Inaeratl an aprajeiuajo In valji triato|iua vrata : H kr., Č« n« tiaka I krat, n n n 1 ii n u n ii ^ ii Hri večkratnem tiakanji aaua primerno amanjla. R ok o pl (I n« vranjo, nofrankovaiia piainu an n« aprnjenn^jo. Nirofinlno pr«j«nia opravuiktvn fadmiuiatracija) in ek»| edicija un Htaroln trgu h. it. II). n stati isroL Ho polti prejeman val|a : / Z n i* lilo leto , (O ({I- hr, »a pol leta . . 5 „ — ,, ta iVtrt lota , . ,, fiO „ V administracij valji: /a celo lelo . . H gl. 40 kr. «a pol leta. 4 „ 20 „ ta četrt leta "i „ 10 „ V Ljubljani iih tlom poiiljati veljft «0 kr. več na leto. Vrednlltvo v HtISorjovi ullo I te v. H. Iihaj« po trikrat un teden in •Iccr v terek, četrtek in aoboto. fstnvovern« »dresa. Knmlo bodo iztekli mandati državnih po-Klancev. Liberalna ntranka je v nvoji večini vedno strankarske namene imela pred očmi, ter je tako zgubila vno zaupanje celo pri nemškem prebivalstvu, kakor so pokazale zadnje volitve v deželne zbore. l>a bi svojo veljavo nekoliko popravili in pokazali, da ho nevstrnšljivi, stavijo se v znd njem tretnotku po robu, iu nasprotujejo /uho-denju Kohiic. Izbrali pa ho hi jako nesrečen predmet, in pokazali h hvojo adreno do cenarja hvojo popolno državniško revščino in nezmož ilOBt za vladanje velike države. Kakor velikan jim stoji naš poslanee grof Hohemviit naHproti in ničevemu jicljanju ho podobni VHi razlogi, ki jih njegovemu govoru nasproti poHtnvIjajo. Kaj hoče ta »drena, ki so jo sklenili? Kaj hočejo pač z njo početi? Nemogoče je, tla bi ne vojna iz Kosne nazaj poklicala, nemogočo, smešno, absurdno, hhi-niotno bi bilo, po tolikih žrtvah deželo Turkom nnzaj dati ; Avstrija bi h takim korakom pred celim svetom priznala, da ni zmožna rešiti nalogo, ki jo je sprejela od berlinskega kongrcmi. Rusija tudi nikdar ne bi pripustila, da ho Košnjalu vnovič turškim rabeljnom izroči'' ; hoseuski kristjani hiuiii hc nečejo nikdar več ukloniti pod turški jarem, in ustaja bi hc takoj ponovila. V strankarski zagrizenosti zahtevajo nem ški liberalci ponižanje nekdaj tako mogočne in slavne Avstrije, ter se morajo h tem osmešiti pred celim svetom, in pri cesarskem dvoru vHiiko zaupanje izgubiti. S to adreso ho hc hiuiii založili, obsodili in uničili, llstavoverna vlada je nemogoča postala, državni zbor pa nema dru/.ega pričakovati, ko razpuščenje. Nadejajo ho sicer , da bodo pri novih volitvah zopet zmagali; pa h slepoto ho vdarjeni, ako gojijo tako upanje. Stranka razpada, ona je s hvojo modrostjo čisto pri kraji, /gubila je zaupanje ljudstva. Ako hi jim prav vladni a|in rat pomagal, zgubili bodo mnogo sedežev; kaj še le, ko bi so volitve vršile pod kakim lede-raliHtičnim ali vsaj nevtralnim miniHterstvoin ! Slovenci jim lahko vzamemo na Kranjskem tri sedeže, na Štajerskem enega ali dva, ua Ki -roškem dva, morda tudi v Istri katerega. I\> drugih deželah uiso nič bolj trdni. Notranji prevrat je ueizogibljiv in je samo še vprašanje časa. S to adreso so si liberalci sami stol pod nogami izpodbili Našo notranjo politiko so še vedno odloči vale zunanje ra/inero; ustavoverci pa so ho vzdržavali na krmilu , dokler so se ravnali po pritisku zunanje politike; prvi puškin, ustaviti ue temu pritisku , jim bo vrat zlomil. K,I je pa ta poskus tudi tako nesr« čim, tako »hotno napeljan m izvršen, da mora vsak politik njegovo popolno propast, naprej videti. Naša državna zbornica ho sploh do zdaj in koli ni pi čala z viianjo politiko, iu je v tej stroki |ako mulo iztirjena. K lini Nace Kuranda je tu pa tiiin segal na to polje, in še on s tako nespretnostjo, da je postal »talna ligurn liuuiorističnill listov. Notranja politika se lahko poznamo po drugih državah; in tako so naši liberalci tudi delali: če so diugodi duhovnike preginjab, rekli so: „dajnio jih še mi", če ho drugje skic Škof orleanski F. Dupanloup. Skof orleanski je preminul... A vprašamo »e sedaj, jo li to istinu, da je poklical liog k »cbi našega čiiHtivrednega učitelja, ki je h hvo jim izgledom in naukom nas podpiral, vzbujal iu tolažil še v nevarnosti žalostnega našega čiihii. Navajeni hiiio bili opazovati v hitu našega velikega škofa toliko moči iu poguma, toliko Htanovitnosti in vzvišene navdušenosti, da smo ho Hkoro sprijaznili z mislijo , ki hi imela pridružiti k vidnim bojem, trnjavšim malo da 110 pol stoletja, za veri«, domovino, za resnico, pravico in svobodo, še nekatera leta, v kojib nniii on pokaže nova delu svoje požrtvovalnosti, tiiim dovede v nove b je, iii to <> čiihii, ko je bodočnost Francijo tako lenimi nevarnoHt hv. Stolno tako velika. Ali llog jo prevldel, da je častivredni prelat učiml na zemlji iIohIi dobrega. I>al mu je toraj zasluženi pokoj, katerega bi Hi tu ne bil mogel pridobiti, dokler Iu bil kak nepri-jatolj (Jerkve m Francije. Kako krasno jo živeDje biskiipa Dupmi- loupal Sleherno njegovo dejanje, Htorjeno z he sodo ali pil h peresnin, kaže liani v/višeiio i ta njega, poroča nam o samostojnosti razumu nje govega, Hvedoči nam velikost iliilia in mogočno njegovo delovanje. Kad ho je pogovarjal /, veliknši kakor tudi s pri|iroHtim l|iidstvnui. Podpiran in vojen od Kuga, vedel je ceniti lastnosti viuikotercga člo veka. Sklenil pa je osobito žrtvovati vso svoji moči vzgojevtuiju iiilndosti Kakor vso delnviie može, tako jo tudi his-kupa orleanskega obdajala od vseh slrani zavist m Hovražnost. Nepriintelji Cerkve zalezovali no ga dan na dan; skušali ho ga pogubili. Drugi, koji m m bilo dano vsaj mi hi l n ko mislimo dovoljno poznali bi»kupa l)u-panloupii, ra/ši rje val i ho hcui in tje o njem nerazumljive predsodke m laži. Toda VHiikdo, ki je nledil njegov živenje iii delovanje, svedoči nam pravo junaško ne Hebičnost, velikodušnost , pobožnimi in, dejal In, HvotoHt. vzvišenega prelatu. Krilna njegova last bila jo misel na tler kov in Francijo; vera m domovina, te dve inli civilni zakon, nove šolske postave ali kaj tacega, rekli so vselej: „dajmo Se mi tako". Zunanjo politiko pa mora vsaka država svojo imeti, tu se pravi: sam misli, sam se varuj, sam so brani; za ta posel je treba originalnosti , je treba ženijev, in ravno takih nemško liberalna stranka nema, ker Kavnici, Caiouri, Iti/marki m Ignatijevi so redko, redko Hojani. Vsn ustavoverna modrost v tem položaji je ta, da kličejo: „mi nečemo Kosno, mi nečemo nositi teh stroškov za okupacijo, mi nečemo, da se državni zbor v takih vprašanjih prezira", kaj pil da prav za prav hočejo, tega ne povedii ker tudi nič pametnega povedati iieinap). Zato j i rn je grof llohenvvart dobro povedal, da ii|ili cela adresa je veriga samih negacij. Na podlagi samih negacij se pa no da sestaviti noben program za iinaujo politiko, in ko bi vladar nemškim liberalcem prav vstreči hotel, teg.i ne moro, ker ne povedo, kaj hočejo. Poslanec Dcmel |o sicer rekel, da je bilo treba Itn oni vojsko napovedati ; pa to He ložej reče, nego m n. Medvedi pač kličejo, dokler ga ni lili/o. k i Im pa v resnici prilomiiHtil, bodo hc-d.ij tolikanj pogumni liberalci prvi, Iu bodo miriti začeli m pred vojsko svarili. Spominjamo se, da so v zadnji vojski naši m,'idili listi enkrat že tako pisali, kakor hi bila v o|ska f liti ojo pred durmi. Tačas jo ,,Neiie fr. Presso" v družbi z drugimi ustavovernimi li-siovi strašno javkati začela, iu /a božjo voljo prosila, naj se (a vojska ne prične, „ker |e že vse prepozno". S programom, na katerem -loji vojska zoper Itusijo, še Madjar Andrassy ne M; kaj počeli, m če ta program vendar lo oživiti li ičeio, morali bodo pač Načeta Ku- inieni Iu 11 le vodna predmeta nj gove ljubezni iu deioMiuja njegovega. Ho poslednjega iztlililieia nvojega imel jo edino željo, da Iu videl hv. Stolico oproščeno vsili protivmkov, da bi se Francija povrnila k plodoiiosiieniu miru, k modri svobodi in pravem napredku. Celo dolgo živenje škofu Dupanloupa bila jo le ena neprejenljiva borba za vero, vedno r,podbu|eviinjo k spreobrnjenju. Takovi bili ho njegovi nazori o poslanji kneza in bisku|>n. , Ne mislile ni", rekal je svojemu duhov -imi, ,, kakor luže sama nepremagljivost cerkve mogla rnzgnati i/, sveta vso t omot o. Treba jo ludi našega delovanja m našega putu. Kogu se |e /delo primerno, naložiti nam delo v dolžnost. t'o vas jo ou izvolil duhovne, hotel jo, da stanovitno delujete, neprenehoma blodnjo iu zmoto i/trebljujete , ki vsaki dan iz nova poganjajo." V začetku novega javnega živenja v Sor boiine imel jo predavanja, kojim predmet, bil je Voltaire, 0111 bedasti skeptik, ki jo brez. fando ali pa kacega Fuxaza ministra zunanjih zadev narediti, vsaj jo znano, da zna tudi otrok konja jahati, dokler ga konj ne BtreBO. Važen in OBodopolon je čau za našo d> žavo, „aber der grosso moment findet eiu klei-nes gBchlecht — prišel jo imeniten trenotek, pa našel je boren, malosrčen rod." Če bi bila AvBtrija posegla h krepko roko v vzhodno vprašanje, iu Ca« za to Se no bi bil zamujen, mogla bi bo vkoreniniti in ojačiti na nepričakovan način , ter zagotoviti Hi bodočnost za Htoletja naprej. Teanosrčna stranka pa, ki je »cdaj na krmilu, ho hoče prostovoljno izključiti od vzhoda, kakor je bila Hiloma izključena iz Nemčije in Italijo; pozni zgodovinar pa se bo čudil, kako je bilo mogoče, da ho je takim politikom vladarHtvo veliko države prepustilo. Politični pregled. AvHtrijuke deiele. V Ljubljani H. novembra. AdrctlA državnega zbora se. no bode po posebni deputaciji izročila presvitlemu cesarju , ampak predseuik jo bodo poRlal inini-sterskemu predBedništvu , ki jo bode izročilo kabinetni kanceliji cesarjevi. Tudi zadnja ud resa I 1873 jo bila izročena ministerskemu prodsedništvu , ki jo nato pismeno odgovorilo državnemu zboru, da so cesar blagovolili adreso sprejeti. Tudi sedaj drugačno rešitve ni pričakovati. — Glede adrosno obravnave tudi nasprotni in vradni listi kakor „N. Premdenblatt" in Presse" pripoznavajo, da je bil IIohen\vartov govor med vsemi naj izvrstnejši, in da so bili sploh le dejanski razlogi, skterimi so nasprotni govorniki IIohen\vart, Fanderlik, Liochtenstein in Groholski svojo nazore vtrjevali. V 0£<'r*li<'iu zboru so 5. t. in. volili delegacijske poslance potem pa so rešili j)rodlog, da naj se nnuistorstvo toži. Z a predlog jo glasovalo !)!>, zoper njega pa 170 poslancev. To priča, da ima miniateratvo Tiszovo še jako močno stranko na svoji strani. To priča tudi adresa, ktero obravnava gosposka zbornica in ki obžaluje miniBtorsko krizo, ker so načela dosedanjo vlado dajala upanje, da se bode že skoraj vravualo ravnotežje pri državnih dohodkih iu stroških. Kako da hočejo Madjari to doseči, je prava uganjka. Za prihodnjo leto jim bodo neki primanjkovalo 12f> miljonov goldinarjev iu če pojdo tako naprej, bankerotu ošabni Madjari ne bodo odšli. Kdor ima tedaj kaj madjarskih obligacij, naj bo jih skuša nkoraj iznebiti, da no bodo prepozno. Vitanje države.. ■ariiHkl deželni zbor bo nnide 19. t. m. Neki telegram iz Ilima poroča o novi poBkuš-nji vatikana, da bi so izpraznjene cerkvene službe zopet nastavile, uo da bi imelo to kak vpliv na daljo delinitivue obravnavo. Tudi sc pristavlja, da hočejo papež imenovati nekaj novih kardinalov. V frMiicoNkcili senatu imajo konservativci dozdaj še večino iu so so to dni posvetovali, ktero 3 može bi izvolili za dosmrtno starešino namesto umrlega škofa Dupanloupa, generala Charetona in državnega prokuratorja Kenouarda. Vsled novih volitev pa bode (Jam-betta po raznih okrajih pridobil 'A4 hvojiVi privržencev in vsled tega tudi v starešinstvu dobil večino na Hvojo stran. Ker 1. 1880 potečo obrok za predsedništvo Mac Malionovo, skoraj ni dvoma, da bodo Gambetta tedaj, če ne morebiti že prej postal tudi formalno predsednik francosko republiko, ktero dejansko že zdaj vlada. I k Citrift-rmlii poroča „Pol. Corr.", da bode veliki vezir Savlet paša odstopil in da na njegovo mesto pride bivši sultanov tajnik in sedanji bruski guverner Said paša. Vlada turška naznanja, da bode vstanok v Macedoniji žo skoraj zadušen, ker ga Rusi več tolikanj no podpirajo. Turki vodno /.vračajo na druge, kar navadno sami zakrivi. Njihovo surovo iu grozovito ravnanje mora ljudi razburiti, in namesto da bi se vstanek polegel, se vsled tega še razširja. Poroča se namreč, da so turški vojaki prestopili grško mojo in da ho Turki v Spamici in Kostoriji poklali kristjane. Ali pri takem ravnanji kristjani morejo ostal i mirni V ^■■-Ako novo ministerstvo je čez 3 dni že odstopilo. Trikupis jo namreč želel, da naj se državna zbornica razide, ki pa tega ni storila, ampak z 80 glasovi proti 7!) mmisterstvu izrekla nezaupnico in ga s tem pripravila k odstopu. Izvirni dopisi. Iz, liOk<*, 7. novembra. Danes popo-ludne ob dveh jo mestna srenja v Škoijej Loki izvolila si za častnega občana mnogozaslužo-I nega g. dr. Janez It 1 e i \v o i s a. Zivio I Narodni župan g. IIlaž Mohar je pooblaščen, da izvrši dotični sklep. — Narodna Čitalnic« ima 17. novembra zvečer izreden občen zbor; na dnevnem redu jo: imenovanje častnih udov. Od No£e, 30. oktobra. (G o r i č a n i 1848—49. 1. i n p a z d a j ; laški blagri pa letina.) — Konec. — Kaj pa menite, kakšni blagri bi nas o slučaju zedinjeuja z Italijo zadeli ? Mar no vemo mi ob moji slovensko Be-nečije bivajoči, kakšno blagro naši bratje tam vživajo? Naj lo nektero tu naštejem.- Sindiki (ali župani) niso tam svobodno voljeni, marveč „Bindik" jo tam popolnoma vladno orodje, ki pa ima veliko(I) oblast civilno poroke, ki ko katoliškim načelom naravnost nasprotne, sklepati , taki poročenci ho — bo vo da , — pred javno pa samo eden ali dvakrat z bobnom okiicujejo, drugače pa, ah o hotejo iti v cerkev, gred6, sicer pa niso primoraui iti se dat po katoliški šegi zakramentuo poročiti , kar pa večina njih, če le količkaj katoliško čuti, ven dar le stori, zlasti pa ne opusti beneških slovenskih poročencev noben cerkvenega zakonskega blagoslovljenja. Drugi blagor, s k ter i m nas hočejo osrečiti, je ta, da je ravno pri vsaki jčdi najpotrebniši ,.artikel," t. j. Sol, silno draga. Pri nas stane kilo soli 10 — 11 soldov , v sosednji Benečiji, kakor po vsej Italiji pa 2(5 hoUIov. Posebno pa teži davek , kterega ostala Evropa še ne pozna, na nizkem in kmečkem prebivalstvu in ta je mlinski davek, ali davek od melje (Mahlsteuer). Od vsakih 10 kilogramov turšično moke se plačuje po 4 kr. ali eno „palauko", od pšenične pa po 8 kr. Kavno tako so mora plačevati od vsacega prešiča, ki ga doma zakoljejo, precejšen davk, preračuujen po teži živali. Illizo enako od vsili drugih rab-Ijivih reči iu vžitnin. *) Romarji k sv. Krvi ali drugam potujoči in od naših krajev ne smejo več kruha ali drugega živeža čez mejo seboj nesti, kakor za en dan, da bi le v blažcuej Italiji več potrosili. Tabak je silno drag, za eno palilnko ali I krajcarje, ga je komaj za eno dobro liilo. Prijatelj, ki je bival preteklo poletje v abanskih toplicah , mi je pisal, (ta najboljšo in najdražje laško amodko niso za nič, sinrdd kot kuga iu da so nobene ne dajo našim „viržinkam" šo primerjati no I Naših slovenskih molitvenih bukev ne smejo tam prodajati, .sicer jih konliskujejo in prodajalce, (" Kavno nliftimo o novem davku, vnleil Mereča bo morala vnuka liifia od ogtijiSčn plačevati itd. Tin. milosrčnosti hotel osmešiti no le pravico mar-1 več tudi vero iu ljudske nade. Odškoduje pal nas za tolažila sv. vero z groznim, ki nastanejo vsled notranje praznote in ničovnosti. Naš Dupanloup govoril je primerno o njegovi pisateljski delavnosti; hvalil je njegov čisti, izpiljeni in lahki slog. Toda takoj odkril je tudi napako, noznačajnega onega moža. Pobil je nevredneža z njegovimi lastnimi besedami ; sklicevaje se na zdravi razum človeški in čast njegovo, izrekel je govornik: Takov je ta malikl Kakošni so njegovi učenci? Ni še davno, kar so hoteli nasledniki in zastopniki Voltairovi tajiti nevednost neverjet nih besed, ali v resnici jih nikakor niso mogli pobiti. Tajili so pomnimo besede , ko so itneli •lo knjigo v roki. Pokazali so se prave učence Voltairovo. Čez nekoliko let (184'.i) postni je duhoven Dupanloup škof orleanski, — v škofiji, katero je do poslednjo hvojo uro ljubil ko pravo domovino. Tu ste se njegova Ognjena gorečnost in delavnost razvile v nnjlepšej krasoti. Žo takrat mikalo ga jo osobito imenitno vprašanje, od kojega zavrneva bodočnost družbe človeške: — vzgojevanja dece. V Saint-Nico-lais dii (ihardouet vedel hi je h svojo očetovsko nežnostjo pridobiti srca vseh. Njegovo obsežno in globoko poznavanje dušnih moči, uči-nilo ga je mojstra skušenega in delavnega. Ko je grof Falloux nastopil inniatorstvo [»oduka, rodila so jo Dupauloupu velika radost, kajti Hvoboda poduka na Hrednjih šolah bila je vpeljana po načrtih, pri kojih je on sam imel največe zaslugo. Potem so je tolažil z mulo, da so bo tudi podučoviinio na visokih šolah priredilo, kar In mu bila nagrada za to-likoletni trud in boj. Niegova razprava o ,,Vzgojevanjiu ostino za dolgo časa naj bolj zanesljivo in učeno vodilo v tej stroki. Novi biskuj) dajal je poleg svojih opomi-njovanj in naročil vodno vsakemu najboljši zgled, On sam je čuval nad manjšim soininarom; v njem preživel jo časti vredni prelat svojo najlepšo dobo v živonji; bil jo ondi kakor doma. Imenoval Je to semenišče Hvojo družino, kate rej jo dal pred vsemi drugimi prednost. Nismo se namenili, opisovati vso delavnost izglednega preleta. Ali lahko omenimo, da ga ni bilo vprašanja, dotikajočega so količkaj verskih ali Hocijalnih razmer, kojega bi 011 no bil pretresoval na ta ali uni način. Kjer m kadarkoli jo bilo potreba, vstopil so je pogumno v prvo vrsto borilcev za Iioga in družbo človeško. Baveč so vedno z visokimi namerami, spo znal jo kmalu važnost navstajočih vprašanj. Vspcli tajnih društev, razuzdanost brezvorskega pritiska, modraško zvijači; materijalistov, pan-teistov iu ateistov dovelo so ga k temu, da jo napisal knjigo „Strahovi družinskih očetov" iu šo dvajset drugih brošur, v katerih opisuje v preroškem duhu 111 z nejirekosljivo logiko nevarnosti, ki nam protti od vseh strani, in pogin, ki nam žuga, 60 ga ne odvrnemo. Ko se je pojavilo rimsko vprašanje, opazil je takoj grozečo ojmsnost, iu poskušal jo odstraniti. Takrat si ni nič pomišlioval izpisa-vati brošurico namonjonu vladi. Ko so mu jih če bi bili tudi Benečani , vtaknejo po „kara-binčrjih" kmali v „kajho". Ljudske šole ho tam, tudi za slovenske otroke, ])opolnoma italijanske, ktere oskrbujejo sicer malo omikani in slabo plačani učitelji. Le v cerkvi se še, bo ve da lo revna slovenščina sliši. V 50 letih bo bo lahko reklo , da Slovencev na Beneškem ni več in bodo le še kot izumrli polaščeni Slovenci v naši žalostni zgodovini prostor imeli, kakor ponemčeni bo verni polabski in ostali pruski izumrli Slovani. Kavno tako strašna osoda čaka tudi nas primorsko Slovence, t. j. naše potomke, ako bi bo, — kar varuj mili Bog! — ponesrečilo k Italiji priklenjenim biti. Zarad tega vse mogoče storimo, kar bo šo storiti, kar so rešiti dit I Letošnja letina bi bila za žito sploh dobra imenovati, razun v krajih, kjer jo vso toča potolkla in tih jo mnogo. Vina so je pridelalo na Krasu iu v gorenji Vipavi še nekaj, v goriški okolici pod Krasom do Dornberga in pod (larnom do Ajdovščine pa prav malo, semtertje malo da nič. In ravno vino jo tisti pridelek, i t. kterega ho denar dobiva, da zamore kmetič svoje davke plačevati. Poznam posestnika, ki plačuje z dokladami okoli 400 gl. davka, vina pa jo pridelal komaj G kviučev, (ii 60 bokalov), in žita tudi prav malo. Da mora iti kmet iu posestnik, ker ho davkarije na slabe letine dosti no ozirajo in k vcčeinu kdaj kako neznatno malenkost odpišejo — rakovo pot in zabresti v dolgove, pač ni nobeno čudo. Brez srednjega vinskega pridelka , — kajti obdelovanje trt jo silno drago iu dolgo delo, — tu more kmet davkov m drugih opravil oskrbovati Kavno tako huda ho godi tudi cerkvam, ktere imajo za oskrbovanju svojih stroškov, večidel le zemljišča, ki pa nekaj let sini skorej nič ali lo malo nesejo, odkar trta pridelek od poveduje. Naj bi so pač tudi s cerkvenim premoženjem milejši ravnalo, kakor žo več let sini, ko nektere cerkve ne morejo raznih dav kov, zlasti pa onega ekvivalentnega več nositi sicer utegne marsiktore cerkve premoženje, kakor kmečko na boben priti, kar bi bilo pa kmali počenjnnju sosednje Italijo podobno. Za lostno pa resnično! Bog nam pomagaj in tisti ki imajo moč in oblast za to! Danes 30. oktobra je bila proti jutru huda nevihta, z gromom in točo po goriški okolici, tako da so valiti sem ter tje pobeljeni hribi, zlasti nad Renčami in nad Voglarskim. ('mina prikazen, tako Htrašno gromenje iu toča v tako pozni jeseni in po noči; kdo se tega spominja ? Kes se nebeške moči g bajo, |>a čudno gibajo. Zarad vodnega deževja žuga vso Hegniti, pozne živinsko krmo ne moro kmet posušiti in pod streho spraviti. Tudi drugod po Pivki bo zavoljo vodnega deževja kmetu huda godi, ker ne more no ajde, ne krompirja, ne zadnje živinsko ,,pičo" pod streho djati. Bog ho naj usmili 1 I k M«*tui-n, 30. oktobra. (O s k r u- njena cerkev.) Našim vojakom jo šo vodno prepovedauo vstopati v turške hiše iu mošeje dani jo skušnja pokazala, da so Turki spoštovanje svojih Bvetišč zlorabili in ravno tam proti naši vojni spletke kovali, Pa našo vojaštvo Bi noče samo z hrabrostjo, ampak tudi z dostojnim, poštenim obna-šenjem pridobiti spoštovanje prebivalcev, osvojenih dežel, iu rajo samo trpi, kakor da bi bilo komu v nadlego. Unidan ste iz Sarajeva poročali, kako lepo, kako npodbudljivo iu vsem v lep izgled se naši vojaki obnašajo pri cerkvenih opravilih. Vojakom v čast moram reči, da v tem oziru prekosi*. civilno prebivalstvo , pri kterem o versko prepričanje jako oslabelo ali pa po polnoma zginilo. Po spodbudnem izgledu svo jih višjih in najvišjih vodnikov, in vsled budili nevarnosti v vojski , ki človeka moliti učo, so naši vojaki ros verni, in če bi hotel kdo posnemati zgled tistih liberalcev, ki svoj liberalizem najraje kažejo z brezozirnostjo do vere, cerkve iu njenih služabnikov , pri vojaštvu s tem slabo opravi in si no pridobi nobenih lo vorik. To nam priča dogodek, ki se jo nedavno pripetil v Dalmaciji. Pretekli teden marširal jo eden naših pol kov iz Dalmacije v Moatar. Na poti pride po noči ob 11. uri v Metkovič, kjer pa ni bilo stanovanja pripravljenega, ker v Dalmaciji tako vkvartiranje kakor pri nas ni navadno. Polkovnik pošlje koj patrolo po župana (podestii) s kteriin ni posebno prijazno govoril. Ker pr županu ni nič opravil, spravil se je nad katoliškega župnika, ter je dvema kouipanijama zaukazal, da naj v katoliški cerkvi prenočite. Župnik in cerkvenik sta se branila ključe dati ter polkovniku odgovorila, da zdaj nimajo ni česar v cerkvi opraviti. Na to je ukazal cer kev šiloma odpreti; vojaki tesarji so vlomil vrata in kompaniji ste v cerkvi prenočile Škoda, ki se je pri tej priliki cerkvi od ne-Katerih surovih vojakov zgodila, znaša nad 450 golil. Na pritožbo župana in župnika je polkov-ink 25. oktobra dobil z Dunaja povelje, „da naj se uglasi bolnega in naj pride na Dunaj." Tako se tedaj pri vojaštvu vsako napačno ravnanje ostro kaznuje in prepričani smo, da tudi ta polkovnik no bode več imel prilike, vojakov svojih na tak način vkvartirovati po katoliških cerkvah. *) J, S. Domače novice. V Ljubljani 'K novembru (liizoviSka Čitalnica) vabi svoje ude k občnemu zboru dne 17. novembra ob 8. popoludue. Na dnevnem redu jo: volitev čatnih udov. (/'o vnem gotovih diplom) za častno ude imamo še izdelanih, p. t. naročnike Haino prosimo, da nam koj pri naročilu naznanijo ime d o t i č u e občin e in dan imenovanja. J. Blaznikovi nasledniki. (Kmetijska družba) je 4. dne t. m. v Kranji napravila javno dražbo onih lepih juncev Pinc-;avskoga in Belanskega plemena , ki jih jo Iružbe odbornik gosp. Peter Lasnik iz državne podporo nakujiil v Belanski dolini na Koroškem , a zarad velike konkurenco z velikimi težavami zato, ker iz mnogih dežel iščejo kupci lo pleme. Prodanih je bilo 10 juncev po rar.-lični starosti in lastnosti od f>4 do 140 gold.: trije so šli v ltadoliški okraj (Zgoš, Jesenice in Leše), trije v Kranjski okraj (Visoko pri 1'oljanah , Poljane in ('-irčiče), dva v okolico Ljubljansko (spodnji ltožnik in spodnjo Šiško), dva pa v KrSki okraj na Dolensko (Dvor). Zastopniki družbo kmetijske pri tej dražbi sta bila gospoda Peter Lasnik iu .los. Pr. Seunig, odbornika centralnega obora, iu pa g. M. Pire predstojnik podružnico Kranjsko, ki se v le-pom rodu izvršili javno dražbo. (Za raiijcne in uboSno vojake) so Vrhniške gospe izročilo okrajnemu glavarstvu ljubljanskemu 538 gld. s prošnjo, da naj se od tega denarja 150 gld. da ranjenim vojakom, 150 gld. revnim roservistnim družinam, 238 gld. pa naj se obrne za invalidno vstanovo. I'ri ljudski veselici v Idriji se jo v isti namen nabralo 145 gld. (Podoba dr. Janeza I)leiweisa) izvrstno litogralirana v obliki navadnih večih litogratij prišla je v tiskarni J. Krajca v Novemmestu na svitlo in priča o hvalevrednem napredku in razvitku omenjene tiskarne. Podoba s podpisom Bleivveisovim je jako podobna in so za 50 kr. dobiva v vsaki knjigarni in pri založniku g. J. Krajcu v Novemmestu. *) (loHp. dopisniku: V prvotni obliki zdel ho nam jo »lupin nevaren. V rod. ovračili vladni organi, delal so je tako, kakor bi zametavali malopridneži samo malovredno žurnalistično blago. Biskii|> orleanski nikdar ni upognil svojega života pred napredkom.... Kdo je nadalje podpiral sv. Stolico goreč-niši , kdo so bolj trudil za razširjanje sinov sitega dela ,,Sv. Peterskrga poneza", ko prav naš biskup Dupanloup? Branilci hv. Stolico boreči so v (lastellidardo prijeli so najprvo pozdrav od velikega hiskupa orleanskega. Poslednji list škofu Dupanloupa pisan je bil iz-kljufljivo v prospoh papeževih pravic, eme-njaje tudi dolžnosti katoličanov do skupnega očeta. Pastirski list, izdan o nabiranji , Sv Peterskega penoza" konča so tudi z lepo in pobožno obrambo sv. Stolico proti ninogvrstnim nnpadnikoin. Cerkev bila jo vodno predmet njegove Hkrbi in truda njegovega. Na Vatikanskem /boru izrekel je popolno vdanost papeževi osobi iu avtoriteti j vendar je glasoval zato, da bi se preložilo na drugo boljšo dobo proglašenje članka o nezmotljivosti. Pozneje pa se je iz rekel popoino zadovoljnega z novo versko resnico , ter je podvrgel v vsem svoje mišljenje tirjatvain ss. zbora. Nikdar, tudi v nnjljutejši polemiki ni odrekel popolne poslušnosti Stolici sv. Petra. O času prekucije 1. 1870 pokazal se jo velikanski duh biskupa v novoj svitlobi. Njegova pastirska požrtvovalnost, njegova dobrot IjivoHt m možatost kažejo nam njegovo ljubezen do domovine v najlepšem svitu. Dobrote, kojo jo ondaj delil svojej škofiji, so še vodno v najboljšem spornimi, da, še celo neprijatelji jih ne morejo pozabiti. V narodnoj skupščini, v senatu slišal se je važni glas biskupa orleanskega pri vs h tehtnih vprašanjih. On jo govoril pri predlogu postavo za podučevanjo na očitnih šolah, pri koucčnoj obravnavi postavo o verskih dolžnostih vojakov itd. skratko vredno in povsod, kjer koli je trebalo potegniti se za pravico, ali ali braniti vzvišeno nazore. Kaj hočemo govoriti o njegovi pobožnosti dobrotljivosti in skromnosti ? Marveč vprašajmo se, kaj ni hvalevrednega v živenji svetega biskupa ? Bolj ko komu drugemu, spodobi so nam, ki smo poznali umrlega škola, žalovati za ve likansko /gubo, ki je tako nenadoma zadela vso katoliško cerkev, celo Francijo. A ena je misel, tolažilna misel, ki nas navdaja. Zadeve, katere je zastopal naš dragi in časti vredni Škof s tako vzlastjo, možatostjo in značajnostjo, so gola resnica, resnica pa je večna, kakor jo Bog večen. ("lasti vredni v llospodu zaspali pa bo iz nebeško višine prosil za zmago resnice na zemlji. Njegov spomin nas bo spodbujal , njegove priprošnjo branile. Po ,.t*1,cehu" iz dnevnika „l)tfonso" poslovenil K. Bazne reči. — Kat. po,l. društvo v Konjicah napravi v nedeljo dne 17. liatopada ob treh popoldne slovesen zbor na čast 70letuice bla-gorodnega gosp. dr. Janeza Bleiweisa, očeta Slovencev. Vse ude uljudno vabi k slo vesnoBti Odbor, — Svitli cesar so 200 gld. darovali za stavljenje nove šole pri sv. Martinu pri Gornjemgradu. — Resigniral je č. g. Anton Pučko, imenovani župnik za št. llj v Slov. goricah in je ta župnija zopet razpisaua do 29. nov. — Pogreb slavnega b i s k u p a or 1 e a n s k e g a bil je dne 23. okt. z nenavadno častjo, globoko žalostjo iu veliko slavo. Iz Pariza pridrdral je posebeu vlak, ter pripeljal 280 osob. Sicer prišla je od blizo iu daleč nebrojna množica ljudi vsih stanov; duhovni in svetovni ljudje, učenci in njih učitelji, mlado in staro s kratka vsakdo je hotel spremiti raujega pisatelja, govornika in škofa k zadnjemu počitku. Prišla sta v Orleaus dva kardinala (Guibert iz Pariza in Bonnechose iz Rouen-a), pet nadškofov, in 13 škofov. Pogrebni govor moral bi bil imeti generalni vikar p. Bougaud, ali ni smel, kajti blagi ranji sporočil je v svojej oporoki, naj se spominjajo verni z molitvijo njegove duše, pri pogrebu pa naj ne napravljajo nobenih slovesnosti. — Tudi sploh nam njegova poslednja volja kaže moža iz-glednega, polnega spokoruega duha; Dupan-| loupova oporoka znači nam ranjega kot pra-! vega duhovna, svetega škofa, ki je ljubil pra-j vico in resnico, iskal zgubljene duše, — nad vse pa ljubil Boga. Sicer omenimo, da so prišli na pogreb tudi zastopniki francoske akademije (Saint-Renč Taillandier, Doucet, Caro, Duma^), senata (vojvoda d'Audifret-Pa>qu;er Broglie, Barante de Menax, de Cbampagne itd.), oa m-govorimo o katoliškem plemenitaštvu, o vtl-, možeh cele dežele in nepreglednih zastopihj vsega vernega ljudstva Francije. — Kjiževnost. „ P e s m i Pavline I Pajkove" prišle so v lični 75 i-trani obsegajoči knjiž ci v Mariboru ravnokar na svitlo in se dobivajo v Mariboru v Pajkovi tiskarni po 40 kr., naravnost po pošti naročene pa po 45 kr. Njihov obseg naznanjajo vrstice na čelu: „Iz prve sladkosti, ki hitro zbeži, iz prve bnt-kosti spoznavanja dni, iz i-olz in hlepenja, bla-ženstva mučenja, iz svete ljubave rodbinskih vezil, in k materi Slavi ljubezni čutil, iz tega nastala ta knjiga je mala". „B o ž j a pot k naši ljubi G o s p e j presvetega srca in dovetdnevnice k Mariji vedne pomoči" imenuje se molitvena knjiga, ktero je spisal rodoljubni duhovnik g. Janez Volčič, ter je v založbi g. Matija Gerberja te dni prišla na svitlo. Od g. Volčiča spisane molitvene bukve so ljudem tako znane in priljubljene, da nam tudi najnovejšega njegovega delca ni (r d a še posebno priporočati, ker ga priporoča Ije>amo. Knjižica obsega 206 in r-ii' e dobiva pri založniku Matiju l. f - j u v Ljubljani v usnji vezana po 80 kr., v usnji z zlatim obrezkom pa po 1 gld. 10 kr. — Živinska kuga se je pokazala v nekdanji vojaška gran ci. Deželna vlada je vsled tega prepovedala govejo živino, kože iu druge reči po kterih se t,a bolezen zna zatrositi, iz Zemuna in Mitroviškega okraja vvuževati v našo deželo. Hotavelj, vsi v Loki. 2. Oberatar i« Zlatneka, 2. Novak z Brega, 2. Ruperčič iz Ketij, 3, Stare ic Hrovače, 3. Levstek z Bele vode, Bartol z Hriba, vsi v Ribnici. 2. Dedek, 2. Kriiman iz Pec, 2 Smertnik iz Švice, 2. Lenič z Gorenjega Gola, 3. Valjavec iz Spodnje Šiško, 2. Železnikar iz Dobravice, vsi v Ljubljani. 2. Reil v Tržiču. 3. Jenko z Visokega, 2. Gaber iz Rupe, 1. Čebul iz Adergaza, 1. Hočevar iz Dolenjega Bernika, vsi v K ranji. 3. Pire iz Volovnika, 3. ZakrajSek iz Srednjega Arta, 3. Brandula iz Studenca, vai v Krškem. 3. Gaspcrlin iz Kaplevasi, 1. Kušar iz Kamnika, oba v Kamniku. 3. Cujnik iz Draine, 3. Luzar iz Dolenjega Maliarovca, oba v Kostanjevici. 3. Novak in Fuk iz Famelj, 2. llreščak iz Ga-berča, 3. Matjašič iz Famelj, vsi v Senožečah. Umrli so: Od 4. do 6. nov.: Johana Tnškar, cigararica 21 1., za jetiko. Lorcnc Breskvar, hišnik 80 1., za vodcnico. Helena Kosin, vrt. ž. 57 I., za ra kom. Petrina Grilc, not. vrad. o. 18 d., za sušico Telcisrnlirn«1 deriarn«. een«. S. novembra. 1'apimn rent« t)0.85 — Kreiierna ranu 62 45 -Zli,ta renta 71 16 — lHBOletuo državno noaoiilo 112 30 lianam« nKcije 786 — Hraditne akeoe 221.60 Loudoi •,16 HO — Ar-uru 100—.— Cen. hr. cekini 6 76.-20-traiiMiv 9.;)8 Zalivala. Vsim sorodnikom, prijateljem, znanccm in sploli vsim onim, koji so se vdeležili v tako lepem številu pogreba mojega rajnega, uepozabljivega moža, oziroma očeta A ii t od a Kri ža j-a c. kr. poštarju, se prisrčno zahvaljujejo Žalujoči ostali. V Št. Petru 7. novembra 1878. Najprimernejše darilce za pridne otroke Eksekutivre dražbe. 9. novembra: 2. Hafner iz Godcšič, 3. Švol šak od sv. Duha, 3. Šolar iz Topolj, 1. čadež iz ste povesti: 1. Ilmiaiii. ali Kiiilii|i ilnevl •leriiKiilema, in 2. :/>>t 0 ' ' (mernik 1 50 1 62 1 34 2 — 1 48 1 97 1 26 1 86 2 6 (hektoliter 5 65 6 — 4 66 6 84 4 60 4 60 7 80 4 4« 8 60 ",,,K 1 (mernik 1 70 1 85 1 34 1 60 1 42 1 42 2 40 1 36 2 66 ,., v. (hektoliter 4 10 6 — 5 52 6 18 4 «0 4 20 6 60 6 97 6 40 lursice (meruik 1 65 I 86 1 87 1 90 1 42 1 29 2 63 1 84 1 97 (hektoliter 2 12 3 35 2 92 3 26 2 40 2 50 3 25 3 97 4 - " • (mernik - j 90 1 — — 90 1 — — 78 I 78 1 — 1 21 1 22 ! I Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip lliiderlap. J. Blainikovi nasluuniki v Ljunijam.