GLAS NARODA *
List slovenskih delavcev v Ameriki.
CJTATEUt OPOZARJAMO
da pravočasno obnove oaro&u no. S tem nam boste mnogo pri hranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar xa dvomesečno poskušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242 ---------------------- .... -. -' ......— ...———- -«».	Entered mm Sorond Om Matter September 2 Lat, 1M3 at t	he Pert Office M New York. N. onder Art of C««nw ef Msrrfa 3rd. 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 50. — Stcv. 50.	NEW YORK. FRIDAY, MARCH 3.	1939—PE TEK. 3. MARCA, 1939	Volume XL VII. — Letnik XL VIL
v		v	
NOVA ŠPANIJA BO SOVRAŽNA ANGLIJI IN FRANCIJI
Za papeža je bil izvoljen kardinal PaceUi
RUSI OČITAJO ANGLEŽEM IN FRANCOZOM SRAMOTNO KAPITULACIJO PRED FAŠISTI
Po mnenju Rusov je priznanje vlade gen. Franca znamenje skrajno slabotne politike. — V priznanju vidijo drugo Monakovo. — Franco je prosil Mussolinija, naj odpokliče italijansko vojaštvo. Barrio je prevzel predsedstvo.
MOSKVA, Rusija, 2. marca. — Po mnenju Rusov ste Anglija in Francija s tem, da ste priznali vlado generala Franca, pokazali, da je njuna vna-nja politika na slabih nogah in kratkovidna, ker je republikanski Španski prinesla poraz in bo imela tudi slabe posledice za Francijo in Anglijo.
To naziranje izražata v svojih uredniških člankih lista "Pravda" in "Journal de Moscou".
C lanek v "Pravdi" ima naslov "Sramotna kapi tulacija"^ "Journal de Moscou" pa "Drugo Monakovo."
"Journal de Moscou" pravi, da sta Francija in Anglija igrali v roke agresivnim državam, katerih se morate najbolj bati ter sta ustvarili novo fašistično državo, ki jima bo nasprotna.
"Moskva je bila vedno mnenja," pravi "Journal de Moscou", "da nevmeševalna politika, kakor ste jo vodili Anglija in Francija, ni bila samo zelo krivična za špansko republikansko vlado, temveč za ves ne-fašstični svet."
"Danes bo po zaslugi Anglije in Francije nova država s 25,000,000 prebivalci stopila v vojaško zvezo z Nemčijo in Italijo."
Sovjetski diplomati so prepričani, da bo general Franco, ko bo zlomil republikansko vlado, pristopil k protikominterni pogodbi iz hvaležnosti do Hitlerja in Mussolinija za nujno pomoč v državljanski vojni, in isti politiki trdijo, da je protiko-minterna zveza, četudi je v prvi vrsti naperjena proti komunizmu, ravno tako obrnjena proti Ar> gliji in Franciji.
PARIZ, Francija, 2. marca. — Francoski vnanji minister Georges Bonnet je v poslanski zbornici povedal, da je general Francisco Franco že prosil Mussolinija. da pokliče črnostrajčnike iz faširtične Španske.
Franco je to svojo željo najprej izrazil italijanskemu vrhovnemu poveljniku na Španskem, generalu Gastonu Gambari, ko je vkorakal v Barcelono. Franco je tedaj rekel, da je parada italijanskih vojakov v Barceloni za nje poslovilna parada od Španske. Kmalu nato je general Gambara z aero-planom odpotoval v Rim, da o tem poroča Musso-liniju.	x
Bonnet je poslancem rekel, da nekateri italijanski krogi žele, da bi bila španska državljanska vojna še podaljšana, da bi imeli izgovor, da bi itali-jansk "prostovoljci" še dalje ostali na Španskem.
Vsled tega sta Anglija in Francija storili vse, da bi bila vojna čimprej končana. Zato tudi Anglija in Francija prigovarjata ministrskemu predsedniku dr. Negrinu, da se poda generalu Francu.
Da utrdi francosko diplomatsko zastopstvo pri generalu Francu v Burgosu, je 82 let stari maršal Hen ri Petain privolil, da posrtane poslanik pri španski fašistični vladi.
Bonnet je rekel, da general ne bo strogo postopal proti republikanskim voditeljem, ki se bodo udali.
Združene države so odklonile, da bi sprejele španske begunce. Francija je prosila več držav, da bi dovolile zavetje španskim beguncem. Zavetje je odklonila tudi Angilja, obljubila pa je znatno po-ro<?c	križu. Tudi Rusija je odldonila, to-
ZA POVEČANJE LAŠKE ARMADE
Mussolini pravi, da mora biti Italija vojaško boli pripravljena. — Amerika ne bo ostala nevtralna.
RIM, Italija, 2. marca. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je osrednjim izvrže-valnini odborom fašistične stranke poslal na\odi!a, v ka-teriii zatrjuje, da mora biti I-talija vojaško miio^o bolj pri pravljena in da morajo delavski razredi biti deležni večje pravice.
Mus>oli<ni je rekel, da 'bodo ta navodila dnevni red in načelo velikih svečanosti v proslavo dvajsete obletnice vsta-no vi t ve fašistične stranke.
Mussolini pravi, da mora biti Italija bolj vojaško pripravljena, da se more braniti proti 'nasprotstvu demokratskih držav do totalitarnih držav. — | Mussolini nadalje 'pravi, da , demokratske države s >ovra-štvoin obkoljujejo fašistične države in je pri tem najbrže v prvi vrsti mislil na vnanjo politiko Združenih držav. Po no-| voletnem govoru predsednika Poosevelta so Italijani mnenja, j da Združene države za slučaj | kake evropske vojne ne bodo ostale nevtralne. Po mnenju Italijanov so Združene države tudi prelomile nevtralnost, ker Franciji prodajajo aeroplane in so s tem jasno pokazale, da se zelo vmešavajo v notranje zadeve evropskih (iržav.
Duce ni sicer povedal, kako misli povečati obtambo, toda najbrže misli na vojaško vež-banje mladine.
Delavske plače bodo zviša ni v sorazmerju s cenami živil. Te plače bo določil minister za korporacije v medsebojnem sporazumu z zastopniki delodajalcev in delavcev.
CHRYSLERJEVA TOVARNA ZAPRTA
DETROIT, Mich., 2. marca. — Neka tukajšnjo tovarna C h rv sle rje ve korporacije je zaprta. 1400 »delavcev je brez dela. Vodstvo jc odpustilo dva delavca, ki sta bila po mnenju njunih tovariše/ po krivici odpuščena.
Pred tovarno je močna vrste pike t o v.
HITLER DOSLEJ ŠE NI IZPOLNIL SVOJE OBLJUBE
Nem čija Cehoslovaški navzlic svoji obljubi še ni dala jamstva. — Ce-hoslovaška se mora gospodarsko in politično utrditi.
PRAGA, ( ehoslovaška, ll. marca. — Nemčija svoje ob ljubljene jamščine za meje Ue-hoslovaške še vedno ni dala. Praga skuša izpolniti vse nemške (poboje, ki zahtevajo, da mora ('ehoslovaška najprej u-trditi svoje gospodarsko in "politično stališče.
Sedaj so v teku {»ovajanja z Ukrajinci in Slovaki, da se rešijo problemi, ki še vedno o-virajo normalno sodelovanje med tremi provincami federativne republike. Najvažnejše pri -tem je vprašanje, <kako je treba sestaviti osrednji parlament v Pragi in kako razdeliti veliki primanjkljaj proračuna med vse tri avtonomne province.
Medtem ko se Ukrajinci za vzemajo za združeno federativno republiko, nekateri slovaški poslanci zahtevajo po polnoma neodvisno Slovaško.
Slovaški ministrski predsed ni'k Tiso je po raVliju rekel, da je Slovaška zato obubožana, ker so češki državni uradniki imeli službe na Slovaškem, denar ipa so nalagali v češke banke.
Cehi so že velikodušno oblju bili Slovaški finančno pomoč, toda zahtevajo nedotakljivost republike.
Z velikim nemirom pazijo češki politiki pisanje nemških listov, ker podpirajo Slovake v njihovi zahtevi po neodvi»-| ni Slovaški.	,
ITALIJA SE JE SPORAZUMELA
S POLJSKO
Poljska in Italija bosta še dalje sodelovali. — Poljska ni podpisala protikominterne pogodbe.
VARŠAVA, Poljska, 2. mar-<*a. — Italijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano in poljski vnanji minister Josip Beck sta se sporazumela še za nadaljnje skupno "sodelovanje"' med Obema državama, iz česar tuji diplomati sklepajo, da se Poljska strinja s terito-rijalnimi zahtevami Italije.
Skupno uradno poročilo o konferencah je bilo objavljeno malo prej. ipredno se je grof Ciano z vlakom odpeljal v Rim. Uradno poročilo prav:, da je temeljno načelo nnlj.-ke in italijanske vnanje politike "red in pravica."
"Sporazumela sta se, da bosta nadaljevala in utrjevala prijateljsko sodelovanje med obema državama in zlasti v medsebojnih skupnih interesih/' pravi poročilo.
Diplomati so mnenja, da po meni "red in pravico" toliko, kot da Poljska odobruje italijanske teritorija! ne zahteve proti Franciji, kar pa je zopet jpritoutež za to, da Poljska ni hotela ipodpisati protikomin-terne pogodbe, "katero so podpisale Italija, Nemčija, Japonska, Madžarska ir Mančukuo.
Grof Ciano in Josip Beek sta bila deležna veličastnega sprejema, ko sta dospela v Krakov.
NOVI PAPEŽ PIJ XII JE PRECEJ NAKLONJEN DEMOKRACIJAM
VATIKANSKO MESTO, 2. marca. — Za papeža je bil danes izvoljen kardinal Eugenio Pacelli. Nadel si je ime Pij XII. Postal je 262. papež ter duhovni glavar 331,500,000 katoličanov. Izvoljen je bil dvajset dni po smrti papeža Pija XI.. kateremu je služil osem let kot državni tajnik.
MUNDELEIN ZADOVOLJEN
V ATIKANSKO MESTO, 2. marca. — Čikaški kardinal Mundelein ni hotel sprejeti danes poročevalce, toda j e |H)tom svojega tajnika jim je sporočil, da je izredno srečen in vesel, ker je bil izvoljen za papeža njegov ''dragi prijatelj", kardinal Pacelli.
— Današnji dan je bil naj srečnejši dan mojega življenja, — je rekel Mundelein.
da je plačala Franciji v ta namen 5,000,000 frankov. kar niti ne zdostuje za en dan za prehrano vseh beguncev, ker prehrana velja 7,000,000 Frankov na dan
Ker so nekateri poslanci izrazili bojazen, da so francoske posesti ob Sredozemskem morju v nevarnosti, je Bonnet rekel, da jih vedno ščitijo kri-žarke in ojačeno vojaštvo na suhem.
Glede italijansko-francoskih odnošajev je Bonnet rekel, da smatra Francija pogodbo iz leta 1935 za mejo francoskih koncesij in da se vsled tega ne bo udeležila nobene konference, v kateri bi morala Francija odstopiti kako ozemlje.
Žena nadomestuje pastorja,
SE ATT L, Was],., 1. marca. — Rev. J. Warren Hastings, pastor University Christian cerkve potrebuje nobenega kaplana. Ko gre kam po oprav kih, vrši cerkvene posle njegova žena.
ZLOČINI V AMERIKI
NEW BRUNSWICK, N. J., 2. marca. — Sodnik Richaid Jlartshorne je na zborovanju meddržavne komisije za zlo-činstvo rekel, da imajo Združene države 21-krat toliko zločinov kot Anglija. Umorov je 36-krat več kot v Švici in 18-krat toliko kot v Nemčiji.
Hartsliorne je rekel, da je temu vzrok zanemarjenost mladine, kajti največ zločinov iz vrše dečki v .starosti 1(> let.
Kardinal Eugenio Pacelli je dosti potoval in velja za dobre-'ga diplomata. Nemški naciji ga smatrajo za prijatelja demokracij ter za nasprotnika fašističnih vlad.
On je prvi papež, ki je bil kdaj v Združenih državah. To deželo je obiskal leta 1936. V aeroplanu je prevozil osem ti soč milj ter je bil gost predsednika Roosevelta v Hyde parku. S predsednikom se je pomenkoval v francoskem jeziku.
Pij X1L bo sam določil dan kronanja. To >e bo zgodilo bodisi prihodnjo nedeljo ali pa nedeljo pozneje.
Na trgu sv. Petra je bilo zbranih nad 150,000 oseb. Oči vseh so bile vprte v dimnik, vodeč iz peči, v kateri sežigajo glasovnice. Ko se je iz dimnika prikazal bel dim, je množica vedela, da so volitve končane. Na balkon je stopil kar dinal Dominioni in naznanil: — Imamo papeža!
Istočasno je rauio i>o vsem svetu raznesel novico, da je novi papež bivši kardinal Eugenio Pacelli. Nato so prinesli papeža na prestolu, in je podelil množici in vsem svetu svoj blagoslov.
VATIKANSKO MESTO, 2. marca- — Ena prvih dolžnosti novega papeža bo izbrati naslednika pokojnemu newyor-škemu 'kardinalu Hayesu. Kot tak bo prišel vpoštev škof Donahue, ki je sicer še mlad, pa je mož izrednih zmožnosti. Nekateri omenjajo tudi detroit-skega nadškofa Mooneya in Johna T. MoNicholsa, nadškofa v Cincinnati, Ohio.
EKSPLOZIJA V JAPONSKEM ARZENALU
OSAKA, J&|>oiiska, 2. marca. — V armad nem arzenalu v predmestju Hirakata se je pojavila .silna eksplozija, ki je zahtevala najmanj dvesto človeških žrtev, dočim je bilo nad tristo delavcev ranjenih.
SAIT0Y PEPEL PRENESEN VTOKIO
MIAMI, Fla., 2. marca. — S križarke Houston, s katero se pelje domov, je predsednik Roosevelt naročil vojnemu department u, da pripravi veliko krržarko, ki 'bo prepeljala n» Japonsko pepel umrlega ja pons>kega poslanika v \Va*h-ingtonu Hirosi Saita.
HITLER IN MUSSOLINI SE BOSTA KMALU SESTALA
LONDON, Anglija, 1. mar-ea. — Tukajšnji News Chronicle poroča, da sr bosta v bližnji bodočnosti sestala v bližini Brenner prelaza nemški kancler Hitler in italijanski ministrski predsednik Mussolini.
Razpravljala bosta o zadnjih političnih izpremembah v Evropi.
TRAGIČNA USODA ŽIDOV
Zid je plačajo zahtevane davke, pa ne morejo iz dežele. — Nobena država jih ne mara.
DUNAJ, Nemčija, 2. marca.
—	Najhujše za avstrijske Žide je, ko so plačali vse davke in so dobili policijsko pravico za odhod, pa ne morejo iz dežele, ker jih nobena država ne mara. Ker ne -smejo dalje Čakati kot šest tednov, jih policija aretira in pošlje v koncen-tracijj&o taborišče v Dachau, ker so ostali, ko so enkrat obljubili, da bodo odpotovali.
Nekaterim Židom .se posreči podkupiti obmejno stražo kake sosedne države, toda so kmalu zopet prijeti in poslani nazaj v Nemčijo, kjer jili takoj internirajo.
Nad tem postopanjem se zgražajo tudi nežidje in pravijo, da bi bilo potrebno za Žide najti kako državo, kjer bi se mogli naseliti, zlasti oni, ki i-majo zados»tna sredstva.
LONDON, Anglija, 2. marca.
—	Medvladni odbor za židovske begunce je siprejel nemški načrt, po katerem bi se mogli iz Nemčije izseliti vsi Židje. Po tem načrtu bodo mladi Židje čimprej poslani iz Nemčije v kako drugo državo, kjer bodo delali in od svojega zaslužka prispevali v židovski sklad, iz katerega bodo zlast: stari Židje, katerim bo dovo Ijeno ostati v Nemčiji, dobivali podporo. Po tem načrtu bo v teku petih let poslanih v razne države 150,000 mladih Ži dov.
RAZSTRELBA NA JAPONSKEM
TOKIO, Japonska, 2. marca. — Blizu Osake je zletelo v zrak veliko municijsko skladišče. Ena-vas je bila popolnoma uničena, drugim pa preti lini čen je vsled požara.
U bi trli in ranjenih je bilo o-koli 500 oseb. Popoldne je bilo dognano, da je bilo ubitih 10 ost*b, 32 nevarno, 400 pa lahko ranjenih, 44 pa jih še pogrešajo.
Vojno ministrstvo naznanja, da je bilo porušenih 800 hiš in 100 poškodovanih, tako da je brez strehe 8313 Jjndi.

, sr
■v	.....
"Blilfl WX BOD A"—New Tort
Friday, March 3, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV J DAILY
GLAS NARODA
(VOICE Or fU PEOPLE)
99
46th	Year
1MCCO IVCRI DAT BXCKT	r HJXDAIM AMu aouDiii
MHrthM no AITMM.1	
Z* »lo l*u> velja UM m Ameriko 3ti •••«•• 0S liH. St* pol lets SS.'(0 Zatetrt let«........-......ft^C	Tm Nrtr Tort u i-eiu irto .. |7(lu Z« (Kil ................»ro Za lB.«raitTu m ceLo Ide .. f7 <*> Za, i*A Mt ................tn.so
MKflpte	Yearly It-
•MLA8 MAIODA" IZHAJA VHaKI DAN IZVZTilSl NRI'ELJ 'N
PRAZNIKOV
Hi LAS N ABODE". Slf WEST 18tfc STREET, NEW t ORE. N. 1. TELEPHONE: CHefac* 1—124*
DOPISI brn pud(4m la oaebnostl me ne priobčnjelo. Denar	m naročnino
oej ae blagovoli po« 1 J«ti po Ifoocy Order. Pri !>nremeicul	kmjs uaro*-
•IkoT. yroaimo. da a* nan. tudi prejfinj* blv.lifcče aaxna^l da	hIlrej« najdejo naftlovnlka.
ZA EVROPSKI MIR
l>ržavljan>ku vojn« na Šjuurskciu je taktično končana. Kaize*i poguma je zmanjkalo lvpdblikaneem vsega. predvsem pa IjuiPi in vojnega matei i.jala. Saniu s (pogumom |»a dandanes ni mogoče zmagati.
Cena Francove »nage j«- ogromna. Dve mogočni drža vi jo imel ob svoji strani, — Nemčijo in Italijo, — ki sta ga 'podpirali z vsem mogooim. Navzlic temu mu je pa včasi zelo siaiba predla.
<e bi biti Anglija in Francija I«' malo l»olj (niločni ni če bi ne imeli demokracije samo na jeziku, bi bila danes slika povsem drugačna.
Zdaj iščejo štiri države 'zavezništva geneiata Franka. Nemčija, Italija, Anglija in Francija.
Hvaležnost in dolžnost ga .-Jkoro silita, da se nagne k Nemčiji in Italiji, istočasno mu pa tudi Francija in Anglija precej ponujata.
Mož je med dvema stoloma in ne ve, ne kam ne kod.
Italija^ in Nemčija še nista odpoklicala svojih "prostovoljcev iz Span-ke. Kaj imajo sedaj, ko je vendar vojna ta korekoč končana, še tam opraviti je zagonetka.
Mogoče nameravata Hitler in Miu^solini s uij0 držati Franca na vajetih, če se jima ne bo zlepa pokoril
Medtem se je tudi francosko-italijanska 'kckmijalua kri-Ka poostril«.
Italija je ]«jslala v Libijo nova ojačenja. italijanski vna-nji minister grof Ciano je rt-k^l, da se je to vsledtega zgodilo, ker pošilja Francija čedalje več vojaštva v Tunizijo.
Italijansko časopisje Francijo tako o-tro napada, da je bil angleški ministrski predsednik Chamberlain primoran po s red o vat i.
Medtem je začelo vreti v Siriji, ki velja za francoske mandatno ozemlje. Sirci zahtevajo samostojnost.
V Angliji posvečajo vso varnost oborožitvenem progra mu Spočetja je bilo določenih za ojačanje angles k e vojne sik-štiristo milijonov funtov šterlingov. Poslan .ka zbornica je p.. to vsoto podvojila.
Ministrski predsednik Chamberlain motovili semintja. Klik rat rtiljubljn zvestobo Franciji, enkrat Nemčiji. Da v teh obl jubah ni posebne odkritosrčnosti, je umevno -amo posebi.
Namesto, da bi >c po tolikih žrtvah in razočaranjih 'bližal K v rop i mir, se ji, bliža vojna.
Za piruhe!
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna posiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.
'm SLOVENIC PUBLISHING CO
W 21.6 West 18th Street New York
Ml.
WPA poročilo
UGOTAVLJA, DA LE 40 ODSTOTKOV AMERIŠKIH MESTNIH HIS JE V DOBREM STANJU.
'/." izza ti o togo let jc ta «le-ž«'l;i znana- da ima najvišji živ-lj« ri-kt >taiidard n.-i svetu — * fiivatiiMni k«n»anii-ami. mehaničnimi kuhinjami in z elektriko o.pr« inljeiimi ter ceutnuio 7akuijciiitni stanovanji. Ni |»a toliko znano, ila celo tukaj v mnogih mestih imamo «lolge vr-te vrstami »istardih hiš, tak« zvanih "cold water flats", kjer mmtgoštevilnc družine živijo v prenat rpaitih slanova-n jih in do^trkrat t udi odda je jo <K»kaj prostora v najem, tako da j;- stanovanje še bolj natrpano. Tu pa tam živi v ir-teni stanovanju še draga družina pa vsaka izmed njih čaka na boljše čas«*, ko se bo mogla preseliti v svoje lastno stanovanj«'. V teh zastarali)) stanovanjskih hišah najdeš stranišča v spodnjem nadstropju ali ob v« žali in nj v njih ni centralne kurjave ni elektrik«'.
Koliko stanovanjskih hiš v Ameriki ni primernih. da bi ljudje v njih stanovali * Koliko jih j«- bilo treba popraviti? Koliko jih ima privatna stranišča tekočo vodo! Kopalnice ali prši.' Peči * Klektriko? Na v.sa ta vprašanja s«- ni moglo odgovoriti <lo nedavna, ko j«1 \VPA izdala poročilo preiskave o stanovanjskih razmerah, izveden«1 v ver kot 2(H) mestih Združenih držav.
To preiskavo so tekom za«l-u.jih štirih let izvedli delavci, ki so bile povzeti i.z relifnih seznamov. (Ibskali in ogledali SO si približno 8,000,000 «!«>-imiv, kar j«' skoraj poloviea vseh mestnih ntanovanj v Združenih državah. Zabeležili -o značaj, starost, .stanje in vrednost vsake obiskane hiše; ugotovili so, da li stanovalec je lastnik ali najemnik, in zabeležili so obseg hipoteke ali najemnine.
O vseh teh podalkih se razpravlja v knjižici "Urban Housing: A Summary of Heal Kl-tat«* Inventories Conducted as Works Project, 1934-1936." To poročilo vsebuje najbolj obširno in podrobno količino informacij kedaj nabrano o hišah, 'kjer stanujejo ljudje v Združenih državah.
je
Izmed vsakih Pni obiskanih dru/m* (Ml jib j«- stanovalo v stanovanjih .ki s<» bili v nujni iMilrebi | m »barvanja ali popravkov in radi tega niso bila *4v «IoI»i<m -Taliju."* Našlo se je. da šestnajst izmed vsakih It*): lifš j«» bilo | m v se in "neprinier-nih za rab«i," to je, |»otr««Uiva-1 le i«' večje popravke ali |»a so bila iH*|M>pravljiva. Petnajst: izmed vsakih HM> hiš je imelo Hnnišča ob vežah ali izv«»n hiše. Dvajset hiš izmeti vsakih HM) iii imelo ccntrataio kurjavo.
Raznn'ie niso i>t«* v v-eh delih d«ž«'l«\ Stanovanja starega .Tu .ura so ona, ki >o najv«'č brez vsake vrste mo«l«rnih instalacij. Te razmere ^o boljše v jugo-zapadu, še boljše v se-vero-zapa«lu in najboljše v m-vero-vjdiodnih državah. .
V	we j dežel! kot celoti študija našla:—
V	17 oi 1st. obiskanih hiš je prihajala več k«»t ena oseba na vsako sobo;
V	eni izmed vsakih dvajset stanovanjih stanovali ste dve družini v stanovanju- namenjenem /.actio samo družino;
Sk«»i'Aj v d veh nznn-d vsakih I < tih hišah je stanoval sam lastnik.
Večina cnodnr/iiiHkih hiš, v katciih j«- -am lastnik stanoval. j«' bila vrc«lna manj kol >fCM H ¥ in | h i ima izmed vsakih petih j«' bila vredna manj 'kot M H».
V	meStu X«*\v York je povprečna mesečna najemnina znašala med	in	Po-vpr«'čna na i«-mini na za vso «|e-žeh> j«>. bila ^2."). V jngo-vzhod-;;ih državah pa 70 odst. izmed vseh najeminin j<i bilo pod $20.
\Teč kot polovica vseh obiskanih hkš je bilo ograjenih pr«'d letom 1915 in četrtina njih pred letom 1H95. Razun v mestu New York j«' bil l<*s navadno gradivo.
To WPA poročilo o mestnih stanovanjih je vzbudilo velik del zanimanja v krogih javnih za>topi nkov, -stanovaaijskih oblasti in vseh ljudi, iki se zanimajo za primeren stanovanjski program za ta narod.
(DopidJi
Brooklyn, N. Y.
Dne 22. f« bruarja sum (niIo žili k v« čin iim p«»čifku mojega bratranca Franka Itrojana, |h» «lomaee Vajiove^a Frs-r.wta »z Lok«- pri Mengšu.
lK»lira leta j«- živel v Hazle-t«mu. Pa., in si nako|i;d bol.-zen. na kateri j«» l>olehal več let. Zadnjih -edem let mu j«' preprečila \>ako zmožnost za delo, iu ga končno |»«> strašnem trpljenju s | )oi i m h" jo Vodetlie umorila. Naduhi j«- po«lh-n«-l v :»4. letu -tanvti.
Ranjki zapušča v Ameriki ženo in šest otrok* t»*r brata Miha; za njim žaluje tu«li m-no-
Naj Ti bo lahka z«*mlja nove domovine! Počivaj v miru!
Ignac! Musieh.
ROJAKI! ROJAKINJE!
NAJVEČ II IN NAJVARNEJŠI SLOVENSKI
ZAVOD JE
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ima lastnih rezerv nad Din 26,000.000.— vseh vlog pe okoli " 400,000.000.—
Hranilnica positije popolnoma normalno, vloge so izplačljive brez vsakih omej'itev. MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
SKRBI KANADE PRED OB ISKOM ANGLEŠKEGA KRALJA.
V Kanadi se z veliko vnemo pripravljajo na obi»-k angleškega kralja, ki bo letos |>oleti. V vseh krofih se pa najbolj živahno razpravlja, ali bo kralj Jurij VI. prišel v Kanado s krono an.*rloških kraljev. Nekdaj namreč krona angleških kraljev ni ,snr«'la zapustiti otoka in dominioni ali kolonije je iiiso nikoli videli. Še pri kronanju kralja Jurija V. v Del-liiju v Indiji -«» uporabljali nn-lašč zato izxbdano krono. < )d-kar pa je v veljavi west ministrski statut, j«' dovoljeno izvirno krono prepeljati s kraljem v dominion«'. Tako v Kanadi na splošno pričakujejo, da bo Jurij YT. stopil na tla t«'ira najstarejšega angleškega d«>-m in iona v vsem sijaju angleškega kralja — tudi z izvirno kraljevsko krono na glavi.
Preko teh ceremonielni'h vprašanj pa 'kanadska vlada skrbi za varnost angltakega kraljevskega para. Kakor |>o-roča "New York Time.s" se je obrnila na najbolj znane ameriške avtomobilske tvrilke, slasti na tiste, ki imajo na tem področju ž«' kaj izkušenj, katera bi mogla izdelati oklopne limuzine, ki 'bi bile reprezentativne in varne oibenem. Kamniška vlada se nanVreč boji, da bi tajna atentatorsika voj-f^ka. ki je začela nastopati po Angliji, mogla to priliko izrabiti. Tako je v program tega velikega obiska naenkrat stopil nov 44gledalec'" s katerim |)rt'j nihče ni računal; kakor se sedaj po Angliji udejstvujc. ga pa ne kaže prezreti. Zato 'n'. kanadska vlada am«'r"rške tvrdke naprosila, naj hite in čimprej |x>sljejo pcttiudlH1 in načrte za te oklopne limuzine, ki jrh namerava dati na razpolago visokim irostom.
pošUjatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Peter
• • • •
r
Ka $ 113 $ 4.75 f T.iU fll.im ♦JI..O
l»in. Im» l»iu. I »m I >t||.
l»ai. Iikhi Din. Jih m
V Italijo
Za %	.....
$ —.......
»- ......
* 57 — ......
$112.50 ......
»167.— .....
Lir itto Lir t,tn> Lib Umi Lir l«x»u IJr
Lir 30«i0
KKK SE CENK SK1»AJ HITR«. MENJAJO S«> NAVEDENE CE NE roDVIlŽENE SPItEMEMUl flORI ALI DOLI
Za izplačilo ver ji h zneskov kot
goraj naveden«, bodisi v dinarjih a(i lirah, dovoljujemo £e boljše pogoje.
NUJNA NAKAZILA IZVR$U-Š.IE.MO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO (1__
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST^ NEW VOKK
TIFUS V BOLGARIJI.
V ( u-tendiu na llol^aiskem je izbruhnila epidemija tifusa. Število obolelih znaša dve >to, enajst bolnikov je že umrlo. Vlada je doloeila potrebne kredite, da se epidemija čimprej ustavi.
HOJA Z UMETNIMI NOGAMI.
Kot enega izmed čudes moderne kirurgije oznaeujejo primer nekega 18-letne^a dekleta iz Borkinfcidea v Essexu, ki se j«' rodila brez	pa ji je ope-
racija vendarle omogočila, da more hoditi in da <i je izbrala |.'rimeren poklic.
S to operacijo, katere podrobnosti Še nis«» znane, je zdravniku dr. Barnardu u-p«'-lo. da j«* dekleta opremil z u-metnumi nogami, s katerimi lahko hodi kakor vsak normalen človek tako da ni na zunaj opaziti nič posebnega. Mlada dama. .Miss Edna Iiemfreycva, katere .>l"pko priol.«"ujejo angleški listi, ima velikost normalnega «"-loveka in obiskuj«' ta ea< tečaj za strojepiske ter .*t«'iio-^rafijo, «la bi kot tajnica o-samosvojila. Do operacije j«' bila prisiljena hoditi z rokami.
VSAKEMU
ki naroči Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1939, pošljemo ...
PANORAMO SVETOVNE RAZSTAVE v barvah. Raz stavo bo odprta meseca aprila 1939. Na nasprotni strani panorame je ZEMLJEVID MESTA NEW Y0RKA, na katerem so označene vse večje ceste in ulice, avtomobilske ceste, parki itd. Na njem je seznam znamenitih poslopij, cerkva, nebotičnikov, univerz, gledališč, kopališč In letovišč. Zemljevid meri 19 x 25 inčev.
AKO NAMERAVATE OBISKATI SVET OVN O RAZSTAVO, VAM JE TA ZEMLJEVID NEOBHO-DNO POTREBEN. —
KOLEDAR VAS STANE
50«
v - •
s poštnino
216 West IStk
' ■
Street
(Rojake opozarjamo, da lahko, ko naročijo posamezne izvode Slovensko-Amerikan skega Koledarja za li^Ji, namesto, da pošljejo svoto — 50c v gotovini ali Monev Odru — priložijo k naročilu znamke po o oziroma po 2 centa.)
N. Y.
S S S : New York
'' " ' 1 * T i II H i - i ■ ■■■ - i,, i. m«
i n.f,
Te dni -eni eit.d uaslediij« značilno z^o«ibo:
Neki newvorški pisatelj ima v bližini New Olleausa v «lr žavi L«mi>iani dva li^oe akr:»v veliko plantaž«*. Zanj «lela /.• več let zauiuriH- Tony Smith. Tako .-tu zmenita: «*•«■ k:«; «h»bi«"ka, -i irn lweta «lelila, ♦*« h«i izguba, bo ^0"p«Mlar «lopla ča 1
Sinit it je začel delali na far' mi leta liWl. l>-> lani ni !><!«• m^MMie^a «iobička, pa tlidi i/. i»u!k- m«. lKdiodki točno po kri vali izoatke.
Ob novem U-tn je pa znašal • lobiček štiri dolarje. l>\a «l«t larja za Sniitha i:i «lva za g o-spotia rja.
Nasletlnje.^a «ln« telefonira jo iro>po«larjn. da j«' knij :l Tony Smith -taro karo za dolarjev. Kupil jo je na obro ke. Za referenco je na ved« ' s\oje^a iro-po«larja.
—	Kolik«> ji* dal na karo! je hotel ve«leti iro>j>o«lar.
—	Dva dolarja, — se je ^la sil «>«luovor.
Naši
rojaki »o .,ako uljudni in post režiji vi.
X«-k«i<» mi poroča iz Cliica .Vft*: — daz >ein bil pred leti ravno tako bolan kakor ti. D« -ti zdravnikov -« m obletel. Slednjič -em pa pravemu zadel Priporočil mi je rdečo vino, in v štirih d tleh >em tiil dober.
Hvala, prijatelj, boni poskusil. ('etudi >«mii vcjik sovražnik bolezni, bi želel. «la bi v tem slučaju trajala najmanj štiri krat štiri dni.
Za novega papeža je bil v<'«-raj izvoljen kanlinal I'aceH"., pa peški državni tajnik. V vsej zgodovini papeštva ni bil še nikdar fmpeški državni tajnik , izvoljen za poglavarja katoli ške cerkve.
Stare tradicije	rušijo.
Prišel b«» tudi čas, ko bo izgu bilo veljavo nepisano pravilo, «Ia mora 'biti papež po rodu Italijan.
PoredmVa iz Wnukegana -e je zopet ogla>ila Take mi i«-napela v s.vojem pismu, da jili j pri najboljši volji ne morem objaviti. Posebno zanimiv je odgovor na vprašanje:— Kakšna je razlika med Slovencci:» in Hrvatom, kadar plešcta.
Po Veliki noči se vrne v New York Mi-- Helena Kaplja, ki bo prinesla prijatelju M a sletu v Little Fallsii zelo zave-ljivo darilo, ki nin ga je pre skrbel dopisnik Joža v Ljubi ji: ni. Tako bo izpolnjena -koio »Ive leti stara obljuba.
Se dober mesec je do oUo-ritve svetovne razstave v New Vorku. Iz domovine ni po.-eb nega odziva. Dimu in dolar se namreč tepeta in se ne moreta pobotati, da bi 'bila že vsaj približno enaka.
Kolikor mi je dozdaj znano, bo dospelo iz Ljubljane sedem izletnikov, iz Trsta trije, iz Štajerske pet ter d\a iz dom žalske okoln-e.
Zato bo pa iz Ameriko toliko
večji naval. Železnica bo poceni. Vožnja na obe razstavi v San Franci« o in v New York bo samo $90.
To se pravi: človek se bo peljal za ta denar naprimer iz Chicaga v San Francisco, iz San Francisca—New York in iz New Yorka zopet v Chicaga
Vožnja z busom bo dvajset dolarjev cenejša, najprijetneje bo pa potovanje s karo.
Tistim, ki tse pripeljejo s karo, bi 'bilo svetovati, naj jo pitate v 'kakšni garaži hsven mesta. Kajti s karo s*; po New Yorfeu nikamor ne pride.
"O Lis HA B O D A"—M«w Tort
Friday. March 3. 1939
SLOVENE '(YUGOSLAV? DAILT
Kratka Dnevna Zgodba
HKT.Vvi I ■ ■
PRODAJALKINA SREČA
hI Itll. t i*IM jt
Kajti svojim kupca. ^UJOČe,
■ 11 lt'J(H' I lili «*C OCUO.
IV«hlojalk« Ana v oddelku ni mizi. Zdaj pa hc je našel a in« >ko |k»i Iiit )«• imela .svoje- drzen človek, ki noče odneliati. v r* teti trik. I»il je preprost.' Zadnjič umi je obisila tri svile-a /.e|<» učjnk« vit. <'i-m se je pri-1 ne srajce in dve pižami. "Ali I'll/.: i! kupec ii.n i m * 11 hi i oddelku,; me je -poznal?"' j«' šinilo Ani je |H ^lcdaln !*os|K>da s prij«iz-;v prvem trvtnut'ku skozi mož,-
Ali me je spre^kdal i oda hrtro >e je znašla \r novim )>olož;tjn in nedolžno je vprnšalii:
"(ios-pod, želite ..." 'Svilene ovratnice, prosim,' jf rekel moški s plahim jrla-
S«.II». .
"Metuljčke, nli saniuzavra-fiice?" je vprašala Ana.
no, katere,'* je reke!
moški.
Ana je položila ovratnice na mizo. Kamozavernice j«» porinila kupcu bliže, zakaj te so bile dražje, pri njih se je več zaslužilo.
\f«*ski je izbral tri r-amoza-veznice in tlojal: 'MVosi nk račun.*' Ana J«* vzela svinčnik, da bi
Po- xaa<». zamižala in obrnila |>o- " t lom. Toda ne za dolino. /»■ čez kratek čas je s i < rini zopet |)obožala Pogledala «a j*' vpra-da je devet kupe**v med d« -etimi mo-kimi nasedlo tej val i. Ko se je k u pw potem sklonil k njenemu u*eisu in ji /a^"}M*(al nekaj besed, pa je dvignila vjlavo iti (»pozorila «;o-|kmIm z diskretnim jfla>om: "IM, šef naju opazuje." lu zuodilo sv je |m> navadi, da *e je hotel kupec otresti za-drejfe na ta način, da je nekaj easn motril srajee 111 kravate, ki trnu jih je bila zvit« Ana raz lomila |m> mizi. Zdaj ni tnotrel storiti dru.irejfn, kakor se «wllo-eiti za to ali umi. Ana tnu je urno zavila dve ali tri ovratnice, nekaj parov nogavic in najmanj eno r-rajeo. To je bila tij«-n«i |Krstrežl«i. KujK-ijn je <Mo«> uspevala.
44Kaj pa s4*stan»4c, jto*pt>-dierin!" je vprašal kup«r, ko mu je prodajalka izročila listek za 'blajra j no.
"Zvečer «kI» edinih v »Ircvore-din.*' je odgovorila vsakemu. TihIm njene ^ree s«* je pri tem sladko smejalo, kajti na takšen iscsta>m k ni nikoli prišla.
S t< m Iriknio si je morala Ana prav dobro utrditi službeno razmerje, kajti dosegala je v. njim dva uspeha. l^astni'k I i movine ji je moral zaradi na-rašeaj«MM«^a preim ta vsak me see zvišati plačo jh» odstotku prodanega blaira. Po druj?i strani se je kro^ Aninih znan-cev vedno bol | iiril. Ana sama je t r i um l'i rala na 1 vs»-uii. Kakor metulj je letala z soncu svoje mladosti s cveta na cvet, se ustavila, kjer ji je prijalo. miiutok čas«, na koncu |>a jo je vendarle izkupila.
Zgodilo se je takole: N3«'ko po poli I ne je morala Ana {»odpraviti *vojo mizo in Hoi»tirjiti novo d<»*h> blatro. Takrat je pristopil k njeni mizi mlad. ele^an»ten lop moški. S tihim |K>Wžnim glasom je profil, naj mu rnzkaže svilone o-vrat nice.
Prodajalka je najprej obstala. Zagledala se je v kupca brez besed in ni uboifln razumeti, kako -i drzne moški, 'ki trn je potegnila s svojim običajnim .ser-ta-trktmi v drevoredu, priti jše enkrat k nji v trgovino. Kajti niti eden izmed tistih, ki jim je Ana stregla, se »ni po\tikšni potegavščiiiii pojavil dr j»v* v trgovini pri nje-
napisala ceno. Tedajci -e ji je kupec rahlo pribiižal in rekel: "Zadnjič srim vas č:tikal v dr«»v« redu točno o.b osmih, pa n iste prišUi.**
44 Mene ste čakali f" se je začudil« Ana in dodala s hl-njenim glasom. "To ste se pač zmotili v ositfn. Zamenjali ste me ttajfbrže s katero drugo."
Kupee je pomoieal- nato po rekel r-amo:
*4 < >prostit«\M
NAJNOVEJŠA FRANCOSKA VOJNA LADjA
I:.'' -V—> V' m
Toda Ana je imela dovolj drznosti, da je pogledala kup-cu v oči in ga spremila z listkom do blaga jne. Tam se je zopet odstranila, trdno prepričana, da ga ne bo zdaj nikoli več k njeni mizi.
Prodajalka pa se je zmotila v svojih računih. Xi trajalo niti dobrih štiri in dvajset ur ko se je mo^ki zopet |>ojavil v trgovini in ujemi bližini. To j«' po^ilamal pona\ljal ves teden, celo ves mesec.
Pod vplivom teh obiskov se je začelo Anino r-rce polagoma tajati in se odzivati srcu obiskovalca. Tovarišice iz sos(m1-
njili oddelkov so jo pozorm* motrile. Zanimala jih je nenavadna pustolovščina in ugibale so. kako se bo končala. Xa skrivnem pa so Ani zavidale srečo, ki .se ji je ponujala.
niese<-u dni je nabral mladi, lepi in elegantni moški, ki je prihajal vsak dan v Anin oddelek Jštirideset svilenih srajc, dva tucata spodnjega perila, fietnajst pižam, )>et in eedeiudeset parov nogavic in osoni ducatov robcev.
Blagajničarka, ki se je v teku lot navadila vsakovrstnih kupcev, je nekoč daiala prodajalki.
44 Mogoče je res, da ta vaš kupec l .noben maharadža.
mmmmmm^r. ::minn
ampak dejstvo je, da plaea vsak račun .s stotakoui. Xjt gova listnica je videti n jena. (JIom|>o<ličila Ana. jaz bi na vašem me-«tji tega moškega \ lovila. Mladi si«' iti čedni, on pa je !o ušes zaljubl jen v \ a»- " In 'kakor da jo je urekla — Ana ni imela od tega dne im benega srčnega miru več.
Njeno življenje je dobilo drugačno podobo. Ponoči je sanjala o njem, 'podnevi pa je nestrpno čakala kdaj prestopi prag trgovine.
Šef oddelka je pozdravljal mladega kupca z veliko vljudnostjo, blagajn ičarka mu je menjavala denar s .spoštovanjem. Ante pa se je lotevala nekakšna otožnost. Vedno je upala, da jo bo kupec prosil za nov -otatiek. a to .-m- ni zgodilo.
Toda včasih >«• življenje spremeni v bajko. Ani je bilo to namenjeno. Zvečer je -la iz trgovine domov, fllizu iz-hoda j" ^tal krasen avlomobl' Njegova vrata so s., odprla ^ trenutku. k<> je prikorakala mimo. (M»-|M><1 v rokavicah ji je |HMiiit*nl, naj se ustavi. Ann je na prej zardela, nato pre-blcdeln. nazadnje pa se tii dala po«rbtio prositi. Stopila je v avto in vozilo je od dirjalo svojo |M it .
Ko se je jModajalka ta ve-ič<■ r poslovila od svojega ku|i-ea. m1 ni mogla odtrgati od njegovih oči. Vse se ji je /.delo kakor pravljica .
Omenil ji je scstancK v drevoredu, kateremu rc je s svojo besetlo izneverila. Ana m je branila, da tega it] tako mislila. Nazadnje je opomnila, koliko denarja je izimenjal v trgovini svojimi čestimi obiski.
"O, draga moja," je dejal on. vse to som rad žrtvoval samo. da .^em mogel govoriti z vami.'*
44Amp;ik zdaj mora biti ko nee leh neumnosti," je rekla Ana pri slovesu. "Zdaj ne smele več prihajati v mišo trgovino. Kadar želite govoriti z menoj, počakajte me z avtomobilom. kako nocoj, pa se bova o v sou i 1o|m> ]>omenila,"
Ločila ista se z dolgim poljubom.
Naslednjo nedeljo je Ana db iskal a svojega prijatelja v njegovem stanovanju. Otlzva la se je njegovemu vabilu na čaj. Prijatelj ji je t.udi odprl svojo veliko omaro, kjer je ležalo vse, kar je prinesel domov iz trgovine.
*4 D ra gee, k a j pa boš z bi j ] toče I z vso to kramo?*' je vprašala Ana svojega Ijlibčka. In on je rekel. .
"Zdi mi. <la sta tukaj samo dva izhoda. Prvi je ta, da odprem trgovino za moško perilo in nastavim tebe za prodajalko. Drugi pa — da se vza-meva . . ." Ana ni rekla besedice Ob-1'jela je svojega ljubimca z ol»e | Ima rokama in mu pritisnila na | {ustnice zaročni poljub.
Prizor v Brestu, l.o je bila spu M-ena v morje najnovejša franct>-ka vojna ladja "Hichelieu
Olupljeno srce
Med najbolj ret Ike in iievar-I ne in sičiu ne bolezni spada tako zvano ko vdrl v "oklopntt srce", pojav, pri ka-
mišice. Zrak bi lahno \otlino in u
e-
,1.
tereni st. osrčje po apnenih u- j <-e bi lahko zastalo v setllinah tako otrdi, da se n<* l delovanju. Po lokalni aiiotczi nit m* več svobtMln« gibati. <►«!- ji j,, profesor izvršil prve i st ranite v tega trdega plašča zc v okolici .srca in pt>časj je spada med najbolj zamotane nadaljeval z uad iljnimi lezi. kirurške posežke Samo mno Pi j tem je nana] nekatere ra goletni s/j n*cia I i -t i -e np.tjo ::< ne takoj zašiti in polagouia je vesti takšno življeiisko nevar- prodrl do srca. \jegova roka no o | te raci jo. Te dni st;» jo iz je !>iin mirna, le tu pa je izvršila dva frankurtska zdrav- menjal kakšno besedo z inter-nika. kirurg in internist, na ne rtisfom za seboj. ^ jstim čutlo ki pacientki iz tujine.	vitim mirom in sigurnostjo <o
Navzlic velikem številu delali tudi trije »travniki po zt i ravnikov in bolniških stre/.-j »»očnMvi in operacijske strež nie, ki so prisostvovali opera nice. \'s;,k je namah razumel cj ji, je vladal v o|«.racijski i vsako ' kretnjo operirajtičega dvorani največji mir. V tej ti j l<i''"'ga.
šini je operacijska sestra izvr-| Srce je bilo razkrilo, ( uduo šila prve priprave. Vsak se jej s,, je gibalo sredi belih 'rjuh. zavedal težav. Le zelo izkuše-
•II se odločili za dovršitev peracije. ki naj bi bolnici hranila življenje, t. j. za o*
stranilev utesiiujočcga apiie
nega plašča. Otlstranili >«» ga prsno otlino m u - liavzor.i >0 vi)ltli razl0(.nu.
tav,l dihanje, prt bodeiio ,r-1 kako jt> 0.vohoj,.no	tako
svojem j ,vko<-. "zadihalo", 'kako v~e j globje je utripalo. S tem je bil najtežji tlel o)»oračije, ki ;e
na in spretna roka I * i mogla preprečiti poškodbo pi>ne mre-
Zdravniki sU primerjali njego v<» gibanje z utripom žile in z dihanjem pacientke. Končno
trajala nad poldrugo uro. kon čan in kirurg je začel rano po časi zapirati. Asistenti >o za ^itti rano pokrili /; najtanjšimi srebrnimi ploščicumi in pacientko obvezali.
Pri vsej iprocetlnri je boiu c;t izgubila presenetljivo ma'o krvi. Kmalu se jr lahko malo dvignila in misinel; na njenem obrazu je govoril. d:i se počuti razmeroma dobro. \*e bo tre. jalo dolgo, da bo lahko stopah« naokrog in nihče ji ne bo opa zil, kakšno nevariio poldrugo uro življenja ima za s,.boj.
j iiiiitiii]||r»iiiinii!i|. i|]iiiiiiii|.-i|iiiiiiiii|||iii:n niHItH'11^:!'..!!!!' ......................'"»Ulj
1 "blaznikova
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
• poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Strosl New York, H. Y.
..iiiiuiiii7,,.Tnir.m.ir*iitniilti.«ffvi*"iiilf .in il||IH|||itiI,:i|i|U||tlc'>l.*it, Ml> "ll'inili^
Znanost je zopet zmaga
nad hu Limi preselil čenji, ki jih narava po-jostoni:' pripravlja človeku.
i
imajo velik
g
Prepričajte
GLAS NARODA" I
poSiljamo v staro do- S m o vi no. Kdor ga ho- | £e naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — ^ Naročnina za s t a r i | kraj stane $7. — V ^ posi- ^
[talijo lista
ne
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi sen-ci'' pri 4'Oboževalcih ognja", "Ob Vadarjm"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rliju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati ^Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V 5TAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSK BI NA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak« sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSKBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, 8 slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
1 2 knjig, s slikami, I 704 strani
VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih * ' sveta. — Izdajalec. — Na lovil. — Spet naJ divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
- I Cena $3.50
2 U T I	. :JB 11 Z'- j
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50 Naročite jih lahko pri' /

Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. Y.
"BEXQ fllODA^-IitTmf ^ v
ELOVBNB mjGOBLXV7 DHLY
nikdar ne ugasne
ROMAM IZ ŽIVLJENJA "0LA8 NARODA" PRIREDIL t. H.
12
Viaoka, dolga poslopja, z železnimi tiri premrežena pota, dvig&lni žrjavi, brez števila vaz in vsakovrstni stroji — to je bilo Rittbergovo podjetje. In vse to v hrupnem in #luš«*-eem ropotu, pa vendar vse v spretnem in najlepšem redu. Tu se ni zgodilo nič fcrez skrt>noga nadzorstva, brez natančnega preraeuuanja. Nikdo ni napravil nepotrebnega koraka, nobene kretnje »brez namena in cilja. In dimniki so se kadili, nskre so švigale s&ozi sivoerni dim, pišeali so tulile in motorji ropotali. Nad vsein je ležalo Obzorje dela.
Hans Ritfcberg se pelje proti velikemu glavnemu poslopju, v katerem je imel tudi njegov oče svoj urad. Pr' njegovi mizi sedi sedaj njegov sin da nadaljuje njegovo življenjsko delo..
Ko Hans odloži svojo gorenjo obleko, se zatopi v trgovska pisma. Nato ima posvetovanje s svojimi ravnatelji, za tem gre <4kozi tovarno z nekim ameriškim trgovcem. Ko vwe to opravi, še nekaj časa sedi pri svoji -pisalni mizi. In aie, da bi hoteL, mu pride s-pomin na materino smrtno uro. Zopet razmišlja nji4ne zaidnje besede in na njen močni odpor, da bi blagoslovila njegovo zvezo s Štefko.
Izgubljen <v svoje misli se igra z ravnilom in ž njim pora > i zaide v špranjo po.1 plataioon, s katerim je bila prevle- v katert''» ^lU prejšnji teden zbrane največje ladje svet*
eena miza. Pri tem zadene na neko oviro in ibrra vsake misli n	_____
jo hoee z močnim sunkom odstraniti. Tedaj pa zasliši lahen
šum in niizna de*ka se dvigne na kraju, koder jo vlekel rav-	m	m "
Bilo. S tem pa so *e tudi odprla vrata do skrivnega predala	' j ^fl^HSftt lCOtlCdt poti mizno ploščo.
Hams začuden strmi na ta vrata, uredi katerih vidi majhno|	lv. T nrfninvu-tT 7"- , . ~
luknjo za ključ. Tedaj pa se spomni, da je bil v svežnju!	1 lse 1 Bb KOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
ključev njegovega očeta prav majhen 1clju«Vk, eegar namena)
mogel razumeti. Ključek vtakne v luknjo in vrata se] Koncert. — Odkod pa ti,
POGLED NA NEWYORSKO PRISTANISCE
ni
l rez vsake težarve odpro. Prod njim je odprt ploščat predal j Ivan, tako 7»ozno! — me je na-v katerem najde nekaj pisem in fotografijo nekega mladega govoril -znanec rojak na kari dekleta.	poulične želez ni tre, ko sem se
Ifams vzame vse iz predala in s čudnim občutkom gledajvračal zadnjo nedeljo zvečer Čarctfbno lepi deklišlki obraz, iiz katerega mu žare nasproti domov.
Ijillisinive, ddbrnitljive oči. Da je bila ta fotografija vzeta! — Zamudil som >e malo v že pr«d mnogimi leti, je takoj -poznal. Pod fotografijo p« Slov. Domu na 57. ci'sti, saj ti stoji v jasni, lopi pisavi:	|je gutovo znano, <la je danes
"Svojemu iskreno l/utbl jenemu Herbertu — Eva Werner." j naše mladi irsko ipevsko dru-
<'i*ien nemir se poloti Hansa. Kdo je bila ta Eva Werner, ki je njegovegn očeta imenovala ljubljenega Herberta?
Dolgo drži sl?ko pred s<*boj in si jo ogleduje, kot «l)i mu morala odgovoriti na vprašanje. Pogled na sliko ga nepopisno prevzame. Slednjič pa jo, skoro nejevoljno, odloži iu vzame pisma. Bila so štiri pi>ina, dva napisana z isto roko, ki je podpisala sliko, druga dva 'pa sta imela pisavo njegove matere.
Nekaj časa prvi Pljuje, ako bi bral. toda neka nevidna sila ga sili. Mogoče bo našel rešitev uganke, zakaj sta si
š-tvo proslavilo s koncertom prvo obletnico *vojo«^a obstoja.
—	Vedel <em in zelo žal mi je. da sem hi I zadržan. In kako je bilo, ali ti je ugajalof
—	Vsakdo je moral pohvaliti, k«k)r .se je udeležil. In udeležba je bila velika, čeprav več iz okoliee nego iz mesta samega, kar <ni posebno v čast nekaterim najbližjim rojakom.
bila oče ininusti med soboj tako tuja. Do tega ni dovedla To je bilo veselje pogledati, a nepremišljena radovednost, da bi prebral pisma, temveč že- l)0|j lK,slušiltj veliko skupi-lja. da bi po>vetd v .skrivnost, ki jo je vedno čutil v očetovi 110 naiil| ln|adil) (><1 8 <Io 16 1<>t
ii .. i	\ ■ftLA• M	m A -------• _ _• _______n• i	•	*	i *
biai. Najprej vzame gorenje pismo. Bilo je pismo, ki ga je takrat p ustila Eva Werner Herbertu Ri-ttfbergu. ko je pobegnila od njega. Pismo se je glasilo:
"Moj preljubi Herbert:—
Še enkrat Te hočem tako imenovati, četudi sedaj vem, da to ni prav in da lastnina druge žene. Ne morem drugače kot skrivaj iti od tebe, ker bi mi drugače branil. Ne sme vee biti, da bi se še kdaj srečala. Nikdar se ne vrneva več videti. Hert>ert, vdati se moraš v to, da se morava oba pokoriti, kar sva z agrošila. Ti, ker si mi zamolčal, da si poročen, jaz pa — ker sum se Ti brez vsake meje vdala, predno sem 'bila Tvoja žena. Ti in jaz, dba imava za svoj pregrešek samo eno oprentitev, da sva se ljubila preveč in da sva tej preveliki ljubezni podlegla.
*4Vem da si trpel, kajti dovolj Te poznam, da me nisi v nj»kotni nameri potegnil v >voje roke. Nikdar nisem mogla verjeti, da bi me mo^el (hladnega srca varati. Občutil si samo bojazen, da me ne bi rzgu'HiU kajti dovolj si me poznal, da bi vedel, da bom pobegnila od Tebe. kakorhitro bi izvedela, da iona katera druga pravico do Tebe. Povedati si mi t^ele hotel, kadar bi -bil ločen od svoje žene in si mislil, da Ti bo kar kratkovnalo dala prostost, ker se med seboj nirfa ljubila. Sedaj pa je prišlo drugače, kot pa si mislil in si mi slednjič priznal resnico. Alko bi me j>oznal, (bi moral vedeti, da se bom odpovedala vsaflci skupnosti s Teboj, kakorhitro bi izvedela, da nfci več. prost. Nemogoče mi je dragi ženi vzeti moža. Vsa ljub<»zen do Tebe »bi me ne mogla zapeljati v to. In tako se ločim iz Tvojega življenja.
Ne hmlujen« se nad Teboj, iz celega srca Ti odpuščam in ne bom nikdar ljubila drugega Ikot Tebe. Naj bo kjerkoli, b<wn popolnoma tiho in popolnoma ločena od sveta živela v t parnimi in bom pridno slikala. V svojem dela bom iskala in našla £olaft>o in ker -sem popolnoma sama na svetu, zato mi ni treba nikomur polagati račune. Nikdar ne 'bo prfclo do Tube kako poročilo o meni, kajti sedaj za mene ni več nikake poti do Tel>e. (Mati moraš pri Bvoji ženi — pričakuje Tvojega otroka in ima pravico do T<*be. Aiko Ti bo kdaj težko, da sva se ločila, tedaj »matraj to za pokoro.
"Zdrav^vuj in Bog bodi s Teboj na vseh Tvojih potih.
Do smrti Tvoja
Eva Werner."
Globoko ginjen bere Hauis pismo in zopet pogleda v nežni ieotfki obraz. Ta ženska je grešila, toda velika in dobra je bila navzlic svoji pregrobi. fa oče t Kako je to ženo moral ljubiti, da je tako atrogo pravični, v strahu. da Jo bo ngubil, postal nad njo laonik in ji je uničil cvet njenega življenja. U oafkona brez ljdbeoni se je zatekel k temu dekleta.
GO po številu, ki so pod vodstvom uči tel i ice Mrs. May dvakrat nastopil] k pesmimi: "Veselja dom." "Predica," "Pozdrav" in eno angleško. Nastopilo je tudi staro društvo "Prešeren" s .pesmijo: "Potrkali na okno," in njeirovi pevci so pokazali, da vedne stoje na prignani višini.
Priznanje -gre tudi mnogim posaiii<"znim mladini |>eveein in glasbenikom, ki so peli in na razne istrumente igrali solo in duet, kot Arcne Rupnik iz Coversdale, Pa., Hifcbert in Joseph me Hrvatin, Therese, Elsie in Josephine Klun, Win. Sta vor, Hilhert Oelowehen, Mamie Triler, Vida Kroteč Joseph B. Simčič, Lillian Del Bianco, rojak Leopold Prijatelj iz Library. Pa., in Miss I»uisc Tran-ko iz Library, ki je dospela pred ]>ar meseei rz Ljubljane in je deklamirala Greirončičevo pesem "Soči.**
K uspehu je mnogo pripomogel hrvatski mladinski tam buraški zbor "Plamen" z No. Side. To so bili v resnici goreči, živi plamenčki. ki so vso svojo dušo izlili v "Hrvatske melodije," katere so igrali in hkratu peli.
Koncert ^e j<» zaiklju^il eno-dejarrsko ^lloijrro "Soproga njegove žene." Ta prireditev je spet pnikazala, da mladina je
naša bodočnust.
* * *
Vsi smo Slovani. — John, kje pa si bil, neka dama te je želela videti — me je prijela bolniška strežnica, ko .»txTi se vrnil -ad kosila.
—	Dama? Kje pa jef Ali je odšla?
—	Da, ampak dejala je, da se bo v kratkem spet oglasila, fo res je prišla ter me vpra-
šala, da li sim res jaz Bukovin-
ski.
—	Prav gotovo, toda ali me poznate, jaz vas že ne.
—	Seveda te poznam — |k> tvojih 'tedenskih dopisih, katere čitam, čeprav nisem Slov n-ka.
—	X i s i e Slovenka, kdo pa, ali Hrvatica!
—	Tisto pa ne.
—	Potem Srbinja.
—	Pa še manj.
—	I'a morda ne Bolgari nja, Pol jajkinja ali celo Rusinja f
—	(Mi. vse Slovane naštevaš samo tistega ne, ki ga smatrajo za najbolj kulturnega med vsemi.
—	Alia, to pa so bratje Čehi. Torej ste (Vhinja in imate za moža iS I ovenča! Ali imam prav *
—	Samo deloma; ker sem res (Vhinja, toda moj mož ni Slovenec, ampak Hrvat. Že par dni se nahaja tu pri va^ v bolnišnici. in pri tej priliki sem hotela sf>oznati avtorja Tedenskega kotička. Kadar ga rtb-iščeš, sjirao vprašaj Severicha.
za !,:jo
—	Tri >to medvedov, k temu pa varil moram čestitati. Slovenske -narodnosti niste vi, in ne vaš mož in vendar berete slovenske liste.
—	<>h. to ni nič. Živimo in mošaiibo se med Slovenci v naselbini na Meadow I^ndK Pa. (Iblrzu Cannoresburga) in človek se priuči jez?ka ljudi, med katerimi biva. da sam ne ve kedaj. Sicer pa ini se razumemo in moramo razumeti drug drugega, saj srno vendar otroci
ene in iste mogočne — matere Slave.
• ♦ •
Ločitev. — Naši stari pionirji, ki so se naselili v to deželo konci preteklega stoletja, odhajajo polagoma, drug za drugim v neznano deželo, odkoder ni več povratka. Zdaj je bil na vrsti rojak M. Šval, star 75 let, ki je preminul po enotedenski bolezni dne 20. febr. Doma je bil iz kostanjeviške fare na Dolenjskem, v Ameriko pa je prijadral leta 1892. Zaposlen je bil nepretrgoma celih 44 let pri Iron Oitv Brick and Stone Co.. dokler ni legel na smrt«no postelj. Tu zapušča vdovo ter ."> hčera in dva sinova, ki so vsi poročeni raz-ven najmlajšega sina. Bil je o<l početJka član društva sv. Jožefa št. 41. KSK.T. Njegovim moje sožalje, njemu pa blag spomin!
• . *
Slaba lovska sezona. — Kako sem vesel, da je ta razposajeni preiipust že za nami. kajti človek se bo komaj oddahnil od raznih zabav, veselic, plesov in drugega veseljačenja.
Končan pa je kajpak za nekaj časa tudi lov na ženine, o-ziroma neveste. In ta zim>ka lovska sezona je bila to pot zelo slaba, saj je bilo poročenih v naši slovenski cerkvi od novega leta samo troje parov in še med temi eden tuji. Vzrok pa seveda ni pomanjkanje že-nitbenega blaga, ker na»- je dovolj, vdov in vdovcev, deklet in fantov (nekateri smo že precej v letih, ali kaj to. saj se že gliha dobi). Tudi n«' bo menda vzrok pomanjkanje ljubezni, pač pa premalo dela in J zaslužka, kajti redki so, ki jih veseli ženiti se na relief ali WPA. Pa tudi drugi izgovori, včasih zelo čudni, se dobe, ki ljudi proč od zakonske kletke drže. Tako na primer mi je pred kratkim znana vdova z North Side razodela. da od
svojega bodočega moža ne -zahteva ne bogastva ali zaposlenosti. ne mladosti ali lej>ote, pač pa l>o moral tako veliko ljubezen imeti, da bo mogoče od nje živeti; ako pa ne, raje Še nadalje ploh vleče.
Bojim se, da lw> ga vlekla do konca dni. Pripetilo se je že. da je kdo umrl od prevelike ljubezni, da pa bi revna dvojica živela od se tako velike medsebojne ljubavi, tega pa ni zabeležila še nobena kronika.
Operacija. —- PrebuVni te* den je prispel v našo Mercv bolnišnico rojak J. Pangerčič iz bližnje naselbine Cliff Mine. Pa. Podvreči se je moral zelo nujni operaciji za kilo. Zdaj se dobro »počuti in >c bo v do glednem času vrnil domov k družini.
Pozdrav!
KKETAJNJE
PAKNIkOV
SHIPPING NEW:?
4. man-a :
Rex v (ieuoa Aqui tauia t Cherbourg
8. m area : Hamburg t Hamburg
11. marca:
Paris v Havre
ijueeu Mary v Cherbourg
Coute di Savoia v i»euoa
15. man a:
St. Louis t Hamburg
18. marca:
Koma \ Genoa
lie tie France v Hat re
21. marca :
Euroita ▼ Bremen
VSE PARNIKE
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 116 W. 18tb SC. New lork. N. V.
1TJ. n i a rca :
Haiixa t IlHUiburg
'J3. marca: Champlaiu v Havre
24.	marca:
Queen Mary v Cherbourg
25.	marca : Hex t Genoa
28. ma rca :
Bremen ▼ Bremen 2D. marca :
Deutschland v Hamburg
Po!eg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. | imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
iiiiiuiuminmii
A/lolitvenilce
ui^mniriMii.i
v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCA
imitirano usnje vez ...	... M
v usnje te* ..........	____M
v fino usnje \ez......	____1,—
c najfinejše usnje vez	____1*0
v najfinejše usnje tnia	vez 130
v bel celluloid ve*. ....	____1.20
NEBESA NAŠ DOM
t imitiranu u-nje vez.....1.—
v najfinejše usnje vez. ....LSt t najfinejše uanje tnla ves. 1.6t
RUSKI GLASOVI
platno vezan«» .............84
v usnje vez. (Siv. 41.'»» ....1.— v usnje vez. {.šiv. 410» ....lJSa v usnje vez. (stv. 4»W» ..1.50 t celluloid vez. (Str. G14I..1.50
SVETO PISMO ..............3.—
MARIJA V ARU IN J A NEDOLŽNOSTI
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prmyerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v belo koat vezano........1.10
C<
I nto Me
v platnb-e vezano ▼ belo ko«t vezano
JO
J25
v Imitirano nsnje vez v fino usnje vez
....L— ----1.60
Key of Heaves
fino vevano ............. .35
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
» celluloid vezano.........
v celluloid najfinejša rez. ..1.50 V fino UKnJe vezano.......1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino upnje vezano ......1.30
Ave Maria:
▼ fino uanje vei
-----1.40
KNJIGARNA UGUS NARODA
Pozor rojaki!

Naročite Še danes S A. Koledar za leto 1939.
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na
SLOVENIC PUBLISHING CO.
::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 West 18th Street	Ne« York. N. Y.
		
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.	fcžni ii i iiii, ■ • - i^ ^ivitrar™^	
"Naši Kraji"		
•r Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — -		
I Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" : t 216 WEST 18th STREET, NEW YORK