so atleti izboljšali dva norveška rekorda in sicer Lundh v teku na 1.500 m s časom 3’43’’I in Nil-sel v teku na 200 m (21”1) in enega romunskega v teku na 10.000 m, ki ga j« dosegel Gre-cdscu s časom 29’57M.
AVTOMOBILIZEM
DUNAJ, 9. — 107 vozil s šoferji 10 držav se bo udeležilo 15. avgusta avtomobilske dirke po strmini Geisberga. Din ka velja za evropsko prvenstvo športnih avtomobilov. Prijavljene države so: Argen-
Čanja z Duiliom Loiem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMinitiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiaiiHiiiiHiniilil
Portorož je v središču ranimanja šahovskega sveta
Male sličice z velikega turnirja
Šahisti so kot... kolesarji: tudi oni morajo za svoje uspehe presedeti ure in ure
(Od našega pos. dopisnika)
PORTOROŽ, 9. — Do sedaj so odigrali, tri kola medeon-skega turnirja v Portorožu: v torek in sredo sta bili odigra ni prvi dve. v četrtek so prišle na vrsto prekinjene partije, v petek pa je bilo najbolj borbeno 1IL kolo. Danes so imeli šahisti prost dan in so si lahko ogledali prireditev »Portoroška noč« z najzanimivejšo točko «tekmo osličkov!«. Zanimivo je kako so poedini «asi» preživljali prve dni, Gligorič je n, pr. najele-gantnejši šahfct. Edini nastopa v suknjiču in s kravato. Vročina ga torej nič ne moti. Ostali so več ali manj znojni kar v srajcah. Mladi Fisher je prikljenjen zraven mize in si ne privošči niti limonade. Je zelo žalosten in morda je temu kriva sestra, ki se je na poti- od Moskve do Beograda poročila. Morda je mladi ša-hist preveč žrtvoval za poročno darilo in mora sedaj varčevati?!!
Szaboja «e drži smola. Po dveh zaporednih porazih v I. in II. kolu mu je zbolela tudi žena. Zlobni jeziki govori-
tina, Nemčija, Francija, V. i jo, da zaradi njegove slabe Britanija, Italija, Jugoslavija, igre.
Švecfeka, Švica, Španija in Av I Matanovič je v srednji igri strija.	'	zelo nepazljiv. Tudi za to so
 tt
našli izgovor: pred turnirjem je namreč postal srečni ...oče.
Na 30 m visokem jamboru vihra 12 zastav udeležencev in 2 zastavi FIDE. Le enemu udeležencu ne vihra nobena zastava: to je madžarski emigrant Benkoe.
Portorož je sedaj pravi Babilon. Tu najdete skoraj vse predstavnike celin. Največ pozornosti vzbuja zastopnik Filipinov Cardosso, ki si je pridobil množico simpatij pri mladem nežnem spolu zaradi svojega vedno se smeječega obra-za.
Otroci, in teh ni malo med gledalci, pa se najbolj zanimajo za predstavnika njihovih vrst Fisherja, saj razen po velikosti (1,70 m) in po Šahovskem znanju, je pač njim najbližji. Pa tudi marsikatera mamica vrže nežen in zaskrbljen pogled na tega 15-let-nega šahista.
Sekundantje so pravo nasprotje njihovih varovancev. Najbolj srečni so tisti, ki jim ni treba analizirati prekinjenih partij. Sicer pa sodeč po prekinjanih partijah, ki so jih igrali v četrtek. Je glas dobrega sekundanta zaslužit le Rabar, Matanovičev sekundant. Vse odigrane prekinjene partije, razen Matanoviče-ve, so bile zelo slabo nadaljevane. Kaj hočemo, vsi, pa tudi natančni šahisti, pogosto grešijo.
Iz telefonskih celic portoroške pošte vsak večer hite glasovi po žici ali stavki po teleprinterjih na vise strani sveta. Telefonisti so kar usmiljenja vredni, saj se morajo pogo-
Jambor s štirinajstimi zastavami: dvanajst držav udeležencev in 2 zastavi FIDE na vrhu
klanca v Portorožu.
Eden od šahistov je celo pri-pomnil, da so oni v sorodu • ...kolesarji. Eni in drugi namreč presedijo za svoj uspeh
varjati in poslušati prošnje i ure 'n ure- Razlika je samo v
Pogled v turnirsko dvorano med I. kolom. V sredini Bron-stein - Gligorič, levo Fisher -Neukirch, desno Averbach -Cardosso
novinarjev v vseh jezikih. Razen domačega, se največ uporablja angleščina, dežurni telefonist pa najraje poslusa Argentince v njihovi hitri govorici.
Tudi udeležencem kolesarske dirke «Po Jugoslaviji« so sa-histi posvetili nekaj svojega prostega časa. Dirka je seveda največ zanimala fotoreporterje, ki so s svojimi «Rolleifle-xi», »Retinami«, tcLeicami« in ne vem še kakšnimi kamerami čakali kolesarje na vrhu
tem, da so šahisti obvarovani raznih nesreč in vremenskih neprilik vsaj med borjio.
Do konca turnirja je še daleč in do takrat bomo se marsikaj zanimivega sporočili. O meniti pa moramo, da »e danes začne v Izoli državno prvenstvo v šahu za zenske.
SILVAN BOŽIC
oaeovurni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
JIKULa LETIČ
mm
1943 ™ternatitis» je nekaka kronika, ki je bila spisana leta odlonielclnternacDskem taborišču. Je to skromen a točen r"*tci bZ Zljenp> vojnega interniranca, kakršno je v Dlobolcij, brez irsnaštev, brez patetičnih stavkov, brez Iiterarn	in strategičnih razprav, sploh brez tiste
rPursik( pr*nicsi. ki se kaj rada vtihotaplja in se je tudi POst let vtikolapila v podobne spise, če so pisani pozneje, TiSQ'UPl’ k° so dogodki dozoreli.
UVODNA BESEDA
1.94 j
Premnog8 !S*° trnjeuo pot, kakor je bila moja; mnogi in n®jti „ *. 50 ’meli hujšo usodo nego jaz. Težko bo torej upa m, da eni sPisu kaj izrednega. Vendar pa mislim in 3n ®e bo Z b° ta m°ia kronika dala citati z zanimanjem. bom Ve. , pri kakem stavku potrdil: «Da, tako je bilo!«, ■ int e • Kajti s tem bo namen kronike dosežen.
•ajala po at,t>s je bolezen; čudna bolezen. Splošno je raz-^ipši ju vseh taboriščih. Na moje zadoščenje mi je neki ta^°tiščibs .nski častnik potrdil, da je divjala tudi po *®accin., Wo3nih ujetnikov. Tam so ji dali lepo ime Ho s^ar°bljenicus». pdl, ker . pIsaI to kroniko, sem se tej bolezni posmeho-^ ni pra T* ^ Prepričan, da sem sam imun in da se °kui *	davno pa sem spoznal, da sem bil prav
°brohotean’ kakor vsi drupt. — To naj bo priporočilo za (Trst sprejem in opravičilo, če kaj zveni narobe.
1 v luliju 1958
MIKU LA LETIC
,n tisoči Slouenceu in Slovenk so šli od leta
POGOVOR S KVESTORJEM
— Samo za pet minut naj pridem v vojašnico, mi je naročil maršal. No, teh pet minut traja zdaj že deset mesecev.
Tako je včeraj, dne 18. aprila 1943 pripovedoval Senožečam Anton Žetko in pri tem napravil tak hudomušno-kisel obraz, da je ž njim .več povedal nego z besedami.
Približno enako se je godilo meni. Dne 27. avgusta 1941, ob 9. uri zjutraj je vstopil v mojo pisarno v Ljubljani mlad človek, ki se je predstavil kot agent kvesture (policije) in mi sporočil, da moram takoj h kvestorju, ki mi ima povedati nekaj važnega. Ravno tedaj sem imel na policiji nekaj tekočih zadev, ki so me zelo zanimale, in kar potrudil sem se, da hitro sledim vabilu.
Po poti sem začel razmišljati: Malo čudna bo ta zadeva, če mi ima kvestor dati odgovor na kako mojo vlogo, zakaj mi ne telefonira ali piše, kakor se je to dogajalo v drugih primerih? Ali je prav potrebno, da mi pošilja agenta, ki me spremlja? Pot na kvesturo bi že sam našel. Stvar je sumljiva; Mi-kula moj, nekaj novega bo.
Pogledal sem po strani svojega spremljevalca. Čutil sem, da njegovo oko neprestano visi na meni; ko je srečal moj pogled, je bil bolj v zadregi nego jaz in skušal je začeti vsakdanji pogovor, najprej o vremenu in potem o prijetnostih, ki jih nudi Ljubljana.
Odgovorjal sem lakonično. «Seveda*, sem si mislil, »prijetna je Ljubljana gospodu kvestorju in najbrž se mi hoče revanširati ter me poslati kam v notranjost Italije, da jaz s svoje strani preizkusim tamošnje prijetnosti. Toda zakaj se hoče oddolžiti ravno meni? Saj jaz nisem ljubljanski župan! Na prijetnostih bele Ljubljane sem popolnoma nedolžen.«
Sam sebe sem skušal ironizirati; a vendar mi je bilo ne kam tesno pri srcu, ko sem prestopil prag policijskega poslopja.
Ustavil sem se na hodniku pred kvestorjevo sobo, v katero je izginil moj agent. Prav kmalu se je spet prikazal. Nič dobrega ne bo, Prehitro gre vse to. Če hočeš doseči kaj ugodnega v italijaaskih uradih, moraš preždeti dolge ure in cele poldneve v predsobah. In še tako večkrat ni nič.
Agent, ki se je bil trudil na poti proti kvesturi, da bi bil prijazen, mi je zdaj suho in rezko izjavilt
— Kvestor je odredil vašo aretacijo. Pridite z menoj!
Dobro je bilo, da sem se bil na poti že nekako pripravil
na najhujše. Nič nisem bil presenečen in skoraj bi bil rekel sam sebi:
— No, ali vidiš? Kaj sem ti dejal? Smo že tam!
Mimo sem vprašal:
— Kaj pa z mojim pogovorom, kdaj me bo gospod kvestor sprejel? Rad bi zvedel, zakaj sem aretiran.
Agent me je pogledal s takim izrazom na obrazu, kakor da bi hotel reči: «Človek božji, kako si pa to predstavljaš? Od kod si se vzel? Mar živiš na luni? Ali ne veš, kakšni časi so?» Dozdevalo se mi je celč, da čitam na njegovem čelu zapisano misel: «To je novi red, s katerim bomo osrečili svet!«
Odrezal se je prav na kratko: — Je že prav. Pojdite z menoj!
Pri tem' je ostalo. Danes dne 19. aprila 1943 ob 14. uri, ko to pišem, je preteklo od takrat eno leto, 7 mesecev, 23 dni in 5 ur, a še vedno se z gospodom kvestorjem nisva pogovorila. Medtem je bil on premeščen iz Ljubljane in kdo ve, kje zdaj uraduje v prid človeštva in novega reda. Nikoli se ne bova videla.
Agent me Je peljal v stražnico v pritličje. Po stopnicah sem mu izrazil svoje začudenje nad taicim ravnanjem. Kako je mogoče iztrgati človeka kar tako na lepem iz kroga družine in poslovnega življenja? Postal sem napadalen in začel sem mu očitati, da bi me bil lahko takoj opozoril, kaj me čaka, namesto da se mi Je približal s pretvezo pogovora s kvestorjem. Utegnil bi bil tedaj dati vsaj najnujnejša navodila za pisarno in dom. Nisem izbiral besed; moje razpoloženje je bilo tako, da so mi prihajali na jezik prav krepki izrazi. «Kaj se bom bal», sem si mislil, «več nego aretirati me ne morejo!«
Posledica mojega robantenja je bila, da mi je agent gladko dovolil, da sem iz stražnice lahko telefoniral v pisarno. Kmalu nato je prišla k meni uradnica, kateri sem dal primerna naročila in podpisal nekaj belih pol papirja za pooblastila, ki bi bila v bodoče potrebna.
Vse to se je godilo že pod nadzorstvom. Od tedaj do danes še nikoli nisem bil sam s seboj, razen če sem šel na stranišče. Kdor je navajen premišljevati, poglabljati se, izpraševati st,
oštevati in zafrkavati se, zbujati spomine deiafi zidati gradove bolj ali manj visoko nad zemljo sploT kdw pozna car m veličastno svobodo samote, ta to rlzumel da 2ln° navd,usen nad tem dejstvom. Stramsca ki sem V ^V?J1 lnte™aciJski karieri, niso bila taka, da bi se človek pomudil na njih več časa, nego >e absolutno
h?H trn°v a mi h? *u dovolJen dovtip: Ta okornost je'najbrž tudi knva, da v internaciji čitam mnogo manj časopisov nego sem jih prej v svobodi. -	J	^	‘
Sta me P°vabiIa. naj sedem v »Zelenega France!jna», ki je z vžganim motorjem čakal na dvorišču prisedla sta k meni in že smo odbrzeli. Vpra«ša> sem kam se peljemo in dobil sem modri odgovor, da šofer že ve kam
vnžnTnT^ kl jlh ,je deIal avt0’ sem “kusa! ugotoviti smer vožnje Toda premalo sem poznal Ljubljano, da bi se mi to posrečilo; zato sem stvar opustil. —
Kako mojstrsko nam zna življenje ponagajati' Pred noi ure sem bil še svoboden pri svojem' delu, zdaj pa seSm v policijskem vozu, hermetično zaprt in ostro zastražen ter se peljem neznano kam. Vse se je odigralo tako hitro da ni bi o
radoveden” kV^ ^ ^	“***»	«
staroSSpjem°ki t
tlZZZt spravl.jali deloma v sodne zapore in detoma v šentpetrsko vojašnico. Ker sem poznal poslopje sodnih zu-porov sem sklepal, da ie moja življenjska barka za danes pristala v šentpetrski vojašnici.	anes
Nisem se motil. Naši domači policaji, ki takrat š« opravljali službo, so mi to takoj potrdili.	takrat še
PRVI DAN V JEČI
Sprejet sem bil brez mnogih ceremonii rviAo. „ „ , buk in denarnico, pri tem pa mMe r^ii«	,.le.
narja v žep, češ da mi bo za cigarete^Vse hS , aj de' svinčnik, beležnico, cigarete itd. sem lahko obdržalU Vprašali
da M rSuSo." '* ““ ‘M- Nih“ * ™	. “S!
.(Nadaljevanje sledi), ,
TRST, nedelja 10. avgusta 1958
Leto XIV. . Št. 190 (4035)
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 87.338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
^	b **°NTBCCHI S«. *, II. nad. — TELEFON J3-M« IN 94-63* — Poštni pretfSl 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 —
or-i	Podružnica GORICA: Ulica S. Peilico t-Il. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — CENE
OGLASOV:	Za	vsak mm višine v širini enega stolpca:	trgovski	80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
NAROČNINA:	mesečna	480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 H*
FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založnso tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70
Pred nadaljevanjem zasedanja skupščine OZN
ZDA pripravljajo načrt o Srednjem vzhodu ki naj odgovarja smotrom ameriške politike
Morda bo o načrtu govoril v skupščini sam Eisenhower - Libanonski zunanji minister pa je sporazumno s tremi zahodnimi vladami pripravil načrt o Libanonu - Tass kritizira Hammarskjoeldove predloge
Kakor poročajo iz Libanona, pa je libanonski zunanji minister Malik davi predložil vladi načrt, ki predvideva mednarodna jamstva za ohranitev »neodvisnosti« Libanona. Zatrjujejo, da bo Malik odpotoval v ponedeljek v New York na izredno zasedanje skupščine OZN in bo predložil ta načrt, če ga bo libanonska vlada odobrila. O tem na-
WASHINGTON, 9. — Bela hiša javlja, da bo Foster Dulles vodil ameriško delegacijo na posebnem zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo nadaljevalo v sredo. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je izjavil, da ne more izključiti, da se tudi Eisenho-wer udeleži dela skupščine, čeprav ni bilo glede tega še nič sklenjeno.
Na vsak način bi Eisen-hower prišel v skupščino le za kratek čas, da predloži tvashingtonske načrte o Srednjem vzhodu. V tem primeru bi Eisenhovver govoril v skupščini ob začetku razprave, ki je določena za sredo.
Hagerty je dodal, da je Ei-*enhower sedaj na svoicm posestvu v Gety ib.irgu in je v tesnem stiku z Du.-leorr. glede ameriških predlogov, o katerih pa ni še nič znanega.
Hagerty je poudaril, da Ei-senhower nikakor ne bo vodil ameriške delegacije pač pa jo bo vodil Dulles ob pomoči stalnega ameriškega predstavnika v OZN Lodgea.
Hagerty sicer ni govoril o podrobnostih, izjavil pa je, da se ameriški predlogi tičejo v prvi vrsti iskanja neke stopnje »politične varnosti« za Srednji vzhod, zatem pa načrta za gospodarsko izboljšanje in za pornoč tamkajšniemu področju. »Ameriški p'-ed!.-gi. je dodal Hagerty. bodo v e-bovali nekatere »konkretne in konstruktivne« nasvete«. Omenil je možnost, da bi ti nasveti bili nekakšno apreseneče-
nje«.
V washlnglonsic!*n krogih so mnenja, da bo ameriška vlada podprla Hammarskjoeldov na črt za Srednji vzhod, toda predlagala bo nekatere doda'-ke. Menijo, da bi ta načrt lahko bil izhodišče za sporazum, ki bi ga arabske države lahke sprejele, ker se ne bi prikazal «kot diktat velikih držav«.
Kar se tiče ameriških spre memb k Hamman kjoeldovemu načrtu, pa se je zvedelo na slednje. Namen teh sprememb naj bi bil: ustvariti mednarodne in stalne komisije, ki bi jih sestavljale predvsem dri« ve Srednjega vzhoda, ia ki naj bi prispevale k izvajanju načrtov za gospodarsko sodelovanje, nadzorovale spoštovanje sporazumov o ne.iapa danju in nevmešavanju in i-skale rešitve krize na tamkajšnjem področju
V Washingtonu seveda g> dajo na vse to s svojimi blokovskimi naočniki in » stališča svoje politike vpiivmh področij. Zato pravijo, da niso optimisti in dvomijo, da ie bodo spoštovala jamstva, (tki naj zmanjšajo ognjeni 'on j-rabskega ekstremističnega n-% cionalizma in komunistične propagande«'.
V washingtonskih k regi h do. kaj vneto govorijo, da so pri pravi jeni sodelovati z arabskim nacionalizmom in tudi /
Naserjem. Toda Dulles pravi, da je treba prej dobiti jamstva, o »večji političn, stabilnosti na tamkajšnjem področ ju« in «napraviti konec grožnjam za umore in državne u-dare«.	,
V Washingtonu nočeio povedati, ali bi. izvajanje Hammar-skjoeldovega načrta nudilo tišja »jamstva«, ki so za Lon don in Washington potrebna, da lahko umaknejo svoje čete. To pomeni, da pravzaprav s Hammarskjoeldovim načrtom niso zadovoljni, ker ne legalizira njihovega vmešavanja. Politični opazovalci avo mijo, da bodo v glavni skupščini lahko pripravili rešitev arabsko-izraelskega spora.
V poučenih krogih trdijo, da posebno zasedanje glavne skupščine ne bo trajalo dalj kakor do 23. avgusta in da se bo razprava nadaljevala med prihodnjim rednim zasedanjem skupščine, ki se bo začelo 16. septembra.
Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da bo zunanji minister Selwyn Lloyd odpotoval v New Yoric v ponedeljek ali torek. V ponedeljek bo Lloyd kosil z izraelsko zunanjo ministrico Goldo Meir ki pride za ta dan v London.
Iz Pariza pa javljajo, da se francoski zunanji minister De Murville ne bo udeležil posebnega zasedanja skupščine, pač pa bo francosko delegacijo vodil stalni predstavnik Geo™ ges Picot.
Sovjetski zunanji ministe*
Gromiko pa je že odpotoval iz.
Moskve in se je med potjo Ustavil v Kopenhagnu.
V poročilu o prvi seji skupščine nravi agencija TASS med drugim; «Govor ameriškega delegata je poziv, nai s* ne načne vprašanje navzočnosti ameriških čet v Libanonu, čeprav je povsem jasno, da se ne more najti noben« res konstruktivna rešitev brez umika ameriških če* iz Libanona in britanskih čet iz Jordanije.«
Agencija navaja zatem Hammarskjoeldove predloge in dodaja; «Pri naštevanju nujnih vprašanj arabskega vzhoda j« glavni tajnik OZN povsem zamolčal vprašanje, ki skrbi ves svet, to je konec angle-ško-ameriškega napada in ne-mudni umik vojaštva teh dveh držav iz Libanona in Jordu-
Črtu se je Malik zadnje tri dni razgovarjal z britanskim, ameriškim in francoskim poslanikom.
Danes pa se je sestala skupina 12 vladnih poslancev, da ustanovi novo politično stranko, ki jo bo vodil sedanji predsednik Samun.
 »n . ... -
Razgovori Al/irccv
z
KAIRO, 9. — Predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte je dan«; v Kairu izjavil, da se bodo 4 voditelji o
svobodilne fronte sestali s tuniškim predsednikom Burgibo v Tunisu in se z njim razgo-* varjali o ((nasprotnih pogledih« med njimi. Izjavil je, da bodo med drugim govorili o Burgibovem pozivu Alžircem, «naj se odpovedo mečnemu odporu proti Francozom in naj uporabljajo diplomatske sisteme«, ter franc« ko tuniški sporazum za naftovod, po ka*e-rem naj bi tekel petrolej iz alžirske Sahare do morja po tuniškem ozemlju.
LIZBONA, 9. — Danes so ustoličili novega predsednika portugalske republike Tomasa, ki je bil izvoljen 9. junija.
Uspeh Nautilusa ocenjujejo zgolj z vojaškega stališča
Računa se že, koliko krajšo pot bodo imele iz atomskih podmornic izstreljene rakete
LONDON, 9. — Atomsko podmornico Nautilus pričakujejo v pristanišču Portland za torek ob 14.30, ko bo opravila 20 dni plovbe. Posadko bo v Portlandu pričakal ameriški veleposlanik v Veliki Britaniji John Hay Whitney, ki bo izročil častnikom in mornarjem predsednikovo odlikovanje.
Posadka bo - potem lahko
odšla na kopno. Nautilus se bo ustavil v Portlandu 4 ali 5 dni.
Komaj se je razvedela ves' o velikem uspehu ameriške a-tomske podmornice, ki je prva preplula Severni tečaj pod ltdom, že dežuje raznih komentarjev in domnevanj, med katerimi pa žal prevladujejo taka, ki govore, kako bo mogoče ta uspeh izkoristiti v vojne namene. Tako je že takoj angleški raziskovalec Hubert \Vilkins, ki je že leta 1931 skušal s podmornico, ki se je tudi imenovala Nautilus, pre-pluti tečaj pod ledom, izjavil, da je treba sedai najti način za postajo nekje sredi poti.
Kljub v pnslansbi zbornici i/.glasui/ani rnsnludji
Sedanja cena bencina se ne bo znižala Italija je	zavrnila^sovjetski protest
IIIt rep i/ladc u /.nižanju nann mehkih žit, ki bn imel neugoden odmev pri kmetih - Vigorellijev načrt za poenoteno plačevanje prispevkov /.a socialno skrbstvo predan svetu za gospodarstvu in delo
. (Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Poleg tega, da je danes ministrski svet pčslusal Fanfanijevo poročilo o zunanji politiki, je sprejel tudi nekaj važnih odločb gospodarskega značaja. Tako je bilo sklenjeno, da se sedanja cena bencina ne zniža, da se pošlje Vigorellijev načrt delne
reforme socialnega skrbstva ,—— *	.
predsednik vlade kot prizadeti ministri Ferrari-Aggradi in Vigorelli. Poljedelski minister je opravičeval ukrep o ceni žita, kateremu so organizacije kmečkih delavcev vedno nasprotovale, s tezo, da je letošnja proizvodnja žita dosegla 95 milijonov stotov, medtem ko se je poraba zmanjšala na 85 milijonov. Po drugi
Zaradi tega je tudi treba spremeniti agrarno politiko ter zmanjšati z žitom posejane površine v korist drugih bolj donosnih kultur, ki imajo več možnosti za prodajo v Italiji in v tujini. Vse skupaj pa je Ferrari Aggradi vključil v splošno politiko »vključevanja našega poljedelstva v Skupno evropsko tržišče«.
Ta odločba bo naletela na zelo slab sprejem pri poljedelcih, kakor se tudi smatrajo za nezadostne ukrepi za pomoč poljedelstvu na splošno in pa za pokrajine, ki so utrpele škodo zaradi poplav, toče itd.
Za Vigorellijev zakon pa bo
v proučevanje svetu za gospodarstvo in delo in končno, da se zniža odkupna cena mehkega žita od 6.700 na 6.200 lir za stot, medtem ko ostane nespremenjena cena za trdo žito.
Razen tega je vlada sprejela nekaj ukrepov navadne administracije, med drugim tudi razne premestitve v sodstvu in diplomaciji.
Časnikarjem so sporočili sprejem raznih ukrepov tako
•ItIMIHimiIHtItimilIttlllMHmimilllllltllHIIIMIIHIIIHHIHimiMtIHIHIHHmMlimmmntllltMiamMtIIMIItIMIMIHHMnmMIIIIItHIIIIIimiItHtllM
Pojasnila kairskega tiska o razgovoru Naser-Murphy
strani pa je naraslo povpraše vanje po drugih poljedelskih. treba čakati več mesecev, pre-proizvodih, kot na primer po den ga bo omenjeni svet pro-mesu, sadju in povrtnini. | učil.
izjava predstavnika ameriškega dri. departmaja zakon o zaroti proti državni varnosti
Iraški
WASHINGTON, 9. — Predstavnik ameriškega državnega, departmaja je .danes izjavil, da je razgovor med Eisenho-werjevim posebnim odposlancem Murphyjem in Naserjem petekal v »zelo zadovoljivih« pogojih.
Predstavnik je izjavil, da Murphy ni utrpel v Kairu nobenega »ponižanja« pred oblastmi /Ah. Kakor je znano, je moral Murphy ves dan ča-Kati v Kairu, preden ga je i\aser sprejel.
V ameriških uradnih krogih pripominjajo, da spremembe ameriške resolucije v Varnostnem svetu niso rezultat posredovanja Naserja v tem smislu pri iwurphyju, pač pa odgovarjajo deloma želji ZDA, da se razprava v Združenih narodih premakne iz omejenega okvira libanonskega protesta.
medtem ko se zunanji minister ZAK Favzi pripravlja, d:	prevzame	vodstvo	delega-
cije, ki se bo udeležila posebnega zasedanja skupščine OZN, objavlja kairski tisk pojasnila v zvezi z zadnjim razgovorom med Naserjem in ivlurphyjem. «Ahbar El Yom» in »Gumhurja« pišeta, da v Kairu niso hoteli žaliti Eisen-howerjevega odposlanca, kakor trdi ameriški tisk, pač pa omogočiti razjasnitev položaja, preden Naser začne razgovore z ameriškim državnikom.
Lista dodajata, da je v 10 urah, ki so potekle v pričakovanju, da Naser sprejme Murphyja, ameriški državnik stopil v stik z VVashingtonom. »Izjava predsednika Eisenho-vverja, dodajata lista, o priznanju arabskega nacionalizma in zagotovitev, da ZDA ne bodo napadle ZAR v OZN na eni strani, ter da bodo na drugi strani prenehale s svojo kampanjo obrekovanja proti njej, sta omogočila Naserju, d l je sprejel Murphyja in da je imel z nji.n konkreten razgovor.
Sirski list »Al Kabas« pa poroča, da so ukinili vizume za potovanje med Irakom in obema pokrajinama Združene arabske republike.
BAGDAD, 9. — Iraški mini. ster za narodno usmerjanje Sanšal je danes po radiu poudaril, da temelji iraška zunanja politika na medsebojnih interesih narodov, toda Irak ne želi, d« bi nanj vplival ka-
teri koli blok. Dodal je, da se bo ira-ika vlada izogibala vsake akcije, ki bi lahko pripeljala do vojne na Srednjem vzhodu ali drugje, ter je izre. kel popolno solidarnost iraškega ljudstva z vojsko pri morebitnem napadu na Irak.
Vlada je danes objavila zakon, ki določa kot najvišjo kazen dosmrtno prisilno delo za iraške državljane, ki bi jih obsodila vojaška sodišča zaradi zarote proti državni varnosti.
cionarji.
Med zločini, ki jih zakon predvideva, so »vodstvo državne politike v nasprotju z narodnimi interesi, ki lahko privede državo na rob vojne«. Uporabljanje oborožene sile ali pa grožnjo s to silo proti arabskim državam; poziv tujim državam, naj ogrožajo var. nost arabskih držav; zarota za zrušitev njih vladnega sistema; vmešavanje v njih notranje zadeve; oškodovanje njihovih interesov; napadi na državne poglavarje v mednarodnih krogih in napadi po tisku.
Na podlagi zakona se zarote lahko obtožijo tudi člani parlamenta in vsi javni funk-
MMMMMMMMMMHMMMMMMMMMMMMMMMMMMMHMMMMMMMMMMMHMMMMMMMMlIMMMMMMMtMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMI
Fanfani je danes zaključil svoje zunanjepolitično delo z razgovorom z zunanjo ministrico Izraela Goldo Meir. Zunanje ministrstvo pa je zavrnilo protest SZ od 1. avgusta proti italijanskim letalskim o-poriščem za anglo-ameriške o-peracije na Srednjem vzhodu.
A. P.
Ameriška pomoč jordanski vladi
AMAN, 9. — Ameriški odpravnik poslov v Amanu Wnght je sporočil danes popoldne jordanskemu ministrskemu predsedniku Rifaji, da ZDA dajejo takoj na lazpola-go jordanski vladi znesek 3 milijone 830.000 dolarjev za gospodaUško pomoč. K temu pojasnjujejo, da ta znesek ni namenjen finansiranju jordanske oborožitve, pač pa bo Jordanija v ta namen uporabljala druge ameriške fonde.
Ameriški državni departma je danes popoldne opozoril a-meriške državljane v Jordaniji. da »vzroki običajne previdnosti svetujejo odhod članov njihovih družin«.
Fernando Santi v Dubrovniku
DUBROVNIK, 9. — Kot gost centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je na počitnicah v Dubrovniku predsednik Splošne zveze dela Italii* Fernando Santi s soprogo. Danes je prišel v Dubrovnik tudi tajnik CGIL Vittorio Foa. Na počitnicah v Dubrovniku je tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Vukmano. vič. ki se je danes sestal » Santijem in se z njim več časa prijateljsko razgovarial.
ki jo je prevozil Nautilus. Ko bo to vprašanje rešeno, je dejal Wilkins, bo možno izstreliti balistično raketo, ki ji bo treba preleteti le 1600 km namesto 8000 km. Potemtakem bo vojna z raketami v bistvu odvisna od uoorabe norimo-nic
Ves britanski t:sk objavlja podvik ameriške podmornice z velikimi naslovi ter poudarja njegovo važnost tas.; na vejaškem kot na trgovskem pedročju.
Britanski listi čestitajo ameriški mornaric, ter primerja jo vožnjo Nautilusa čez tečaj pod ledom z izstrelitvijo prvega sputnika. Tako «Daii/ Mailii kot «Daily Express» obžalujeta, da je Velika Britari . it še močno za ZDA, kar se tiče atomskih podmornic. Za «Daily Telegraph« pa je Nau-tilusova vožnja večji podvig koi izstrelitev prvega sputnika. «V trenutku, ko se LR Kitajska kaže bojevita ob F'ir-mozi in pripravljajo Rusi politično ofenzivo v OZN, je lahko ta obnova ugleda zelo koristna, V strateških besedah pa je Nautdusova vožnja po kazala vsem to, kar so doslej samo malokateri vedeli; da bedo lahko atomske podmornice z jedrskimi raketam: ob svojem času spremen’le o-brambno politiko Zahoda.«
Laburistični «Daily HeraH«, ki pozdravlja ameriški triumf, dostavlja, da bi se r, je videl, da bi se istočasno izboljšam usoda človešcva.
Seveda se v približno enakem krogu vrtijo ameriški komentarji ob uspehu Nautilusa. Tudi tukaj se poleg poudarjanja o nastanku nove trgovinske poti z ene poloble na drugo, še mnogo več govori o ameriškem podmorniškem brodovju z novimi in mogočnimi obrambnimi sredstvi, za katera pa je takoj jasno, da so predvsem napadalna. Lahko si je zamišljati, se poudarja v nekih krogih, da se bodo v ne prav oddaljeni prihodnosti atomske podmornice, ki bodo prenašale naprave za izstrelitev raket, lahko premestile iz enega oceana v druge, ga v času, ki bo za več kot polovico krajši od tistega, ki je sedaj potreben.
Kolikor je znano, imajo ZDA že 6 atomskih podmornic, nadaljnjih U gradijo, 7 pa jih je v načrtu in so zanje že n-debrena sredstva. Sovjetska
zveza pa, tako pravijo v ZDA, nima se nobene take podmornice.
V Moskvi, kjer je pravkar zbran posebni odbor mednarodnega geofizikalnega leta, so stvarno in pozitivno komentirali Nautilusov uspeh. Na sprejemu na čast tujim delegatom na zasedanju omenjenega posebnega odbora, je sovjetski oceanografski znanstvenik Benjamin Bogorov izjavil nekemu ameriškemu sobesedniku: «To pot ste pa vi prvi.« Ko je potem Bogorov na glas sporočil vest, drugim navzočim, je pripomnil, da so se sovjetski znanstveniki nahajali na sestanku odbora za mednarodno geofizikalno leto v Washingtonu prav v času, ko so zvedeli za izstrelitev prvega sputnika. Bogorov je dostavil, da, kolikor je njemu znano, Sovjeti nimajo v načrtu nobene podobne ekspedicije, kot je bila Nautilusova.
Agencija «Tass» pa danes očita ameriškemu tisku, da vidi v uspehu Nautilusa samo možnost, za uporabo Severnega ledenega morja v vojaška namene. Potem agencija nadaljuje, da se skuša s tem pisanjem pomagati vojnemu proračunu ZDA, ki je prišel v zaključno fazo, in da se dela s tem propagandna kampanja za odobritev novih kreditov ameriški vojni mornarici.
Koca Popovič v Haagu
HAAG, 9- — Danes zjutraj je bil v holandskem zunanjem ministrstvu sestanek med jugoslovanskim državnim tajnikom za zunanje zadeve Popovičem in holandskim zunanjim ministrom Lunsom. Popovič je prišel v Haag včeraj z letalom. Njegov prihod ni b:i uradno javljen. Holandski zunanji minister je povabil Popoviča in jugoslovanskega poslanika v Haagu Branka Draškoviča na večerjo.
Hruščev v Kujbišcvu
KUJBISEV, 9. — Hruščev je prišel danes v Kujbišev ob Volgi, kjer bodo jutri spustili v pogon novo hidroelektrično centralo, ki velja za največjo te vrste na svetu. Kakor poroča agencija Tass, je Hrušče-va ob njegovem prihodu pozdravila velika množica. Hru-ščeva spremljajo tudi člani piezidija Kp SZ Suslov, Ari-stov, Brežnev in Poljanski. Jutri bodo v SZ praznovali »dan graditeljev«.
MIIIIIIMIIIIIIIIIMM
MMMIIIIIIIIMMIIIIIMMMHIIIIMIIMIMMIIIIIMIIIIlunillllMIIIIIIMIMIIIMMIMIIMMI
35 potnikov mrtvih pri letalski nesreči
Letalo je treščilo ob grič blizu Bengazija v Libiji
LONDON, 9. — Neko letalo »Viscount« ki je bilo na poti iz Rodezije v London, se je ponesrečilo in padlo na grič blizu Bengazija v Libiji. Pri nesreči je bilo ubitih 35 oseb, med katerimi so 4 otroci in 4 člani posadke.
Letalo se je razbilo ob pobočju hriba Rogma, ki je oddaljen 10 km od letališča Benina. Prihajalo je iz Salisbury-ja v Južni Rodeziji in je bilo namenjeno v London.
V letalu je bilo skupno 54 oseb. Med rešenimi je več ranjenih. Letalo je imelo pristati davi v Rimu.
(Nadaljevanje z 2. strani)
ve za sprejem v OZN povsem upravičene in jih je treba podpreti. Toda spričo taktike, ki jo kitajska vlada ubira, nastaja vprašanje, ali s svojim ravnanjem koristi svoji lastni stvari in tudi stvari miru sploh.
Srednji vzhod in Murphyjeva Kanosa
Primer Iraka je poka zal, kako se razmere lahko hitro u-stalijo, kakor hitro se ljudstvo osvobodi tujega vpliva in če mu uspe da prepreči vmešavanje od zunaj, ko obračunava z domačimi protiljudski-mi elementi. Republi*.ansKa vlada je začela čistiti iz držav, nega aparata vse zajedavce in birokrate, ki so podpirali prejšnji protiljudski režim. Vlada napoveduje, da bo vodila politiko nepključevanja v bloke. Iraški delegat v OZN pa je obsodil ameriško in angleško intervencijo v Libanonu in Jordaniji ter zahteval takojšnji umik čet.
Tudi v Libanonu bi se po izvolitvi generala Seliuba za novega predsednika položaj lahko normaliziral, če ne bi bilo tam ameriških čet, ki ščitijo predsedniku Samima in vlado Solha. Sami Solli je sicer že ponudil ostavko predsedniku Samunu, a ta je zahteval, naj ostane na svojem mestu do 23, septembra, ko bo novi predsednik Sehab u-stoličen. Samitn namreč nasprotuje sestavi prehodne vla
de in hoče vztrajati do kraja, da skupno s svojimi gospodarji Američani izvede svoje načrte v upanju, da postavi novega predsednika in novo vlado pred nekakšno izvršeno dejstvo. Upajo namreč, da jim bo v skupščini OZN uspelo pokriti s plaščem OZN vojaško intervencijo in doseči nekakšna »jamstva« proti »posrednemu napadu» kar v njihovem jeziku pomeni jamstva da v Libanonu ne bo zavladal napredni režim, ki bi odpravil sleherno tuje vmešavanje.
Novi predsednik Sehab je namreč v svojem nedavnem govorit izjavil, da bo eden glavnih smotrov njegove politike, doseči takojšnji umilt tujih čet.
Prav tako je plede navzočnosti angleških čet v Jordaniji. Tudi tu bi ljudstvo že zdavnaj obračunalo s protiljudski-mi elementi in izgnalo kralja Huseina, ki je zvesti izvrševalec angleških ukazov. Angleži se zavedajo, da ne bodo mogli v nedogled z vojsko ščititi svojega miljenca in zato skušajo tudi oni dobiti pod plaščem OZN legalizacijo svoje intervencije in jamstva, da se jordanskemu ljudstvu prepreči sleherni poizkus, da bi se o-treslo tuje intervencije. '
V tem smislu je mešetaril , tudi tiisenhowerjev svetovulec
Murphg, ki je po razgovoru v Libanonu in Amanu odletel v Kairo. Toda tu je dobil dokaj neprijetno lekcijo in doživel Hmalo Kanoson. Ves dan je moral čakati na Naserjev sprejem. S tem je hotel Naser pokazati, da ni pripravljen z njim govoriti o tem, kar Dulles imenuje »posredna intervencija« in »vmešavanje ZAR« v libanonske zadeve. Prav tako je hotel Naser pokazati, kako sodi arabsko ljudstvo o ameriški politiki... No, in sedaj je Murphg, ki je še prej obiskal Adis Abebo, odletel v Atene, da podpre Mac Milluna pri njegovih načrtih s Ciprom.
Mae Millan v Atenah in Ankari
Mac M tilan se je nenadoma odločil za obisk v Atenah in Ankari, da bi dosegel sprejem angleškega načrta o Cipru. I-stočasno z njim je v Atene prišel tudi ciprski guverner Foot. Oba sta se razgovarjala s člani grške vlade in tudi z nadškofom Makariosom. Razgovori niso pripeljali do nobenega zaključka, bili pa so vsekakor koristni, ker sta se morala Mac Millan in Foot po-,novno prepričati, da se danes
kolonialna vprašanja ne morejo več reševati z miselnostjo prejšnjega stoletja. Odletela sta še v Ankaro. Učinek njunega potovanja pa se bo še videl. .
De (iaullc in njegova ustava
General De Gaulle vodi te dni bitko za svojo ustavo. Določil je že referendum o tej u-stavi, ki bo 28. septembra. Medtem pa ustavni posvetovalni odbor proučuje ustavni načrt. V petek je De Gaulle svoj načrt osebno zugovarjal pred tem odborom in jasno povedal, da je odločen predložiti ga v referendum takšnega, kakršen je ali pa le z neznatnimi popravki. Posebno so se ušteli tisti ki so govorili o nekakšni »liberalizaciji« v zvezi z afriškimi kolonijami. De Gaulle je jasno povedal, da tamkajšnjim deželam ne misli dati neodvisnosti. Med posameznimi političnimi skupinami, se opaža vedno večji odpor proti De Gaullovemu načrtu, ker daje vladi preveč diktatorsko oblast. Zlasti pa novemu načrtu odločno nasprotuje afriško prebivalstvo. Zato se je De Gaulle odločil, da odide prihodnje dni v afriška ozemlja, kjer bo skušal nobrazloži-ti» svoj načrt, kajti poleg Al-žircev je tam še drugih 15 milijonov volivcev. Politični opazovalci že govorijo, da se sedaj ne zdi več nemogoče, da bo De Gaulle svojo bitko izgubil, kakor se mu je to zgodilo leta 1047,
Titovo pismo Suzukiju
(Od našega doDisnikat
BEOGRAD, 9. — Predsednik republike maršal Tito je prejel od predsednika centralnega izvršnega odbora socialistične stranke Japonske Suzukija pismo, v katerem se govor o zaskrbljenosti s katero japonsko ljudstvo spremlja dogodke na Srednjem vzhodu V pismu se izraža upanje, da bo jugoslovanska vlada nadaljevala svoje napore za zavarovanje miru in neodvisnosti držav tega področja
V odgovoru na to pismo je predsednik Tito poudaril, da gledajo narodi in vlada Jugoslavije prav tako z zaskrbljenostjo- na dogodke na Srednjem vzhodu, in je opozoril na izjavo, ki jo je jugoslovanska vlada objavila na dan izkrcanja ameriških čet v Libanonu in britanskih čet v Jor-d.niji ter cb prihodu angleških čet v Jordanijo. »Od takrat jugoslovanska vlada, poudarja predsednik Tito, dela vse, kar je v njeni; moči, da se popravijo posledice napačnih koiakov, dokler i» ui pre. pozno, in da se nastali spor teši v okviru Združenih narodov ter v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz listine. Jugoslovanska vlada se zavzema za čimprejšnji umik tujih čet z ozemlja teh držav m za nevmešavanje v njihov* notranje zadeve«.
Na koncu svojega pisma tsc javlja Tito, da se bo jugoslovanska vlada še dalje aktivno zavzemala za tako rešitev, ko bc narodom Srednjega vzhoda zagotovila uresničenje ni« hovih teženj do popolne neodvisnosti in enakopravnosti -—«»----------------
Velik morski pes v tržaškem zalivu
Včeraj so pred barkovljan-skim obrežjem oparili okrog 4 metre dolgega morskega psa. Fristaniško poveljstvo je poslalo vlačilec «Audax», da bi ga po možnosti ujel,
MOTO CIMATI
v
Izključni zastopnik M. SIMM
OPČINE, IEL. 21-322, TRST
najboljših znamk: Najnovejše MOTORJE SPRINT » SUPER SPRINT 49 cc - ATALA VITTORIA - ženska '» moška kolesa.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. — Cene ugodne — Olajšave pri pla čilu.
I
NOV VELIK EMPORIJ
essebi
d. i *
TRST, Ulica sv. Frančiška 14 • Tel. 31-60°
Vsi plastični predmeti so vam na razpol#
. . . POTROSITE IN PRIHRANITE
Prost vstop — Na debelo in na drobno
Tvrdka LORENZI
M
I KS I,
Ul. S. Lazzaro *'> tel. 24-245 Izvata: KOLESA in ženska, znamke DANLt z vsemi nami 18.000 LAtMBHETE. VESrb. MOTORJE,
AVTOMOBILE, rse v izredne nizkih cenao
NAS'
OBIŠČITE
AUTOVIE CARSiCHČ
ot
PROGa trst . BAZOVICA - PADR1CE - GROPAyA‘ TREBČE
Odhodi s postaje Trg L-iberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., '3l 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22-40. rf OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30. 10., 11.. 12.30, 13.10. l3ls'
14.30, 15., 15.30, 16., 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. ls'
20.30, 22.30, 24.
PROGA TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH; ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.00.	*
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 3.30, 10, 11 12.30 13.10, Ja
14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17,, 17.30	18	18.30,	19,	lsl'
20.30, 22.30.
Odhod s Frnetičev OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 10.50, 14.05, 15.40, 18.55. ^ OB PRAZNIKIH: ob 8 9.10. 10.50, 11.40, 13.20 14, J?g),
15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50. 17.35, 18 18.50 19.20,
20.20, 20.50, 21.45, 23.10
PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 7.45, 13.10, 17.30.
OB PRAZNIKIH: 06 11.30, 17-30.
Odhod s Peska OB	DELAVNIKIH:	ob	8.20, 13.50.	18.05.
OB	PRAZNIKIH;	ob	12.05. 18.05
PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga	Libertd ob	7.30 m	13.10.	Iz	HerpeH
9. uri in 14.30.	— Vožnje	vsako	soboto.
PROGA TRST - DOMJO - BOLJUNEC • DOLlN*
• PHKBF.NEG
Odhod s Trga Stare mitnice	«n5'
OB	DELAVNIKIH:	ob	6.35. 7.25,	10.20, * 12.05. I3'^’
16.35. 17 05.* 18.05, 18.35, 1920 20.45,	22.35	.,05
OB	PRAZNIKIH:	ob	9.05	10.35,	12.35*.	14.30,	16.05
18.15, 19.35, 20.40. 22.05	uji
N. B. * Samo	ti avtobusi	vozijo	do Prebenega
se ustavijo v	Dolini.
PROGA TRST • DOMJO - RICMANJE
Odhodi s postaje na Trgu Sl-ire milnice	-ujO,
OB	DELAVNIKIH;	ob	7.35, 10.35,	12.20, 13.35.	18.05.	15
OB	PRAZNIKIH; ob	9.35 14.05 16.20, 19.35,	22 50.
PROGA TRST - ADAMIČ MACKOVLJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11., 13 30 OB	PRAZNIKIH:	ob	13.,	'22.30.
PROGA	TRST •	OSP -	MACKOVLJE
Odhodi s Trga Libertd OB DELAVNIKIH- ob 18 15.
OB PRAZNIKIH: 'ob 18.30.
PROGA TRST • PODLONJER LON.lEB Odhodi s postaje no Trgu Stare mitnice	-at1
OB DELAVNIKIH: od 6.00 ure zjutraj	dalje	- i
četrt ure do 22.30, in vsase pol ure dc 24.00; 13 Lonjer ob 20.27 iz P( 'DLUNJER.IA	tfl
OB PRAZNIKIH: od 6.30 ure zjutraj dalje	vsakf	rtjA
Lonjer 23.30 iz PODLONJ1''
ure do 28.45. zadnji v Lonjer
-Je«'7*’
Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi m ce‘nfor kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo. Zfl macije kličite telefonski št. 36-794 in 55-378-
MOTO
_ _____________ .	ME	lili?
PARI LiA alfrep
TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 -10, TEL. 6'
Motorji kPAKILI.Aii, oNSU« kMOTOBid
Bogata izbira koles in nadomestnih
SPECIALNE CENE ZA IZVOZ
(jel
„Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu ktr V resnici plača oglase konkurent, ki ^ ^
Herbert
oglaša. ‘