3. številka.
Ljubljana, sredo 5. januarja.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaju \sak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti pruicinan za a vi tr o - o>re r sk e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta H gld.,. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto l:i ^Ul., za četrt leta 3 gld. 30 kr,, za en meneč 1 ^!d. 10 kr. Za pošiljanjo na dom 8e računa 10 kr. za mesec, .'JO kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina i/.nafta. — Za gospode učitelje na Uudskih Šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr.. po pošti prej eni an za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste *5 kr., če se oznanil«! enkrat tiska, o kr., če so dvakrat in 4 kr. še so tri- aH večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati.— Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kol mano vej hiši it 95—26 poleg gledališča v »zvezdi".
Opravništvo, na katero naj »o blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolnianovej hiši.
Prusaška oholost
je pognala ravno proti koncu starega leta ■prečuden cvet, katerega trnje se je zabodlo nam Avstrijcem v meso. Ko je namreč dunajska časnikarska družba „Concordia" pred kratkim z banketom poslavila znanega nemškega učenjaka Holtzendorfa, oglasil se je, kakor znano, nam Slovanom slabo priljubljeni predsednik najvišjega sodniškega dvora, vitez Scbmerling, in je napil žurnalistiki in Holtzen-dorfu, kot srčnemu branitelju grofa Arnima proti Bismarkovi železni moči. In glejte, takoj se je vzdignila v Berlinu „Provinzial-Corre-spondenz," udan organ državnega kancler,a, in s tisto osebnostjo, katera je last jedino prusaškim novinarjem, se je spravila ne samo črez viteza Schmerlinga, ampak kar črez nas Avstrijance vse, in dejala nas je na šolsko klop in nas za lase prijela, nam malo ušesa privila in nas vse takisto oklofutala.
Ko človek to vse lepo bere, misli si pač, da živimo mi Avstrganci kje v južnej Nemčiji, kot prusaški vazali, katere je pokrila neizmerna pikelhavba, da v temi pod njo ne čutijo jeklene peeti, ki jih davi in jim sapo zapira. Ali tako daleč vendar še nijsmo, da bi nas s palico mlatil vsak o rte ij oz ni žurnali* stični pisatelj iz Berlina, in hvala bogu, še imamo svojega vladarja, katerega prestol je uže trdno stal, ko prusaške ideje še na svetu nij bilo. Žalostno pa je vendar le, da si upa listič, ker je glasilo nemškega vsegamogoč-nega kanclerja, okrcati Avstrijo po prstih, kot kako velikonemško vojvodino, katere vojvoda ne ve zvečer, če zjutraj vstane še z dijademom na glavi.
K srcu naj pa si to vzamejo naši Nemci in škrbasti nemškutarčiki, kateri v zvezde kujejo vse, kar diši po dragonarskej Bismarkovej unifonni, ter klečeplazijo in mo-
ledvajo okrog velike Nemčjje, kot bi Avstrija sama ob sebi ničesar ne premogla, ter tako privadijo te Pruso in Prusake, da se vsedajo na kurulske stole, ter nam zaušnice dole, če se ne obnašamo vselej spodobno, otroško, in jim ne poljubujemo z udanostjo roke. Ali še živi mej nami avstrijanska zavest in upamo, da, kadar se zopet oglasi „Proviuzial-Corre* spondenz/ da je avstrijansko časnikarstvo ne gladi z rokovicami, kakor se je sedaj zgodilo, ampak da na tako donkižoterijo pade od naše strani — kakor se spodobi —• lopar.
—r.
Misli ob novem letu.
Tu na jugu Avstrijo biva malt mirodič. Odrezan od svojih bratov, bije osamljen boj za svoj obstanek, in za omiko in srečo. Ta narod nema vsestranskega bogatstva; nema svojih ljudskih, srednjih, in višjih šol. Temu rodu boginja prava ne meri na zlatej tehtnici. V tujem jeziku se mu ponuja pravo. Tega naroda mesta in trge tuje valovje liže. Materini jezik njegov je vržen na ulico in je hlapčevski jezik zraven ošabno se noseče tujke-neinščine. Tega kakor vsacega naroda najdražji zaklad, nema dovolj prilike olikati se, tega naroda jezik sme oskrunjati in pačiti kdor le more pri nas. Mej tem našim narodom dobiva se celo odlika, ako se na lastnega brata pljuje; mej tem narodom je odpadništvo od lastne družine vstopnina mej „izbrano družino"; kar je pri druzih narodih najzadnje, kar človek počne, to je v malej slovenskoj zemlji prvi uzor precejšnjega števila ljudij — renegatstvo — in tega naroda masa je dosta še mirno jezero, na kojega površji še malo kipe valovi časovnega duha; preveč od-reno skozi tisoč let, hodi naše ljudstvo Še dosta le po kruhu, le po redkem vstaja mu idealno življenje. Le tu in tam hodi vrh Triglava gledat večje ozem\je. S kratka: položje našega
Slovenstva podaje* več Črnih nego jasnih stranij.
Na lastne nogo postavljen, masakriran od gori in doli, od ministra in beriča, oblegan od dveh omikanih narodov, stopa mali dečko — Slovenec — na torišče zgodovine.
Mladi človek — ubožec hodi na delo. Zdravi možjani in krepke roke so njegovo vse imetje. Kdo mu bode kaj slabega voščil na pot! In tako, kdo vošči nagemu narodu slabega kaj, kdo mu ne vošči vsega dobrega L Kdo ? Srce mi pravi, da so oni, ki mu neugodno osodo žele, posebno, če bivajo mej njim prav malo dobrega srca.
Ali kaj de, kdo bode pazil na zlo voljo* sovražnika? Pogumno na delo, več sovraga voč hvale. Bilo bi pač za naše domoljubje nevarno, ko bi včasih ne imeli pogledati na ne-narodnega, dom grdečega človeka, ta je dober korektiv za domoljubje. Na delo sem rekel L Da, na vztrajno delo. Ah ljubi bog, ker pa vse nič ne izda, ker pa le tako počasi nas voz leze, ker pogled na naše razmere preveč črnogledov stvarja, ker malo veselih žarkov ne izhaja na našem obnebji!
' Ites je, na rožah- ne ležimo, naši dispo-zicijonalni fondi so vsi v naših malih močeh in kar je drugod včasih se videlo, da je namreč tuja vlada, tuje olikano ljudstvo, podvrženo-mu inorodno ljudstvo po vladnem aparatu hitro peljalo iz plenic omike na čistetjše stalo, nij pri nas videti. Naši „jerebi" hote le kon-sumirati in nič producirati. Ali bodi, da je tako-to vse nam nij v škodo.
Kje bi mi Slovani v Avstriji neki še bili,, ko bi nas nemška in madjarska vladeželjna strast ne dušila! Jaz se usojam trditi, da bi bili intresanten predmet nemškemu jezikoslovcu ali nabiratelju sledij utopljenih na pol narodov. Naša jeroba sta neumno delala. Kdor me tepe, tega se branim in če me po—
UsMb
Glava.
Glavna stvar individualne eksistencije življenja in najveličastnejši del človeškega telesa je glava, naj si bode ali fizično ali idealno. Uže samo z besedo — glava zaznamljavamo osobe, in po navadi govorimo o dobrih, spa-čenih, prebrisanih, slabili glavah. Tudi se večjidel šteje po glavah. Uže v knjigah klasičnih literatur brojimo oddelke po glavah ali poglavjih. In celo če govedino štejemo, rečemo toliko in toliko glav je bilo. Pač se na Rusovskeni po dušah, in sicer samo po moških šteje, na barkah in v fabrikah uže po rokah, pri vojacih pri pešcih po bajonetih, pri kava-leriji po konjih. — „Per quod agunt homines, per idem nuiuerautur iidein."   Nikjer se pa
ne šteje po — možjanih, ali mislih, ker duševno le nekateri individuvi llorirajo.
Pri lepej telesnej proporciji znašata po Alb. Dtirerju glava in vrat 6. del cele visokosti telesa. — Glava je shramba najbolj znamenitega in važnega organa vsega trupla. Ta organ glave so možjani. A nahajajo se tudi na glavi drugi za življenje važni in žlahtni organi, na pr. dosta organov nervov etc.
Tam pa, kjer so tako žlahtni in znameniti organi za življenje, tam more biti dobra sprava za nje. Za to skrbi lepo mati natura. Iz močnih in dobro sestavljenih kostij obstoječa črepinja hrani nam našo bitje, naše možjane. Tu je velika votlina, v katerej pa razen možjanine in krvi Še neko tekočino nahajamo, katera tukaj veliko rolo igra in veliko fiziologično pomembo ima.
Možjani so zaviti v tri mrene, in vsaka ima drugačno pletenino. Prva ali zgornja mrena
se zove ndura mater". Ona se prišteva fibroznim mrenam, ona je samo kot pokostnica za črepinjo. Druga je „Arahuviea", ona je se-rozna mrena. Tretja je „pia mater", ona je v« skulozna in je tista mrena, katera prav na tanko obleže možjanino, vendar se jo pa še lehko od možjanine potegne.
Mej drugo in tretjo mreno je tista gori omenjena tekočina. Prvi, kateri je bil opozorjen na njo, bil je slavni neapolitanski zdravnik Domeniko Contagno; on je dokazal, da ako omenjena tekočina možjane obda, da tehtajo samo 26-00, mej tem ko na zraku 13180 tehtajo. Po znanih nzikaličnih načelih je to; in daljo je gotovo, da ako obdajo možjanino ta tekočina je zlo olajšana cirkulacija krvi v možjanih.
„Ceteris paribus" tehtajo možjani 1/M del človeškega trupla.
Anatomi so popisali možjane tako natanko
gosto muci, postanem v vednej hranitvi jak in počasi sedem jaz na sedlo. Boj za pravo kacega naroda, boj za idejo kakovi nikdar nij škodil ni temu, ni tej. Da, pravijo neka teri, mi smo prej tako mirno živeli, dokler tega narodnega ravsa nij bilo. Verjamem: robovi vsi v jednej ječi. O da, tedaj ste mislili vsi le na svojo tlako in desetino in govorili ste vsi le o njih. Ali zdaj je druga. Okovi fevdalzima so prelomljeni in vsem ljudem so se vrata odprla, da volijo prosto svoje pravo. Le nam Slovencenm ne? Staro izkustvo je, da narod, naroda pod noge spraviti hoče in drugič nemški in magjarski narod oba plemenitaža, grofa srednjega in tudi zdajšnjega veka v dobro sezidanem gradu prav lehko imponirata premirojjubnemu selu Slovanstva. — Volk  ne pusti jagnjeta.
In če bi tega ne bilo, dobiti bi si mogli kaj druzega sovražnega ker narodno živ-ljenje brez strastij je mirno stoječa voda in ta je smrdljiva. V strastnem potegovanji za pravo kako vežba narod svoje duševne sile in tem trdnejši je ta boj, tem lepše njegov voz drdra in Čem več truda, znoja je stala pridobitev kake reči, tem ljubša nam je. S celim srcem poprime se narod tacega v hudem boji pridobljenega prava, po hudem boji uresničene ideje in v razbeljene škornje 2 njim, ne pusti je. In tako je dobro, da se bijemo, dobro tudi tedaj, če bi res resnično bilo, kar nam nasprotnik in odpadnik v njihovo tolažbo pridigujeta, da nam vse nič ne pomaga, ker smo premaloštevilni nasproti sosedom, kajti potem smo mi Slovenci straža drugej Jugoslaviji in biti vam čemo, ljubi sosedi, prav trda kost v vašem želodci, v katero imate dosta trudnega pre-žvekavanja. — Staro leto je šlo mej mrtve, novo vstaja, če je kaj našemu narodu želeti za novo leto, voščiti mu je veliko bojevite krvi, nič ponižnosti in veselo hoje vanje na menzuro z nasprotstvom. Malo smo še pridobili; naše premoženje je še majheno, tem pridnejši bodimo, da nam nij treba stradati; delajmo, — brez dela nij jela, nij veselega novega leta. S—c.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 4. januarja;^ Iz Dttttajn se lakonično brzojavlja: Govorice o ministerskoj krizi se vedno bolj razširjajo. Bog daj, da bi se uresničile. Lepšega darila bi Avstrija za novo leto teško
dobila, nego Če bi cesar poklical drugo boljšo vlado.
V #V*f #" so bila včeraj in denes posvetovanja nadaljevana mej ministri Cis- in Trans-lejtanije. Auersperg, Lasser, Pretiš in Chlu-metzk^, vsi štirje so v Pešti. Magjari odločno zahtevajo, da bi smeli oni sami, ne le dunajska nacijona na banka, delati papirnati denar, mi bi bili pa prisiljeni, jemati ga,
Vil »nje dr/tn«'.
Iz JUercfr/nvinc smo mi imeli včeraj telegram iz Spljeta nam poslan, da so vstaši zmagali. Dunajski „Tagblatt" pa ima poročilo, da so bili premagani in da je Rauf-paša z živežem oskrbel dotične kule. Tudi mogoče, kajti iz Dubrovnika se nam denes brzojavlja, da je četa vnanjih prostovoljcev razpršena.
J7»>titaricoi7 „Reichsanzeiger" pravi, da nij res, da bi bili nemški in avstrijski di-plomatje kakove dogovore imeli zarad članka o Schmerlingu Kdor se zagorarja, predno je bil resno tožen, ta se po starem pregovoru sam obdolžuje.
J$p*ttijsti'c volitve v kortese bodo 20. t. m. Nekateri časniki upajo, da bode republikanska stranka zdatne vspehe imela kar je pa vendar dvom no. Španjci so stari postali in vsled tega nepreračunljivi.
Dopisi.
Yz slišite doline na. Koroškem 2. jan. [Izv. dop.] Uže dolgo časa smo čakali, kdo bode nekemu možu (?) ki se kot redni dopisovalec koroškega lista „Blatter aus Karaten" pod znamenjem —a. iz Ljubljane vgnjezdil in tu s pravo strditost^o teden za tednom svoj žolč nad vsem, kar je glede napredka in narodne zavednosti na Kranjskem se pripetilo, po pravej steklenosti raz-lijal a — do 30. preteklega meseca nam iuj bilo moč pozvedeti, kdo da v sosednej nam pokrajini, v katerej svoj živež dobiva, tako strastno pripoveduje grozovito popačene do-godščine na polju narodnem — hvala našemu precenjenemu „Slov. Narodu" smo po-izvedeli iz 297. številke ime one prečudne pi kazni.
Zima je torej njegovo ime, šolmošter je nekje na Kranjskem in baje rodom Slovenec z Koroškega. Prvo in drugo bi ne bila ni kaka sramota; pa je in to posebno za nas koroške Slovence, da je pri porodu te kukavice na naših slovenskih tleh pri prostoj zibelki vihrala slovenska zastava. Rajše bi ga privoščili nemškemu Meklenburgu nego da je njegovo ime v slovenskoj župi in slovenskej krstni knjigi zabilježeno. Vedeti pa bi moral ovi Zima, ki je nekdaj pred gospodom velikan ski pedagog,  da hujskanje nij vspešno^n da
in s tako marljivostjo, da ga nij molekila, da bi bil odšel njih očem; kaže nam to strašna literatura o možjanih. Kar se nij moglo opazovati s prostim očesom, storilo se je bohj popolnem z mikroskopom. Mikroskop je pokazal, da stoji siva ali površna možjanina iz malih zrnovih kuglic in centralna ali bela pa iz belih nitij.
Siva možjanina je posrednica hotenja, čutov, gibanja, refleksa itd.; druga bela je le vodilo omenjenih dejanj, ona je neobhodno potrebna za prvo; sicer pa bela sama ne moro ne čutiti, ne impulze za gibanje dajati. — Siva možjanina je torej vir dejanja vseh čutnic ali nervov, nabiralni ali predelovalni organ mnogovrstnih vstisov.
Možjani so pravi funkcijonalni organ vseh psihičnih del; one so sedež vseh psihičnih del, sedež zavesti in inteligencije, one so sedež vseh čutov itd.
Psihične dela so pa tedaj tem bolj nino govrstna, bogatejša in izobravljivša, čem večji je volum možjanov. Ne prav veljavno je za vse slučaje, da se možjani razvijajo v primeri teži trupla dotične živali, kakor so nekateri mislili, tako na pr. ima slon v primeri težavi njegovega trupla majhene, sicer pa velike možjani, mogel bi toraj slon mej živahni malo inteligencije imeti, ali to nij istina; slon je ena najinteligentnejših živalij, boljše, kakor pes; slon je jedina žival, katerej se lehko pripuščajo nekatera dela, da jih samostojno natanko in gotovo opravi, na pr. on znosi sam iz barke blago, on postavi vse blago iz barke na suho, vso na svojo mesto, on po loži tako, da se prav nič ne zmoči; slon pije nese sam kanone črez visoke gore itd., sploh slon ravna samostojno, kakor nobena druga žival.
(Konoo prih.)
je naloga učitelja ne samo podučevanje mladine temveč on ima tudi, če sploh ljubi človešto in narod, mej katerim dela in Živi, starejšim biti pravi učitelj sprave in razumstva.
Odkar izhaja omenjeni list, na katerega je bil pričetkom preteklega leta tudi pisalec ovih vrstic naročen, nijsmo nahajali nikjer — ne v dopisih od raznih krajev naše pokrajine, ne v raznih novicah — ne trohice hujskanja proti drugej narodnosti naše dežele in list se je sploh — nij nam znano zakaj — povsem izogibal vsake natolčbe proti slovenskej strani ter bil v tem oziru precej objektiven. Jedini pa, ki je neslane svoje otrobe neprenehoma v dopisih iz Ljubjane vezal, je bil —a. Listu nečemo slavo peti, ker ga posebno kinča vo-denost in praznota ter izvanredna lastnost, da zaradi prekratih nog ne pride Črez meje naše pokrajine — a vendar zamoremo reči, da nas je še precej zadovoljilo videti, da se ne vtika tako kakor „Laib. Tagblatt" v stvari, katere predrugačiti mu po praznih frazah in natolcevanji nij mogoče; ali ravno zaradi preizvrstnega dopisnika iz Ljubljane, ki svojo zagrizenost črez Ljubelj meče je marsikacega naročnika mej Slovenci na Koroškem zgubil. Naročen je bil marsikdo zaradi lokalnih in provincijalnih novic, razpisov, določil itd. a vedno blebetanje gospoda šolmoštra mora s časom tudi najbolj mirno dušo razkačiti.
Svetovali bi pač možema, ki izdajeta ovi časopis in ki sta nekdaj po tisku slovenskih knjig precejšnji dobiček imela, da v očigled razvoja in razširjenja ovega lista nedoločoni odpust podala pijonirju, ki srdite pušice spušča nad vse, kar je na Kranjskem dobrega in lepega. Ostane naj s svojo neslanostjo v last-nej hiši, kjer ga morda boljše poznajo in tudi zasluge njegove Čislati vedo; nemške bivalce naše kronovine ne bodo njegovi spisi zanimali in mi Slovenci pa tako po narodnem časo-pistvu poizvemo, kaj nam ljubi brati in so-rojaki v Kranjskej glede napredka, duševnega razvoja in prave narodne vzbuje vspešnega in koristnega počinjajo. V daljno pisanje bi mu pa nikakor ne odsvetovali; on naj piše mnogo ter potem cenjene izdelke v peč pomeče, kajti zima je brž ko ne tudi onkraj gora \juta.
Pri nas, v našej vsestransko od mogočnih gor obdan ej dolini imamo uže skoro mesec dnij blizu 14—18 stopinj mraza, a snega doslej nij toliko, kakor lansko leto ob tej dobi. Kakor se čuje, prične se uže spomladi prvo delo glede uredbe in uravnan j a naše Žile; kako bode delo napredovalo, smo zelo radovedni.
A kaj bodemo o tej stvari premišljevali 1 saj imamo v državnem zboru vrlega zagovornika (?!) ki se imenuje našega (?) poslanca in vstane iznad sedeža, če se po abecednej vrsti začuje ime veliko-nemško „Petrič". Da, on sedi uže od leta 1873. v lesenjači dunajskej, odkar je po volitvenej okrožnici nam v tisočerih iztisih povodal; „folk ima aufgob, prave, pametne prebrisane može voliti, ki bodo pravice pavra varovali, nja pvačile zmenjšali in nja ston zboljšali" — in do sedaj njegovega dolo-vanja, njegovega truda, potenja, njegovih od-sekovih zmožnosti) njegove govorniške provspehe še nihče nij omenil. O, ti nehvaležni svet 1 Kako pač malo čislaš tvoje rešitelje, narodove zagovornike!
Čudno se nam le zazdeva, da se mož, ki pri vsej svojej požrtvovalnosti in z ozirom na neuslišani trud in prospeh jedrnatih njegovih
govorov, katerih so bili vsi časopisi ob času zadnjega zasedanja polni, ne zagrmi nad nehvaležnim ljudstvom, ter mu ne odreče daljne svoje podpore — ali njegovo blagodejno delovanje ne pozna mej in le teško bi mu bilo odreči se milemu, začasnemu bivanju na obalih modre Donave. Mimo tega mu pa naj bode v lečilo zagotovljena beseda, da le potomci vedo čislati velike zasluge velikih mož.
Poslanec državni za mesta in trge na gornje Koroškem Egger se je vsled nejedi-nosti njegovih načel z načelimi njegovih volil-cev glede predilske železnice poslanstvu odpovedal in bode nova volitev koncem tega meseca. Razni kandidatje se uže pri nas imenujejo, brž ko ne pa odpošljejo kakega Belja čana. Tri dopolnitveni volitvi v trgovsko in obrtnijsko komoro so se nekateri gospodje, ki hočejo v Celovcu za vso deželo diktirati za našo stran precej zmotili in so njih kandidatje na gornje Koroškem večinom propali, ter se bolj mirni ali izvedeni možje volili. Sploh se kaže mej Beljakom in Celovcem nekaka čudna rivaliteta. Mi pa, Slovenci gornje Koroške se ne moremo zanašati ne na ene, ne na druge, temveč je nam jedinost.ua pot z vsemi Slovenci na Koroškem; žalibog, da smo po okrajih strašno razkosani.
Dobili smo za naše ljudske šole novega okrajnega nadzornika, nadučitelja v slovenskej Bistrici v rožnej dolini, katerega delokrog je močno razširjen po rožnej, ziljskej in kanalskej dolini, toraj povsem mej Slovenci. Nazori in delovanje ovega nadzornika, ki je baje le rodom Slovenec, nam še nij do dobrega znano; videti pa hočemo, kaj in kako. Naše prebivalstvo je za šolo prav navdušeno in prinaša vedoma precejšne žrtve v prozbujo narodovega izobraženja — ali materinščina se nikakor nikol ne bi smela zanemarjati, kajti le ona je podlaga drugih ved. —
Iz O r m u ž ti 1. jan. [Izv. dop.] Za nas narodnjake ormužkega okraja imam vam denes naznanjati vesele dve novice, namreč da je znani narodnjak gosp. dr. Gršak pri predvčerajšnjej volitvi v okrajnemu šolskemu svetu na veliko jezo nemškutarjev izvoljen za Šolskega nadzornika. Nemškutarji, ki so hoteli prevarati narodnjake, so sami sebe uka-nili. Več o tem poročal vam bodem prihodnjič. Druga novica je, da nam je isti osnoval hranilno in posojilno zadrugo z omejenim poroštvom. Prvi občni onovalni zbor bode v nedeljo jutri 2. januarja. Tudi temu zavodu 80 najhujši nasprotniki nemškutarji, ter z vsemi sredstvi nasproti agitujejo. Ali tudi ne opravijo nič. Oglasilo se je uže blizo 50 udov, ki so znamovali nad CO deležev po 50 gld. Tudi o tem bi vam bolj natanko poročal ako bi vam drago bilo. (Prosimo.) Prva novica je tem važnejša ker imamo narodnjaki zdaj tudi veČino v krajnemu šol skemu svetu, in da je to prvi zastop tu z narodno večino. Šolo mora tedaj tudi narodna postati.
Iz VI it ter IJ 4» v Istri 1. jan. [Izv. dopis.] Uže davno se je pri nas mislilo na to, kako da bi goli Kras okrasili se sadnim in gozdnim drevjem, G. Zupančič, naš župan, jo uže pred par leti mislil v život spraviti svojo idejo, da bi se tu napravilo občinsko odgojevališče za sadna in gozdna drevesa. A podpore za to krasno izpeljavo mu je do denes manjkalo. Zdaj pa, ko ima Materija zi-stematizovano narodno učilno z učiteljem najboljše volje za narodni kongres,  če  se izpe-
ljati spomenuta ideja z bodočim letom. In to, rabilo se bode to odgojevališče drevesno osobito kot učilo naše narodne učilne. S tem združiti ima se tudi čebelarstvo, in to praktično po najnovejših Dzirdzonovih načelih v družbi z g. Kraljevičem, žup, namestnikom. Vse to za namer naobraženja šolske detce v prvej vrsti.
Ker je naša učilna \2 ore od cerkve, namerava se omisliti učilničen zvon, da ne bi šolski pohod bil nereden. Tudi harmonij se ima kmalu oglasiti na učilničnem odru kot učilo za vežbanje prelepih narodnih pesnij slovenskih. Vse to pak zavisi od tukajšnjega „flnančnega ministra."
Iz Bleda 2. januarja. [Izv. dopis.] Ker vam uže zopet od pretečene jeseni, od kar so tujci naš lepi kraj zapustili, nijseni nič poročal namenil sem si denes, ker ravno denes drugi dan v novem letu oživelo se je Ui zopet malo in to sicer le za kratek čas. Mislili si boste bog zna kaj, a nič posebnega, samo jezero nam je ravno z novim letom zamrznilo in gladek led naredil se na celem jezeru. Denes driča se uže vse staro in mlado in marsikateri pade, da je joj, ker led je tako gladek, kakor steklo. Mraz pritiska posebno denes grozno. Neptun zapoveduje pod vodo in mrzla voda pod ledom uboga najvišjemu povelju, ter tuli, kakor še nikdar. Gotovo stori svojo dolžnost, in rekel bi še več, kajti ob kraji razpoka zemlja toplice, in v vodi stoječe ladije stiskajo se in silijo iz vode. Res grozen poveljnik Neptun nikomur ne da prostora v vodi, jezi se pa tudi, da njegovo delo ne puste ljudje pri miru in slabo, komaj 2 palca debelo delo pokončati mislijo. Kaznoval pak je uže prvi dan marši katerega predrznega, ter mu zaukazal, sko pati se. Tako je sedaj pri nas. Vse se ve seli, tudi nekaj okoličanov z dolgimi suknjami bili so uže tu, in uže prvi dan bila jo dobro zastopana „Germania," oziroma „nemčurija," kajti pravi germani nijso je mogli zastopati. Prej sem omenil, da je celo jezero gladko ko steklo, a to nij res. Čudna narava uže, da ravno našim odpadencem velikonemcem in visokoj aristokraciji ne dopušča nravnega veselja. V okolici prej omenjenih je na ledu malo snega, kateri jim preči, da se ne morejo blizu svojih posestev radovati. Do svetih treh kraljev dan mislim, da bode uže tako trden led postal, da bode mogoče, uže z vozmi črez voziti. Vi pa Ljubljancanje Slovenci prinesite vašo nllalifaxe" ta dan gori in uživali bodete veseli dan, ponosno vas bode gledal beli naš velikan Triglav in rekel bode, da ga veseli, da ste tudi v tej stroki za napredek, ker bodete amerikansko iznajdbo vrlim Gorenjcem kazali. Petranova mati pak vam bodo dobro postregli.
Domače stvari.
— (Nemško gledališče v Ljubljani) še vedno visi mej nebom in zemljo, gre mu za biti in ne biti. Včeraj po polu dne so imeli kazinarji shod in so ukrepali, koliko bi še plačali, da bi se sramote rešili in bi se nemško igralo še dalje. Kaj so sklenili, ne znamo še. Gotovo je pa, da bodo morali mnogo žrtvovati, če hočejo nemško gledališče letošnje zgodnje smrti rešiti. — Da je direktor Sehvvabe, hud sovražnik slovenskega gledališča, ialiral, kriv je on sam in krivi so tudi tisti kazinarji, kateri iz sovražnosti tevtonske vedno po-
lena mečejo sloven skemu gledališču pod noge, kateri nalašč ob dnevih, kadar je slovenska predstava, napravljajo v kazini koncerte, samo za to, da bi odvračali od "obiskovanj slovenskih predstav. Vsled tega smo mi bili prisiljeni, represalije delati. Dvakrat smo v „Slovenskemu Narodu" pozvali narodne Slovence zarad te nemškutarske per-fldnosti, naj ne obiskujojo, ne podpirajo nemškega gledališča. Ne sicer še vsi, ali mnogo slovenskih narodnjakov (več jih osobno poznamo) nij rotem iz pri nci p a obiskovalo nemškega gledališča več. To izda s časom! In tako je vse skupaj palo! Če bode sovraštvo do slovenskega še količkanj pokazalo se, bodimo še odločnejši! Moremo!
— („Zvona") prva številka je včeraj došla naročnikom. Večina, če ne vse gradivo prve številke je iz peresa izdateljevega, gosp. Stritarja.
— („Zore",) lepoznanski list, ki izhaja v Mariboru v Pajkovej tiskarni, je izšla tudi prva številka letošnjega leta. Prinaša novelo Meročkov-Prostoslava, jezikoslovno drobtino „korenika i, od tod jezd, gizda" in dr.
— („Glas") v Gorici je nehal izhajati in priporoča „Sočo." Slava spravljivim goriškim duhovnikom, ki so pokazali, da v de-našnjih za narodnost našo hudih časih ne gre narodove moči drobiti. Več o tem še govorimo.
— (Silvestrov večer) je bil v Ijub-ljanskej čitalnici po starej navadi z veselico obhajan, katere se je udeležilo polna sobana občinstva. Domača godba in dobro izurjeni pevci so skrboli za zabavo, po polu noči je bil improviziran ples.
— (Iz radovljiškega okraja) se nam piše 1. jan.: Z zadovoljnostjo smo brali, da so poslanci grajali v državnem zboru dav-karske uradnike, kateri neusmiljeno davek izterjavajo in rubijo. — Ako kje take kritike zaslužijo, gotovo radovljiško davkarjo imenujemo. Vsled rubljenj davkoplačevalec še jedno doklado več dobi za plačati.
Razne vesti.
* (Za v staj ni ke). Neki dunajski graver je dobil iz vstajskega tabora naročilo za 80.000 svetinj. Te setinje naj bi imele na jednej strani stavek iz kake narodne pesni na drugej strani pak geslo: „Za vero in slobodo." Graver, kateri si je hotel pridobiti gotovost, je-li bode delo tudi naša vlada dovolila, šel je k policiji ter jej predložil naris. Pol cija mu je pa delo prepovedala. Graver pak bode svetinje na Angleškem delati dal.
*(Kako se Bavarec zna pomagati.) Na večer pred vpeljavo nove državno voljave prinašajo Monakovski listi sledečo pripovedko: Nekov Bavarec izrazil se je nedavno: „Od vsako vrste bavarskega denarja denem jeden komad na stran in bodem pustil potem nabrano de narje ko umrjem k sebi v trugo položiti, da me gospod bog ne bode zamenjal s Prusom".
* (Gostilničar v Filadelfiji) se jo zavezal, mej razstavo vsak dan obede naprav-Ijati za 50.000 osob, in drugi gostilničarji bodo pak skrbeli za 150.000 obedov. Jedna jedina firma je založila samo za kuretino svoto od 200.000 dolarjev in neka druga pak je naročila za 150.000 dolarjev slanine. Sedaj pa nastane vprašanje, je-li bodo došlo v pravem času toliko jedcev za vse te obede ?
Vabilo na narocbo.
„Slovenska knjižnica," zbirka izvirnih in prestavljenih romanov, povestij, dram itd., /.ačne v Ljnbljani tiskom „m'irodne tiskarne" po novem letu izhajati.
Prvi zvezek, nov izviren Jurčičev roman „Doktor Zober," izide 10. januarja in potem i/.id« vsak mesec ali dva ali jeden velik r.vezck.
Naručiti f)e je mogoče najmenj na prve 3—4 zvezke (zuaSajoče 40 tiskanih pol).
V^o gospod* naročnike, uabirateljo prosimo, naj pošljejo naročnino 2 gld. za tri resp. Štiri zvezke (preračunjeno po 6 kr., za dijake po 5 kr. tiskano polo), administraciji „narodne tiskarne".
Nabiralci mej dijaki morejo poslati tudi za posamezne zvezke, za prvi po 50 krajcarjev.
Oglasiti se prosimo brž, da vemo koliko iztiaov založiti, ker je prvi zvezek nže v drugej poli v tisku.
I)( sedaj se je oglasilo komaj toliko naročnikov, da se bode tisk in papir plačal, tedaj se zanašamo, da bode Se mnogi na novo oglasil se. Uredništvo.
povv»tiiK V f.| mM j mil Fd ^^hr, J. Svobodi, lekar pri »zlatem orlu", v Reki pri lekarju J. Pro damu. v Celovca pri lekarju Biro tacherja, » Spljetu  pri   lekarju A Ij i no v i ću, v Trsta pri
lekarju Jakobu Serrivallo pri drogeristu P« Rocch in J. Ilir si-h i:, v Zadru pri An d rovi ču. (295;
Dunajska borza 4. januarja.
Liviruo lelefrraMdnu pOTOCUP*)
Knotni drž. dolg v haikov?iS 69 ojld
Enotni drž. dolg v srebru 73 .
1860 dri. posojilo   ... 119 „
Akcije narodne banke   .   . 885 .
Kreditne akcije            .   . 195 .
Londoa....... 113
Napol........ 9 „
a k. cekini....... 5 .
Srebro                 .... ><3
35 HO
«0 35 08 33 80
kr.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leta in brez stroškov po izvrstni •
Rmlesciere m flarry
30 let uze je nij bolezni, ki bi Jo ne bila oidra-
vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-b»vlj«».nje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v i. Vsih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. rVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, te razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki izkaz ii 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. rVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. RevaleBciere Du Barry v mnogih slučajih na* gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri drisu in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
WincbeBter, Angleško, 3. decembra 1843. Vaša izvrstna Kevalesciero je ozdravila večletne 1 nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne Čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesoiere da Barrj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g e 1 k. t o i n , tajni sanit svetovalec. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti mj mogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. L ii Hoche sur V on, 30. julija 1868. Vaša Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih bolezng, katere so me deset let otučile.
(GoBpa) Armanda Prevost, posestnica. Bevalesciere je 4 krat tečnoj Sa, nego meso, ter se pri odraščenib in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, ko pri zdravilih.
V plehastih pašioah po pol fonta 1 gold. 50 kr, 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. — Bevalosciere-Biacuiten v pušicah in tabletah z, 12 taB 1 gold. 50 kr., 24 tao 2 gold. (K> kr., 48 taa 4
Eold. 50 kr., v prahu za 120 ta* 10 gold. Prodaje: »a Barry & Comp. na U-u najt, Wall3aeh-K»aae štev. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjib in špecerijskih trgovcih: tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštni): raktizrnoah al
SIP
Dr. J. N. Orozel
advokat,  dozdaj v Šmarji pri Jelšah, odpre 3. prosenca 1876 odvetniško pisarno v
IMai-il* oru
hišna štev. 22, Graškega predmestja, L in sprejme
««rfo##i*".r/«» •«#««'*/« konripijenta in isurjenega ui-episalra*
(452—8) -r*t:T5g--kJ23
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodne tiskarno" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledečo slovensko knjigo:
ZRona.atn.1 in povesti:
t, Erasem Twtenbah. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, volja......50 kr.
2. Mi'is Holdenl*. Koinan, francoski spisal Viktor Cherbulitz, poslovenil Davorin Hostnik   50 kr.
3. Ksmzoreteia. Koinan s pogorskega zakotja. Češki spisala Kar lina Sv&tlo; poslovenil Franjo Tomšič, velja........50 kr.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — N* ernl zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.
5. Haifu. Novela, francoski spisal H. Rivičre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev ln «lr*HV» v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik, velja     ...      25 kr.
33.  Xjletlci v zvezkih:
L zvezek, ki obsega: Stenografija, bd. dr. Ribič. — Životopisje, sp. Raji Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširea, sp. Fr. Levstik. <— Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Maehiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma is Rusije, sp. dr. Celeetin, — Trštvo s grozdjem ss Ruskem, sp. dr. J. Voinjak. — Č3gava bode ? Novelica, sp. J. Ogrinec. Volja       .      .      .      .      25 kr
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V.Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodm-j tiskarni" in jih dobi po poštaesa povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold. 50 kr.
Lekarna Piccoli.
Menoti-Pastili 6 (ki so na dnnajskej svetov-nej izložbi 1873 dobile darilo). To pnstilje čudovito delajo pvoti prehlajenji in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki so še le začenja, proti liripi, boleznim na pljučih in v grlu, jn proti vsakovrstnem kadiju, tudi kroničnem. Škatljica velja 75 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega lčka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 stekleuica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
RajŽevi pillver, beli in rudečkast. Iz-ključljivo iz vegotabiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar bo nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr.,  1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljuno na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusuo iu ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr. (132—168)
tisMRt" NaroČila se izvršujejo vračajo-
čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
£! I e
»S! S-
« 3-5" o
«3
i a
—I
o cr
2 aJ.lig 3
lil
• s>
Ci
f? S."
„S f r h pr *
H5'l S? r 5 S »
P.H, I
2,2. s ™ B ..
IT
a
i=
(3
a on
i    V s!
I   5 •»
3 v*
b» A
O.
B
I I
M 93
— o
e» P ■Dr;-
s Si
m
111 11111 l 11 1111111 11 It
: Bove metrične mere in uteži!! i
Cimentirano, najlepše izdelano po nizkej ceni.
Železni uteži po \/,, 1, 2, 5, 10, 20 kilo. Uteži z mesinka posamezni, od 1 grama do 5 kilo vsak. Uteži z mesinka v garniturah brez posode. Uteži z mesinka v posodi na 3 sorte. Uteži z mesinka za decimalne vage. Uteži z mesinka za centimentalne vage. Mere za tekočine, trdne in debele, s čina. Mere za tekočine, z belega kositarja. Mere za tekočine, za pivo. Mere za tekočine, za vino. Mere za suho blago z belega kositarja. Mere za suho blago z železnega kositarja. Mere za suho blago po 5, 10, 20 litrov. Mere za suho blago z lesa od 1 do 100 litrov. Mere za štrikanje.
Mere za blago, ploščate ali tetirivoglate, železne ali lesene. Falični metri (prej požet) s pušpana, ribje kosti, mesinka in
slonove kosti. Vage vsake vrste in vsake velikosti.
■■■a Stari uteži se pri kupu uračunijo. Zaloga imenovanih mer, utežev in vag je v prodajalnici železnega blaga
v t JuMJuni, mi ihi)i(tjnkf) cuH št. t>4.        (457—2)
■fr I I 1 1 I I I I I I i 1 I I I I I I I I I I
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".