bkajs V*k da«. raaas h iu praaaikef. u,uiHi s**'*"' Sund.yt an4 UoliMl*. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE llrodnUkMS upravnlAki prostori: 2U57 South UwiuiaU Av«. • Qfficv or Publication: 2H57 South Lawndale Av«. TaUphon«, Rockwcll 4t«>4 TtfP*KAR XXXII. Cena liaU Ja $6.00 •I C h le«* o, Illlanta, uxkr Um Miur J^^^im. crnc^o^ |LLm PONDEUEK. 1». FEBRUARJA (FEB. 19). 1910 Subncripiion Ki. 00 Yt«arly STE V.—NI? MUK K 35 Aeeaptance for sudling at, spadal rate o f posta«« providad for ta aaeUoa 1108, Act of Oet. 8. 191T, authorised on Juna U. 11HS. i predrli '1nsk0 trd- javskoCrto usi zasedli več vasi na karelijski fronti APAD NA RUSKO ŽELEZNICO MOSKVA, 19. febr.—-Povelj-vo ruske armade Je danes na-ianik> okupacijo dveh železni-lih postaj ob Finskem zalivu in dnjave Koiviste na zapadnl rani Mannerheimove obramb-črte. 1'ostaji sta Somme in aksalahti. Somme leži šest Hj južno od Viipurija, drugega ijvečjega finskega mesta, proti t eremu zdaj predirajo race dete. HELSINKI, FINSKA* 18. feb. »Feldmaršal Mannerheim, vr-»vni poveljnik finake oborožene i, je zagotovil narod, da Fln-i dobiva pomoč Iz tujezem-.vi, zaeno pa je pozval bram->vce, naj trdno drže nove pozi-je, na katere so se umaknili d pritiskom sovjetske ofenzi-ns karelijski zemeljski ožini, trsja že 17 dni. Apel je sledil unanilu, da so bile ruske čete »ražene v bitki na vzhodni fron v kateri je padlo 1800 Rusov. Helsinki, Finska, 17. febr. — uska armada je s podporo 500 ojnih letal predrla Mannerhei iovo obrambno črto na karelij-i zemeljski ožini v treh krajih. > dejstvo priznava poveljstvo nske oborožene sile v svojem oročilu. Pred objavo tega pobila so Finci tudi priznali, da o sovjetske čete zasedle Sum-jo, pozorišče srditih bitk v ru ki ofenzivi, ki se je pričela red 16 dnevi. Summa leži samo 20 milj juž-ovzhodno od Viipurija, druge a največjega finskega mesta, tuši napadajo obrambno črto anki in bombami, toda po iz-avi finskih častnikov ni doslej e nobenega znamenja glede po-uma finske obrambe. Sinoči bjavljen komunike omenja sr-litc bitke pri Uatjalahdcnrjar ru, Tajpalu in reki Vuoksi. Vzhodno od Summe in jezera Muolaaja je sovražnik predrl listo obrambno črto," se glas komunike. "V vseh drugih sektorjih so bili ruski napadi odbiti Severnovzhodno od Lado-Ikeifa ježera je %nafta oborožena lila napadla in zasedla več so-jetakih pozicij. Naši letalci so IzvrAill več uspešnih napadov na u«ke vojaške koncentracije pri 'uhmu. Okrog 500 sovjetskih tal je napadlo z bombami Vii-uri, Upeenranto, Kakisalmijo n Kiihimaki.n^^HlM^M Monkva. 17. febr. -- Sovjetsko poveljstvo v Leningradu danes l*»ro zasedla omenjeno pokrajino. 1/ ••• r*l* * * Naciji pošiljajo orožje Rusiji Bojazen pred vojno na Bližnjem vzhodu Berlin. 17. febr. — Poročilo, M ga Je objavila uradna sovjetska časopisna agentura, da bo Nemčija zalagala Rusijo z orožjem in drugim bojnim materialom, so uradni krogi včeraj iKitrdlll. Nemčija vidi nevarnost zavezniškega napada na Rusijo. Anglija in Francija imata močno armado na Bližnjem vzhodu in Nemčija Je uverjena, da Kusljf preti napad s te strani. Orožje, ki ga bo pošiljala Nemčija Rusiji, la. ukljucevalo protiletalske topov«-. V Berlinu računajo z možnostjo letalskih napadov na pokrajino Baku, kjer ima Rusija bogata oljna polja. Italijanski parnik pripeljal 260 beguncev New Vortc, 17 febr — Italijanski psrnik R«*x. ki. je dospel iz Genove v New York. Je pripeljal tiš svojem krovi 957 potnikov," msd temi 26<> židovskih političnih * beguncev iz Nsmčije. Poleg beguncev je | pripeljal tudi zleto v vrednosti devrt milijonov dolarjev iz iwv. Urslnih drlsv. Bukarešta. Rumunija. 17, febr. Bivši premier Juliu Ma-niu, vodja rumunske kmetske stranke predno je kralj Karol razpustil vse politične stranke raze" *voje stranke narodnegu prerojen J a, je izjavil, da se mor pretisiavniKi amenssega urzavn rH RumunljM )l(MUvitl „H stran negft departmenta glede doseg« v ... - TT . FrMlldlft v sporazuma o problemu zaveznl Ake kontrabantne kontrole, ki je v konfliktu s provizijami nev-tralnostnega zakona. Te provizije prepovedujejo vstop ameriškim parnikom v pomorske vojne cone. Veliku Britanija hoče vsekakor biti na pravi strani mednarodnega prava v slučaju potopa kakega ameriškega parnika po preiskavi. Doslej ni bil še noben ameriški parnik potopi jen, dočim so druge nevtralne države izgubile že 124 parnikov od izbruha voj> ne med Nemčijo na eni struni in Veliko Britanijo ter Francijo na drugi. Angleški krogi so se izognili vprašanju, kako naj bi ameriški parniki, katerih skupna tonaža znaša 11,470,177 ton, na podlagi nevtralnost nega za-kopa, ki Jim prepoveduje vstop v vojne cone, sprejeli njih po-nudlio o zaščiti, llolandska, ki je Izmed vseh nevtralnih držav izgubila največ parnikov od i/. Velike Britanije in Francije v interesu svoje lastne zaščite, Kritiziral je politiko vladne stranke, ki bi rada vzdržala ravnotežje med zahtevami zaveznikov in Nemčije. "Velika večina rumunskega naroda žnli, da Anglija iu Francija zmnirutu v tej vojni," je rekol Maniu. "Ituniu-nljjt-bo zavarovala svojo neodvisnost in meje le, če se Im> postavila ua stran zaveznikov in se vrnila v demokratično parlamentarno življenje," v finski legiji, dasi to ne pomeni, da bo odpuščen ii domače o-borožene sile, zaeno pk so namignile, da prostovoljcem ne bodo stavile ovir glede odhoda na Finsko, lajema velja le za one, kl Imajo posebne kvalifikacije glede službe v angleški oborože. ni sili. Med zdravniki, kl pre-. iskujejo prostovoljce, je tudi lord Davtoon, osebni zdravnik angleškega kralja. Tu pravijo, da se je ie na stotine Angležev prijavilo za službo v finski armadi. Po neursdnih poročilih iz Osls in Stockhotma ne bodo škandinavske države ovirsle prehoda prostovoljcev preko svojega oeemlja na Finsko. Angleški vladni krogi so naznanili ustanovitev posebne organizacije, ki bo izdajala dovoljenja prustovoljeem za odhod na Finsko. Celo fantje v starosti 20 do St7 let se lahko prija-viju za službo v finski lugijl. Finsko iHislaništvo v Angliji je odprlo več rokrutnih uradov v Londonu ip drugih mestih. Samo v Nevvcustlu se je 50 mož prijavilo za službo na strani Fincev v enem dnevu. Pariz. 17. febr. Prva grupa francosko-ameriške zdravniške enote, kateri načeluje dr. Tage Kllinger, ameriški zdravnik, Je že odpotovala na Finsko. Tvori jo več francoskih, zdravnikov, bolničark Iu ambuianc. Kritika cenzure vojnih poročil Vodja francoskih socialistov okrcal vlado Pariz, 17. febr, — Poskus vo jaških krogov, da zatrejo svo-izgurma največ- parn.sov ou ,, ^ ^ jf) ^vo|U( powro bruha vojne je že izjavila, dal ^ Mtjk() y n||Jj Muyni\ odklanja angleško ponudbo »M lbopn|c|t Predstavniki levlčar-de zaščite. sklh grup so ožigosali cenzuro' Angleški tisk Je dul razumeti i vojnih l>oroč|| in pristransko tol-i Ameriki, da ne bo Imela nobene| mi^nj# dogodkov ua fronti od besede pri sklepanju miru |k> i^u^b vojne, zaključenju sedanje vojne v K vropi, če ne bo na eden ali dru gi način pomagala Veliki Brita ni j i in Franciji v naporih, ku Uori lilum, vodja socialistov in bivši premier, In Xavler Val-Int. vodja skrajno desničarske „.,.... - .......... - | grupe, ki sta bila doslej vedno terlh cilj Je uničenje nacijske • » vsak na svoji strani političnih plotov, sta udrihala po Daladler-jevl vladi. Blurn je gfivortt iffa uri in očital vladi, da cenzura o- Nemčije. Amerika mora tudi udsrlti po Nemčiji, drugače ne Imj dobila aodeža pri mizi. ko s« ^ ^ ^ ________________ bodo sestavljali mirovni pogoji. "^'VunkeionlranjT franJoak- To velja za pe druge nevtralis lrtj, v nevtrslnih držs- države. ki ao <»dbile jsr/lv gled.- ^ ^ v Arfl#.rjkl. Or. je sodelovsnjs z zavezniki v vojni ,|M||(1| drMtlčno retTganizi- protl Nemčiji. --rgnj(l fMH,foja propagandnih a- ~-----gentur in zahteval, da s« vse po- Ojačanje ameriike *uvi pod enotno upravo bojne mornarice VVashington, D. C., 17. febr. — Nižja zbornica je včeraj sprejela zakonski načrt zs oja-čenje bojne mornarice in d«*vo-iiJs »965,77^.438 v te avrhe, ns-ksr je bil posten aenatu. ' To Je 9112,4MHMMM) menj ii«go js pri-poro/si predsednik lt<*MMn#*lt v p«»nfboi poalsnicl korigrsau. Izločita J* vsoto zs financirsn)* gradnje pomorskih in letsjskih bsz ns otoku Gusmu na Pacifiku. Justični department umaknil obtoibo Waahington. D. C., 17. febr — Federalni juatlčnl tajnik Ito-ls*rt H. Jarkaon je »siredil U-nmkuitBV ubUižiie proti lil barn, ki ao bile nedavno aretirane v Detroltu zaradi zbiranja .pfoetovolJcsv v Ameriki zs špsn-sko P)jsllsti/no srmsdo Vee so bile sretirsne ns olrtožbo kršs-nja federelnegs zskona, ki Švedska odklonila m pomoč Finski > Država mora ostali nevtralna, pravi premier Htiskholm. Avedaks. 17. febr Vlada je sinoči talklonlla fin* ski apel glede direktne pomoči, kar pomeni, da se bo morala Finska obrniti na zaveznike, naj jI priskočijo na |s>moč, Ce bodo ti odklonili apel, bo morala, kakor vae kaže, skleniti mir z Rusijo, U» pa pomeni konec njene neodvisnosti. Gotove je, da se finski brambovci kljub Juna-štvu, ki so ga demonstrirali v bitkah s sovražnikom, ne bodo mogli dolgo upirati sovjetskemu utilitarističnemu kolosu, če ne dobe zunanje |smiočt. Premier Albin lleneeon Je izjavil, da hoče ftvedeka ostati Hevtrains v vojni med Finaky In Ituaijo. Držala ae bo v parlamentu sprejetega zaključka, da mora biti švedska (srnioč Finski omejetis Pošiljala Ji bo le material nevojaškega značaja. Diplomatični krogi napovedujejo, da Svedaka ne Isi dovolila prehoda pnmtovoljcem ir. Anglije, Praitčljr in drugih držav preko »vojegs o/emllt^ Predstavnik zunanjega urada je fz-jav II. da Švedska rt« more dovoliti prehoda tujim čstsm pod nobenim |H>gojem. " prepoveduje zbiranje proetu-voljcev zs vojno službo v armadah tujih držav. PROSVETA THB V.NLIGHTENMBNT 6LASILO DI LASTNINA BI.OVBNMFB NA KODNI rOUfONNE JKDNOTS •f m4 pMItkai to Um IUvvm NilkMl Nar^nlM m Mnlm CklMOl I* K*m4* KM M uto. U<* 1*4 ku. »IA« M utrt klas M CkMM* to ou— r M »MteUn. MH-HI^im ....... itotocrtoik* ntmi tur Um Unil«4 Stoto« (mm* CUm«o) C«»ato HN I»r rwr, CM*««« CImv* »7.44» |«r |«r, fervtr* mttri« f» <* |n* *r*r On« attem p* ll>lll» to iWbb<* M M »r»*»>.. fU*<, ton m Matov« to-trni. to to • to® to»r rofeto«. f.»oriu to PR08VETA Glaspvi iz I naselbin Iz Coughlinovega ozadja Od Detroita do New Yorka ni daleč. To ae pravi, da sta si "father" Coughlin in "krščanska fronta" prav blizu, kar je "father" dokazal a svojim toplim'Zagovorom obtoženih in a«. retiranih "krščanskih front ar jev." Ni pa Ae znano javnosti, kako biizu sta si roughtin tn Natiomri ihithoHc Wcifitre Gottfe-rence. To se pravi: dlrektrte zveze Ae ni videti zunaj okvira katoliške hierarhije v Ameriki, toda okolnosti močno cikajo na to zvezo. Pred nekaj tedni je newyorški New l.eader, glasilo ameriških socialnih demokratov in najmogočnejši ter najiskrenejši zagovornik kompletne (politične, ekonomske in socialne) demokracije, pisal, da je Coughlin s svojimi organizacijami vred militantnu avantgarda katoliške aristokracije v Ameriki. V to uristokraclio spada višje duhovništvo s precejšnjim delom lajišt-va — in ta katoliška aristokracija daje vsa ta leta svobodno besedo s svoje strani Coughli-nu vpričo dejstva, da imajo Cougbllnove soci-uine in politične doktrine mnogo nasprotnikov med ameriškimi katoliki, tako duhovniki kakor lajiki. Coughlin je s svojo socialno-politič-no propagando -razcepiI ameriške katolike nu dva tabora: klerofašistc ali katoliške fašiste in demokrate. Tako New Lender. -Zaradi česa pa je ta razcep? Zaradi tega, ker Coughlin propagira svojo krščanska ali cehovsko "demokracijo", kakršno je hotel Jtve-sti Dollfuss v Avstriji in kakršno uvaja diktator Salazar na Portugalskem in diktator Fran-ko v Španiji, na drugi struni pa Coughlin psu-je in blati ameriško |M>litično demokracijo, katero njegovi katoliški nasprotniki zagovurjajo. Z drugimi besedumi: Coughlin propagira kle-rofašizem ali katoliški totalitarizem (katoliška cerkev nuj kontrolira politiko, go*podur*tvo in sploh vse javno ter privatno življenje!) in večina — ki je najbrže velika — ameriških katolikov se dobro zaveda, kuko nevarna je ta propuganda zanje. Ali je New lročul resnico? Hy gosh, če ni te resnice potrdilu National Calholic Wel-fare (konference, obstojema iz šestnajstih nud-škofov in škofov (katoliška aristokracija! — kot jo je nazval Nevv Leader), ki je pret bi radi vzeli drugim, katerim še (lavno spada. Po srednji |mti hodi demokracija, odkar eksialira! Demokracija, ki odklanja diktatorstvoi z desnice in z levice m od ZGORAJ Demokracija je v svojem jedru prav tako nasprotje individualnemu kapitalizmu kakor je državnemu kapitalizmu, kolikor ga danes praktkirajo v Runijt, Italiji. Nemčiji, Španiji in še kje —. in vsled tega odklanja vse one ekttreme, v katere ne zaganjajo (dejan-sko ali navidezno, It mak<<* no differertre) Coughlin-.m rk*tremistl. I>a bom« na jasnem: alje v zadnji k«Smit j O mladini, "narintu" in pogrebih Detroit, Mlch. — Ko čitam narodno slavo in jamranje nad mladino, se vprašam, ali še zdaj ne vemo, da smo v Ameriki. Mi smo našo prvo generacijo popolnoma prezrli ,ker ji niamo dali šole. I jt v šoli bi se otroci naučili pravilne izgovarjava slovenskega jezika. tisti otroci, ki so hodili v slovensko šolo, razumejo pismeno slovenščino. Dokler smo bili mladi, smo bili preveč zaposleni, da smo zaslužili vsakdanji kruh, da bi o-troci imeli kaj jesti tudi jutri. Zato tudi ipsmo imeli časa, da bi učili otroke slovenščine. Govorili so tako, kakdr večina nas govori 3oma, kar pa nikakor ni pravilna slovenščiha. Ko so pričeli pohajati v šolo, so pa sčasoma pozabili še tiate besede, katere so prej govorili. Ml smo bili pa Še vedno mladi 1n zaposleni,, da tega nismo opazili. Zdaj smo pa nenadoma spoznali, da naši otroci ne znajo ski-vt*trnki lluitf tu* ium usmili ti ia Tfjffimi I MVp -—"..»•• ■ . j . — vsi našf veliki možje ne bodo spremenili toga dejstva. Nikakor pa ne morem razumeti, da bi se otrok sramoval jezika svojih staršev. Ako se to kje dogaja, tedaj mora nekje biti velika vrzel v vzgoji tega otroka. 2e v začetku sem zapisala, da smo v Ameriki. Mr. Louis Adamič piše svoje knjige in članke v angleškem jeziku. Ali mislite, da zato, ker ne znit slovenski? Ne. Ampak piše jih zato, ker ve, da slovenske nimajo življenja in ne trga. On se pač zaveda, du smo v Ameriki in du slovenski jezik umira — in to še celo v rojstni domovini. ___ Sploh mi pa ne gre v glavo, zakaj naj bi mi naše otroke, rojene Amerikance (tudi sami smo večinoma postavi državljani te dežele), tiščali nazaj v narod, iz katerega smo bili sami pregnani v tujino. Ali je ta narod kaj naredil za nas? Vsi dobro veste, du nič. Kur imamo, je delo nas samih. Jaz mislim, du bomo več koristili našim otrokom in sumi sebi, ako jih vzgojimo v dobre državljane dežele, v kateri so se rodili in v kateri žive: ne v stoproccnt-neže, marveč v razumne in poštene državljane. Torej ne vleci-mo otrok nazaj, marveč stopimo mi z njimi naprej, pa bomo drug drugega razumeli. Da je naša mladina bolj lahkomiselna kakor smo bili mi v mladih letih, je v prvi vrsti kriv šolski sistem z nazadnjaškimi šolskimi nadzorniki. Učitelji morajo učiti otroke, da i-ma vsakdo priliko, ko konča šole, da postane Henry Ford ali predsednik Združenih • držav. Drugič se polaga večja važnost igram, kakor pu realnemu življenju. Ako je učenec dober u-tlet, se mu nI treba bati, du ne bi vem sedaj! Z Rusijo, kaKor je razvidno iz njegovega dopisa, še ni imel opravka. Torej ni komunist, ker komunisti dobivajo svoja navodila is Moskve, kar tudi potrde sami. Ker je razumen, mora vedeti. da Proaveta ne more pisati |k>. sklepih konvencij v prid republikanskih ali demokratskih kandidatov. In če Prosveta ne sme tega storiti, kako naj potem se v svoja otroška leta in nols^ mladeniška in sem gotova, da *,r*ni odbornljt priporoča, kadar ml Ik> pritrdil, da je resnica. Jaz ^ ?°v*b!J*" ™ P"»bve svojih - društev SNPJ. a koga naj glasujejo, ako ni kandidatov, ki so pripoznani ko takšni, kakor za-konvenčne resolucije 8NIPJ, da se Jih lahko prip<»ro-| Osi? Th sedaj sem v zagati. Kdor hoče, mi naj pomaga is zagate, v kateri se nahajam! Dopisnik je želel in lahko, da je Mmatral, še dobro opominjam, kako smo otroci igrali tako zvano "fe-želkalco", |mtem tombolo in . domino; ko smo bili mulo ve<-ji. smo zbijali "kozo", ne žoge, ker žogo nismo mogli ku-| piti; "kozo"—in poleno smo si pa odrekali V gozdu. Ko smo doraščali v mladenke in mludc- vkoraka brez skrbi v delavsko republiko, Mor»l kazati "pašoč", kdo si in "kuj hočeš. In se bo lahko zgodilo, da te vrnejo na meji. Mi imamo še sedaj tul^aj rojaka ki so gs vrnili, ko je bil že ns meji, in radi piškavega vzroka .. Jaz rad vidim, da imamo Williama Pongratza med sabo, ker lahko podehatiramo v nar šem listu Prosvetl. Jaz amatram da je bolje biti poražen socialist kakor zmagoviti demokrat-repu-blikanec, ali pa tudi new dealer Radi tega se nič ne čutim užaljenega, ker sem bil poražen socialist. So long, do nadaljnjega svidenja! Frank Harbič. 53. niče, smo pa gledali, kje Je kak- J® Wf * I* ..... k________Lil.. ... ...... |-l,kJVah priporočali kandidate, ki bi '""I" zastopali delavstvo. Kako Jih f Itaiš pa priporočal, ako jih ni? bomo bilo, šnn harmonik i, da plenali; ako te nI dobre |ta orglice. Tudi datien mi atari ne zaostajamo tako daleč sa mlsdino v igrah. Katerim zdravje do pušča, Jih dobite pri vsakovrat-nih igrah. In ako alučejno br. Rarbič pride v Detroit kako ne-dej jo |N)poldne. me bo lahko dobil na A Mile rd. na kkipi, pred menoj pa mojih pet sinov podira keglje v tekmi s petimi drugi-mi Skivenci ali Hrvati. _ Sicer je. kegljanje precej draga tgra. Kida naj In t ena trte V Več Za — riki. Zanimanje za socislizem po Ameriki je prišlo šele z Marsovim "Kapitalom", saj kolikor je meni znano. Ampak Lincoln je bil za osvoboditev sužnjev, ki so bili prisiljeni biti sužnji. In Debs je bil za osvoboditev mezdnih sužnjev, ki smo zasužnjeni neprisiljeno pod sedanjim sistemom. In kaj je razlika med Lincolnom in Deb-eom? Niao pa bili pri volji vsi sužnji pred 80 leti, da se jih o-svobodl, in niso še pri volji današnji sužnji, da se jih osvobodi. Ker, ako bi bili, bi se pobrigali za to. Ampak jaz nimam moči, da bi jih osvobodil. Tudi če bi poskusil, brme ne obžalovali, ampak bi se smejali, češ da sem neumen! Prosveta in SNPJ skušata prepričati članstvo, kaj je dobro zanj in kaj ni. In ali sledi temu večina našega članstva? Ne. Saj jih niti ne moremo prepričati, da je ravno tako dobro, ako se porabi 200 dolarjev za njih pogreb, ali pa Če se porabi 2,000 dolarjev, ali pa 3,000. AH nam hočejo verjeti? Da, ali jiH je jako malo takih na naši Hsti, ki imajo nekaj več ko $200. Saj vendar imamo opravka z našim Članstvom in bomo ja vedeli, kako stojimo. Poglejmo v naše zadružništvo. Od našega urednika se zahteva, da bi pisal tudi za zadružništvo., Od naših listov v Clevelandu se to prav nič ne zahteva in tudi nikoli ne vidimo uredniškega članka. In vendar so oni, ki prejemajo oglase* Prosveta pa dobi "fige", ker jedno-ta IMA DENAR. In zadruge so pač delavska podjetja. Tudi Še sedaj ne vem, kdo so oni odborniki, ki se jih tiče, dasi sem se sedaj prepričal, ker sem dobil zagotovilo, da nisem jaz oni grešni koštrun. Vendar bi rad znal, kdo je oni, ki ga lomi. Je dobro, ako se jih imenuje z imenom, da bi ne bilo pozneje sumničenja in odgovornosti za dejanja drugih. Torej sem še vendar dober človek, ker za slab govor nič ne računam; tega se bom držal tudi v bodoče ter bom s tem prihranil SNPJ Še drugih par kvo-drov, kar bo potem ravno cel dolar. Ne maram biti simulant, da bi izkoriščal^jednoto z mojimi govori. Torej so drugi, ki ga lomijo. Hvala za pojasnilo! Jas sem vedno smatral, da sem sam pri odboru, ki ga lomi, pa kakor' razvidno, so tudi ffhigi. Kdor misli, da se takq lahko vkoraka v sovjetsko delavko državo Rusijo^ se tudi moti. Sicer jaz nisem še nikogar silil, naj gre tja — ravno narobe., I*ta lf»24, ko je ŠJ* mala ekspedicijs moVala iz našega Collinwooda v delav- Kdor je zasledoval delovanje ! sko Rusijo, sem enega pregovar-Debsa. Llneolna. Cankarja in jal naj ne gre. Ampak šel je in drugih voditeljev delavstva, bi šli so. potem jim je bilo pa žal. moral to že zdavnaj priznati, da Rili so takrat komunistično ori-v današnjem času je težavno pri entirani. Porabili niso samo de-volltvah priporočati kandidate, set dolarjev, porabili so stotine, ki so vredni priporoMla po *k)e- nastala so poaojila. ki niso bila pih nSših konvencij! |Ae do danes vrnjena, in Kot še povedano je zadnjič je veliko večja potreba prt po-omenil. da govore nekateri gl vratku. Meni se le čudno zdi če-odborniki kakor "inšurenc" a- mu se toliko govori o delavski gentie. In lN*PJ ne vrgla na cesto, kakor to delajo kapitalist s svojimi delavci, ko jih izčrpajo. In res ni bilo nobenega nasprotnika. lProšnja je bila soglasno potrjena in poslana \ glavni urad, Hjer, upam, bo tud aprejeta. Ni moja naVada, da b prosil za asesment. Ce sem potreben, prosim za pijačo, ker se vode lahko sam napijem. Po seji m* je Tone ValentinttČ vprašal, zakaj nisem prejšnj večer prišel na srnjakovo večerjo. Nisem mu odgovoril, le s prstom se mu pokazal. On je razu mel in dejal, da je bilo vse brezplačno. Odgovoril sem, da je bila večerja zastonj, ne pa pijača; jaz pa* imam to navado še iz mladosti, ko sem živino nakrmil, sem jo napojil z vodo. In če se jaz dobro navečerjam, tudi rad nekaj popi jem. Povabi me k mi zi in naroči pijače obema. Pri sede ta še dva (•%rma, od katerih je bil eden na zadnji konvenciji jednote. Za te Garme se skrivam, da bi me Tone preveč ne upijanil, toda bolj ko seip se skrival, več sem ga imel pod klobukom. Prišlo je še več drugih. Tako smo se veselili pozno v noč, nakar me je sosed Ciril Forlan peljal na dom. Torej, tako se mi je ddbro godilo 14. jan., čeprav nisem imel denarja. Dokler sem bil sposoben za težka dela, se nisem no-benkrat zastonj napil, ne klobas najedel ali imel brezplačne šoferje. Sedaj, ko bo na grbi kma lu sedem in pol križa, sem vča »ih tega deležen, dasi mi nekateri očitajo, da nimam visokih šol in da ne znam angleški. Jaz re»\ne morem Rusije ne hvaliti ne garati, ker tam še nisem kruha jedel. Zato tudi ne vem, kaj je komunist, kaj fašist in kaj nacist ali progresivec, ker teh strank še nisem okusil. Citam pa rad podučljive knjige povestne vsebine. Tudi ne vem, če je res Bog ustvaril zemljo in nebo. Čudno pa ae mi vseeno vidi, zakaj bi to storil, ker še ni bilo človeka na svetu in ga je šele potem ustvaril, kakor pravi biblija. Čudno se mi tudi zdi, zakaj je Bog prepovedoval prvemu paru uživanje samo enega sadu. Uživati ga smeš kolikor hočeš le, če ti božji namestniti v to dovolijo proti odškodnini. Ce ti pa žena noče biti pokorna, jo pa k njemu pripelji, da jo bo on podučil. Tako je tudi meni nekdaj misijonar rekel, da moram pustiti moje dekle, katero sem ljubil; ker mu tega nisem obljubil, mi ni hotel dati odveze. Kakor sem v zadnjih dopisih poročal, imamo zelo neugodno vreme ln do danes ni še nobene spremembe. Ker mi dnevnih novic primanjkuje, posebno v poh-deljek in torek, ker Prosveto navadno dobim še v sredo, preberem dopise tudi po dvakrat. Tako sem z zanimanjem prečital tudi žlembergerjev dopis, v katerem je opisal, kako so pri njih pobirali biro in ds bi bili kmetom najraje vzeli vso pšenico, ki je biti zelo čista. Dobro se spominjam, kakšen "trubel" sem jaz '»metom napravi!. ko sem nalašč zmešal pleve s pšenico, ki je bila namenjena sa duhovnika. Moj oče je imel zspisanega pol mernika. Ker Je bil tesarski mojster. Je revež po-noči čistil pšenico in meni naro-nastala jčll. naj Jo dam kaplanu. Ker me je v šoli pretepel, tistih težkih udarcev še nisem bil possbil. čeprav nisem takrat več krav pa-sel in sem se še bil izučit za me-***** Poleg pri mernike jo je V I Hal* aa I. strani.) t Ig.FEBRTU^ Kakšna je Rusija? Norman Thomas in Joel Ssidman S SVOBODA OSEBNEGA GIBANJA _ ? ] Pod carjem je policija kontrolirala Iiusi posebnim sistemom notranjih potnih listov iu prava tega osovraženega sistema se je d, ^ sa smatrala kot ena glavnih stalnih pri/L 1 revolucije.' Toda proti koncp leta 19:jo r notranji potni listi zopet uvedeni " ' Kakšni oficielni vzroki so bili za vznoto. te v notranjih potnih listov? Oficielno m * glašalo, da bodo s tem očiščena večja m^i * sebno Moskva, nezaželjenih elementov h S main nnruinlVi «.. i__. majo nobenih sredstev za življenje. Več HtaK soč teh "nezaželjenih elementov" nt(j bi gnanih samo iz Moskve. "Izventia je pJl!!j jula, da je ta regulacija važna tudi iz Htattoul nih ozirov in kot večja potreba za socialno T niranje . . . Nam je malo znano o sestavi tuiranju in gibanju ljudstva. Pasportna ri,I lacija bo spremenila položaj." Nedvomno I bila večja mesta, posebno Moskva, zelo natraaJ na. Drug motiv je bil nedvomno tudi želja T se zniža velika premenjava delavcev. tJpeljanje notranjih pasportov je imelo ozto stike s tremi fazami ruskega Življenja: «gtoj novanjsko krizo, z uposlenostjo in s potovanj«* Pričeli so ga najprvo izvajati v večjih mestik kjer so pasportne komisije v slehernem okr<* ju določile, kdo naj ostane. Tisti, ki niso (b. bili pasporta, ao izgubili stanovanje in bili pri. siljeni preseliti se v druge kraje, Ta stanovzni-ska čistka se je širila iz kraja v kraj, dokler nj. so bili očiščeni vsi najboljši kraji dežele. I* n«. zaželjenih krajev niso nikogar izganjali. Tub. je bil za vsakega določen kraj, kjer naj stan*/ je, toda brez posebnega dovoljenja ne more nihče bivati v enem kraju več ko tri dni. Km* tom. navadno ne izdajajo pasportov. Nama tega je, da jih drže tam, kjer so, ker za bivanje v mestu je potreben pasport. Omeniti je trebi, da so pred revolucijo nešidi lahko svobodno pol tovali v mejah Rusije in spreminjali stanovi, nja. Pasporte so imeli le kot izkazila, da je po. licija lahko imela efektivno kontrolo. Pod sovjetskim režimom so navadno nu vseh važnejših postajah in ekspresnih vlakih tajni policijski agenti. Posebno v frontirsklh di-striktih potnikom navadno poberejo potne Ii-ste ob vstopu v vlak in jih vrnejo, ko se pribil-žajo cilju. Ko politični kaznjenci doslužijo svojo kazen, bodisi v ječi ali izgnanstvu, jim, ob doslužitvi čestokrat izdajo potne liste, kateri jinf ne dovoljujejo bivanje v navedenih mestih. Tujezemski poročevalci, ki navadno lahko bvo-bodno potujejo, niso leta 1931-83 mogli dobiti dovoljenja, da bi potovali po krajih, ki so bili prizadeti po lakoti, dokler ni zrasel nov pridelek in dokler niso bile razmere izdatno izboljšane. - Tujezemci so v Rusiji veliko strožje nadzio ni kakor sovjetski državjjani. Nanje pazi po-sebna sekcija tajne policije. Pod vodstvom In-turista (sovjetske turistične organizacije -prev.) bodo prej ko slej videli le vzorno tovarno, vzorno ječo, vzorno kolektivno farmo. OT kazani jim vodniki-tolmači so trenirani, da m vprašanja dajejo korektne odgovore. Seveda, tisti tujezemec, ki zna ruski jezik in dobi dovoljenje, lahko sam potuje in si ogleduje, opi-zuje življenjske razmere, se pogovarja privatno s tem ali onim in dela svoje zaključke. Ako si pridobi zaupanje, da ne bo izdal vira svojih informacij, lahko dokaj sliši o razmerah; todi ako mu tisti, katere izprašuje, ne zaupajo, bo težko izvedel, kaj se dogaja v tej' ali drugi sferi ruskega življenja. Tisti, ki so zmožni ruščine, imajo od leta 1936 še posebne tožkoče pri dobavi ruske vize. (Nadaljevanje) - ii Ohranite vitamine! Se preden smo kaj vedeli o vitaminih, »o bili uvidevni ljudje, ki so se jezili, da mnoge gospodinje odlivajo vodo, v kateri so kuhale zelenjavo. Bilo je jasno, da je s kuhanjem marsiki-tera dobra sestavina prešla v vodo in se je potem potratila brez koristi. ^ Otjkar pa vemo, k* ko važni ao vitamini za nsJe zdravje in življenje, bi morali paziti še bolj, da se ta voda ne odliva. Uporabimo jo lahko vsaj tako, kakor znajo to v Ameriki: Um primešajo vodi, v ks> teri so skuhali zelenjavo, malo citronovega »o-ka in jo servirajo v tej obliki za spodbujanji teka. Na ta način se nič ne izgubi. (Iz Prosvete, 19. februarja 1920) . . Domače renti. V Alliaonu, Pa., je bil ubit 39-letni Jakob ftkerlj iz Dobca na Notranji član SNPJ. Detarnke renti. Tekstilni delavci ns vri* du Amerike groze s splošno stavko. Iz inozemstva. Davidovičeva vlada v J"*0" slaviji je padla. — Prerekanje med antsnto i» Wilsonom zaradi Reke se nadaljuje. » Sovjetska Rusija. Vest se glasi, ds jc rovna pogodbe med Anglijo fn sovjeti le i*®-tovljena. (Dalje is prre kolon«.) v mialih imamo kompletno demokracijo — £ litično. ekonomsko in socialno. Politična ^ mokracija v Ameriki je le delna in suoduir»-na. vendar najboljše sredstvo ze doseg" dveh. O tem bo še trebe razpravljati. ■ovice z starega kraja i Slovenije rr^mrtni nesreči tNa- i ^iriema naravi, tudi po ,m letu ni pojenjal. MedI šte-ffi ranjenci in bolniki. k» so i danes pripeljali "a Posamez-oddelke, sta bila tudi dva.tež-oškodovana, izmed katerih urvi že med prevozom -umrl, l^emu pa je malo upanja za V Mi ji se je hudo ponesrečil kletni hlapec Pavle Koprivni-ir uslužben pri gostilničarju mesarju Lintnerju. Padel je a leva, a izprva ni . kazalo, da so eKove poškodbe nevarne. V ku dneva pa se je njegovo sta-e tako poslabšalo, da so moli pozvati reševalce iz Ljubke ki so ga z vso naglico predali proti splošni bolnišnici, k preden so ga mogli izročiti v ,lnUko oskrbo, je Koprivnikar wjk*"el notranjim poškodbam, eševalci so truplo prepeljali v rtvašnico splošne bolnišnice. Žrtev usodnega nesporazuma postal 28-letni delavec Jakob utočnik iz Zalega loga pri dežnikih. Nič hudega sluteč je del v znani gostilni pri Kano-rju v Kokri pri Kranju pa je i lepem nekdo navalil s sekiro idenj 'in ga udaril po glavi. rel>il mu je lobanjo in ga smrt-»nevarno ranil. Potočnika so tkoj prepeljali v splošno bolniš-co, kjer so se zdravniki na ki-irškem oddelku z vso vnemo ivzeli zanj. Vendar je malo ver-t nos ti, da mu bo mogoče rešiti vljenje. ri dni je bil za hlapca se je ubil Litija, 5. januarja. — Na no-BKa leta dan je sprejel gostil-ičar in mesar Tone Lindner v užljo za hlapca svojega bivše-u stanovskega tovariša iPavleta [oprivntkarja, ki smo ga pozna-i pri nas pod imenom Kamni-Urjevega Pavleta. Se pred 10 iti je bil Pavle, kl mu je bilo daj .18 let, sin edinec ugledne [amničarjeve gostilnl-urjeve rodbine na Frtici in je revzel obSirno, neobremenjeno osestvo in znano gostilno. Pa 0 mlademu gospodarja zadevale esreče in posestvo je lezlo na-zdol, pred letom so mu ga pro-lali na dražbi,. . * Nekdaj ugledni gospodar se je ačel ukvarjati z vožnjami. Na imo je ostal brez zaslužka. Nje-ov prijatelj Tone Lindner je irav iz usmiljenja do Pavletove »ode obdržal še konje čez zimo f) je Kamničarja zaposlil za lai>ca. Predvčerajšnjim so Lind-i«1 vi vozili led za ledenico, 'i* " je pridno pomagal in se je vec * vrnil domov. Namenil se e nakii. ti konje in je zlezel na upo, da prinese mrve. Z zlede-iflimi |M)dplati je lezel po stop-• in |K>klicali zdravnika dr. Šmarja. Ta ga je pregledal in ifotovil, da si je pri padcu razbil Manj« in pretresel' možgane, »pričo težkega stanja je sveto-»1 takojšen prevoz v Ijubljan-k,» lxdni»nico. Telefonsko so za-,r,,s'l' za ljubljanski reševalni »llii^ki je včeraj opoldne prispel P-oesrečeni Pavle je bil « *"doh v nezavesti. Reševalni f " i«" jadrno odhitel v Ljub-Med potjo, pa je končal ' n'«"i mladi mož svoje tra-rM-iM. življenje. Vnetna smrt mladeniča -1 Jan. je sodna komisija J w*l*tvom kazenskega sod-stanka Schweigerja iz Gor-Kh'l»rone izvršila v mrtva!-«» pri Negovi obdukcijo trup-■ I« letnega lastniškega si- 1 Konrada Ketiša iz Rad ven- V ki M pogrešali od svete-J*'Pokojnik je odšel ido-ra y "delj0 24. decembra in je ^ v -družbi z negovskim " »rj. rp zvonR sn polnočnico. l " ■ "rasnem opravilu i« baje ! rn«>narju, da gre domov. vendar ga domov ni bilo. Svojci so naposled prijavili zadevo orožnikom pri Sv. Juriju ob Ačavni-ci, ki so takoj uvedli strogo poizvedovanje in orožniška patrulja je na Silvestrovo odkrila v Tomaž ičevem fcozdu b snegom pokrito Tomažičevo trtsplo s prestreljenim vratom. Ali gre za samomor ali nasilno smrt, bo u-gotovila nadaljnja preiskava. Ljubavna žaloigra v Škof j i Loki Skofja Loka, 8. januarja. — Vso škofjo Loko je davi globoko Po Štirih dneh mo našli mrtvega v snegu Križna gora, 8. januarja. — Na novega leta dan proti večeru se je zbrala pri posestniku Andreju Ravni har ju po domače pri Trnincu večja družba mladih ljudi. Bili so veseli in pogovor se je sukal sem in tja do noči. Medtem ko so se fantje in dekleta šalili, je hotela ena izmed deklet domov. Sklonila se je, da vzame izpod kkfrpi svoje galoše. Medtem pa, ko je bilo dekle sklonjeno, se je povzpel nad njo 26 letni Alojzij Kaltenekar, cerkovnikov sin, da ji malo pomaga. Izredno močno dekle si iz tega ni storilo nič. Dvignilo se je in meni nič—tebi nič—zaneslo~fanta tja po sobi. Na hrbtu seveda. Med splošnim smehom, ko sta se dekle in Kaltenekar še nekaj ča- pretresla vest o ljubavni tragediji, ki se je odigrala v nočnih u-rah na Spodnjem trgu, v znani gostilni pri Prajerci. Gostilna je last Ane Šmidove, ki pa jo ima zadnja leta v najemu Josip Au-dič, pri katerem je služila kot služkinja 20 letna Angela Zrne-lova, doma iz' Ribnice. Zmelovo so imeli vsi radi. Bila je vseskozi pridno, do skrajnosti pošteno sa motala sem in tja, pa je fant ko sta tndi ti!,to ,rto prodala iznenada omahnil. Kakor bi ga kdo spodsekal, je spustil dekle in padel bliskovito z glavo naprej. Obležal je nekaj časa negibno, potem se mu je stanje izboljšalo. Mladeniča so iprenesli na klop. Le to je zdihoval, da ga boli v vratu. Ko-je dobro uro ležal na klopi, se je odpravil domov, Eden izmed prijateljev je kar spremstvo odklonil, češ da bo že sam prišel domov. In tako so ga res pospremili le kakih 10 korakov, nato je šel v mraz pro- iPa ni iiaiiSiA] • m m sls |lg INll daleč. Komaj streljaj od Ravni-harjeve hiše je omahnil v sneg. Njegovo smrt so zasledili šele čez štiri dneve. Sumljivo je bilo, da mladeniča ni bilo domov. Domači so sprva mislili, da se je odpravil v sosednjo vas ali morda celo v Škof jo Loko. Ko pa ga le ni bilo na spregled, se je jela oglašati skrb. Kaltenekarjevi so poslali dva otroka, naj gresta iskat brata. Otroka sta iskala in iskala in naletela končno na samotni stezi na truplo. Kaltenekar je imel noge prekrižane, klobuk je držal pri nogah, glavo je imel nekoliko vstran obrnjeno. Truplo je bilo dobro ohranjeno. Globoko razžaloščeni so sprejeli truplo domači in ga položili na mrtvaški oder, odkoder je bil pogreb na starološko pokopališče. dekle. Pridobila si je zategadelj ^ * Kaltene- zaupanje gospodarjevo, ki ga je njena nenadna smrt spričo njenega lepega značaja tembolj hu-4o prizadela. Včeraj, skoraj ves dan se je mudil v Audičevi gostilni 22 letni vojak pek Jožef Til, doma iž Vršca v dunavski banovini. Menda je bil Til v Zr-nelovo zaljubljen, dočim se ona zanj ni ogrevala. Zrnelova je bila vse bolj naklonjena nekemu mladeniču, ki ji je bil tudi zatrjeval, da jo ljubi, toda poročiti da je ne more, ker ima obveznosti do druge, ki pričakuje z njo otroka. Zrnelova si je gnala vse močno k srcu. V duševni razrva nosti je sedla včeraj Zrnelova^k Tilu. Sedela sta mirno tja ,do policijske ure. Tedaj pa je prinesla Zrnelova pol litra vode in vsula vanjo bel prašek strihnin. Ne da bi se kaj obotavljala, je naredila več požirkov. Til, ki je sedel poleg nje, je še dejal: 44A ko je zate dobro, bo zame tudi." In je tudi on pil. Zrnelova je šla potem v svojo sobo v prvem nadstropju. Tik poleg njene sftbe spita zakonca Audičeva. Ko se je pomikala u ra proti drugi uri, sta Audičeva iznenada začula iz sobe Zrnelove obupno stokanje in kričanje. Au-dič je ob pogledu na zvijajočo se revo takoj Tiitel v pritličje po mleko, mlada nesrečnica pa je medtem govorila Audičevi soprogi : "Gospa, jaz bom umrla!" Še preden so mogli *Zrnelovi pomagati z mlekom, so nastopili krči. Hiteli so po zdravnika dr. Huba-da. Na vprašanje, kje je dobila strihnin, Zrnelova ni odgovorila. Kljub vsem prizadevanjem nje nega mladega življenja ni bilo mogoče več rešiti. Ob dveh zjutraj je izdihnila. Ob istem Času se je poslavljal od življenja vojak-pek Jože Til. 2e tedaj, ko je stopal proti vojašnici v Novem predmestju, mu je postajalo čedalje bolj slabo. Stanje se mu je od trenutka do trenutka slabšalo. Poklicali so službujočega častnika, ki je poslal nemudno po zdravnika dr. Djordja Caviča. Prepozno. Til je umrl nekako v istem času kakor Zrnelova. Mladenko so prepeljali v mrtvašnico na loškem pokopališču, vojaka pa so prepeljali v Ljubljano. Pri njem so našli liš||č z besedami: "Ako mi se nešto de-si, nemojte kriviti nikoga!" Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje i 2. strani.) bilo treba odmeriti še firkelj za priboljšek. Zviti Tone je šel, odvzel čiste pšenice več ko polovico. Spodaj in na vrhu sem pustil čistt) pšenico, sredi sem pa plev natresel. Ko je nosač prišel z vrečo, sem hitro zvrnil vanjo posodo in nosač je odšel naprej od soseda do soseda. Napolnjene vreče so zmetali na voz, jaz sem se |>a v pest smejal. Doma sta imela duhovnika posebno sobo, kjer je pšenica čakala ua suhem, da sta lahko zanjo dobila najboljšo ceno,- ker so trgovci vedeli, da sta dobila najbolj čisto pšenico. Ta- Konvencija republikanške stranke vPhiladelphiji Washington, D. C., 17. febr. — Osrednji odbor republikanske starnke je sinoči odločil, da se konvencija te stranke vrši v Philadelphiji. Pričela se bo 24. junija. Tekma je bila med Chicago in Philadelphijo in zmagalo je slednje mesto, ker je ponudilo stranki $200,000 poleg proste dvorane in več drugih koncesij. Za Philadelphijo je glasovalo 67 članov osrednjega odbora republikanske stranke, za Chicabo 30, za Fargo, N. D., pa dva člana. Američani odobravajo e m bar g o proti Japon§ki Princeton, N. V., 17. febr.— Velika večina Američanov — 75 odstotkov — bi rada videla, da kongres ustavi pošiljanje bojnega materiala Japonski za toliko časa, dokler Japonci ne prenehajo s svojo imperialistično vojno na Kitajskem. To kaže rezultat predstavniškega glasovanja pod vodstvom Instituta za ameriško javno mnenje (Gal-lup Poli). Petinsedemdeset odstotkov volilcev je glasovalo za embargo, 25 9f pa proti. krat je Green spal, ko pa se je prebudil, je začel i bojem proti CIO, ki še danes ni končan. Delavci jima sledijo, gledajo skozi prsteiin širijo razne stratake, da bodo prišli -delavski sovražniki na krmilo. Ljudstvo je že menda pozabilo na višek krize pred sedmimi aH osmimi leti. To bomo spet dobili po lastni krivdi. Tako se kratkočasim pri zakurjen) peči in čitam to hi ono. Gospa iz North Chicaga piše, da naj prvo pogleda, če je kaj klobas v Pros vet i. Nisem Še preči-tal tistega dopisa, ko se vstavi avto pred mojo hi&o in vstopi neka prijateljica srednje starosti s svojim možem, tf rokah je I "Father" Charles K. tt»ughlin (levo), znani radioprldigar v De-držal bušelj in me vprašal, naj troitu in Mervin K.Hart. vodja.a'kononiKkegu sveta v New Yorku. mu pokažem, kako se napravijo '' ■' ' i - pšenico. Ko so jo nosili iz sobe in praznili vreče, je nekdo zapazil, da pšenica ni čista in poklicana sta bUa oba duhovnika. Nista pa vedela, kje sta dobila tisto pšenico in pričela zmerjati nosače, zakaj niso paaili na kmete. Ta novica se je med tednom raznesla po vsej fari in kmetje se niso upali v nedeljo v cerkev, ker so že slišali, kako bodo fara-ni ozmerjani. Tako sta božja namestnika razbijala po prižnici, da mi je bilo že žal, ker sem to napravil Toda.tega niso nikdar izvedeli, ker tudi prTlipovedi nisem povedal. Ko hi bili farani Vedeli, kdo je to napravil, bi se mi ne-bilo dobro godilo. Toda tega še danes ne vedo. Tukaj so se začele zimske počitnice. Morda bodo trajale le par tednov, morda se bodo pa zavlekle za nedoločen čas. Tegajjjjt-kdo ne ve. Slišijo se razne govorice, du bodo "premutftli" tovarne bolj v tople kraje, ker tukaj preveč voda zanvrzuje, da ae kolesa prepočasi vrte. Drugi zopet pravijo, du ni naročil. Vse te govorice se mi vidijo velik bluf, kajti več mesecev so delali s polno paro, sedaj je pa kar naenkrat zmanjkalo vseh naročil. Jaz pa mislim, da je namen Vsega tega, aa bi ljudstvo preplašili in da bi derfavci.pustili unijo, kar se tudi lahko zgodi. Tovarniški baroni natančno vse opazujejo. Kakor sem čital v delavskih listih, so delaVci v neki čikaški klavnici pri volitvah glasovali v večini proti uniji. Kdo je tega kriv-? Delavci jami! ^ Ko to pišem, je šele en dan, od kar so "Tool Mili" zaprli, pa že sliši* tak jok in stok, da človeka kar srce boli, ko poslušaš take govorice. Ne zavedajo se, da kompanijski špion lahko poleg tebe stoji in mi* mogoče Še pritrjuješ, kakšnega mišljenja si ti ali oni. Kdaj bomo spregledali in se skupno borili proti našemu sovražniku? 2e 38 let zasledujem vsakovrstne delavske spore. Spominjam se, kakšne so bile delavske razmere leta 1902 in premogarski štrajki. Unijam so obrnili hrbet in bile so uničene druga za drugo. Posebno huda borba za obstanek rudarske unije je bila leta 1027. Spominjam se štrajka iz leta 1010 in 1921 ali 1922, kako so se rudarji v okrajema VVestmo-reland in Fayette borili za unijo, pa vse zaman. Rudarji so prirejali dolge pohode v okeh okraji m, da so ustavili delo, potem so jih pa na cedilu pustili. Unijo so dobili šele lets 10H3, ko je prišel Roosevelt ns krmilo. Tedaj so se pod Le w i sovo komando začele ustanavljati unije in so rasle ko gobe (>o dežju. Ta- okusne klobase. Ko ogledujem r% liti* robo, sem dejal, da je dobra, le rf^fl StOlBlIllCO očistiti"jt bo Is trsbs, kar sv|—w—' 1" - je takoj zgodilo. Rekel sem, da ga ne maram učiti, marveč naj on gleda, kako bom jaz delal. Pripašem si beli predpasnik in grem na delo. Ce hočeš napraviti okusne klobase, mora* predvsem gledati na čistost, da jiK potem lahko vsakdo z apetitom zaužije. - • Tisti čitateljici vseeno rečem, da me veseli, ker se vam penn-sylvanske klobase bolj dopadejo kakor ohijske, No, ko sem bil jaz na ll^konvenciji, sem bil zelo zadovoljen s elevelandskimi s pa Ažman, kakor tudi z želodcem, katerega mi je poslala za moj rojstni dan in zs kar sem ji še vedno hvaležen. Gospa Pavla Glogovšek- iz Blaina mi jih je poslala za božič, zauiil sem jih pa 8. maja na moj 74. rojstni dan. Bile so zelo okusne, menda zato, ker so bile v svilo zavite. V tisti Prosveti sem tudi čital dopis mrs. Widmarjeve iz Illi-nolsa, v katerem |x>ziva ženske, naj bolj pogosto pišejo, ker rada čitu ženske dopise. Pravi, du pozna Anno Gorenc iz Imperisla še iz starega kraja, kjer je nosila v njih ftVlin. No, jaz je ne poznam iz starega kraja, poznam pa jo iz Imperiala. Je zelo prijazna in vesela in bi jI najbrže marsikdo rad nesel v mlin . . . Ona ima pet članov pri SiNlPJ. In kdor ima pet članov pri naši najboljši in najbogatejši podporni organizaciji, ga smatram za najboljšega človeka. Kdor še ni zavarovan pri SNPJ, naj pristopi, in kdor še ni naročnik dnevnika Prosvete, naj se ntfroči danes in imel bo veliko zulogo bogatega, poučljivega in šaljivega Čtiva. Anton Zidanšek, zastopnik. i je 'luln gft- narode med seboj, /a maj- poštne znamke Poštna znamka bo praznovala prihodnjega h. msjntks svoj® 100 letnico. Gotovo je tudi med nušimi čitatelji mnogo ljubiteljev znamk. Zato nemara ne bo odveč par l>esed o njeni zgodovini. ' Po&tna znamka je* nu vidoz sicer prav malenkostna, vendar pa le važna stvar. Ona je.nekaka ve«, ki vele človeka s človekom, ljudstvo z ljudstvom; opu Članice oblačilne unije Intemalkmal I Angele*«, kjer k blls nI varjena razstava «»Wek. W*rfc#r» pike tira)« neki hotel Komuniat poraien pri volitvah v Indiji r BombaJ, Indija, 17. febr. -Mahendranath Roy, vodja In dijakih komunistov, je bil pora žen z veliko veČino glasov pri predsedniških volitvah Vsein-dijske stranke. Zmagal je Mau-lana Abul Azad. vodja desničarske grupe indijskih nacionalistov, katerega Je podpiral Mo-handas K. Gandhi. Roy je bil aktiven na Kitajskem v dobi, ko je imela kitajska komunistična stranka velik vpliv. Pred osmimi leti js bil obsojen v zapor na obravnavi pred brlt-skim sodiščem, toda obsodba \e bila pozneje preklicana. Premestitev šolskih otrok iz Parita Pariz, 17. febr. — Mestne in hen denar gre pismo v najbolj oddaljene kraje in čeravno je njegov s vsebina večkrat tudi neprijetna, vendar ljudje z veseljem pričakujemo posredovalca — poštarja. Osivela mamica težko pričakuje poročil ml svojega daleč v tujini živečega otroku in ko ga dobi, se ji namuh razvedri Čelo In z velikim veseljem tU ta besede, katere je pisal njen ljubljenec. Svojo samoto še potem neštetokrat prežene s tem, da poišče drago pisemce, ga ponovno prečita, ln je življenje znosnejše. —- Koliko podobnih slučajev se zgodi sleherni trenutek na naši zemlji, ne moremo si predstavljati pravega življenja brez poAtnegu prometa. Pošta je resnično človekoljubna in dobrodelna ustanova. •Pred kakimi sto leti se je u-stanoVlla družba, ki si Je nadela nalogo razširjati koristne znanosti, Ta družba je tudi skrbela, da po možnosti olajša luulo na Angleškem. Duša te družiš« je bil nekdanji šolnik Rowland 11 ill. U ta IM!I7 je izdal letak z naslovom: "Poštna reforma, njena važnost in izvedljivost." Seveda je ta spis v J 10,01)0 izvodih po\ /.ročil pri dfžsvni oblasti splošen odpor, nusprotno pa pri )M>štnih strankah veliko odobravanje. llill je zahteval ne samo temeljito preureditev pošte v Javno in dobrodelno ustanovo, marveč predvsem uvedi M) Enotnega port a zu pisma v notranjem prometu. Do tedaj Je stalo pismo Iz Londona v Edinburg 1 šiling 4 i/g penca, |si tej reformi bi pa zadostovalo za pismo v tetini do \Ji unče za celo državo 1 penny, torej samo sedemnajsti del prejšnje cene. Kar bl |>o Hillovem mnenju s to pocenitvijo promet selo naraatel, Je predlagal, da se plačevanje poštnin* kolikor mogoče poenostavi, lk>-stlkrat Je moral uradnik sleherno pismo pri linici prevzeti, ga vpisgti V seznam iti utMežiti na zadnji strani pisma plačano |K>štnino, "Iz teya razloga," pravi Hfll v svoji spomenici, "se morebiti dajo težkoče, ki ls*lo nastale vsled ogromnega prome- vladne avtoritete m sestavile ta, olajšati s tem, ds se koma-načrt glede premestitve 200,000 dič papirja žigosa, zadnja strun šolskih otrok Iz Pariza na de- namaže s kako lepljivo tvarim> želo. Ob Izbruhu vojne Je bilo ln po namočenju nalepi na ssd-poSlanih le okrog 50,000 pari- njff ktrsn pisma I o J/"rojstvo ških otrok na deželo In mnogi so M t ne znsmke. Angleški parlament je po hudih ls»jlh odobril Io spomenico in v avgustu leta ISM je bil sprejet zak«w» o uvedbi enotne poštnine. Kraljica Viktorija je vse tudi iMilrdile. 2e 2A. decembra IftM Je His »sire-Ijondon, 17. febr- — Uradno j izdelava frankovnih zna-l*>ročilo pravi, da je 5H4 voja kov in sicer žigonanih papirjev, ških letalcev izgubilo življenje, ffgo*Nvih omotov in lepljivih odkar traja vojna, 129 pa jih šcixnamk (Mfgrešajo. 135 jih je bilo ubl-j N| ških letalcev objavljen pa je bilo zu znamke toliko ža-ninumju, da so jih v začeiku tl-sknli noc in dat). ^irnleiistov ta-krat še ni bilo. Dohodki anglešku poštne uprave ao zaradi znižamo poštnine precej nsssdovsli. llill je namreč domneval, da se hn promet posedmorll, vendar je bilo na Angleškem predanih namesto 82 in pol milijona pisem pred znižanjem samo 205 milijonov letno. Vendar se je vsa reč s )K>vzdigom notranjega prometa in z dovoljenjem, da se poštne pravice poslužuje ves angleški narod, kmalu izboljšala, Država Je Hillu prav dobro plačala njegove zasluge. Leta 1844, torej komaj po štirilv letih njegovih reform, je prejel po javni zbirki o«l hvaležnih strank, ki so se | nisI u že val i pošte, častno darilo 331.250 fr. Leta 1846 je po-i»tsl'"tajnik" generalnega ravnatelja, leta 1854 pa vrhovni vodja poštne uprave. Ob izstopu is službe Je postal vitez ter prejemal še nadalje plačo v znesku 1000 frankov. Parlament mu Je razen tega določil še darilo k znesku 510,000 frankov. Umrl Je leta 1879 in počiva med veličina*' mi angleškega nansla. Ko so ga (ni njegovi smrti slavili ne samo kot ustanovitelja endine poštnine, marveč tudi kot izumitelja poštno snamke, je na. Mtopll *kot I'al rlhpdf> hraziljanskega konzula itiCVruskem poAt. znamke, nakar Je sledil kanton ZOrich in sicer dne 21. Januarja 1843, z dne 21. novembra leta 1849 pa Bavarska; Začetkom leta 1830 so začeli tudr zbiralci, ki so do takrat zbirali le novce, žige, grbe in avto-grame, zbirati znamko, Danes Je samo Nemčiji kakih 600,000 filatelistov. Priljubljenost znamke pri zbirateljih je v tem, da Je znamka prav za prav majhno umetniško delo, kl gre dnevno skozi toliko rok in je primeroma tudi poceni. V resnici pe najdragocenejše znamke, ki j*o vredna le|M»ga premoženja, niso vedno najlepše, marveč naj redkejše. Kakor kaže, znamko po-čaai lz|N>driva plačevanje poštnine v gotovini in tudi razni stroji, ki žigosajo |M)šiljke a P. P. (porio payš, poštnina plačana), ' katerih žig nadomešča znamko ter velja oljnem kot prodajni žig. Stroji za frankira-' nje so aparati slični registrirnim blagajnam. Z njimi ae natiska poAlnina na IMiaamezrie |Niši) j ke. Poslužujejo ae Jih V Švici, v Nemčiji, pa tudi pri nas. O kakšnem izumiranju znamk pa Ae dolgo ne more biti govora, posebno v sedanjih gos|Nidarak!h rnzmersh, kl mnogim ne dovo-T Ijujejo naku|M' omenjenih strojev, ker so zaenkrat predragi, M K Bernard. 1 znamka z napisom "Postage" (fNirto) (n vrednost "one Peu-ny" odnos no *'two IVnce" Jc najfttsrejža. Izdelali so Jo bili 6. maja leta 1840 itr feo torej pri-hodnje leto njena 100 letnica. Z la. katera Je Francije poslala znamkami ao ofeSMNI napravili ITfneki, ao Že izvojevala več zmag tudi omote z natisnjeno znam-v bitkah z Rusi, se glase tukaj ko, katerih ae je pa občinstvo objavljena porodila. Francoska'manj p«>aluževnlo in so jih lato Mrtiljarlja tndi pomaga Finski, tudi kmalu vzeli Ht prometa P* Francoska bojna letala na Finskem Parls, 17. febr. — Bojna leta Plaz ubil trinajst ljudi v Jugoslaviji Belgrad, 17. febr. — Tflnsj«»t oaeb je izgubilo Življenje, ko Jih je zasul plax v bližini Tomislav-grada, Bosna, AN sle aa roženi m šmntk Praetete ? Podglmjte *V»J Ml t- " « PROSVETA r ■------1-----------------------------------------------------------------r -frrff#»/if/jff rrfrrrffffr"! i NOČ PO IZDAJI UAM (MrtAHtiKTY ROMAN L Poslovenil OTON ZUPANClC tljjffffjffrffffrfrfrfrf...... ffffrrrrrr rrrrrrrrrrri---r -------- .-------- ....... - -- -- -- -- -.......Tffffrffffrrffffftffffiifrff "Moram ni pa rediti načrt," ja zamrmral naglas. V odgovor na ta poziv mu je stopila pred oči vizija Gallagherjevih bleskotnih oči. Urekle so ga. Pozabil je svoj načrt. Cela jata stvari mu je s peklenskim hrumom ropotala po možganih. Izgubil je oblast nad samim seboj in je dirjal l>od vhodom sem in tja, blazno razbijajoč o-krog sebe z rokami in nogami, ter se boril zoper breme stvari, ki so mu bile natlačene v možgane. To je bila tista brezumna togota, ki vča-sih prevzame korenjake, kadar niryjo nad čim iztresti svoje besnosti, ker nimajo nobenega telesnega nasprotnika. S temi čtidnimi vajami se je blazno 51 učil celih pet minut. Ko je prenehal, mu je lil znoj s čela. Odleglo mu je. Glava mu je bila jasna. Zopet se je zavedal neizprosnega sklepa, da hoče uiti in tiste fante na mostu prekaniti Vznl-, knila mu je misel, ki se mu je zdela za čuda pretkana, misel, da bi pobegnil proti jugu po velikem ovinku na sever, gori čez Severno kroo žno cesto do Feuisovega parka, nato na zahod skozi park, potem pa zopet nu jug čez Dolphinfa Barn. Z veseljem se je igračkal z mislijo na to pot, ko ga nenadoma prekine zvok korakov. Cop, cop, cop, cop . ; . je prihajal ropot tež- _ kih nog po cesti, ki je bila pred njim. Dva stražnika na svojem obhodu sta se počasi bližala ter spotoma porožljavala z verigami na vež-nih vratih. Gypu je začelo srce od straha razbijati. Miali! je, da iščeta njega. V svoji zmedenosti ni razumel, da je sedaj pod policijsko zaščito---. Ni se domislil, da bi mu bilo samo treba steči k njima ter povedati, da ga je revolucionarska organizacija obsodila na smrt in ga zdaj zalezujejo, pa bi ga spravila v policijsko vojašnico na varno. Nasprotno, v njih je še vedno videl svoje sovražnike. Njegova miselnost se še ni privadila izpremembi, ki jo je prinesla v njegov položaj njegova ainoč-nja pot na policijsko stražnico. Po svojem pojmovanju je bil še vedno revolucijonar. Nikakor se ni zavedal, da je ovaduh, to se pravi prijatelj zakonu in redu, varovanec policije. Planil je iz ulice in odklopotal čez cesto. Zavil je na desno, tekel deset metrov in izginil v drugo ulico. Bežal je brez preneha. Bežal je brez smotra, brez smeri, panika in nemožnost misliti ga je podila proti severu. Bežal je na vse pretege v vse mogoče smeri, jhj cesti navzdol, zatem na levo, pa zopet vzporedno nazaj, - pa še enkrat navzdol po cesti, ki jo je zapustil, da je v svojem blaznem begu Večkrat minil lati ogal. Tekel je obupno, kakor da lovi mamljivo veščo, ki jo zabava, vračati se na svojo sled. Gazil je po kalužah. Kobacal po vseh štirih čez pusta mesta. Se s težavo pretikal skozi luknje v razdrapanih stenah. Se plazil čez kupe opeke, čez zidove, skakal ua dvorišča ter plezal zo- - pet iz njih na kako drugo cesto. Bil je opraskan. obrizgan z blatom, premočen, da je teklo od njega. Oči so mu bile podplute. Kar udari ura blizu njega poli. Bilo je poli lietih. Obstal je kakor ukopan, tako mu je zajel dušo ta žvenk. Ne glas, temveč spoinin, ki ga je obudil. Ta zvon je |M>znal. Bil je blizu hi-že Katie Foxove, kjer je |>onav adi spal. Rnzko-račen je stal sredi tesne ulice, naprej ^»ognjenim životom ter prisluškoval.' Ustnice so mu bile široko odprte. Stal je kakor surov, napol Izoblikovan stvor v sivkasti nočni senci, strmeč nad čudnimi stvarmi. "Dva ovinka odtod je." je zamrmral, "najprej na levo, |sitem na desno. Zdaj bi morala biti doma. Ura utegne biti tri ali štiri." Premikal se je oprezno, stregeJ vsak šum ter nalahno |s»stuv|jal noge čisto krajem ulice. Zavil je na levo, atopil |>etdeset korakov doli, nato je krenil na desno. Prišel je na nekak okrogel, prav za prav polukroften trg s cerkvijo ua sredi. Obhodil je polukrog. da je prišel na drugo stran cerkve. Tukaj, na ogalu majhne žugate, nekako petnajat korakov od cerkve j« bila hiša, v kateri je imela sobo Katie Foxova. Vse hiše pa malem trgu so bile prenočišča, Stara, zaprašena in aiva, vegasta, umazana, z utrtimi šipami na oknih. Skoro vsa vežna vrata so bila samo prislonjena. Notri ni bilo kai kraati. ~ Ko je šel Gypo mimo cerkve, se je *|M>štlji-vo dotaknil klobuka. Stopil je skozi vrata v hI-Ao Katie Pozove. V veži je bila trda tema. Nekaj trenutkov je »tal in se razgledoval po mraku. Nato jje opazil ua prvem odstavku stopnic nočno lučko. Spoznal je luč, ki jo je postavljala tja vsak večer Mrs. Delaney; bila je verako blazna, odkar ji je bil sin v revoluciji leta 1916 u-bit. Bil je ubit, ko je ranjen begal po cestah in klical na pomaganje. "Ako pride kedaj ponoči domov," je Mrs. De-laney vsakemu zaupno šepetala, "bo videl, da gori luč in bo vedel, da sem doma. Bog je dober svojim ljudem In bo skrbel za mojega Johnny-i"" Gypo se je čutil oh pogledu na nočno luč potlačenega. Py tihem jc korakal po stopnicah, dokler ni prišel do nje. Ko je zavijal fx> stopnicah mimo nje, je postal z roko na lesenem držaju ter jo gledal. Bog ve, zakaj je stopal po prstih proti nji, se sklonil, ko se ji je približal za dva koraka, ter jo upihnil. Nato se je zdrznil ter se divje ozrl okoli sebe. Bil je zopet trd mrak. "Tako je bolje", je dejal z lahnim vzdihom. Enakomerno je šel po atopnicah dalje. Bile m/ dobre do drugega nadatropja. ^Nato je moral po ozkih, vegastih, polomljenih stopnicah do Vrhnjega nadstropja, kjer je imela Katies Fo-xova svojo sobo. Strašno je ropotal, pa to ni nikogar motilo. BMzu vrha je allšal vekajoče dete. Bilo je dete Tirna Flanagana, moža brez alužbe, ki je atanovai v sobi nasprotni Katie xove. Tam je živel z ženo In troje otrok . Do- jenček je imel ošpice in druga dva otroka sta čula. Eden ae je smejal. Gypo je razločil šibki, plahi Flanaganov glaa, ki je miril otroke. Gypo je stal pred levimi vrati, pred vrati Katie Foxove. Vlekel je na ušesa. Svetel žarek je sijal skozi ključavnico in skozi veliko, okroglo luknjo na spodnjem koncu vrat. Velik kos vrat je bil preglodal potepen pes, ki ga je Katie Fo-xova neko noč pripeljala domov. Toliko da je dobil jesti, si je pregrizel pot iz sobe. Gypo je prisluškoval. Notri je govorila Katie Foxova. Gypo je potrkal. "Kdo je?" --J'Samo jaz sem, Katie, jaz. Odpri vrata." "Sveta pomagavka", je zacvilila, "njegov duh je. Njegov duh je, Louisa, Louisa, skrij me kam, za božjo voljo l" "Duh tVoje stare matere," je odgovoril skrhan,atar glas. "Vstani in odpri vrata, ali ne? Bova videli, kaj hoče." "Ne, ne'—" je začel zopet Katln glas. - Gypo je uprl ramo ob- vrata, pretrgal motvoz, s katerim so bila znotraj pritrjena na že-bejj v steni, da so širom odletela. Stopil je v sobo. Izprva je bila videti vsa soba modra meglena plast. Nato se je modri sopar polagoma razpršil. Soba je dobivala obliko. Nalahno so plavale stvari iz sopare proti njemu zvrstema po svoji važnosti. Najprej je prišla svetiljka. Stala je na črni/leseni polici nad kaminom. Bila je navadna, rdeče pobarvana, pločevinasta parafinska avetiljka. Cilinder je bil na tri četrtine črn od saj Nato je prišlo ognjišče. Tam je bilo velikansko, odprto omrežje, na katerem je gorela šota. Ogenj je bil bolj podoben grmadi za sežiganje mrličev, zakaj pepel ae je kopičil že tedne in tedne. Plameneči kosi šote so ležali kakor zvrnjena debla vrhu velikega kupa rumenega pepela. Zatem je prišla postelja z Louiso Comminsovo, ki je ležala v enem kotu. Postelja je bila tako velikanska, da bi se ti bila lahko zdela karkoli, ako bi ne bila stala na štirih debelih, lesenih slopih ter bila nad vzgla-vjem prekrita z nebom, podobno posteljam, ki jih imenujejo na Irakem med kmeti škofovske postelje. Posteljnina je bila nepopisna. Vse je bilo zmetano na poateljo in vse se je po nji poveljevalo. Louisa Cumminsova je preživela večino dne v postelji. Tako je delala že osem let, odkar je 'obležala' zaradi poškodb', katere ji je prizadela policija neko noč, ko so jo priprli pod obtožbo, da izvršuje nemoralno obrt. Bila je čisto krepka in zdrava. Vse delo je opravljala v poatelji. Odeje so bile v oddaljenem kotu zdrgnjene okoli njene obsežne oselie. V drugem. Katinem kotu je ležalo nekaj capastih odej! Vznožje je bilo nagomiljeno z vsakovrstno navlako od škrbastega vrča. iz katerega je pila stara dama avoj čaj, do kipa sv, Jožefa. 1či je visel na končnici z debelega žeblja na kocasti, krotovičasti vrvlei. Vrv je imela zanko podobi okrog vrata. Podoba ni bila obeAna tja iz surovega spoštovanja, kakor bi si utegnil kdo mi-sliti. (Dalje prihodnjič) Članice linije United Office & Profesaional Workers (CIO) piketirajo Credit Clearing House po oklicu stavke. Platinasta lisica Kr»nična zgodba Njegova zibel. če «memo*tako rcii. je tekla visoko gori na Severu. In prvi glasovi, ki jih je dojelo malo oho naAejra mladega lisjaka rasen cviljenja bralcev in »cMtric. ao bili kriki presenečenja: "O. poglejte to grdo krz-no! Pomislite, kakšen i znale k ! In vendar no njegovi starši čisto normalni!" Potlej »m* je vmešal v to grdo govorjenje prizanesljiv glas: "Počakaj, lijalmar, morda ae bo še popravil!*' kratili, je ostal tucfci pozneje prav takšen, kakršen je bil prišel na svet. Njegovi bratci in njegove sestrice so se ponašali s prelepim krznom urebrne lisice, s srebrnim nadihom na črnih dlakah in-a srebrnim repkom, prav takšnim, kakršnega morajo imeti vse lepe in bro vzgojene srebrne lisice. On sam Je pa »»•tal nr bodigatreba, s preveč nežnim drobnim telescem in dol-go pla\ o-»rehrnka*to dlako. Hjal mar, po«estnik farme je vselej, kadar al je pogledal,, naredil kisel obraz, tako čudrn je bil. l^mtua mati ae je v zadregi okrnila v »lian. če se ji je-preveč Toda .mali Mons, tako so g«! približal, tudi se nt nič potrudi za pestovanje, to je nekaj podobnega !" Tedaj se je za malega Moosa pričelo prijetnejše življenje. Mala Karen ga je ves dan pestova-a, ga božala in poljubljala in mu dajala dosti, dosti priboljškov. Prav za prav bi moral biti mali nebogljenec prav srečen spričo takšne nege, toda vselej ga je zbodlo, če je na farmi srečal kak-šno srebrno lisico ali lisjaka, in če je videl, da so ga zatajili in da kakor kakšen tujec ne spada mednje. Lepega dne se mu je pa že zdelo, da se bo vse izpremenilo. 'orinili so ga z drugimi mladiči v oblazinjeno košaro v Hjalmar-ev avto. Eden izmed jfKladih srebrnih lisjakov mu je milostno privoščil nekaj besed: "Peljemo se v mesto, mali Mons. Razstavili nas bodo na živalski razstavi." f Monsovo mlado srce je poskočilo od veselja. - Naposled je vendar nastopil tudi zanj dan pravice, naposled so pričeli tudi z njim ravnati kakor z drugimi srebrnimi lisjaki! Morda je pa, ne da >i bil opazil, dobil srebrn kožuh? Pogledal se je. Oh, ne! Bil in ostal je platinsko plav, to je pa pomenilo za slehernega srebrnega lisjaka pravo sramoto. Bil je pa zelo radoveden, kaj vse se bo še zgodilo z njim. Ce te nekdo pelje na razstavo, tudi ni kar si bodi! Mali Mons je pa kmalu spoznal, da se je bil bridko zmotil, o podsmehljivih smehljajih ob-skovalcev razstave, ki so posta-ali pred njegovo kletko, po nji-lovih zbadljivih besedah, je spoznal, da ga gospodar ni razstavil kot lep primerek njegovega plemena, pač pa kot čudno redkost. Silno ga ja bilo sram. Kaj je pomagalo, če je mala Karen skoraj ves čas sedela v njegovi bližini in se mu prijazno nasmihala? Kaj . e pomagalo, da mu je prinašala priboljškov in mu celo porinila v detko prelepo svilfeno blazinico? Mons je bil vseeno v zasmeh vseh ogledovalcev razstave in e na tihem točil grenke solze. Potlej, zadnji dan razstave, se je zgodilo nekaj nenavadnega. Videl je, kako je Hjalmar z netim tujim moškim kar venomer poatajal' pred njegovo kletko. Večkrat sta oba kazala nanj, na tfonsa. Nedvomno ata se pogovarjala o njem. Potem je ujel nekaj Hjalmarjevih besed: Prav rad vam prodam ta zmazek. Kjar, če že po vsej sili hočete. Zdaj je že tako prevelik, da bi ga moja hči še pestovala. Toda vest ml ne dovoli, da vas ne bi posvaril. S to živaljo ne boste nikoli naredili dobre kupčije. Vse ženske na svetu si žele le srebrne lisice." * . . J JP' , , "Kako pa to veste?" je odvr- la. da b. mu pomagala do sinov- nil Kjer In ae pretkano smehljal, sklh pravic, če so ga njegovi! »Vse ženske na avetu si žele ne-bratci m njegove sestrice vae kaj prav redkega In prav drage-p^več energično odrinili od nje-'g. Dopovedal! smo jim, da so tp srebrne lisice. Zdaj jih goji- zaničevanega lisjaička prekrasno I nega in redkega krzna. Cena, ki jlitrliania I^iavmm /n««.« I / k Ll ' t A ^ABMM MM« 1#M«*MII nl» a nih sladkih dojk. Mali lisjački in male lisičke so kmalu opazile, da Je njihov bratec Mona pohab-I jen. pravi nebodigatreba "Nikoli ne U>mo mogli prodati tegs krzna," je godrnjal Hjal-mar in je prav za prav hotel malega M o naa utopiti. Ker je bila pa tedaj zraven njegova mala hči in ker je tako sočutno gleda ia malega, pohabljenega liajačka. ga je lijalmar prijel in ji ga po. ložil v naročje: - "Na. tukaj ga imaš. Ze rom ii želela kakšnega mo tako na debelo, da so druge kvečjemu zato, ker je to moda. Dobiti, poiskati bi morali še ne-kaj dražjega, še nekaj redkejše-ga ... na primer . . . platinasto lisico. Tvegal bi takšen poskua." In tako ae je zgodilo, da ob koncu razstava malega Monsa niso .odpeljali z njegovimi bratci in sestricami na Hjalmarfevo farmo, temved v lepi. mehki košari se je čiato- »am s prijaznim Kjarom peljal na njegovo farmo psička j Zdaj se je pričelo za tako dolgo življenje. Kjarova farma je bila prav blizu Monsovega rojstnega kraja. In vendar se je zdelo, kakor da bi se ves svet čez noč izpremenil. Kakor druge srebrne lisice se je smel tudi Mons ponosno sprehajati med grmi in grmiči te prelepe farme. In če ga je še zdaj kakšen srebrn lisjak postrani ošinil, je storil to samo iz zavisti. Nihče ga ni več zaničeval, nihče obrcnil. Nikogar niso tako dobro krmili in nikomur niso posvečali toliko pozornosti kakor prav Monsu. In njegova samozavest je tako zrasla, da si je lepega dne celo drzni) nasmehljati se neki srebr-nosivi gospodični lisici. In glej, čudo! Tista gospodična lisica, ki je najbrže prav tako kakor sve-tovnjaške dame ljubila vse novo in nenavadno, se mu je prijazno nasmehnila. Sreča mladega Mon* sa ni imela več meja. In ko je minil določeni čas, je Monsova žena, elegantna srebrnosiva lisica dobila več otrok. Mons je ponižno in s pod vitim repom sedel ob njej, ko je prišel Kjar pogledat njegove potomce. "No, ali nisem imel prav?" jc ves vesel vzkliknil. "Moj poskus se je posrečil. Polovico potomcev so Čisto navadne srebrne lisice, polovico jih ima pa tisti lepi, platinasti kožuh, kakor njihov oče." Čeprav je bil Mons popolnoma srečen, he bi bil nič nejevoljen, če bi tedaj njegovi nekdanji bratje in njegove nekdanje sestre slišale te besede. Kajpak so platinasto plave Monsove potomce še posebno gojili in prav posebej skrbeli zanje. "Platinaste lisice" si lahko bral na kletki, kjer so se elegantno smukale okrog sten in kukale v svet. In Monsovi otroci so imeli otroke, srčkane platinaste lisičke in lisjačke. In lepega dne, ko si je sama princesa ogledala tedaj že slovito farmo, je doživel Mons čast, da so ga osebno predstavili visoki dami. In Kjar je podaril princesi njegovega naj lepšega vnuka. Kakšne so bile posledice te zgodbe, sfoio brali v mnogih modnih časopisih. Spomladi 1939 je prispela v Pariz prva pošiljka platinastih lisic. Bilo je samo štirinajst krzen. In prav to število je dopolnilo njih slavo in njih "—- ceno. Ko so v nekem pariškem modnem salonu predvajali ta krzna, se je modne revije udeležil sam norveški poslanik, da bi dokazal zanimanje svoje vlade za gojitev tega dragoce- je samo pri enem krznu skočila v vrtoglave tisoče, ni igrala nobene vloge. Modne dame so skoraj strgale prekrasne blesteče se kožuhe z nežnih ram lepih manekenk. In če dame ne bi bile tako dobro vzgojene, bi se za platinaste lisice najbrže kar steple. Bila je pač zadeva časti knodtte pariške dame, ki ji ni mar denarja, kadar gre za kakšno modno novost, da je prva, okrašena s platinasto lisico prišla v hotel Ritz na skodelico čaja. Mons je pa morda prav tedaj na daljni norveški farmi mlel svoj miloščinski kruhek in premišljal, da pač ni vse odvisno od kože, ki jo imaš, pač pa od fantazijske cene, ki- jo je kdorkoli pripravljen zanjo plačati. Bernard bha* v gkdal^, Neko Shawovo gledališki, je »rmelo ob svoji premier £ jen uspeh. Dvorana je kar pala od strahovitega navdu£* žvižgal Vendarje Bernard Shaw je ^ oder hkrati z igralci b^Tj znamenje da hoče spreKOv J ^v^nivse utihni^ "Halo, gospod, ki ste žvjfoJ Tudi sam delim z vami vaše mu Ijenje o mojem delu, a kaj mo* va sama proti tako ogromni^ čini?" < * ---1 • Mark Twain na sodišču Na razpravo zaradi nekem ■ umora so za pričo pozvali t hh; ameriškega pisatelja Mark* Tvvaina. Državni tožilec je imel navado, da je zadajal pričam a-»pletena vprašanja. Mark Twi* je to dobro vedel, zato se je na t« pripravil. m "Koliko ste bili oddaljeni od mesta zločina?" ga je vpraš«! državni tožilec. "Sedem metrov, štiri centime. tre in tri milimetre." ~ "Od kod pa veste tako točno?" "2 metrom sem pozneje izme-ril, ker sem vedel, da me bo kak-šen tepec vprašal po tem." ______TnUfh« itMiitiia — Povejte mi, gospod doktor^ ali imam še kaj upanja, da o! zdravim? — Prav gotovo, gospod! Sta-1 tistika pravi, da za to boleznijo umre 99 odstotkov, en odstotek jih pa ozdravi. — Samo en odstotek ? — Da, toda vedeti morate, d« ste vi stoti, kar jih zdravim -ostalih 99 mi jih je že umrlo! Ženitvena ponudba Slovenec star 48 let ae želi AII ste že naročili Prosveto ali Mladinaki liat avojemu prijatelja ali aorodnlku v domovino? To ja edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošljete svoj-i 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, cem v domovino. 1111. —(Adv.) spoznati s Slovenko farmarico, samsko ali vdovo. Imam lepo vsoto v gotovini. Katero veseli in resno misli, naj piše na naslov: "BODOCl FARMAR,'! TISKARNA S.N.P.J. SPREJEMA, VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila sa veselice in ahode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. Dš TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ' ■ ■ ■ ' Vis pojasnila daje vodstvo tiskarna.—Ceas smerne, uaijsko delo prve mu. Pišite po informacije aa naslov: SNPJ PRINTERY 2667-69 SO. LAWNDALE AVENUE TsL Rockwall 400« CHICAGO. ILLINOIS sme- I .e«dte Hort-Reliaba. U je Ml patina jen is amrtettega Kabli*-« ta kot vojni minister. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 11. redne konvencije ee lahko naroči ss list Prosveto is prišteje eden, dvs, tri, Miri ali pot članov is ene drašine k eni nsrsf-nini. List Prosveta ataše sa vso enako, sa člane ali nečlane $«.W »• eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aeesmentu 11.21 u tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj nI vsroka. re*i. 4a Jo list predrag sa člane SNPJ. List Prosveta )e vala Isstnins is gotovo |o v vsaki družini aekdo, kl M rsd čital list vssk dan. Cen« listu Prosveta jo: Za Zdrui. driave ia Kanado.SS.00 1 tednik In....,........4.S0 S tednika ia............ S.SO S tednike In............ |.4I 4 tednike in............ 1.21 5 tednikov In........... nič Za Evropo |o.. Za Cieoro in Chicago Je.... 17" . .1 tednik la............. S tednika In..-. S tednike la............ 4 tednike hi............t« 5 tednikov la........... < M .........00.00 Ispolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Moer? Order v pismu iu si naroČite Prosveto, Met. ki Je vaša lastnine. Pojasnilo j—VieleJ kakor hitro kateri teh članov prenehs biti Hsn 8NPJ, aH če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj li«t tednik, bode moral Usti član is doiičae družine, ki Je tako ikupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj nasnaniU upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs ns stori, tedaj mora upravništvo sniiati datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ. »157 So. Lavndale Ave. Chicago. IIL Priloženo potil Jam naročnino sa Hot Prosveto vsote S....... 4MBV . f>., j. ...............................cl I) Ime Naiilov društva št. 1'itavHe tednik In ga pripišite k moji naročnini od sledečih člsns« moje družine; .........................................O. društva *>........................................... društva k........ 4)......................................fr m. §>.........................................Cl druitvs M........ Noato.............. Drftava. "f Nov naročnik.