------    275    -----
Dopisi.
Iz Brezovice na Primorskem. — Ni dolgo, kar smo g. Ivana Kastelic-a iz Materije za domačega šolskega ogleda dobili in brž se je otrokom ljubeznji-vega skazal ter v šoli potrebne reči koj preskrbel. Lepa mu hvala! Bog daj, da šolska mladež ima v njem mnogo let ljubega očeta, kteri stariše opominja dolžnosti, da marljivo pošiljajo otroke v šolo in ki bi tudi pripomogel, v domačem jeziku more lepo izobraziti se! Vse to se bo pa doseglo, ako se stariši, ki nočejo otrok z lepo  v šolo  pošiljati,   po postavi  kaznujejo.    Mnogo
otročičev imam, ki v šolo pribežijo, pa se po šoli domii ne upajo, ker so jim stariši prej v šolo branili! Pridi, pridi sveti Duh in razsvitli take stariše! — Ni dolgo, kar je dopisnik iz Hrušice gospodu Jelovšeku, vrlemu novograjskemu nadžupanu, očitno pohvalo izrekel, da je tako prijazno učitelju k njegovi plači pripomogel. Tudi jaz se moram v tej zadevi Častitemu gosp. Ga-šparju Kastelcu, vrlemu materijskemu nadžupanu očitno zahvaliti, kajti tudi on meni moj zaslužek v pravi dobi odračuni, čeravno je že leto in dan, da ima od marsikterega kmeta plačilo za učitelja dobiti. Lepa vam hvala vsem, kteri se potrudiste, da učitelji v pravem času dobivamo svoj zaslužek, kterega tako težko čakamo kot grešna duša odrešenja.               J. Košič.
Iz Bučke 11. avg. K. — Omenil sem bil v „No-vicah", daje bila uničila pogubivna toča vsipaje se na tukajšnjo poljšino, ko je ravno jela klasiti se, kme-tiču veselo nado na bogato žetev. Prišle so čez polje še druge uime; prav neugodno vreme meseca junija je vzročilo rjo, ki je strla rž in pšenico, tako, da imamo povse slabo žetev, malo plenovita žita. Posebna uima pa tare zdaj rastoče zelje po zeljnikih; brez števila gosenic ga vjeda neusmiljeno. Uničile so že po cele zeljnike, pustivše le rebra na kocenju, in to po vsi okolici. Obirajo in drozgajo jih, pa ni mogoče s tem zatreti jih, ker podrozgane nadomesti zalega mlajših, ki zopet strahovito gljodajo in hrustajo, dokler ne ogo-lijo do reber mesenih veh. Ko jim zmanjka živeža, preselijo se vrstoma s zelnika v bližnji zelnik, ali celo na odrastlo repo. Ako pa tega precej zaslediti ne morejo, klatijo se po vrtovih, plazijo se okoli hiš, v dolgi vrsti sledijo druga drugi na hišne stene, na podstrešje , nadleguje ta negnjusna, škodljiva drhal celo ljudi v bivališčih. Kaj menite, drage „Novice", kako bi mogli v tem hipu zdatno znebiti se teh nemilih gostov, kako jih vspešno zatreti? Ljudje milo zdihujejo ter prosijo Boga v hiši Božji pri zato namenjeni daritvi sv. maše, da bi jim odvrnil to nadlogo. Videl sem moža in ženo večkrat na dan obirati perje teh škodljivek; toda nista mogla ubraniti, da ne bi bil njun zelnik v treh dneh čisto vkončan. Pa kako bi jih mogla, ker jih žre na eni vehi po 30—50 in še več! Tiči, zlasti vrabci, predrzni na bogato zalogo v kozolcih, malo se brigajo za gosenice. Ker pa zelje tako gre pod nič, odpade svinjam zdatna klaja, ljudem glavni vžitek pozimi, ker oni so ob kislino, ako jim vjedo se repo.   Božja pomoč!
Iz Idrije, 16. avgusta. Bralci „Novic" bodo morebiti mislili, da so Idričanje res razpali, ker nihče v njihovem delovanji za narodni napredek ničesar ne sporoči. Da toraj svoje dobro ime pred slovenskim svetom ohranimo, vam drage „Novice" izročujem sledeče vrstice, da jih blagovoljno priobčite. — Julija meseca smo imeli nekoliko dobrih glediščinih iger v tukaj snem rudarskem gledišči. 9. dne t. m. pa je naša čitalnica napravila izgred na bližno pristavo gosp. Leskovca. Velika množica ljudi, med njim vsa tukajšna duhovščina in mnoge uradnikov, se je zbralo, da bi s čitalničnimi udi vred veselje tega dne še bolj povzdignili. Pod milem nebom, med zelenim drevjem je bil postavljen sicer majhen pa lepo okinčan oder. Tribarvene zastavice so bila znamenja, da se tu Slov&n raduje. Z lepo godbo in prijetnim petjem se je pričela narodna veselica. Na to so sledili kratki pa tehtni govori, resni pa tudi šaljivi. Zdravic in napitnic, slava- in živioklicev ni bilo ne konca ne kraja. Tudi ples ni izostal, kajti hladni večer je mladini tudi to veselje dopustil. Kaj milo so peli naši čvrsti pevci — pridni mladenči — pri lepi razsvetljavi z bengaličnim ognjem. Težko se je človek ločil od čarobnega kraja; al ločil se je s prijet-
—-    276   ------
nini spominom na veselico, koja očividno razodeva narodno napredovanje. — Konečno naj mi bo pripuščeno, da izrečem presrčno hvalo vsem, kteri podpirajo našo pred Bogom in svetom tako pravično domačo reč s tem, da so in ostanejo zvesti prijatelji našej čitalnici, za ktero se z besedo in djanjem iskreno trudi njen odbor, in poleg tega le srčno željo izrekam, da bi tudi vsi družniki Čitalnični prav marljivo se udeleževali vseh njenih naprav, veselic, občnih zborov itd. Vabimo pa tudi druge prebivalce milega našega mesta, da bi čitalnici pristopili, ker, kakor v vsem drugem, tako tudi tukaj velja „z združenimi močmi!"
Iz Senožeč, 13. avgusta. —?— (Novi sejmi, soparna pivarnica, senozeska okrajna sodnija, nova ura in zvon). Naši novi sejmi se čvrsto gibljejo,^posebno živahen je bil vže drugi sej m, 3. dne t. m. Čudno se je le to vsakemu zdelo, zakaj da Obločani niso prignali nič živine na sejm, ker je bilo kupca iz Trsta, Gorice in njenih okolic, pa tudi iz Furlanije dovolj, ter vsak rep bodi si krava ali vol dobro se je prodal. Prodanih je bilo okoli 60 parov. — Tukajšnja pred malo leti imenitna skozi pretekla 4 leta počivajoča soparna pivarnica se je 5. dne t. m. zopet na kantu prodala; kupili sojo skupaj tržaški milijonarji gospodje: Rit ter, Ruggier in drugi. Sliši se, da mislijo ti gospodje imenovano tovarnico tako razširiti, da zmorejo 200.000 veder pive leto in dan skuhati, kar se lehko zgodi, kajti novcev je dovolj, zidarskih priprav in prostorov tukaj ne manjka, ledu se tudi dobi pozimi kolikor kdo hoče dober kup; voda studenčnina teče v tovarnico neprenehoma močno; drva kupijo tukaj od Podnanoscev v poletnih mesecih, jelova po 6 gl., bukova pa po 7 gl. seženj. Ker seje vže začelo popravljanje tovarnice, zato se je nadjati, da se v Senožečah zopet začne živahnejše materijalno življenje, ki nam ga je tako krvavo potreba. — Da nam pa saj c. k. okrajne s odnij e visoka vlada nazaj ne privošči, to se nam čez vse čudno zdi, kajti tukaj so od starodavnih časov še bolj imenitne oblastnije uradovale, celo deželna sodnija je tukaj še v 18. stoletji o življenji in smrti sodila in sodbe izpeljevala, na tako imenovanem „graštelu" pred knez Porcia-vim gradom, ter zadnja ženska, iz Kazel doma, zarad krivoverstva 1750. leta na grm&di sežgana bila, hudodelec iz Lož pa 1788. leta ob glavo djan (zarad ukradenih 30 rajnšev) potem z glavo med nogami na kol privezan in obešen. Celi akt v originalu o njegovi preiskavi, sila kratek, se tukaj dobi. Marsikaj bi se o našem starinstvu zanimivega lehko pisalo; al za sedaj idimo nazaj k okrajni sodniji. Saj vendar tacega središča za c. k. oblastnije, kakor so ravno Senožeče, na vsem Kranjskem ni: 5 far in 10 podfar z 22.000 prebivalci krožijo Senožeče, od kterih far in podfar nobena vas še celih 3 ur hodd do Senožeč nima. Pod Primorje je pa zopet 1 fara in 5 podfar s 6000 prebivalci, ki nikjer čez 2 urihod&do Senožeč nimajo. Sam Bog tedaj vedi, zakaj naša vlada tako zametuje Senožeče, kjer so bile starodavne oblastnije; še pod francosko vlado je bilo 28.000 duš senožeškemu kantonu podložnih. Sedaj pa bi bilo to toliko lože, ker lepa in pripravna poslopja za c. k. uradnije in gospode uradnike prazne stojijo. Nadjamo se tedaj, da visoka vlada tudi nam zapušČencem bode kmalu pravična. — Kar se tiče naše nove ure, moremo reči po vsejvpravici, da domoljubni mojster Urban Avbelj iz St. Vida pri Zatičini zna kaj več kot hruške peč'. Tudi novi zvon iz Samasove zvonarnice je ličnejšega dela nego sta prva dva od njegovega sprednika 1852. leta vlita, čeravno nečemo in ne moremo zvonarskih del Toneta Samase za-metati. Posebno nas tudi vsi čisto slovenski in pristojni napisi na zvonu veselijo; oni pričajo, da g.  Albert Sa-
masa ni tak nemškutar, kakor si ga cela kranjska dežela misli. *)
Velike Lipljene na Dolenskem. S. (Strela z jasnega neba.) 13. dne t. m. popoldne ob dveh, ko je bilo nebo jasno in je solnee sijalo, je na polji blizo Gradeža (poleg Turjaka) strela ubila moža, kije ravno deteljo spravljal; udarila ga je prav na vrh glave. Druzega moža, ki je blizo njega bil, je strelni puh podrl na tla; hujega se mu ni zgodilo; mož ta pripoveduje, da ni ne treska ne grmenja slišal.— Čudna prikazen! **)
Vodice na Dolenskem. S. — V nekem oddelku gozda Jelovec imenovanega, ki je vpisan pod številko 1066, pod razvalinami Cobelsperškimi blizo Zajčjega hriba je v velikansko skalo vsekano korito za napajanje velike divjačine 7 čevljev dolgo, 4 široko, 1 čevelj globoko; blizo njega je še drugo enako korito, ki se mu vidi, da je bilo za isti namen. Zanimivi ste na vsak način te koriti, ker kažete, da nekdaj je v tem gozdu moralo biti mnogo velike divjačine (srn, jelenov itd.), ki je dandanes ni več.
Iz Podgrada na Dolenskem, 12. avgusta. Letošnja strnena letina je na Dolenskem sploh slabeja od lanske. Ječmenu, reži in pšenici je nekoliko suša, nekoliko moča, posebno pa meglena rosa škodovala, da se je malo zrna, pa še tistega drobnega kot kimelj, dobilo. Zelja pa letos ne bomo Dolenci jedli; grde gosenice, ki so jih metulji zasrali, so ga nam do čistega požrle; na vsakem zelniku jih najdeš na tisoč in tisoč, in zdaj, ko zelja več ni, marširajo na ubogo repo. — Krompir nam pa črvi žro, in silno droban je. Ako nam še ajdo kaka uima vzame, potlej joj! spet bo huda stradovka pela, — Po vinogradih pa grozdje do sedaj še dobro kapljico  obeta,  kakor že bo. — Bog jo daj!
V Cirkniei 17. avgusta. M. Po 32 letih smo včeraj praznovali pri nas lepo svečanost, pri kteri se je udeležila neštevilna množica ljudstva. Novomašnik tukaj-šni naš rojak, postavljen v Zagrebu, gospod Matevž Dr en i k je prvi svoj dar Vsegamogočnimu prinesel. Kot sinu revnih starišev mu je bilo mogoče svoj namen doseči po poti, da je bil marljiv in da so mu radodarni ljudje pripomogli, medkterimi je bila v prvi vrsti obče znana milodarna Obrezova gospa, ktera je delo ^včeraj s postrežbo mnogo odbranih gostov dovršila. Ce je bil pobožen kristjan pri cerkveni svečanosti ves v duhu v Stvarnika po vzdignjen, se je pa tudi povabljenec v družbi cvetečih spletenk prijaznih gospa in veljavnih možakov tudi z okusnimi jedrni okrepčal. Pri tej veselici, ktera je do pozne ure trajala, so goste raz veselo-vali naši domači pevci z vbranim petjem.
Iz Ljubljane. — Rojstni dan Njih Veličanstva cesarja našega Franca Jožefa, kteri seje naznanjal že zarano z mogočnim strelom z ljubljanskega grada, se je obhajal včeraj v stolni cerkvi s slovesno sv. mašo, ktero so peli milostljivi knezoškof in pri kteri so pričujoči bili cesarski namestnik in vse više deželne in mestne, vojaške in civilne oblastnije in mnogo druge gospode in pobožne množice. Popoldne je bil veliki obed pri gosp. cesarskem namestniku.
Cerkveno svečanost je kalila nesreča, ki se je pred cerkvijo pripetila po nemarnosti kočijaža kneza Metter-nicha, ki je s praznim vozom po gospoda pri dirjal pred cerkvena vrata med ondi stoječo obilno množico ljudstva in tu povozil 8 let starega fantiča,  da so  revčeka
*) Tudi mnogi naši ljubljanski trgovci prav radi v „ kranjskem'1 jeziku prodajajo svojo robo; kader pa gre za pravice narodove, takrat teh pravic celo ne poznajo, ter se poganjajo le za izveličanje naroda našega v boginji Germaniji.                 v                       Vred.
**) Enako čudno dogodbo na pruskem Slezkem 10. dne t. m. smo danes brali v nemških časnikih.
------    277    ------
morali domu nesti hudo ranjenega na životu, ker je bil pod vsemi 4 kolesi. Nevolja na mestu pričujočega ljudstva je bila in to po pravici velika, in to tem veča, ker je znano, da ima ta kočijaž grdo razvado, da zmirom po mestu jaha kakor živina. Sploh moramo milovati, da je hitra vožnja v tesnih naših ulicah in mnogoterih vogalih čedalje veča in da ne grešijo zoper javno varnost naši večidel pohlevni fiakarji, ampak večkrat sama mala in velika gospoda, ki bi vendar morala vedeti, da se po mestu ne vozi kakor na prazni pusti! Naj bi „Laibacherica", ki vidi in večkrat graja hitro vožnjo , enkrat kar naravnost svoje opomine poslala na pravo adreso. Dokler sami lastniki kočij ne spoštujejo postave, vsa policijska skrb ne more po vseh kotih imeti pravega vspeha.
—  Predsedstvo više deželne sodnije za Štajersko, Koroško in Kranjsko je razglasilo y^ deželnih zakonikih, da po novi osnovi bode na Štajerskem 61 c. k. okrajnih sodnikov, na Koroškem 27, na Kranjskem 26, v vsem skupaj 114, med kterirai jih 57 dobiva po 1500 gold., 57 pa po 1300 gold. letne plače, — adjunktov bode na Štajerskem 72, na Koroškem 22, na Kranjskem 37, skupaj 131, med kterimi jih 65 dobiva po 900 gold., 66 pa po 800 gold. letne plače, — voditeljev gruntnih bukev je na Štajerskem 29, na Koroškem 5, na Kranjskem 7, skupaj 41, med temi jih 20 dobiva po 800 gold., 21 po 700 gold., — kancelistovje skupaj 149, ki dobivajo plače po 500 do 600 gold., in služabnikov je skupaj 259 po 280 do300 gl. letne plače. — Na Kranj skem so imenovani za sodnik^ gospodje: V. Jevnikar za Postojno, Janez Logar za Črnomelj, Jože Krsnik za Brdo, Lovro Jerovšek za Bistrico, Janez Košir za Kočevje, Adalbert Kandolini za V. Lažče, Ljudevit Semen za Krško, Jože Pauer za Idrijo, Jože Potrato za Kranj, France Vrbič za Kranjsko goro, Jože Vrdovac za Lož, Jurij Levičnik za Loko, Jože Logar za Litijo, Gustav Els-ner za Metliko, Peter Levičnik za Mokronog, dr. Jože Kerstein za Tržič, Alojzi Mulej za Vrhniko, Avgust Urbas za Planino, Jože Lah za Radolico, Anton Raab pl. Rabenau za Radeče, Valentin Šusteršič za Ribnico, Janez Lapajne za Žuženberg, Janez Elsner za Kamnik, Franc Omahen za Trebno, Janez Roth za Višnjo goro, Nik. Moos za Ipavo.
—  C. k. deželna vlada v Ljubljani bode za prihodnje leto oddala 7 Flodnigovih ustanov (štifteng) za slepe, ki se pošljejo v izrejilnico v Line. Tako ustanovo morejo dobiti otroci kranjskih revnih starišev, fantiči ali deklice od 8. do 12. leta, ki so sicer zdravi in brihtni, prošnje za te ustanove s krstnim in ubožnim listom in s spričalom zdravniškem, da so otroku bile koze cepljene in je zdrav, naj stariši ali varhi tacih otrok na deželi po svoji c. k. okrajni gosposki, ljubljanski pa po mestnem magistratu pošljejo c. k. deželni vladi v Ljubljano do 5. dne prihodnjega meseca.
—  Prečastiti gosp. Franc Prusnik, fajmošter na Igu, je imenovan za korarja v Novem mestu.
—  15. dne p. m. napravijo učitelji kranjskih ljudskih šol v Ljubljani tabor, kakor slišimo, bode predsedoval vrli naš g. Močnik, učitelj na St. Jakob-ški mestni šoli.
—  V pondeljek je bila očitna preskušnja v tukajšnji varovalnici malih otrok, kise zdržuje po milosti dobrotnikov in kamor hodijo cel6 majhni otroci ubozih starišev, dokler niso še ugodni za ljudske šole. To so otroci domačih rokodelcev, delalcev. In čujte, ta deca že po vse oblizuje nemščina, namesti da bi se pod-učevali v jeziku, ki jih je mati učila, kakor Vodnik pravi. Lomili so res nemščino kar koli so mogli kakor se tudi „papagajčeki" naučijo besed. Res, da se s tako
»izurjeno" deco more učitelj bolj ponašati, kakor gosp. župnik z odraščenim ljudstvom v tej fari, ki na priliko pri molitvi litanij na nemški: »Heilige Maria", „hei-liger Raphael", »heiliger Johannes der Taufer" itd. slovenski odgovarja: »prosi za nas", ker ne razume nemški«
—  Odbor za osnovo »ljubljanske godbe" se je ustanovil in si za prvomestnika izvolil g. Petra Kozlerja, za blagajnika g. Mat. Gre gorica in za tajnika g. Ed. P o ur j a. Iz nabranega denarja je kupil od razpuščene c. k. topničarske godbe potrebnega mu-zičnega orodja in not, in službo kapelnika je razpisal, ker voditelj te godbe mora biti tudi učitelj mu-zike. Kdor se misli sposobnega kapelnika, naj se oglasi pri odboru do 1. septembra.
—  V petek je bil v našem listu napovedani shod študentov vseučiliščinih, kteremu je predsedoval g. Tomšič »Slov. Nar". vrednik. Sešlo se je okoli 120 dijakov. Brez vse debate bile so sprejete vse točke, razun ene, ker predlog za osnovo pravoslovne akademije v Ljubljani po poprejšnem odborovem sklepu ni prišel na vrsto, O prvi točki, to je „o vpeljavi slovenskega jezika v ljudske in srednje šole" je govoril g. Samec, — o drugi, to je, o dopolnitvi jugoslov. vseučilišča v Zagrebu je govoril g. Oblak, v tretji, to je„o osnovi slov. mladine" pa g. Jurčič. — Dramatično društvo je shodu na čast napravilo glediščini igri v čitalnici; po tej „besedi" pa je bila živahna beseda v gostilnici, v kteri so se zbrani mladi gospodje zlajševali svoja srca, vsak po svoje.  In kdo bi jim tega ne privoščil?
—  Gosp. Fr. Lesj&k, učitelj na c. k. normalki ljubljanski, je pristopil ljubljanskemu društvu »konstitu-tioneller Verein." Ta pristop se nam zdi le za tega del zanimiv, ker je prvi in menda zadnji izmed duhovščine kranjske.
— Ljubljanski „Tagblatt", ki dozdaj ni še pokazal kaj prida druzega gradiva kakor to, da obira nas in druge narodne liste in da išče razločkov med slovensko stranko, čegar voditelji so se slepo podvrgli duhovščini, in pa med »liberalnimi elementi" (v 2. listu pa ga že misel sprehaja, da tudi »liberalni elementi" ljutomerskega tabora stoje pod krilom »duhovščine") se je v 1. listu najbolj grozil nad tem, da »Novice" in »Triglav" sta neverna Tomaža, kar se tiče sila nizke naročnine »Tagblatt-ove." Na vprašanje njegovo: »kako pa, če je 300 družbenikov »konstitutionalnega društva" izreklo, da je »Tagblatt" njihov organ? Tedaj to društvo je plačano od vlade?" Odgovarjamo na kratko le to: Mi nismo ne v pravilih »konst. društva" in nikjer drugod brali, da družbeniki so zavezani »Tagblatt" vz d rž a vat i, in to je vse drugo nego naroče-vati se. V tem, da je »Tagblatt" organ družbi, pa ne tiči še subvencija od 300 družbenikov! Al pustimo pre-tresovanje puhle logike, -— kakor vsak trdi, kar mu je drago, si tudi vsak lahko misli kar koli hoče; saj je še le te dni cel6 dunajska stara »Pressa" začela vvodni članek s tem, da je rekla: »Die Offiziosen behaupten zwar" — — — — Mi sklepamo »Pressine" te besede s tem, da vprašamo: »Wer lacht da?" — Glede na sporočilo pa, ki ga je prvi list mladega »Tagblatt-a" prinesel iz skrivne seje mestnega zbora, vprašamo poročevalca: ali so skrivne seje zato, da jih ktera stranka porabi za svoj mlin pred svetom? da zamolči vse, kar so drugi govorili, da svet sam sodi, ne pa stranka, kaj je pravo, kaj je postavno. Naj bi bil odbornik Dežman naravnost rekel, da je bila seja viharna , ne pa »soli eine sehr aufregende gewesen sein"; naj bi bil povedal, kakošne resnice je v oči povedal večini župan, po sporočilu in predlogih razžaljen; naj bi bil povedal, da manjšina je pred sklepom seje zapu-
------   278-----
stila dvorano, ker je videla, da porazumljenje ni mogoče, in da je s tem odhodom naznanila protest zoper večinine sklepe. Ako je poročevalec v „Tagblattu" Srelomil skrivnost seje, naj bi pošteno povedal vse, a svet mora soditi, kaj je pravo, postavno, ustavno, kaj pa ne!