SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAL. CESAR DlAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; i,a pol leta S.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 17 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1939 Núm. (Štev.) 145 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Na treh važnih točkah se križajo interesi velesil Na treh različnih točkah se trenutno križajo interesi velesil v Evropi: na Balkanu, Baltiku, Holandi-ji in Belgiji. Za oblast nad Balkanom se borijo Nemčija, Italija in Rusija. Te tri hočejo imeti svoj vpliv na Balkanu. Italija je napela vse sile in ubrala vse strune na katere upa da bi prisluhnili balkanski narodi, za dosego nekakega pokroviteljstva nad Balkanom ter mu stati na čelu kot voditeljica in zaščitnica. Največjo nevarnost v teh namerah vidi Italija v sovjetski Rusiji. Zato je razvila silovito protikomuni-stično propagando proti Rusiji, pa ae za to, da bi ji morda upala kako škodovati, marveč zato, da bi balkanske narode navdušila za proti-sovjetsko razpoloženje, ki bi ga potem ona izkoriščala v svoje politične in gospodarske svrhe. Rusije pa se Italija boji tudi zato, ker sta na Balkanu dve slovanski državi: Jugoslavija in Bolgarija, ki takorekoč prevladujeta na Balkanu in, ki se ljudstvo vkljub dobro pripravljeni propagandi, češ, da je v nevarnosti vera, neodvisnost domove in ne vemo kaj še vse. ne da potegniti za nos ter ga ne bo nikoli Mogoče navdušiti, da bi se z orožjem v^rv-.UfOi WI^J, -y nitn bratom. Italija na to tudi naj-toze niti resno ne računa, a upa, da ti se dalo s spretno diplomacijo pri vladah in propaagndo pri narodih, lepo doseči svoj namen ter izriniti tod katerikoli ruski upliv. čeprav se niti v Jugoslaviji, niti v Bolgariji ne ogrevajo za kak ruski komunizem in niti ne želijo sovjet-skega pokroviteljstva, ki ga tudi potrebno ni, ker ni v smislu slovanskega bratstva, pa tudi nobenega proti-^kega nasprotstva ne kažejo. Nasprotno pa so popolnoma mrzli za velikodušnost" Italije. Zato je predvidevati na Balkanu ^četek velike notranje evolucijske °°rbe iz katere bo izšla kot zmago-alka Jugoslovanska, odnosno Slomška misel. O tem ni nikakega dvoma. * v Baltik je druga točka kjer se kri-j.J.o interesi predvsem Rusije in An-jf^je. Ker o tem pišemo podrobneje POGAJANJA MED RUSIJO IN FINLAN-DIJO SO SE PREKINILA ! SOVJETSKI LISTI DOLŽIJO FINSKE KAPITALISTE IN ANGLEŽE NEPOVOLJNIH USPEHOV POGAJANJ Pogajanja med Rusijo in Finlan-dijo so se zaenkrat prekinila. Moskovski listi pišejo, da so tega krivi finski konservativni elementi, ki nimajo nič skupnega z resničnim ljudskim mnenjem in pa Angleži, ki so ta element z denarjem podprli. Splošno mnenje pa je, da Rusi ne bodo z orožjem, vsaj za enkrat še ne, zahtevali od Finske ugoditev njenih stavljenih pogojev, marveč da se bodo pogajanja nadaljevala in se bo skušalo diplomatičnim potom urediti. V nasprotnem slučaju, pa prihajajo poročila iz Finske, da je Finska pripravljena z orožjem braniti se. To bi pa ne imelo pomena, kajti sovjeti so v tako veliki premo- či, bodisi na kopnem, na morju ali v zraku, da bi bil vsak odpor velika nesmiselnost, tembolj, ko sovjeti ne kažejo nikakih teritorijalnih zahtev. Več kot gotovo pa je, da pisanje ruskih listov ni brez vsake podlage, kajti Angleži imajo denarja dovolj in ne opustijo nobene prilike in nobene države, kjer bi ne iskali svojih oporišč. Vsekakor je za Rusijo važnega pomena, kako se bodo končno zaklju čila pogajanja s Finsko, kajti z ugodnim izidom, bi bila zadnja postojanka ob balitškem morju v njenih rokah. Zato je razumljivo, da bodo Angleži vse napravili, da je ne bodo dobili. dentje veliko manifestacijo proti Nemčiji. Policija jih je večkrat raz-gnala ter rabila proti njim tudi orožje. Študente so lahko razgnali, a misli in hotenja po slobodi ne bodo mogli nikoli. BENEŠ PRAVI, DA NJEGOVA DEŽELA ZNA ČAKATI Beneš je dejal, da je popolnoma gotov, da bo Češkoslovaška ponovno vstala. Ne zahtevamo tega takoj, a ko bo enkrat vspostavljen mir, smo prepričani, da nam bo zato določena j komisija določila trajne meje. Nadalje je dejal Beneš, da je tudi NEMČIJA, BELGIJA IN IIOLANDIJA NEMČIJA SE JE ODLOČILA NAJPREJ ZA DIPLOMATIČNO POT — ANGLIJA BO NAPRAVILA VSE, DA NEMČIJA SVOJEGA NAME NA NE DOSEŽE Mnogo se je pisalo te dni, da ima Nemčija namen okupirati Belgijo in Holandijó in sicer s povsem strate-giinega stališča, da bi bila tako bližje Anglije in se ognila Maginotove čile. . Brez dvoma, čeprav o tem javnost i ne ve, so Nemci podvzeli potrebne j d i:)'.^matične korake, da pridobijo ; i-. Ito!ai«J;j . j&atsvcjs na- črte. Nemčija je tudi v tem smislu poslala obema državama tozadevne prošnje in zahteve, za čigar vsebino pa javnosti seveda ni znano. Toliko je znano, da Nemčija nima namena ogrožati neodvisnost Belgije in Ho-landije, seveda; če se pametno medsebojno dogovorijo in sporazumejo. Angleški in francoski listi pa trdijo, da so to samo nemške obljube, ki jih ne bodo držali, kakor niso držali drugih, ki so jih dali Čehom in Poljakom. In kakor smo preje rekli, je Nemčija razvila vso diplomacijo, da mirnim potom doseže sporazum z Belgijo in Holandijo. Po di-ugi strani pa gotovo tudi Angleži nečakajo križem rok. Za njih koristi je skoroda življenske važnosti, če se jim bo posrečilo prepričati Holandce in Belgijce, da ne pristanejo . na nemške pogoje. Obe državi vidita edino rešitev iz te zagate, — s tega vidika sta tudi govorila belgijski kralj in holandska kraljica, — če še Nemčija in Anglija pomirita. Tako bi bil volk sit in koza cela. Da pa bi prišlo do miru med nacistično Nemčijo in konservativno Anglijo, ni upati, dok"■.■>• Anglija in Francija ne zadostita^'?emškim zahtevam, ki so kolonijalnega značaja. In četudi bi Anglija in Francija, kot nameravata in upata, uničile hitleri-zem, bi s tem ničesar ne pridobili, kajti če bi se ne mogel več dvigniti drugi podoben "Führer", bi pa so-vjetizem zavladal tudi v Nemčiji, kar bi pomenilo gotovo propast fran coskega in predvsem angleškega imperija. To najbrže zelo dobro razumejo tudi v Franciji in Angliji, zato so se odločili za dolgo vojno. Če se pa Nemčija in Anglija ne bosta pomirili, tedaj se bosta Belgija in Holandija morali odločiti za eno ali za drugo stran. In Nemci računajo, da se bosta odločili zanjo. Za zgled naj bi bili Poljska in češka, če bi se branili. Zato so podvzeli Nemci najprej diplomatične korake. no v klasje. Vsekakor je na tem precej resnice, a vprašanje je, koliko časa bo mogla Italija ta izvanreden položaj izkoriščati, kajti stalnega si ne rao re ničesar zagotoviti in v tem je vsa tragika italijanskega gospodarstva. i _ NEMČIJA^ POŠILJA BOLGARIJI OROŽJE Od kar je začela vojna je poslala Nemčija preko Jugoslavije Bolgariji 450 vlakov municije in orožja. Pošiljanje je prenehalo, ko so jugoslo vanske oblasti ustavile in pregledale vsebino teh skrivnostnih vlakov ter doznale, da se gre za veliko tihotapstvo, kajti zunaj na vagonih je bilo označeno, da vsebujejo sadje, cement in slično. Vlaki so bili vrnjeni Nemčiji, a se je od takrat prenehalo s to vrsto kupčije. Sedaj pa pošiljajo iz Nemčije isto blago po zraku v letalih. Vozijo večinoma v letalih, ki so jih zaplenili Češkoslovaški. Jugoslavija uradro ne more tega preprečiti, ker so letala civilna in tako tudi piloti, ki imajo po dogovoru prosto pot. V jugoslovanski javnosti vzbuja to različne komentarje. Dr. Edvard Beneš, predsednik češkoslovaškega narodnega odbora v inozemstvu Češkoslovaška v vojni proti Nemčiji, če vpoštevamo živčno vojno, ki je Čehi znajo vzdržati. Pomislite kakšen je položaj Nemcev pri nas. Nič ne vedo kdaj in kako jih bodo Čehi napadli. Ves Češkoslovaški narod živi v upanju. y. -"gvrn llicsiu lil jja< ivti st | »redno ne tiče, ne bomo o tem ob-Sg ■ie Pisali. Omenimo naj samo, da zadeva ne bo tako naglo rešila, r so Angleži storili vse, da ne premijo Rusom položaja kar tako. so Jim niti v baltiških državah nido ?,teli Privoliti onega, kar so se-SoJ>egH brez boja in radi česar 3e bila razbila zpana pogajanja. Bel v točka bi bili Holandija m 8trafJa''Tu pa je glavna sporna in v&^na točka predvsem med drno ° in Anglijo, dasi so tudi navzkrižja. t0 '^Pogledamo na zemljepisno kar-in' vr mo- da so Holandija, Belgija *altrl02emska ist0 za Nemčijo kot države s Finsko za Rusijo. diplom0 Nemci naiPraJ vporabili vso jo stra da iih Pridobijo na svo-brjg n V skrajnem slučaju pa naj- Ka£ameravajo rabiti silo. nudilaS*r° garancii° neodvisnosti bi cbž *^čija zgoraj omenjenim »ñamo T vprašanje, kajti zgled i-ler trd.na deškem in Poljskem, a Hit-red K • da pripravlja za nju poseben opravi ■ državni sistem Hitler vem0 a hom in Poljakom, ne sPrejéii Vem°' da 8'a ne bodo nikoli važnih točkah, kot smo lía treh '! t ,18 JE 'IS mi f| j op ■•X'.ir-y- gm « ______. i. » . - *p i ■ t* ift Češkoslovaška šola v Podkarpatski Rusiji jih v začetku omenili, se torej razvijajo evropski dogodki, ki jim ni mogoče prerokovati v kakšnem ob-segu in končnim izidom se bodo razvili. Eno pa smo gotovi in sicer, da je nastopil najugodnejši moment za začetek popolne slovanske svobode in samostojnosti. Te priložnosti Slovani gotovo ne bodo zanemarjali. V robstvu so čehoslovaki, Poljaki, Bolgari v Dobrudži ter Jugoslovani na Koroškem in Primorskem, ki jih more osvoboditi edinole vseslovan-ska zveza in vzajemnost. PLAKATI PO PRAŠKIH ULICAH Po večjih praških okrajih so bili v noči od torka na sredo nalimain plakati, ki so nosili sovjetski simbol, srp in kladivo s sledečimi besedami: Razpršite se, predno dospe Stalin. Oblasti so imele polno dela, da s j zjutraj zgodaj, ko so opazile napise, te odstranile, še predno so Pražani ustali. SLOVAŠKA IN RUSIJA Ob priliki dvaindvajsetletnice boljševiške Rusije so poslali slovaški ministri brzojavne čestitke sovjetskim ministrom. Znano je, da je Tissov brat vladni zastopnik v Moskvi. Papež ni nič zadovoljen s tem obnašanjem Slovaške. KNJIGA IN PUŠKA Mussolini je imel pred fašističnimi študenti govor v katerem jim je priporočal naj imajo poleg knjige stalno pripravljeno tudi puško. ITALIJANSKO GOSPODARSTVO Italijanska vlada je povzela vse korake, da današnjo evropsko stanje čimbolje izkoristi zase ter ojr. či svoje itak izčrpano gospodarstvo. Težki industriji je odredila vlada nove zakone in urnik ter morajo vsi obrati brez prestanka delovati. Tudi plače delavcem se namerava nekoliko zvišati. Iste korake je odredila tudi za trgovino ter se hvalijo italijanski listi, da gre kupčija izvrst- DRŽAVNI KONTROL NAD RUDO-KOPI V JUGOSLAVIJI Jugoslovanska vlada je odredila poseben komisarjat, ki bo podrejen vojnemu ministrastvU z nalogo, da kontrolira vse jugoslovanske rudo-kope in njih proizvodnjo. Angleški in francoski diplomatski zastopniki, protestirajo proti temu, ker imajo slutnjo, da imajo morda Nemci tudi tukaj prste vmes. Obratno pa se angleški in francoski zakupniki ru-dokopov ne vznemirjajo mnogo, ker njim je pač vseeno, komu bodo prodajali, samo da bo dobro plačal. Značilno je, da so nekoliko dni preje, neko je prišel nov dekret v veljavo, odrinili iz Jugoslavije proti Solunu dobro naloženi parniki s svincem, cinkom, ki ga proizvajajo v Trepčah, za več deset milijonov dinarjev. Kot poročajo angleški listi, bo Jugoslavija prodajala svoje rudnine Nemčiji v zameno za orožje in mu nicijo. STAVKA V BEOGRADSKEM PRISTANIŠČU Tisoč štiristo pristaniških dclav-cev je stopilo v stavko ter je s tem ustavljenih mnogo pošiljk, ki so bile namenjene za Nemčijo. NEMČIJA JE POSLALA ČETE NA JUGOSLOVANSKO-ITALIJAN-SKO MEJO Italijanski list "II Massaggero" piše, da je Nemčija poslala večjo armado v Avstrijo pod pretvezo, da jo potem pošlje na jugoslovansko-itali-jansko mejo. Koliko je na tem resnice, ne vemo. Italij ija še ni izgubila upanja za organizira nje balkanskega pakta ŠTUDENTJE V PRAGI PROTI NEMČIJI Ker je neki češki študent umrl v ječi, kamor so ga že v oktobru potisnili Nemci, so priredili praški štu- 11 al ija je predstavila danes svoje točke in načrte v Sofiji in Budape-šti glede organiziranja balkanskega pakta. Madžarska in Bolgarija sta radi znanih manjšinskih vprašanj najbolj odporni proti balkanskemu paktu. Madžari so že izjavili, da bi'ez Transilvanije ni govora o paktu. Istotako so se izjavili tudi Bolgari, da brez Dobrudže nočejo nobenega tozadevnega sporazuma. Iz Beograda tudi poročajo, da o kakem paktu šestih balkanskih držav, to so: Romunija, Madžarska, Bolgarija, Jugoslavija Grčija in Turčija, ni militi. Sicer se je položaj z znano vojaško zvezo med Tur- čijo, Anglijo in Francijo zelo zbolj-sal, 'a splošno mnjene je, da je končni izid popolnoma odvisen od Rusije in Nemčije. Kakšno stališče misli zavzeti Rusija napram Balkanu, ni še docela jasno. Vendar, ko so nekateri angleški listi pisali, da se je Rusija popolnoma odovedala. na Balkanu v prid Nemčije, je sovjetsko časopisje izjavilo, da to ni nič res. Vsekakor je položaj na Balkanu zelo zapleten, ki pa se bo polagoma razčistil in razjasnil. Zadnja poročila vedo povedati, da je Italija že obupala nad balkanskim paktom po njenili mislih, kar je lahko verjetno. tomsm t Argentinske Vesti ZOPET ANGLEŠKA KRIŽARSKA V BUENOS AIRESU Prejšnji četrtek je priplula v tukajšnje pristanišče že zopet druga križarka, namreč "Cumberland". Tudi Cumberland, kakor "Ajax" in "Exeter" imajo nalog varovati angleške in francoske ladje, ko se nahajajo v tukajšnjih vodah. Njih varnostna služba sega tja do Porto A-legre, od tam pa prevzamejo varstvo druge, za to določene ladje. Moštvo Cumberlanda, ki je bilo stalno čez dva meseca na morju, je posetilo tukajšnje mesto ter se udeležilo raznih zabav, ki so jih jim pripravile tukajšnje angleške organizacije. V petek opoldne pa so mornarji bili že zopet na svojih mestih, nakar je ladja odplula v svojo službo. V Mar del Plato pa je med tem časom priplula tudi "Exeter". Ko si je nabavila živila, je zopet odplula. Tudi te mornarje so angleški priseljenci lepo sprejeli in jim pripravili razne slavnosti. JUSTO ODPOTOVAL V CORDOBO Prejšnji četrtek zvečer je odpotoval na oddih v Ascochingo v Cordo-bi, bivši državni predsednik general Augustin P. Justo. ARGENTINSKI IZVOZ SE JE ZVIŠAL Že nekaj časa sem izkazuje argentinski izvoz povišek. Letos je biló izvoženega v teh desetih mesecih za 1.157.399.000, nasproti lanskemu v tem času, ko je bilo izvoženega blaga le za 1.288.367.000 pesov. Precej se je zvišal v tem času tudi uvoz. LETONSKI PARNIK "ARIJA" Kakor znano, so nemške vojne ladje zasegle in odpeljale v Štetin, le-tonski tovorni parnik "Arija", ki je bil namenjen v Buenos Aires in je vozil blago za Argentino. Argentinski zastopnik v P>erlinu kakor tudi letonski, sta v tej zadevi posetila nemškega ministra Rib-bentropa, ni pa ta nič odločnega povedal. Zato se še ne ve, bo li parnik "Arija" puščen na svobodo ali ga bodo nemške oblasti zadržale še nadalje. MALVINSKO OTOČJE Argentinski nacionalisti so začeli veliko propagando zato, da bi se Malvinski otoki priključili Argentini, ki so sedaj še nekako pod Anglijo. Gotovo je to od argentinske strani čisto upravičeno, toda, da se to vprašanje ravno sedaj meče v ospredje, je pa vendar mogoče neumestno, ter da celo misliti, da ti nacionalisti delajo nekako v sporazumu z Nemci, ker bi s tem bila odvzeta Angležem pomorska baza, ki jo imajo tam. Sicer pa je čisto gotovo, da se argentinska vlada s tem vprašanjem za sedaj ne bo bavila in bodo pozneje Angleži te otoke Argentini prostovoljno dali, če bo to zahtevala. SEDEMDESETLETNICA ITALIJANSKEGA KRALJA V soboto je tukajšnja italijanska kolonija praznovala 70 letnico rojstva kralja Viktorja Emanuela III. OBLETNICA SANTA FE Mesto Santa Fe je v nedeljo proslavljajo 366 letnico svoje ustanovitve. t GIBANJE PARNIKOV V petek je krenil proti Evropi italijanski motornik "Oceania", ki je vozil precej potnikov in korespondence "Principessa Giovanna" jo odplula 16. t. m. V soboto je odplul francoski parnik "Massilia", ki je peljal nekaj potnikov, korespondenco in drugo blago. Prispjel pa je po 38 dnevni vožnji parnik "Kerguelen", ki je pripeljal 39 potnikov. CAJA NACIONAL --DE - AHORRO POSTAL I. — VENTAJAS EXTRAORDINARIAS. que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes: 1." Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000. 2." Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000. 3." Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país. 4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos. II. — VENTAJAS ESPECIALES. que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes: 1." Garantía de la Nación sobre todas las operaciones. 2." Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias. 3.' Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales. 4." Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante. 5." Pequeñjs reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédula para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan. 6." Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías. 7." Aceptación dé depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés. 8." Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondoe dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500. 9.° Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5. 10." Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas. V ponedeljek pa je zapustil tukajšnje pristanišče tudi angleški parnik '' Avila Star'', ki bi imel že pred diievi odpluti. Vozi potnike, korespondenco in mnogo drugega blaga na Angleško. KOLONIZACIJA V CHACU V Chaču je dalo ravnateljstvo zemlje za koloniziranje podreti, oziroma očistiti 149.500 ha gozda, čigar površina je namenjena kmetovalcem. Prodajati se bo začelo to parceli-rano zemljo 1. januarja prihodnjega leta. ZA OSVOBOJENJE POLJSKE V nedeljo se je v prisostvovanju zastopnikov Poljske in drugih držav, vršila maša za osvobojenje Poljske. Cerkveni obred je opravil tukajšnji poljski kaplan R. Michalik, pridigo pa je držal msgr. Franceschi, ki je znan po svojih protikomuni-stičnih govorih. PEI DESETLETNICA BRAZILA V sredo je'bilo petdset let, ko je bil proglašen Brazil za republiko. Proslava te obletnice se je vršila v četrtek popoldne, ulica Uruguay 718, pri kateri sta govorila predsednik te organizirane proslave dr. Gregorio Araíoz Alfaro in brazilski poslanik, dr. José de Paula Rodríguez Alvez. ' LEDENA STENA Ledeni zid, ki se nahaja v Coloni-ji Moreno, Lago Argentino, v ozemlju Sania Cruz, postaja zelo nevaren, ker zadržuje vodo, ki stalno narašča. Da ta ledeni blok razbijejo, so bili tja poslanitétalci, ki so metali na ta led bombera niso mogli ničesar opraviti. NpkKij pa bo morala oblast ukreniti, si$i;; »bo .voda poplavila ta-mošnje okraje in škoda bo velika. Kako bodo to ledeno maso razbili, oziroma preprečili nevarnost poplave, še ugibajo. Ledena skala je 40 metrov visoka in 800 metrov široka. kjer sta -zaprta. Vkrcevanje blaga se nadaljuje in bo parnik tudi kmalu krenil proti Angliji. USTANOVITEV LA PLATE Dne 19. t. m. bodo v LaPlati proslavljali 57 letnico ustanovitve tega mesta. Proslava se bo udeležil tudi državni predsednik dr, Roberto Ortiz, guverner buenosaireške province dr. Fresco ter razni drugi ministri in zastopniki. Ob tej priliki bo imel glavni govor dr. Fresco. NOVI DROBIŽ Kakor je bilo že napovedano, da bo v kratkem izdan bakreni kovani denar, to se je zgodilo v ponedeljek in torek, ko je bilo dano v promet 2 milijona tega drobiža po 1 in 2 centava. Je li bila potreba izdati ta drobiž, se bo izkazalo. Nekateri, ki hitro kaj pogruntajo, pravijo, da bo ta novi denar prav prišel pri vožnji na oni-nihusih in. tramvajih, ko bodo ceno vožnji zvišali. SLUŽBA ZA KUHARICO Kuharica, ki jé vešča kuhanja 7,a gostilna,dobi službo. Ima lahko tudi otroka pri sebi. Plača po dogovoru. Vprašati je na uredništvu Slov. lista. Delo išče udova za pol dne ali pa za paziti na hišo, ki bi jo sprejeli s že doraslim sinom. Če kdo ve za ka ko tako delo ali za katerokoli drugo, naj nam takoj javi. V VLAKU ZAGLEDALA LUČ SVETA V vagonu vlaka vzhodne železnice je v torek rodila hčerko, María Martínez, stara 25 let, stanujoča v ulici Bacacay 3234, v Buenos Airesii. María Martínez je bila na obisku pri svoji hstarših, ki žive v Santa Rosa de Toay. Dasi je bila že v kritičnih trenutkih, vendar si ni mislila, da bi zamogel čas poroda že na potovanju nastopiti. Mnogo gibanja in tresenja na vlaku je povzročilo, da so jo začele popadati porodne težave in pri postaji Guanaco je rodila. V takem stanju se je vozila do Buenos Airesa, kjer so na Plaza Once takoj brzojavili po rešilni voz, .ki je takoj nato prispel in odpeljal mlado mater in hčerko v bolnišnico Ramos Mejía. Obe, mati in hči, se počutita popolnoma zdravi. Delo dobi sobarica in kuharica z dobro plačo pri dveh malih družinah. SLIKE IN RAZGLEDNICE JE PRINESEL IZ LJUBLJANE Naš rojak Franc Cerkvenik, doma iz Trsta, ki se je bil pred petimi leti vrnil v domovino in je sedaj ponovno prišel v Argentino, je prinesel uredništvu Slovenskega lista sto slik pokojnega Bratuža iz Gorice, ki je bil fašistična žrtev kot smo svoj čas podrobneje pisali tér dvesto drugih slik, med katerimi so najznačilnejše one, ki nosijo verze našega goriškega slavčka Simona Gregorčiča: Bog združi vse Slovene pod streho hiše ene. Slike se dobijo v razprodaji na uredništvu našega lista ter stane vsaka 30 ctv. Po pošti 5 ctv. več. Kdor si jih želi nabaviti za spomin, naj nam takoj javi osebno ali pismeno. GRŠKI MORNARJI SE PUNTAJO Grški mornarji so zelo neubogljivi. Kolikokrat smo že čitali, da na tej ali oni ladji niso hoteli slušati svojega poveljnika in je morala pri tem posredovati pomorska oblast. Vedno so imeli za svojo neposlušnost kak izgovor. Sedaj pravijo, da se bojijo za svoje življenje, ker bi morali voziti v pristanišča, čigar države so v vojni. Moštvo parnik a "Orion", ki se je pred tedni uprlo , se je pomirilo ter bo parnik kmalu krenil proti Evropi. Kar se pa tiče parnika "Georgios Kyriakides", katerega moštvo se je uprlo z istim ¡zgovorni v Santa Fe in bil pod stražo pripeljan v Buenos Aires, je zadeva že tudi skoro urejena. Glavna krivca, Anastazij Ma-noitides in ChristOs Stratikoglu, sta bila pripeljana na otok Demarchi, POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! DOMAČE VESTI ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je iz Vr-hovča, Kal pri Kanalu, umrla po dolgi in mučni bolezni dne 28. sep-; tembra gospa Katarina Lango por. Brezavšček, setara 79 let. Pogreb pokojnice se je vršil drugi dan 29. septembra ob veliki udeležbi vašču-110 v. Doma zapušča tri hčere: Alojzijo, Justina in Gizelo ter sina Jožeta. V Buenos Airesu pa hčer Ivanko in si na Mirkota ter svaka Ivana! ■ Naj ji bo lahka domača zemlja. Preostalim pa naše iskreno sožaljo. SMRTNA KOSA V Krajcu pri Levpi je dne 6. oktobra, v starosti 90 let, po dolgi bolezni umrl Anton Lipičar. Pogreb dragega pokojnika se je vršil drugi dan 7. oktobra iz hiše 1 čalosti na domače pokopališče ter ua je na njega zadnji poli spremljalo veliko število ljudi. Pokojni zapušča doma sina Aniona in Jožeta ter hčere Štefanijo, Marijo, in Angelo. V Argentini' pa si na Ivana in hčer Karolino. Naj počiva mirno v domači grudi. Preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje i IŠČE SE Uršič Jakob, rojen dne 6. junija 1882 v Drežnici štev. 21 pri Kobaridu v Julijski Krajini. Išče ga njegova sestra Apolonija poročena Čes-nik v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21, Jugoslavija. Izselili se jé 13. novembra 1929 v Argentino, Buenos Aires, Tupunga-ta No. 2460 in mi je od tam pisal dvakrat in sicer meseca januarja ter februarja 1930. leta, potem pa nič veČ. Ker ima tukaj nekaj premoženja'iga prosim v lastnem interesu, da naj Setakoj javi na moj naslov, da boni vedela za naprej postopati. Ker pa se bojim, da se mu je pripetila kaka nesreča prosim vsako-_ gar, kdor bi Tcaj vedel o njem, naj bi bil živ ali mrtev, naj mi takoj sporoči na moj naslov. česnik Apolonija, Ljubljana - Cerkvena ul. 21 Jugoslavija ŠTORKLJA V torek ob 11 uri in pol je štorklja obiskala rojaka Vikota Gregorič, ki je doma iz Prvačine ter prinesla njegovi ženi Mariji brhkega fantiča. Mati in sinček sta v najboljšem zdravstvenem stanju. Presrečnim staršem ob tem veselem dogodku iskreno čestitamo! Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIč Ul. Calderón 3098 Villa Devoto io: u o p o 30E30I MODERNA KROJAČNICA Peter Capuder izdeluje modeme obleke po zmernih cenah. AYACUCHO 975 _ BS. AIRES U. T. 41 - 9718 aoi ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 'HIMEN Y soboto 18. t. m. se poročita gdčna. Ela Debenjak in g. Izidor šimčič, doma v/. Kozanc v Brdih. Mlademu paru želimo obilo sreče! "ASADO" SO PRIREDILI Preteklo nedeljo je Vovkova družina iz črnič ter svaka Janko Mirko in še nekateri drugi intimni prijatelji priredili 'asado' in še ka* zraven gre, na katerega so povabil1 tudi urednika Slovenskega lisia. ZAHVALA Podpisani se najlepše zahvaljuje®1 cenjenemu Odboru in požrtvovalni"1 članom G.P.D.S. v Villa Devoto nakazano mu društveno podpo1'0 kakor tudi za sprejeti del čisteg9 dobička od prireditve v prid bohii"1 društvenim članom. Še posebno se zahvaljujem načel"1' kil podpornega odseka tov. Kosi®11 za izkazano skrb in njegove pogosf obiske. Lepa lival» vsem znancem 1,1 prijateljem kateri me obiskujejo "l tolažijo v tej moji dolgi in težki I»0' lezli i. Moj najsrčnejši pozdrav vsem . Leopold KraU Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v l>r0' gi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bol®2' ni. — Slovenske žene posebn0 dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer UMA 1217 — BUENOS AIR®8 U. T. 23 - Buen Orden 3389 aimmmmmmmmr-- Vesti iz organizacij Naš največji praznik Kakor proslavljajo naši tam v domovini z vso slovesnostjo največji jugoslovanski praznik, praznik Ze-dinjenja, tako bomo tudi mi tukajšnji priseljenci, Srbi, Hrvatje in Slovenci, kar najsijajnejše praznovali ta praznik. V soboto 2. decembra zvečer se bo vršila proslava tega praznika v dvorani "Centro de Almaceneros", ulica Presidente Luis Sáenz Peña 242, dve kvadri od trga Congreso, na katero se bo zbralo vse, ki pošteno, jugoslovansko in slovansko čuti. Proslava bo nekaj posebnega, saj bo na njej sodelovalo čez 10 društev in organizacij iz Buenos Airesa in okolice. Radi tega bodo gotovo prihiteli vsi na to proslavo in bodo s tem manifestirali za naše Zedinjenje. OBČNI ZBOR JUGOSLOVANSKEGA CENTRALNEGA ŠOLSKEGA UDRUŽENJA V nedeljo ob 5 uri popoldne se je vršil redni občni zbor Jugosl. Centralnega šolskega udruženja. Na tem občnem zboru je bil izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik Pavle Popovič, pod- katero prirede jugoslovanska društva ob 9 uri zvečer, v dvorani Centro de Almaceneros, ulica Pte. Saenz Peña 242, pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Izidorja Cankarja. 3. DEC. — Zahvalna maša ob 10 uri v pravoslavni cerkvi, ulica Bra-zil 315 in ob 10 in pol v katoliški cerkvi Santísimo Sacramento, ulica San Martin. Po izvršenih cerkvenih obredih, do 1 ure, bo g. minister dr. I. Cankar sprejemal na poslaništvu čestitke. Ta dan ob 4 uri popoldne zaključna šolska svečanost, izpiti in razstava del v šoli, ulica 25 de Mayo 1484 na Dock Sudu. 10. DEC. — Svečano odkritje spominske plošče blagopokojnega kralja Aleksandra I. v pantheonu na Chacariti in sicer ob 11 uri dopoldne. Tega dne bo tudi ob 4 uri popoldne skupna šolska prireditev šol Dock Suda in Paternala v dvorani José Verdi na Boki. predsednik dr. Miroslav Švarc, tajnik dr. Viktor Kjuder, namestnik Jožo Defrančeski, blagajnik Ivo Vider, namestnik Mate Veža. Odborniki: arh. Viktor Sulčič, Ante Bojanovic, A. Barovic, Vuja-Čič, Josipovič, Mudreša, Šabanovic, Pahor, Pečenko, Baretto, Lakner in Rubeša. Namesniki: Uič, Klaic, Kovač in Mihelj. Pregledovalci računov: Aleksander Kraus in Zvonimir Viskovič. Predajna seja se vrši v sredo 22. novembra ob 6 in pol popoldne v prostorih "Jugoslovanskega kluba" ulica Santiago, del Estero 629, kjer ima svoj sedež Jugosl. Centralno šolsko Udruženje. Z NEDELJSKE DOMAČE ZABAVE Preteklo nedeljo se je vršila društvenih prostorih Slovenskega j svojih prednikov. Tako jih učijo. Ta čas se veliko govori in piše tu di o morebitnem sporazumu Slovan-stva. Morda bomo tudi to še dočakali. Treba je le, da vsi napravijo svojo dolžnost. Zamuditi se ne sme niti ene prilike. Po mojem mnenju pri tem zelo majhno vlogo igrajo posamezniki ali preprosti ljudje. Najvažnejši činitelj v tem je časopisje, kar je treba priznati Slovenskemu listu, da vrši svojo dolžnost v polni meri: za tem pa je izobraženstvo od katerih končno zavisi vse. Preprosto ljudstvo ne nosi glavne krivde, če ni tako kot bi moralo biti, marveč izobraženstvo. Slovansko ljudstvo se samo od sebe medsebojno ne mrzi, to imamo priliko opaziti tudi tu v tej zemlji, ko si gremo prav lepo eden drugemu na roko in nas kar sa mo od sebe nekaj vleče skupaj. Če so tudi nekatere izjeme, je kriva naša neslovanska vzgoja, ki je bila često-krat v tujem duhu in protislovan-ska. Učili so nas in nas še vedno učijo mrziti lastne krvne brate. Poglejmo le v kakšnem duhu se vzgaja naša mladina na Primorskem. Nič čudnega ne bo, ko ta ndadina enkrat doraste, če bo pljuvala na grobove doma lepa domača zabava, ki je bila zelo dobro obiskana ter so bili posetniki te lepe zabave prav zadovoljni. Razpored proslave Zedinjenja Jugoslovenski priseljenci bomo tukaj v Buenos Airesu proslavljali Zedinjenje s sledečimi prireditvami; 18. NOV. — Uustrovano predavajo o Jugoslaviji ob 9 uri zvečer v jugoslovanski šoli, ulica 25 de Mayo l4«4 na Dock Sudu. 2. DEC. — Proslava Zedinjenja IZ ROSARIA LEPO USPELI IZLET PO REKI PARANA V JUAN ORTIZ Četudi nas je neprestano deževje plašilo, da bi ta krasen izlet opustili, je bilo one nedelje krasno vreme, ko smo imeli napovedan toliko pričakovan izlet v prosto naravo. Rano v jutro sta bila pripravljena dva kamijona na katere smo naložili vse potrebne stvari: oglje, meso ter prve in druge žgane in sladke kapljice, ki se nam je ob opoldanskem oddihu vse tako lepo prilegalo. Med šaljivimi igrami, pevanjem in drugimi zabavami nam je potekel dan v najlepšem razpoloženju tako, da so vsi izletniki odnesli najboljšo voljo. Za ta tako dobro organiziran izlet je treba dati vse priznanje in zahvalo šolskemu odboru in predvsem Toplikarju in Špilerju. Popoldne je posetil zabavo tudi naš konzul g. Branko Rubeša. Udeleženec. Čitali smo tudi, da bi bila rada Italija nekaka zaščitnica balkanskih narodov. To bi bilo slično, kot če bi postavili mačko naj pazi na slani no. Mislim, da je vsem slovanskim narodom znano, kako lepo "ščiti" Italija jugoslovansko manjšino na Primorskem. Kulturno in gospodarsko so nas oropali ter takorekoč slekli do nagega. Začeli so z vso vnemo spreminjati tudi priimke, da bi tako zabrisali vsako sled za nami. Spravili so se tudi na slovensko duhov šeino, ki je edina še branila naš jezik v cerkvi. Kodelja Tomaž. Dopis iz Formose Najrazveseljivejša vest za nas tu v Formosi je bila, da se je dosegel sporazum med Hrvati in Srbi. Na vsakem jugoslovanskem obrazu se je čitalo notranje zadovoljstvo, ko smo slišali o tem. Po dolgem in težko pričakovanem času se je vendar enkrat doseglo to, kar je za nas Jugoslovane najvažnejše : Resnično zedinjenje. Verjetno je, da se bodo še dolgo poznale one rane, ki so jih zasekale prejšnje razmere, a z dobro voljo se bo to napravilo. Sedaj imamo lahko nekaj upanja Jugoslovani, da naše države ne pre-vrže vsak vihar, ki se od kjerkoli že pojavi. Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto SIMBRON 5148 Ponovi dne 26. NOVEMBRA 1939 ob 5 uri pop. na splošno željo občinstva prelepo dramo v treh dejanjih od F. Detela: "BEGUNKA" Na sporedu je tudi več pevskih točk moškega in mešanega zbora G.P.D.S., kakor tudi nekaj deklamacij. Društvo bo poskrbelo za dobre zvočnike. Po končanem sporedu PROSTA ZABAVA in PLES. BOGA7' SREČOLOV in dobro založen društveni BUFFET. SV I RA SLOVENSKI ORKESTER " T R 1 (! L A V » Za obilno ud|leŽbo se priporoča Dne 10 DECEMBRA 1939 bo pa prišel Miklavž s parkeljem v G.P.D.S., kjer bo delil darove malim in velikim. Zatorej vsi na to zabavo, posebno priporočamo da pripeljete malčke PROSLAVA ZEDINJENJA ki bo pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Izidorja Cankarja, in pri kateri bodo sodelovala jugoslovanska društva iz Buenos Airesa in okolice, se bo vršila v SOBOTO 2. DECEMBRA, O B 9. ZVEČER, v dvorani "CENTRO DE ALMACENEROS", ulica Pte. LUIS SAENZ PEÑA 242, blizu trga Congreso. Na tej proslavi se bo izvajal sledeči Spored 1) ŽIVA TROBOJNICA — Vsa šolska deca. 2) GOVOR predsednika meddruštvenega odbora. 3) IZ BRATSKOG ZAGRLJAJA — Kvartet Jadran. 4) PROSTE VAJE — člani Sokola Dock Sud-Boca. 5) JAZ BI RAD RUDEČIH ROŽ — Moški zbor Slovensk. doma. 6) VRBNIČE NAD MOREM — Zbor šolske dece z Dock Suda. 7) RITMIČNE VAJE — članice Sokola Dock Sud-Boca. 8) "DOBERDOB" — ritmične vaje, izvajajo gojenke jugoslovanske šole s Paternala. 9) OJ DEVOJKO — Kvartet Jadran. 10) PESNIK IN VILA — Naraščaj Sokola Dock Sud-Boca. 11) NA DAN — Moški zbor Slovenskega doma. 12) DEKLAMACIJA — Sonja Matkoviceva iz Berissa. 13) POGLED V NEDOLŽNO OKO — Kvartet Jadran. 14) NA ADRIJI — Mešan zbor Slovenskega doma. 15) A LA LUZ DE LA LUNA — Kvartet Jadran. 16) V BOJ, V BOJ — Moški zbor Slovenskega doma. 17) "SLOVANSKI PLES" — pleše Irena Vidmar, učenka jugo-slov. šole Paternal. 18) GOVOR In ZAHVALA tajnika meddruštvenega odbora. PO KONČANEM SPOREDU PROSTA ZABAVA IN PLES Kolo otvori g. minister dr. Izidor Cankar pokrovitelj proslave Bogat sreeolov SVIRA ORKESTER SLOVENSKEGA DOMA VSTOPNINA: Moški $ 1.50; ženske $ 1.- Komarji Smatram se za spodobnega in takorekoč kulturnega človeka. Sem velik prijatelj in zagovornik izo- j gej0 Izbrali so si za žrtev prav me-brazbe in tudi telesna lepota mi ze- ' oni plačujejo najemnino. Nalašč mi prav poleg uha zagodejo, kot da jih prav moram poslušati. Nič ne bi rekel, vsi smo otroci božji in tudi komarji so mi bratje v naravi ter bi bilo v stanovanju dovolj prostora za vse, da bi lahko v miru živeli drug poleg drugega, vsak po svoje, in se veselili skupnega napredka in kulture. A nak, tega no- ne. Ob primerni priliki sem pripravljen umreti junaške smrti, če bi se šlo za blagor in koristi vseh. A komarjev in njih teorije pa res ne morem trpeti. Čudni so ti komarji. Vse jim dam na razpolago, stanovanje, omaro, stolice, skratka vse, a hočejo bas mene uničiti. Nočejo videti in vpo-števati velikih ugodnosti in moje popustljivosti. Na vsem širnem svetu ne najdejo boljše zabave in koristnejšega opravila, nego me jeziti in pikati. Ne razumem, kakšen užitek imajo od tega. Nič jih ni sram, če divje zamahneš po njih, kaj še, nekoliko počakaj in kot nalašč prileti eden izmed njih ter te prav nesramno poščegeče v nos. Človek res ne ve, ali so tako neumni, ali so tako zlobni. Vendar, ko tako berem in divje maham okrog sebe, mi je včasih čudovit užitek. Daje mi snov za razglabljanje današnjih bojev med člo- J*. _______ ODBOR lo ugaja. Ker sem torej prijatelj kulture in telesne lepote, rad hodim zvečer ne ravno pozno spat in predno zaspim vzamem kako knjigo v roke. Mučenje s čitanjem in napenjanjem mož-gan sicer ni v prid telesni lepoti, a ker sem kulturen človek, ne morem drugače ravnati. Dobro je v tem, da s knjigo mnogo lažje in sladkeje zaspim in s te mpospešujem telesno lepoto. To ni kar tako. Kolikokrat čujem zavistne glasove: Kako je lep. Se vidi, da nič ne dela, nič ne misli, dobro je in dobro spi. Vse bi bilo prav in dobro, da bi ne bilo ter nadležnih komarjev, ki res nimajo nobene olike in kulture. Nič jih nisem vabil v stanovanje, da celo pot sem jim zastavil s slamnato zaveso na vratih, a so me vkljub temu obiskali ter mi brez vsakega že-niranja pričeli piti kri iz .mojega telesa. Skočil sem krišku ter jih iz dna duše proklel in divje zalučal knjigo v kot, ki sem jo med spanjem poza- vegtvom.Bratje! — jih kličem. Bo-bil odložiti. V družbi komarjev sedite strpni, pravični in kulturni, neha zame vsa kultura in obzir in ' tudi telesna lepota je v veliki nevarnosti. Opikana glava in roke, da ne govorim o ostalem telesu, vendar ni znak lepote. Komarji so brez koristi za socialno skupnost. Ne delajo nič, samo dražijo in jezijo človeka. Če bi jih ne bilo, mislim, bi jih nihče ne pogrešal. Vendar se vedejo v stanovanju kakor da so oni gospodar in da .«..»-»..»M»..»««.!»«»«»«»»».. i Trgovska družba nudi osebam obeh spolov možnost lepih dohodkov in dobro bodočnost. Neobhodno potrebni pogoji: dobro poznanje razmer v trgovskih in industrijskih krogih v mestu; dobra priporočila (informacije) in kar je glavno, veliko aktivnost. Obrniti se na: V. G., CASILLA DE CORREO 826 — BUENOS AIRES. -------------- Kaj se res ne moremo sporazumeti, da bomo vsi po svojih nagnjenjih lepo v slogi živeli. Ne! Nočejo. Razločno sem slišal, ko mi je eden zabrusil v obraz fašist, drugi me psuje s klerikalcem in tretji s komunistom. Ja, za božjo voljo, pravim, kaj pa čenčate. Saj to vendar ne more biti res in slednjič, kaj se vi na vse to razumete, ko ne čitate in po vašem obnašanju sodeč tudi kulturni niste. Hahaha!, so se zakrohotali. Nate in na tvojo kulturo se mi požvižgamo ! Hočemo se napiti tvoje krvi! Kaj nam mari, če postaneš grd in izpit. Še so hoteli govoriti in me dražiti, a jih nisem poslušal več. Popadla me je sveta jeza in že sem im«l v rokah "flit" ter sem pričel z besnim pokončavanjem. Zmagal sem sijajno. Mislil sem, da bom našel vse polno mrtvih na bojnem polju, a sem jih našel v moje veloko začudenje samo nekoliko. Res da so mi nekateri najbrže vkljub mojemu bliskovitemu navalu pobegnili in me morda zdaj obirajo po svetu okrog, a večino sem po mojem mnenju vendarle zasegel. To me je v prvem hipu presenetilo, a tudi mi je dalo snov za novo razmišljanje, kar mi bo lažje mogoče sedaj, ko ne bo več nadležnih komarjev. Če le ne bom prehitro zaspal. Sreča, da tudi spanje prinaša dobre posledice. ' nn. BOŽIČ IN NOVO LETO Ne pozabite na vašo obitelj v starem kraju. ZNANA BANKA, VAS STARI PRIJATELJ Vam je na razpolago za dostavljenje Vašim hitro in točno denarno nakazilo brez kakih stroškov in s po-¡¡ vratnim potrdilom prejemnika, s katerim se zamorete uveriti, da je bil Vaš nalog najhitreje in točno izvršen. Od tega je odvisno, da bo imela Vaša obatelj srečne ¿ praznike. .. Jugoslovanski Oddelek Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES Centrala: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo. Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba. Za Vaše prihranke v naši HRANILNICI plačamo obresti 4 krat letno. Pomanjkanje mesa jih bo izmodrilo Te dni so prinesli časopisi, da po italijanskih restavracijah sme dobiti vsak gost na mizo le enkrat na dan meso. Ni nobenega dvoma o tem, zakaj je italijanska vlada iz dala ta odlok. Italija nima toliko živine, da bi mogla zadostiti vsem svojim potrebam. Navezana je na uvoz živine iz drugih držav, predvsem na Jugoslavijo. Ta stvar pa je draga, kakor je pač drag vsak uvoz za državo, ki ima še toliko drugih potreb. Zato se v Italiji zdaj na vso moč prizadevajo, da bi dvignili povsod, kjer se. le da, svojo lastno živinorejo. Istra in Goriška je posebno prikladna dežela za živinorejo. Treba ji je samo še posvetiti večjo pozornost. In to pozornost so ji v Italiji tudi res sklenili posvetiti. Le 12 odstotkov površine v Istri je danes pokrite s pašniki. Treba bi jih bilo na vsak način povečati. Gozdni predel v Istri obsega 42 odstotkov površine. Tu bi bilo treba poskrbeti tudi za dobre gozdne pašnike, ¡jo kraških predelih pa, kolikor bi se le dalo, pa zasaditi gozd. To ne bi bilo koristno le za kmete, pač pa gotovo v nič manjši meri tudi za državo, ker bi s tem zelo povzdignila živinorejo. Kmetje sami pa nimajo sredstev, da bi to dosegli, niti njihove zadruge in celo občine ne. Država bi morala dati za te stvari izdatno podporo. Istra ni tako bogata dežela, da bi mogla sama izhajati s tem, kar pridela. Gospodarsko stanje ljudi v Julijski Krajini je danes zelo žalostno in se samo z žrtvami kmeta ne more zbolj-šati. Zato bodo tukajšnji kmc-tje hvaležni vsakomur, kdor bi jim priskočil res na pomoč in sicer tako, da bi imel od tega tudi kmet kaj koristi in ne samo država. ¡ zgolj trgovskih vidikih izkoriščala, ! ga kmalu izčrpala in tudi socialne pravice in ugodnosti rudarjev in u-pokojencev morda okrnila. V tem smislu je nastopil tudi ugledni tržaški novinar Cario Tigoli v "Picco-lu" v dveh dobro podprtih člankih. Pokrajinska oblastva so vneto tolmačila želje in skrbi prebivalstva na pristojnih mestih. Javnost je bila u-verjena, da bo rudnik ostal v državni upravi. Zdaj pa poročajo listi, da se idrijski rudnik združi z družbo "Monte Amia ta", ki upravlja že največji živosrbebrni rudnik države. Ob tej priliki se je prid ružbi povečalo število delnic in največji delničar je zdaj država. Nova družba je pod nadzorstvom finančnega ministrstva. Na predlog kr. prefekture je bil v upravni svet kot zastopnik goriške pokrajine imenovan inž. Ca-sasola, goriški župan. SLAB MOST Velike Žablje. —, Poročali smo že, da se je žabeljski most čez Vipavo kar sam od sebe zrušil 19. junija letos. Sedaj je tam že nov most. Va-ščani so mislili, da bo most trden, saj so mnogo prispevali zanj, toda most je slab, ker je napravljen iz slabega materijala. Tega pa ni kriv podjetnik, ki je vseskoz pošten mož, ampak nosijo popolno krivdo drugod. — Vino so kmetje že spravili v sode in je prav dobra kapljica, le žal, da ga je malo, kar je povzročila suša pred jesenjo. SREBRNIČ NEZNANO KAM IZGINIL Že več kot mesec dni je, odkar js izginil iz Solkana bivši komunistični poslanec v italijanskem državnem zboru Josip Srebrnič. Leta 1923 je bil skupaj z znanim komunistom Tuntarjem, ki biva sedaj kot komunistični propagandist v Argentini, na komunistični listi izvoljen za državnega poslanca. Pozneje je bil obsojen na pet let konfinacije. Ko je to kazen prestal, se je vrnil v Solkan, toda že po nekaj mesecih je bil zopet poslan za 5 let na otok Ponzo. Pred dobrim pol letom je prišel zopet domov. Odslužil je teh 5 let konfinacije in še nad dve leti zapornih kazni, ki so mu jih v tem času večinoma zaradi disciplinskih prestopkov prisodili. Bival je tedaj skoraj 13 let neprostovoljno na jugu na otokih. Sedaj je živel doma bolj sam zase, bil je pa ševedno docela neizprosen v svojih idejah, za katere bi bil pripravljen žrtvovati in zrušiti vse. Pred mesecem ga ni bilo več na spregled in se je zvedelo, da je odšel z doma. Obče mnenje je, da je zbežal čez državno mejo. Kam, nihče ne ve; baje v Jugoslavijo. SMRTNA KOSA Pečine. Tu je umrla v starosti 7S let posestnica Neža Pisk. Bila je dobra žena, sorodnica župnika v pokoju Antona Piska. Naj počiva v miru! SMRTNA KOSA Po kratkem bolehanju je v nedeljo 24. septembra ponoči umrl goriški podprefekt dr. K. ('arnevali. Star je bil (¡0 let. V Gorici je služboval 2 leti, kjer si je s svojim mirnim značajem pridobil med našim ljudstvom splošno spoštovanje. Pokojnikovo truplo so prepeljali v njegovo rojstno mesto Mantovo. IDRIJSKI RUDNIK NI POPOLNOMA V DRŽAVNIH ROKAH Večkrat smo že poročali, da je dobilo finančno miinstrstvo pooblastilo, da rudnik, ki je bil v državni listi in upravi, odda v upravo kaki zasebni družbi. Proti tej nameri so se pojavili tehtni ugovori in pomisleki, češ da bi zasebna družba rudnik po ITALIJANSKI KMETJE SE PRESELE V AFRIKO Iz Rima poročajo: Konec oktobra se je spet 20.000 italijanskih kmetov, ki so porazdeljeni na 16.000 družin iz vse Italije, preselilo v Libijo. Največ jih je iz Benečije, 400 iz Srednje Italije, 200 iz Sicilije. Prevoz se bo izvršil spet z velikimi ladjami iz Benetk, Neaplja in Pa-lerma. Letos se v prvi vrsti nas sij u-jejo v Cirenajko, kjer je 1000 družin dobilo majhna posestva za nase-ljenje. Druge družine pa pridejo na obalo Tripolisa. GORIŠKA DEŽELNA UPRAVA Odbor goriške deželne uprave j'-1 imel 27. septembra sejo, kateri je prvič prisostvoval novi goriški pre-fekt dr. Cavani. Na dnevnem redu je bila dolga vrsta zadev, ki se tičejo občinskih uprav v deželi. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja > pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 SVOJEVRSTNO ZDRAVLJENJE "OSLOVSKEGA KAŠLJA" Neki tržaški letalec ima sedemmesečnega sinčka, ki ga je več kot mesec dni mučil tako zvani "oslovski kašelj". Za zdravljenje te sitne otroške bolezni zdravniki zelo toplo priporočajo spremembo zraka. — Brihtni Tržačan je prišel na izvirno misel: najel si je civilno letalo in je z njim z goriškega letališča odpeljal kašljajočega otročiča v zračne višave. Po 45 minutah je bil zdravilni zlet, ki je dosegel višino 2000 m, končan. Mali potnik je med poletom sladko zaspal. Ko je stroj pristal, se je prebudil in se ves srečen smehljal očetu in številni družbi, ki ga je pričakovala. V koliko je sicer velika, vendar nagla sprememba zraka malčku pomagala k ozdravljenju, ne vemo, vsekakor je pa najbrž dosegel višinsko prvenstvo. Težko, da je bil pred njim že kak 7 mesečni otrok z letalom nad 2000 metrov visoko v zraku. * Mi tukaj v Argentini smo že imeli nekaj takih slučajev. Tudi arhitekt g. Sulčič se je nedavno od tega s sinčkom Igorjem dvignil nad 2000 metrov v zrak. ŠE VEDNO ŽRTVE VOJNEGA STRELIVA Pred dnevi so našli nepremišljeni, za vsakdanji kruh se boreči mladeniči v pobočju strašnega Sv. Gabrijela zasuto, vendar dobro ohranjeno kaverno, v kateri je bila še lepa zaloga raznih granat. Pričeli so jih spravljati in prazniti. Pri tem ue-varnem delu se je pripetila huda nesreča. Granata je eksplodirala in hudo razmesarila 21 letnega Franca Štruklja iz Ozeljana pri Šempasu, njegovega tovariša Košuto je pa močno ranila. Štruklja so prepeljali v goriko bolnišnico, kjer je pa kmalu izdihnil. Naj mu bo Bog milost-ljiv — Sv. Gabrijel, "Škobrijel" kot mu pravi ljudstvo, je pravcati rudnik za revne in brezposelne. Že skoraj 20 let iščejo, kopljejo in vrtajo po njegovih rebrih in kakor da še ni dovolj napojen z gorko človeško krvjo, zahteva vedno novih mladih žrtev, vendar se ga ljudje ne boje. Mnogim daje kruha, mnogim je res rudnik, čeprav grozen. In glej strahoto! Še ni izčrpan ta rudnik svetovne vojne, že žari sij novega krvavega klanja preko gora, novi rudni-ki se grmadijo. ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 OBVEZNA ODDAJA KORUZE Tudi v naši pokrajini bodo v kratkem stopili v veljžfvo predpisi o obvezni oddaji turščice. Vsak poljedelec bo moral naznaniti svoj pridelek koruze. Kolikor jo rabi za seme, za živež in za krmo živine, mu pride odšteta, vso odvišno množino bo pa moral oddati v skupno zalogo. Cena je določena po 96 lir za kvintal. Blaga, ki presega posestnikove lastne potrebe, a bi ga ne oddal v skupno zalogo, ne sme drugam prodati. Koruze nimajo ljudje še za svojo potrebo ne. DOPUSTI VPOKLICANIM REZERVISTOM Vlada je odločila, da po 20. septembru dobe dopust vpoklicani rezervisti, ki dokažejo, da so potrebni za kmetijsko delo. Prošnjo je treba vložiti potom županstva na pristojno vojaško oblast. Ta odredba je vzbudila veliko zadovoljstvo, ker bo kmečkim družinam laže opraviti trgatev in druga jesenska opravila. SMRTNO SE JE PONESREČILA Kakor poročajo se je na Novem svetu pri Črnem vrhu pripetila smrtna nesreča. 62 letna Marija Bogataj je šla na hlev po seno. Ko je stopala po lestvi navzdol, je krivo stopila in zletela z vso težo na tla. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila tilnik in kmalu nato izdihnila. Pokoj njeni duši! JAVNI LOKALI Do novih odredb velja na.. Goriškem sedaj sledeči urnik: hoteli, restavracije, velike gostilne, kavarne in bari se odpirajo ob šestih in zapirajo o polnoči; krčme, točilnice in mali obrati se odpirajo ob sedmih in zapirajo ob enajstih. Ta urnik velja za goriško mesto. Na deželi se morajo javni lokali zapirati eno uro prej. PROTI NAVIJALCEM CEN Ustanovljene so oblastvene komisije, ki nadzirajo prodajo in cene živil. V Gorici je taka komisija, obstoječa iz orožnikov, stražnikov in tajnih policistov, samo v petek 22. septembra oglobila 25 trgovcev, ker se niso držali predpisanih cen ali pa ker so skušali živila prikriti. SESTRO DVOJČICO USTRELIL, KER SE JE HOTELA POROČITI V vasi Čajlan pri Skopi ju je 17-letni Isljam Isljamovic ustrelil svojo sestro-dvojčico Neziro. Dekle je bilo nenavadno lepo in se je potegovalo zanj mnogo snubcev. Pred nekaj meseci jo je ugrabil mlad posestnik Asim Bečirovič, vendar so jo orožniki spet pripeljali domov. Starši so naposled privolili v to, da dado Neziro Bečirovicu za ženo. 15-dino Isljam se je temu odločno uprl. Ko ga je sestra prosila, naj vendar popusti, se je tako razjezil, da je zgrabil puško in sestro na mestu ustrelil. in je stopil iz hiše na prosto. Zunaj mu je postalo še huje in je obležal v bližini doma. Naglo poklicani zdravnik je ugotovil možgansko kap, kateri je še vedno krepki mž v nekaj dneh podlegel. Ranjki je bil ugleden kmet, skrben oče in dober gospodar. Naj počiva v miru! PROTI ZGAGARJEM Težki, zamotani in zmedeni sedanji čas je kot nalašč za razne laži-modrijane in zgagarje, ki s svojim klepetanjem in širjenjem razburljivih vesti že itak preplašene ljudi še bolj ravnemajo in motijo. Škodujejo posamezniku, ker mu kvarijo živce in mu jemljejo veselje do dela, ter trapijo družbo, da Se neplodno lovi za utvarami. Pokrajinske organizacije so zato izdale kratke svarilne opomine, ki jih nabijejo po delavnicah, obratih in drugih primernih prostorih. Glase se: "Tu se ne »giblje in razglablja o visoki politiki in strategiji! Tu se dela!" KOLIKO PREBIVALCEV ŠTEJE ITALIJA? Po uradnih podatkih je imela Italija dne 31. avgusta 44 milijonov 371 tisoč prebivalcev. V Italiji živi jugoslovanska manjšina, ki šteje po uradnih poročilih nekaj nad 650.000 Slovencev in Hrvatov. (Po našem mnenju pa jih bo 750.000!) •:♦> ;♦;• :♦:• >:♦> FOTOGRAFIJA "LA MODERNA" VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO"LA MODERNA"$ S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 v á Telefon: 59-0522 - Bs. Aires $ ¡¡5 y Ü % $ 4 i v * SMRTNA KOSA šmihel nad šempasom. — Predzadnjo nedeljo je šel od sv. maše proti domu naš cerkveni ključar Vincencij TerčiC, star 70 let. Po nesreči je padel, vendar se za to ni zmenil in je šel mirno domov. Popoldne se je počutil nekam slabega SPREMEMBA KRSTNIH IMEN IN PRIIMKOV .Tržaški "Piccolo" od 21. septembra prinaša zanimiv pravniški članek o novih postavnih določbah glede spremembe krstnih imen. Zakon pravica sme vsakdo prositi za spremembo krstnega imena, če je smešno ali nedostojno. Reveži so pri tem postopku oproščeni vseh taks. Uradno spremeni krstno ime prefekt na predlog državnega pravdnika, če je ime smešno, nedostojno ali če žali narodno ali versko čustvo. "Picco-lov" pravnik komentira to določbo takole: "Med smešna imena ali med ona, ki žalijo narodni čut, je treba šteti razna fantastična imena, izmišljena od romanopiscev, ki pogosto zvenijo tuje po francosko ali rusko, in razna balkanska imena, ki so vredna spoštovanja v deželah njihovega izvora, a se ne dajo prilagoditi naši govorici. Ta imena so prodrla v primorske dežele šele nekaj let pred vojno in med vojno in so jih dali nekaterim otrokom celo p■-: >:♦>: >:♦>:. >:♦>: jascMtt 13 W H, 3o m p¡3 ¡z¡ M Hs gl £ O S ri m w M ñ™ S w o Najnovejše blago za leto 1939-1940 SÚPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bode te sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom STANISLAV MAURIč v v 1 CJ5 I * v $ t \ V v ■J a * $ » Í TRELLES 2642 nm .«<>»>.>»> >:♦>. m $ O $ 0 $ 4 J|5 1 i i i g U. T. 59 - 1232 >:♦>:>:♦>• 'Wt JMBMMB1ÍW Načrt železničarske bolnišnice, ki jo bodo pričeli graditi v Zagrebu Koroški plebiscit Dne 10. oktobra leta 1920 je bil na Koroškem plebiscit, ki se je za Slovence nesrečno končal. Tega dne se pod naslovom: "Ob obletnici koroškega plebiscita" spominja list Gorenjec, ki v uvodnem članku med drugim na koncu takole piše: "Celovec je bil včasih najbolj slovensko mesto, središče slovenske knjige, slovenskega duha in prizadevanja. V Celovcu je bil sedež Mohorjeve knjige, ki je tam doživela višek svojega razvoja. V Celovcu se je zbiral tedaj cvet slovenske inteligence, ki se je vzgajala in izobraževala v celovški gimnaziji in celovškem semenišču, odkoder se je potem razšla o vsej Koroški med svoje dobro ljudstvo, ga bodrila, učila in dvigala v veri, da gredo slovenskemu narodu prav iste pravice, kot jih uživa vladajoči narod. To delo, skrb in ljubezen do naroda je v slovenski Koroški prevzela po vojni in po plebiscitu, ki je koroškim Slovencem prinesel usodo pripadnosti k drugi državi, sedanja generacija, ki je ohranila svoja prosvetna in kulturna žarišča po deželi, ki nadaljuje, čeprav pod drugimi okoliščinami, delo svojih prednikov — na-, rodnih buditeljev, da narod še vedno goji slovensko govorico, slovenske šege in običaje, da je zvest svoji slavni pertekli zgodovini, izročilu svojih dedov in pradedov, da se shaja v svojih prosvetnih in pevskih di 'Uštvili, da doma, v cerkvi in v Javnosti govori slovensko, da čuva svojo slovensko zemljo in posest, da se končno prizna še vedno v narodnem oziru k tisti slovenski narodni skupnosti, ki veže nas s Slovenci onkraj Karavank. Tudi narodnostno delo sedanje generacije je plemenito. idealno, vzvišeno in požrtvovalno, zraven tega pa težko in zasluiy Vsenaše priznanje in podporo. Ko se spominjamo te dni obletnice koroškega plebiscita in nesrečne usode koroških Slovencev, ki ne morejo biti združeni z nami, ne gojimo nobenih teritorijalnih zahtev, ne gojimo Sovraštva do države, v kateri prebilo, dovoljeno pa nam je, da se jih spominjamo, da jih bodrimo v njihovem delu in prizadevanju, da ^stanejo zvesti svojemu narodu, svojemu jeziku, svoji veri in sloven-skeinu imenu." Veliki zavod "RAMOS MEHA" Venereas pA1J2E urina brezplačno. Analize krvi. SrpT?°lno adorno zdravljenje. T. ™8 v vseh oblikah. Popolno zdrav- KOía'6 "a P°dlllKi krvno a™1'20 <914) «A: Kronini izpahi, mozoljčki. Izpa-2">¡Vlo Ins. uitraviolctni žarki. ° 2ILO: zdravimo brez brez operator J" boloiin- LNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija Cicarelliju. "NE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba in šibkost, kost T1ZEM: kila- aaduu' Sota. Sibil, Brca, zdravimo po modernem nem- PLjn1 na{in»- °&EVaA: Kn9o'.1> Sil,k'1 PljuCn. Poku : oolitÍH> razSirjenje, kronična za- NOS, U6ESA, vnetje, polipi: brez ClJe in bolečin. OZDRAVLJENJE $ 30.— ^^ACEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN «vod s svojimi modernimi naprava-edini 2 l2Vn*nimi SPECIJAUSTI le ^te v Argentini. _ LefienJ «nceno. — Ugodno tedensko in mo-Q Plačevanje. t^ . 0~"12 OB NEDELJAH OD 8—12 K,vadavia 3070 plaza ONCE VPOKLICANEC SE JE SMRTNO PONESREČIL Kakor doznavamo, je posestnik A-lojzij Bandelj iz Lukovice pri Štanjelu. letnik 1903, ki je bil poklican pod orožje, pri vožnji po Srednji I-taliji padel iz vlaka in se ubil. ASFALTIRANJE CESTE Kobarid. — Asfaltiranje državne ceste do Bovca jekončano. Samo o-krog dva kilometra eeste iz Kobarida proti Trnovemu še nista modernizirana, ker še vedno ni končno določeno, kam in kako bo zaradi nameravane električne centrale treba cesto preložiti. Pripravljalna dela za elektrarno sedaj tudi počivajo. Nadaljujejo se pa dela pri "ribniku" na "konjskem britofu". Stavba, ki bo prav lepa in moderna, se že končuje. V zdravnikovi spremenici Zobozdravnikova pomočnica odpre vrata čakalnice in vpraša: "Kdo čaka najdalje?" Pacient z močno otečenim licem, ki je ravnokar prišel: "Jaz, gospodična. Priti sem hotel že prejšnji teden." Poklon Kavalir: "Postajate vsak dan mlajša, milostiva!" Dama: "Prosim, prosim, nobenih komplimentov!'' Kavalir: "Nu, pa recimo vsak drugi dan...." * Zdravnikov nasvet Zdravnik: "... potem vam priporočam, da bi uganjal kakšen sport." Pacient: "To že delam, gospod doktor. Borim se vsak dan za svojo eksistenco." KMETIJSKA PREDAVANJA Pokrajinsko kmetijsko nadzorstvo v Gorici prireja v času od 1. do 22. oktobra po raznih vaseh na deželi 37 propagandnih predavanj za napredek kmetijstva. Zborovanja so na Vipavskem, v Brdih, na Krasu I in v Furlaniji. Če se bodo govorniki in poslušalci dobro razumeli, bo uspeh tem lepši. NOVE ORGLJE Šebrelje. _ Pri nas smo imeli izredno slovesnost: blagoslovili smo nove orgije v župni cerkvi. Blagoslovil jih je naš domači g. Ivan Rejec, župnik v Opatjem selu, ki je imel tudi slovesno sv. mašo, pri kateri je govorii g. I. Petrič, kaplan v Cerknem, o pomenu orgel pri cerkvenih slovesnostih. Mogočno in ubrano je pel domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. organista I. Županja. Petje je spremljal na novih orglah domači gosp. župnik. Polna cerkev, katero so fantje in dekleta za to svečano priliko okusno ovenčali, se je veselila lepega petja in je občudovala nove orgle. Največja zasluga, da smo dobili orgle, gre gospodu župniku Podobniku. Odkar je prišel pred dvema letoma k nam kot novo-mašnik. se neumorno trudi, da bi olepšal našo župno cerkev. Najprvo jo je dal po mojstru Peternelju iz Oerkna čedno prebarvati in preple-skati. Potem je preuredil cerkveni kor in napravil nov tlak. Sedaj nam je oskrbel še nove orgle. Res! Pri vseh teh delih so požrtvovalno pomagali vsi župljani, eni z živo močjo, drugi z denarjem, ter tako dokazali, kako so vneti za lepoto hiše božje; zamislil in vodil je pa vsa ta opravila g. župnik, za kar smo mu res iskreno hvaležni. Orgle so delo tvrdke Voliček in Sin v Gorici in so po izjavi strokovnjakov solidno, odlično delo. Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal Bs. Aires Tovarna pohištva "Los Andes" Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami! VINKO ROGELJ Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires NOV LIST "DELO" Sedanji minister pravde dr. Lazar Markovic bo izdajal svoj list, ki se bo imenoval "Delo". Uredništvo je razposlalo zaupnikom okrožnico, kjer je med drugi mpovedano: "Iz prvih številk boste razvideli, katere ideje list zastopa. Za zdaj moremo le reči, da bomo služili radikolizmu in tistim političnim ter socialnim načelom, ki so radikalno stranko nekdaj dovedla, da je postala ne le glavni in najizrazitejši predstavnik svobode, marveč je izražala tudi željo ogromne večine srbskega naroda". List bo urejal Jovan Petrovič. Trst. — Kakor se poroča iz Trsta, je posestnica Bianca de Bacco javila oblastem, da si je njen hišnik Gastón Stopar, star 45 let, prisvojil 31.000 lir, katere je pobral pri najemnikih za najemnino njene hiše za mesec januar. Oblasti so ga aretirale in Stopar je priznal, da je to napravil zato, da bi pokril stare dolgove, kar bi ostalo bi pa porabil za zdravljenje, ker je bolan. Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda Usaj Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE Pridite k meni, kjer boste najboljše postrežem. GARMENDIA 4947 Buenos Aires La Paternal Daladier: "Torej, začnemo?" — Chamberlain: "Kaj imamo začeti?" Daladier: "No, vojno!" — Chamberlain: "Kako vojno?" IZVOZ NAJVAŽNEJŠIH PROIZVODOV IZ JUGOSLAVIJE Predmet 1937 .1938 1937 1938 Vrednost Količina v tonah v 1.000 dinarjev pšenica 318.035 110.417 561.389 208.811 koruza 725.196 467.934 698.939 480.873 moka 7.980 9.831 19.676 29.891 otrobi 50.065 36.765 50.518 37.676 zelenjava 44.456 27.573 100.474 66.577 sveže sadje 25.551 63.063 64.542 152.318 suhe sij i ve 8.990 6.829 34.548 32.523 vino 1.578 2.591 4.343 9.463 zdravilna zelišča 3.703 2.856 18.539 17.581 tobak 3.632 5.570 109.120 157.054 hmelj 2.411 2.618 49.187 51.365 lan 24.322 20.041 205.559 171.689 konji * 25.913 22.579 63.854 71.119 goveda * 68.744 27.362 161.304 74.865 svinje * 307.164 259.986 424.625 376.954 drobna živina * 603.782 245.801 59.265 24.060 perutnina 4.521 4.009 40.977 42.309 sveže meso 22.054 20.081 275.897 276.589 mast 8.333 6.672 122.518 94.714 ribe 1.687 1.959 9.570 10.188 maslo in sir 1.932 1.528 25.098 21.514* jajca 12.931 15.572 125.163 157.455 perje 1.202 1.251 52.820 56.906 kože 4.426 3.939 137.681 106.056 les za kurjavo 71.238 69.271 13.923 16.800 stavbinski les 74.560 805.829 887.773 676.275 oglje 17.692 15.998 9.737 9.781 železniški pragovi 1,083.755 793.313 45.047 36.730 lesni izdelki 7.369 5.176 46.450 31.308 tariin 13.663 12.876 50.391 51.143 soda 6.127 9.071 15.730 19.284 kalijev karbid 43.400 57.906 56.196 90.975 železna posoda 544 433 7.356 5.744 cement 200.507 197.252 50.275 49.406 svinc 2.587 5.639 13.297 26.790 sirov baker 37.127 31.523 491.306 406.062 rude in izkopnine 1,513.677 1,398.334 555.397 405.013 •j.- glav UVOZ NAJVAŽNEJŠIH PROIZVODOV V JUGOSLAVIJO Predmet bombaž bombaž, prediva bombaž, tkanine bombažev, izdelki volna volnena prediva volnene tkanine svil. prediva svil. tkanine razna prediva razni izdelki koža kava riž sol južno sadje železo lim cevi železniški matei'ijal železni izdelki steklo nafta oglje oljnata semena stroji elektr. predm. prevozna sredstva zdravila umetna barvila porcelan papir loj gum i j in kavčuk 1937 1938 1937 1938 i Vrednost Količina v tonah v 1.000 dinarjev 20.815 21.635 322.699 264.072 18.290 13.972 490.796 337.795 4.069 2.595 246.110 167.942 783 898 17.521 18.108 3.235 4.761 127.143 133.929 1.785 1.515 132.826 104.676 16.605 1.167 229.006 175.761 2.728 2.247 105.683 89.990 28 25 10.742 11.756 5.701 5.850 64.491 60.767 3.618 4.761 23.017 26.992 5.642 8.751 123.656 137.257 6.441 7.159 71.057 51.891 22.999 22.239 61.073 66.827 25.118 60.845 3.394 11.955 18.022 20.573 56.867 67.792 41.468 55.706 94.215 122.281 15.462 13.420 64.104 57.659 5.008 7.847 26.802 39.690 15.596 7.296 58.924 39.243 53.107 52.992 339.627 312.242 2.317 2.196 18.104 16.898 94.521 132.195 66.590 85.222 412.640 497.778 142.716 181.973 21.781 14.240 60.990 45.196 22.143 24.145 366.246 496.694 5.829 5.549 182.953 180.683 11.953 12.931 185.427 250.576 130 120 40.909 42.227 1.138 928 92.709 66.287 2.931 2.830 29.077 28.416 21.963 14.483 59.362 39.102 6.511 6.506 37.255 29.779 943 1.098 26.222 32.176 Modno pero šestošolec Franc se je strastno zaljubil v petošolko Mirni, ki pa o tej ljubezni ni hotela nič vedeti. Kajti bil je France doma z dežele iz neke prav majhne vasi, ki na nobeni zemljepisni karti niti s piko ni označena. Poleg tega ni ta "rovtar", kakor ga je ljubeznivo nazivala, i-mel niti najmanjšega pojma, kako ¿e po dijaških predpisih odkriva ljubezen. O cvetkah, skrivaj položenih na klop oboževanke. o vtihotapi jenih pisemcih s pretresljivo vsebino "ohov" in "ahov" in o zaljubljenih pesemcah, ni bilo tu niti govora. Prav nič tega ni znal ubogi zaljubljeni France. Svojo ljubezen je kazal samo s tem, da je v šolo in iz šole grede štorkljal za svojo oboževan-ko in jo občudoval od zadaj in skrivaj. Seveda to ni ostalo Mimici dolgo prikrito. V začetku ji je laskalo, ko ga je pa nekoč skrivaj natančneje ogledala in opazila njegove gor-janske kvedre in staromodni klobuk in so se tudi sošolke že začele nekaj posmehovati, ji je končno začel ta nevabljeni spremljevalec presedati. Nekoč se je sredi ceste okrenila, zavihala nosek, napela šobico in ga nahrulila: — Zdaj mi je pa že dovolj. To vaše štorkljanje mi gre na živce. Za- France je zardel, zatem prebledel htevam, da se takoj odstranite! in ni vedel reči drugega kakor: — A tako! Potem se je počasi vrnil. Od takrat je imela Mimi pred Francetom mir in bila je prepričana, da bo njeno srce vedno z devetimi ključavnicami zaklenjeno zanj. France pa ni mislil tako. Mimi je bila njegova prva ljubezen, in prva ljubezen, pravijo, se ne pozabi kar tako. Tega mnenja je bil tudi France. Sedaj je vedel, kaj je ovira njegovi ljubezni. Njegovi nerodni čevlji Mimici ne ugajajo. Takoj je sklenil, da se prej ne pokaže Mimici, dokler ne odpravi te ovire. Začel je hoditi na dolge izprehode v okolico, mislil na Mimico ter brusil in gulil čevlje, kar se je dalo. Do prvega morajo biti raztrgani, kajti sicer mu njegov preveč varčni oče ne bo hotel kupiti drugih. Nakana se mu je posrečila. Oče ga je sicer ozmerjal, da se je kar kadilo: — Zakaj pa nisi pisal, da imaš čevlje raztragane, bi ti jih bil kupil na sejmu, tam so vendar cenejši. Sin je molčal in se smejal, ko mu je oče z namrščenimi obrvmi in s tresočo roko odštel denar za čevlje. In kupil si je čevlje, lahke, oši-ljene, z gumastimi podplati. Ovira njegovi ljubezni je bila odpravljena. Ko je Mimi šla iz šole, jo je pogumno mahnil za njo. Okrenila je glavo tako za centimeter, pogledala s krajcem očesa in takoj videla, da ima France nove čevlje raztrgane, bi ti jih bil kupil Kako tiho hodi. Pa me ima res rad." Njeno samoljubje je bilo globoko počaščeno. Kar nevede je odletela osma ključavnica, ki je zapirala Francetu njeno srce. Deveta je zletela že prej, ko je "slučajno" zvedela, da je Francetov oče župan. Županov sin, hm, to se že bolje sliši. Kadar jo je France sedaj pozdravil, mu je vselej odgovorila, včasih se mu je celo nasmehnila. Tudi govorila sta že nekolikokrat, seveda samo o šoli, matematiki, "cvekih" in sitnih profesorjih, vendar govorila sta, in France je bil presrečen vidnega uspeha, ki so ga imeli on in njegovi novi čevlji. Vse, kar še ni, pride sčasoma, se je tolažil in bil prepričan, da ni več oblačka, ki bi zatemnil njegove ljubezni. Pa se je siromak prezgodaj veselil. Prijadral je oblaček, nepričakovano, za ubo- 9 gega Franceta je bil to cel oblak, prinesel ga je spak vseh spakov — ženska moda. Mimi si je zaželela modnega peresa. Mimi je hotela modno pero, zahtevala je, da se izkaže France praktičnega kaavlirja in ga ji kupi. Prav v soseščini šole je namreč razstavila podjetna modistka svoje umotvore. Mirni je morala hoditi mimo, in ni čuda, da so ljubki klobučki iz blesteče slame skoketnimi modnimi peresi ob straneh takoj navdušili njeno za vse dobro in lepo tako vneto srce. — Ah kako so apartni, šik, ele-gatni. Tudi jaz ga moram imeti. Takoj se je odločila, da poprosi mamo in papačka. Mama je bila mnenja, da je njen lanski slamnik še dovolj dober. Mnogo solz je bilo treba, da se je končno omehčil pa-panček in odrinil svoji ljubi Mimici stotak za klobuk, da bo mir, je rekel. Vsa drhteča je vstopila pri mo-distki. — Dve sto, dve sto petdeset, tri sto petdeset, štiri sto... — Toliko?! Bleda prodajalka se je drobno nasmehnila. — Kaj pa mislite, gospodična, to so vendar sami pariški modeli. Modno pero je zadnja moda. Brez peres imamo seveda tudi cenejše. — Ah! Končno se je odloČila za ljubek črn slamniček iz blesteče slame, seveda brez modnega peresa, njeno srce pa je že takrat trdno sklenilo: "Če me ima France res rad, mi mora kupiti modno pero!" Drugi dan si France ni mogel razložiti, s čim je zopet užalil Mimi. Postala je sršenasta kakor prve dni, ko je hodil za njo. Ni mu odgovarjala, ni ga pogledala. Kje neki tiči zdaj vzrok njene jeze, saj čevlje in ob leko je imel brezhibno, prav po meščanski modi. Ves nesrečen jo je rotil, naj mu pove, kaj jo žalosti in zakaj se jezi nanj, a ona je na vse le molčala. Šele tretji dan (kakor slučajno, prav ko sta šla mimo modistkine izložbe) se je Mimi sunkoma okrenila, ga ostro pogledala in pokazala v okno: — Vidite? — Vidim! je zajecljal France, čeprav sam ni vedel, kaj vidi. — Tisto zeleno pero tam na klobuku? je nestrpno ponovila Mimi. — Vidim! je prikimal France in se oddahnil. — Torej, če me imate radi, kakor pravite, mi kupite takšno pero za na klobuk. Sicer pa ne hodite več za enoj, sita sem že teh neumnosti — in odbrzela je. France pa je stal, strmel zdaj v izložbo v tisto dolgo zeleno pero, zataknjeno za klobukom, zdaj za Mimico, katere modri plašček se jc včasih pokazal izmed množice ljudi. Ali je res, ali se je šalila? Ali naj stopi za njo in jo še enkrat povpraša? — Da dohitel jo je, četudi se ji je neznansko mudilo. — Gospodična Mimi, ali bi res radi tako pero? — Kes! Kupite mi ga ali pa ne hodite več za menoj. — Zardela je in se vgriznila v ustnico, videl je, da jo je zelo sram. Sedaj je verjel. Lahko se reče: kupiti, a' kje vzeti denar? Trideset dinarjev je imel za zvezke in peresa. Glede denarja je bil njegov oče silno strog, vse do pare mu je moral povedati, za kaj je izdal. Vendar se je oglasil pri mo-distki. — Petdeset, sedemdeset, sto dinarjev, po dolžini in kakovosti. — A tako, hvala! Peresa so bila predraga. Ni mogel KROJAČNICA "GORICA" Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postrežem. Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine. Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni. Priporoča se: Franc Leban WARNES 2191 BUENOS AIRES Nasproti postaje La Paternal ugoditi želji svoje izvoljenke. Zbogom prva ljubezen, zbogom lepe mladostne sanje! Od žalosti ves pijan se je opotekal po ulici. Sedaj se je 011 ogibal Mimice. Kako bi ji mogel tudi priznati, da nima denarja, da bi ji mogel kupiti modno pero. Zopet je hodil na dolge izprehode v okolico, da se je ognil Mimici in skril svojo žalost pred posmehujoci-mi se sošolci. Kako bi prišel do modnega peresa, to je bil najvažnejši problem njegovih misli. Tuhtal je in tuhtal, pa ni mogel iztuhtati pametne. Vse bolj se mu je temnilo čelo in glava se mu je nagibala od težkih misli. Oh, to- nesrečno modno pero! Mahpma pa je postal in dvignil glavo. Rešilna misel mu je kakor iskra razsvetlila turobno razmišljanje. Kje pa dobe fantje na kmetih peresa, da si jih zataknejo za klobuk, če hočejo izzvati fante iz sosednjih vasi? Ozrl se je za plotove, se nasmehnil in pokimal: "Da, tako napravim !" ln ves poživljen ter prevzet od te nove misli, je hitreje stopal dalje. — Ko kooook, je za plotom mirno razpravljal petelin s putkami, ki so mu pritrjevale: — Kok, kok, kok! Kar se je čez plot zavihtela temna postava in treščila v sredo nič hudega slutečih zborovalcev. Kokoši so se pri tisti priči razbegnile na vse strani. Samo petelin, svest si svojega dostojanstva, je odkorakal počasneje. Pa prav njega je vzel neznani sovražnik na piko. Bum! je priletelo in črna noč je objela petelina. Potem ga je nekaj zgrabilo in mu začelo puliti iz repa peresa. Ko je petelin zopet prilezel izpod Francetovega suknjiča na beli dan, so v njegovem repu manjkala najlepša peresa. France pa jo je jadrno odkuril proti mestu. Saj scedaj je imel modno pero, in na kako lahek način ga je dobil. Vraga, da si ni mogel prej tega domisliti. Samo malo ga bo obrezal in pobarval, pa bo prav takšno kakor v trgovini. Gospodična Mimi je presrečna. Na njenem klobučku se koketno ziblje modno pero. Zadnja pariška moda, kakor dan na dan zagotavlja prijateljicam. Tudi France je srečen. Ko je prinesel Mimici modno pero, je na mah popustilo vseh sedem ključavnic, ki mu je še zapiralo njeno srce, in sedaj je na nebu njegove prve ljubezni sama modrina in prepričan je, da je odslej ne pooblači nobena meglica več. Ne veseli se preveč, France, ne pozabi, da je ženska in moda, muhasta in izpremenljiva kakor aprilsko vreme. Ana Ch a Lnrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 821 U. T. 38, Mayo 8182 V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo (¿uiroga 132o U. T. 22 - 8:527 DOCK SUD Proglas slovaške vlade za Slovake v inozemstvu V inozemstvu se zbirajo češkoslovaške legije, ki se hočejo boriti z a svojo neodvisnost. Te legije pa ne gredo v račun slovaški vladi, pa je pred kratkim na vse Slovake v inozemstvu naslovila proglas, v katerem jih opominja, naj se ne dajo zapeljati lažnjivi propaagndi, in naj ohranijo zvestobo novo ustanovljeni samostojni Slovaški. Ker je proglas v marsičem poučen za poznavanje razmer na Slovaškem, ga prina-šamo v celoti: "Na dan 14. marca 1.1. je slovaški narod dosegel svobodo, ki jo je pred tisoč leti izgubil. Vsled režimov, ki do Slovakov niso biil prijateljski, ste bili prisiljeni zapustiti rodno zemljo in si v tujini iskati svoj obstoj. Danes pa je položaj na'Slovaškem povsem drugačen kot pa je bil takrat, ko ste vi zapuščali domovino. Iz lastnih izkušenj doslej niste imeli prilike, da bi se seznanili z iz-premembami, ki so nastopile na Slovaškem po proglasitvi samostojne Slovaške. Slovaško republiko poznate samo iz zlohotne, slovaški državi nenaklonjene propagande. Toda bodite prejričani, da je slovaška republika varen dom vseh Slovakov in slovaška vlada ne varuje samo vse življenjske pogoje slovaškega naroda, ampak je tudi porok njegove bodočnosti. O usodi Slovaške in Slovakov danes odločajo samo Slovaki. Sovražne sile se v današnjih napetih časih slovaške republike z vso propagando prizadevajo, da bi izko-l-istile vašo nepoučenost. Hočejo vas vpreči v vojno proti Slovaški, proti lastni vladi in vojski — in to samo zato, ker to odgovarja njihovim političnim ciljem. Hočejo vas postaviti z oper samostojnost slovaškega naroda samo zato, ker smo to samostojnost dosegli takrat, ko je tudi Nemčija dosegla svoje politične cilje, ki njim niso bili po volji. Slovaški vladi je znano, da ste v češkoslovaške legije stopali ne samo zaradi lažnivih vesti o Slovaški, ampak da ste k temu bili tudi primora-ni, ker te legije se morajo boriti za ponovno ustanovitev češkoslovaške republike. Vemo, da se vsak dober Slovak zaveda, da zanj v takih legijah, ni mesta, ker taka borba nima izgledov na uspeh — že zato ne, ker slovaški narod, ki je enkrat dosegel samostojnost, ne bo nikdar več dopustil, da bi na Slovaškem vladal kdo drugi kot Slovak in da bi bila Slovaška spet kdaj prisiljena živeti v robstvu zgolj zaradi političnih ciljev drugih. Nadaljevanje te akcije s strani velesil, ki organizirajo češko slovaške legije in silijo državljane slovaške republike, da stopijo v vojsko, ki naj bi se borila proti njihovi lastni državi, proti njihovim bratom, se protivi ne samo odredbam mednarodnega prava, ker je to nedovoljeno vmešavanje v posle slovaške države in slovaškega naroda, ki v bodoče nikdar več ne želi živeti na področju drugega naroda, ampak je to tudi v nasprotju z najosnovnejšimi načeli naravnosti. Slovaški vladi je znano trpljenje, ki ga morate prenašati, ko ne popustite niti pred prošnjami, niti pred grožnjami in ko se ustavljate, da bi stopili v legije, ki so naperjene proti Slovaški. Zato vas slovaška vlada poziva, da zapustite tiste države, kjer pritisku ne morete odoleti in se vrnete v domovino, ker nova država za svo- je izpopolnjevanje potrebuje veliko rok in veliko odločnih mož, zlasti kadar gre za! to, da se postavi proti sovražniku. Vam, ki trpite, slovaška vlada zagotavlja, da bo popravila krivice, ki so vam bile prizadejane, in da bo proti pripadnikom tujih držav po-stojala na isti način, kot oni postopajo proti vam." Ali si je mogoče misliti večje zaslepljenosti ali hudobije? Ubogi Slovaki ! Nega in lepota mladih deklet Mlada dekleta morajo svojo lepoto še dosti pazljiveje in skrbneje negovati kakor zrela dekleta ali žene. Mlada dekleta imajo po večini čisto, nežno polt, zato je njihova naloga, da takšno čim dalj časa ohranijo. To je prav tako važna naloga kakor polepšati si kožo, če ni čista. Lepo-tičenje deklet izpod 16. leta mora biti zelo skromno, ker ni gršega kakor mlado dekle, ki je našminkano. Razen tega šminkanje dekle napravi starejše. Mlada dekleta s šminkanjem dosežejo ravno nasproten učinek kakor ga žele. Nekatere se hočejo, kakor vemo, po vsaki ceni zdeti starejše kakor so. Potlej posnemajo vse tisto, kar si smejo privoščiti starejše dame. Vnobenem primeru si mlado dekle ne sme barvati las. Najlepše pri mladem dekletu je, če ima lepo negovane lase. Če ima že trajno kodranje, naj bo; še bolj pazljivo mora pa negovati lasišče, da si ohrani dravega. Nikar naj vsaka ne misli, da se ji bodo na primer podali čisto svetli lasje, če so se podali Jean Harlowi, ki jebila že v petintridesetem letu. Pri negi lepote je predvsem treba vedeti, kaj se človeku poda, kaj ga pa kazi. Posebno mlada dekleta kazi rdečilo na licih, ki jih dela dosti starejše. Če imajo naravno rdeča lica, naj bodo zadovoljne, če jih pa nimajo, pa jih nikar rdečiti. Najlepša je naravna barva polti. Tudi ustnice mladega dekleta ne smejo biti namazane. Sploh je največja napaka deklet pri negi lepote barvanje, oziroma pretiravanje. Dekle doseže zaželen učinek le, če se pri slehernem pripomočku varuje pretiravanja. Puder lahko uporablja dekle, ker varuje kožo pred prahom. Razen tega imajo mlada dekleta pogosto masteh nos. Najprej naj ga zjutraj o-brišejo z vato namočeno v razredčenem alkoholu, potlej pa ga zamo-rejo narahlo napudrati. Bog ne daj, da bi mlada dekleta, posebno izpod 16 let, barvala trepalnice. To jih napravi starejše, kakor katerokoli pretiravanje pri lepotiče-nju. Najzanesljivejše in najboljše sredstvo za dosego lepote pri mladih dekletih so čistoča, zdravje in šport. S trdo vodo se ni priporočljivo dosti umivati. Bolje je uporabljati limonovo kreVno, ki se hitro raz-stopi, potlej jo pa izmiti s prekuhano, mehko vodo. Nikoli se ne umivajte z vročo vodo, ki razširi znojni-ce. Če imate suho kožo, se zvečer natrita z limonovo kremo. Mlada dekleta morajo svoje roke prav tako negovati kakor starejša dame. Važno je, da po kopanju i" umivanju roke natrejo s kremo. Mlada dekleta pa ne smejo preživo lo-ščiti svoji nohtov. Najvažnejše je' da imajo zmerom skrbno očiščene. Če si že katera nohte lošči, naj si jih prav diskretno, še bolje je pa, da sl jih sploh ne. VacKoaassiM&stt' x«r \>S8<>3»: >*c< >se< ' >:«• ••sKí'saaoíjiBcaa^ AKO HOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zateoite se k Dr. A. G O DEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 Núiii. .(Stey.) 145 SLOVENSKI LIST Str. 7 Tamkaj na ravnem polju stojita stolpa dva... Lujaán... Kdo še ni tam bil! lur To kar ima Lujan pogleda vred- kdo si tja ne želi, če še ni imel pri like. da bi pohitel v to slovito mesto. Nekatere mika v Lujan zlasti to, da bodo kaj videli. Taki smo! Ne le Kranjci temveč« vsem Slovencem nam je to zapisano v krvi. Kdo pač ne želi "po svetu pogledati". In tam v Lujanu, kjer je najvišji turen v Argentini. Saj sta zvonika slavne bazilike visoka 106 m... Toda... kaj hočemo. Vsaka glava po sVoje misli. Argentinske pa tudi malo drugače kot naše. Po naše vemo vsi, zakaj so gradili pri cerkvah stolpe. . . Zato pač, da so vanje zvonove obesili! Imaš prav, toda ali res samo to! Ne boš Jaka. Zakaj so pa vanjo speljali stopnice in zakaj imajo zvo-niko line, kot da gledajo na vse kraje. Zato, da je človek v turen stopil in od tam v svet pogledal, dafe, daleč tja čez gore in vasi. Tako smo mislili po slovensko^ Po argentinsko je pa to draugače. Zvonovi so res našli mesto v zvoniku, toda line.... te so pa vse slepe. Tukaj je zvonik le prst, ki k^že v nebo. Saj imajo prav. Že dovolj so vse božje stvari izmaličili moderni ljudje, polni same skrbi za posvetnost. Zato pa so rekli v Lujanu, ne boš ! Zvonik ni opazovalen stol od koder boš gledal nazaj doli na zemljo,-temveč zvonik je prst, ki kaže v nebo.,. Da, po argentinsko je marsikaj drugače in če prav stolpi stoje prav tako kot po slovenskem, vseeno n!e gledajo tako kot po Slovenskem;*kimajo slepe line. Niso zato, da bi čiti-vek vanje plezal, temveč zato,- Ja človeku njegove oči riaravnajo v bebo. i i v Ne. Z zvonikom že ne bo nič. Le tisti, kateri bodo imeli pravico do zvonov, samo tisti bodo mogli i i I -fcori,. Sicer pa, saj se brez stolčka lahko nagledaš, če tudi bi sedel na viril stolpa, ker pokrajina sama pač ne nudi tistih lepot, ki smo jih bili vajeni gledati iz naših slovenskih zvo-, nikov. nega, to je cerkev in muzej. To je pa res, da ima Lujan znamenit zgodovinski muzej, ki kaže nazorno pretekle čase vse do sive davnine nazaj, ko so se še krokodili poigravali po otočkih, ki so v Lujanu moleli iz prostrane vodne plani. Prilika za ogled muzeja je od 13 do 15 ure ob nedeljah. Toda glavna znamenitost in posebnost Lujana je veličastna bazilika z dvema vitkima stolpoma. Ta cerkev je največja v Južni Ameriki. Je krasna gotska stavba, najznamenitejše Marijino svetišče, skupno trem deželam: Argentini, Urugua-ju in Paraguaju. Te tri države imajo v Lujanu to, kar imamo Slovenci na Sveti gori, kar imajo Francozi v Lurdu, ali Poljaki v Čenstohovi. Kako je nastala božja pot v Lujanu, to nas seveda tudi zanima. Ime samo prihaja od "Don Diego de Luján". Tako se je imenoval nek vitez v času Petra de Mendoza, enega izmed znanih ustanoviteljev te dežele. V tistem času so se Indijanci u-prli.in niso hoteli dajati hrane Špancem, ki so se utaborili tam, kjer je danes Boca. Proti njim se je dvignil z vojsko brat Pedra de Mendoze in vitez Don Diego de Lujan. Ta zadnji od njiju je imel tako slabo srečo, da so ga Indijanci obkolili in usmrtili z zastrupljenimi puščicami. Po njem se imenuje mesto. Lujdstvo si je izbralo tisti kraj za svojo najznamenitejšo božjo pot, kjer se priporoča Materi Božji, ki je tam storila že mnogo čudežev. Okoli njenega svetišča se plete mnogo legend, ena izmed njih pravi, da so nekega dne našli neko malo hišico na polju. Rekli so si, da je to hišica Marije Device. Druga legenda pravi, da se je prikazala nekemu po-b p/n o mu duhovniku Mati Božja in 8W.j« /•aufcazala, naj (da sezidati svetišče, kjer se sedaj nahaja. Tretja najbolj razširjena legenda pa pravi, kako se je ustavil neki -družbi, ki je šla z mnogimi tovornimi vozmi skozi oni kraj, eden izmed j voz, in ga nikakor niso mogli ganiti z mesta, dokler niso izložili zaboja v katerem so našli kip luhanske Marije Brezmadežne. Iz tega so sklepali, da si je Marija ta kraj izbrala za svoj milostni sedež. Početki božje poti segajo v leto 1630. * Kako lahkoverni so, ljudje, tako bo kdo zmajal z glavo, ob branju te legende. In vendar vsa človeška modrost in učenost ni v stanu, dati več utehe zemljanu na potu skozi solzno dolino te zemlje, kakor pogled na večne stvari, h katerim človekove misli pač ne poleže nikdar tako lahko kot na takih kraji božje milosti. Res je to, da je na svetu med pobožnimi precej takih, ki vsako legendo radi verjamejo. Toda moti se tisti, ki misli, da so tudi tisti, kateri imajo odločujočo besedo pri ljudskih pobožnostih. Naj razlaga moderna znanost kakor hoče one dogodke, ki se dogajajo v svetiščih Marijinih; naj govore o sugestiji in magnetizmu, kakor je njim drago. Vedno ostane dejstvo, da je bilo v preteklem letu v Lurdu na Francoskem trideset čudežnih ozdravljenj, in to sami taki slučaji kjer so zdravnikom odpovedale vse njihove umetnije s hipnotizmi in magnethizmi in sugestijo.... V Lujanu stoji Marjiino svetišče. Skrivnosten mrak vlada v njem. Samo tisti, ki sam vase pogleda in v večnost pomisli, doživi tam nekaj globokega in tolažilnega. Mogočno'štrlita v nebo dva stolpa. Dva prsta sta, ki kažeta v nebo, ki kažeta v večnost. Dve nemi priči sta, da so večne desnice stalne, neminljive, nespremnljive. Mimo svetišča pa begajo množice, drve vozovi, kupčujejo in prodajajo.... to je podoba življenja. Bazilika s svojima stolpoma, pa je podoba večnosti. Iz stolpa pa se vtrga melodiozno I zvonenje, kakor glas one daljne ¡ harmonije, po kateri človek hrepeni in katero zasluti v svojem srcu, kadar se odpre utripoái božje milosti. Že nešteto potrtih- Zemljanov je našlo tolažbo in' nov" pogum za na-daljno življenskc/ p6f v luhanske m svetišču. In tó je p'ač dragocen dar, ki ga more dati le božja luč, ki tamkaj sije v srca pobožnih romarjev. Hladnik Janez CERKVENI VESTNIK 19. november. Romanje v Luján. Odhod iz Pl. Once ob 7.40. Postanek v Floresu in Liniersu. Ob 10 uri sveta maša. Ob 1 6uri molitve s petimi'-litani-jami. Ob 17.30 odhod vlaka. 26. novemb. Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu. Romanje v Luján se vrši v vsakem vremenu. Zelo nujno prosim vse rojake, da se vdeleži-te romanja s skupnim vlakom, ki pride v Luján ob 9.20 uri. Romanje je zaključek svetogor-skili slovesnosti. Zato bomo ponesli s seboj tudi svetogorsko Marijo. Naj nikar nihče ne zamudi lepe prilike, ko bomo v procesiji, z Marijino podobo na čelu, med slovesnim potrkovanjem hiteli v Marijino svetišče. Vzemite si s seboj tudi knjižice z Marijinimi pesmimi, da bomo na vlaku tudi kaj zapeli. Spoved če mogoče opravite že doma. Prilika bo pa tudi v Lujanu, ker bomo kar trije slovenski duhovniki tam. Spovedovalo se bo v spo-vednicah na levi strani. Porabite to lepo priliko tudi tisti, ki že dolgo niste bili pri spovedi in pri svetem Obhajilu. Znami se bo vdeležil romanja tudi P. Gabrijel Arko, frančiškan, ki je pred 14 dnevi prišel iz domovine. Na rapolago nam bo tudi romarska dvorana. Kdor se želi udeležiti skupnega kosila, bo to lahko javil še na vlaku. Cena je 1.30 $ za osebo. Z nami bo romalo tudi nekaj Ar-gentincev naših prijateljev. Gotovo bo vsak zase poskrbel, da bo vse naše obnašanje tako, da bo vsak mogel dobiti o nas le dobro mnenje. Vsakdo razume, da so z romanjem združeni tudi stroški. Zato bo pač vsak tudi rad nekaj dal, da jih bomo pokrili. Prilika za to bo na vlaku ko se bodo prodajale svetogoiske podobice. Hladnik Janez Slovenski film ENEGA ŽE IMAMO. PA DOBIMO SPET NOVEGA! V nedeljo 19 novembra, ko bomo romali v Lujan, bomo snemali tudi film. To pot imate pa spet vsi rojaki priliko, da postanete "filmske zvezde". Nihče torej ne bo opustil te lepe prilike, da boste nekaj doprinesli, da bo dogodek čim najlepši in zato tudi film čim bolj naš, čim bolj živ. Kako lep spomin bomo pozneje poslali našim v domovino. V dveh letih, če Bog da, ko bo potoval v domovino g. kaplan Hladnik, bodo ta dva naša filma videli po vseh slovenskih vaseh od Soče do Kulpe in Lendave koder imate svoje domače. - V Lujanu boste pa tudi imeli spet priliko videti naš prvi film od svetogorske štiristolet-nice. RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vin nom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravili tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal R o j a Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik M Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto ZG ODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 163 Sedaj je vedela, zakaj jo je ta skrivnostni gondolier odpeljal k 'Črnim skalam", — pripeljal jo je na prostor, kamor ji nihče ne mo-!'e pomagati in prihiteli na pomoč, tukaj se ,[e nahajala popolnoma y njegovih pesteh, — bila je prepuščena njegovemu maščevanju. . — Nesrečna grofica, — nadaljuje Gianettino, -- bi bila izgubljena, brez sledu bi bila izginila, če bi ne prišel jaz na ladjo in videl, kaj R(i dogaja. V Benetkah niti ne sluti nihče kaj Se je odigralo na krovu ruske voj-ladje, pa če bi bili tudi vedeli*, bi nihče izmed njenih odličnih bene-eanskih oboževalcev ne napravil niti koraka, da bi jo osvobodil in jo jesil ujetništva, ker se tega tudi ne bl nihče upal. Vsi ti-le odlični in ugledni kava-"'ji so strahopetneži, — hrabri so ®a'no v salonih, na plesu, pri igri, \)ri zabavah, — kadar pa gre za to, raJn kaj tvegali, da bi stavili svoje življenje na kocko za ljubljeno eno, SP ti ljudje ne upajo niti sto-P'1' iz svoje hiše. Vrag naj jih vza-(>> ne izplača se, da bi človek iV-0ril v° teh slabičih, ter Sreii pa imela grofica prija-Ja, — ne, popolnoma odkritosrčen -J1' r iraela| -1° ljubfikfl. j a l,,0vek sicer ni nosil dragocc-obleke, ni ji mogel pošiljati vsak n šopkov cvetlic, ni je mogel obsi- iie Z.dari,i' — zat0 Pa bil° v ^J Rovih prsih hrabro in zvesto sr- ;,,kl je iskreno ljubilo. kn il nVek Se tisto noči. ko je Pri¿l V zvnbil K,'ofi(,<> na lad.io. Se n gondolo tja, posvetilo načrt" ^fotfedal je ostudni Plavili kv!iez 0rlov «ll 1,1)1 el zast u .".Vodljivega, hotel ga Je uioniPltl' 1oda ta zločinec je u-samo neko nedolžno bitje, ki se je nahajala z gondolierjem na odprtem morju. Mladenič je srečno prispel na o-balo, ruska mornarica pa se je hitijo oddaljevala. Ali si že uganila, carica Katarina, kdo je edini zvesti moški, ki ga ima se grofica Klarisa Pineberg. To sem jaz, — pred teboj stojim! Da, jaz sem" to, — jaz ljubim ne-srečnieo danes prav tako kakor sem j,o ljubil nekoč. Od tistega dne, ko je knez Orlov odpeljal Klariso v daljnjo državo, ni bilo trenutka, ko bi bil pozabil na svojo ljubljeno, — neprenehoma sem premišljeval, kako bi jo rešil m kako bi se maščeval. Premišljeval sem, kako bi prišel v Rusijo, v državo, kamor tujce tali o redkokedaj pustijo. Toda ničesar pametnega mi ni prišlo na misel, loteval se me je že obup, vedel sem, da Klarise ne bom nikdar več videl. Na pomoč pa mi je prišel slučaj. ' Zvedel sem, da potrebuje carica Katarina dvanajst gondolierjev, ki bodo sodelovali pri veliki proslavi v Carskojem selu, prevažali bodo v svojih gondolah odlične Ruse po jezeru. Izbrali so dvanajst najlepših mla-deničev, ponudili so jim visoko placo in obljubili brezplačno potovanje v Rusijo in nazaj. Jaz sem bil prvi, h kateremu je prišel uradnik ruskega poslaništva v Benetkah. Če bi mi bil lo perdlagal nekdo pred nekaj leti, bi se mu bil smejal, ko sem zaslišal sedaj prve besede, sem vzkliknil: — Potujem v Rusijo, carico hočem videti, — šel bi tudi tedaj, če bi mi plačali samo polovico obljubljene vsote. Na ta način seni prispel v Rusijo. Moj načrt je bil storjen. Tiotcl sem govoriti s teboj hotel sem uporabiti trenutek, ko bi • te mogel najti samo. Nameraval sem ti predložiti nalog, po katerem bi grofico pustili na svobodo, prisiliti sem te hotel, da bi ga podpisala ali pa te ubiti s svojim bodalom. Kmalu pa sem se prepričal, da te človek ne bi mogel najti na samem. Vladarji niso radi sami, — bojijo se samote, morda nočejo ostati sami s svojimi mislimi. Blodil sem podnevi in ponoči po tem parku, upal sem, da te bom enkrat le srečal samo. Toda ti nisi zapuščala svojega dvorca, — in zdelo se mi je že da je moj načrt propadel. In zopet se mi je slučaj, kakor vedno v mojem življenju, pokazal kot zvestega zaveznika in tovariša. Slučaj mi je pomagal, da sem prišel do avdijence, kakršne si nisem predstavljal niti v najdrznejših sanjali. r ! -3 Sedaj sva sama. Okrog naju so skale in voda, — daleč in daleč ni nobene duše, — nihče ti ne more prihiteti na pomoč, — pod nama je črna gladina, od katere naju ločijo samo tanke stene moje gondole. Katarina, od tu se ne moreš rešiti! Na delo torej! Poglej, tukaj je listina, o kateri i sem ti prej pripovedoval — podpiši j jo! Poglej, to listino sem dal napisati strokovnjaku, — zato sem potrošil' svoj zadnji denar. Tukaj je napisano vse, kar želim. Tukaj je tudi majhen tintnik, — poglej, tukaj je tudi pero, — kakor vidiš, sem poskrbel za vse. Vse je torej tukaj, manjka samo se tvoj podpis in ime temnice, v kateri se nahaja Klarisa. Povej mi, velika carica, kam si vrgla nesrečno deklico? Kam si jo skrila, da bi je ne videl svet? Kje životari moja ljubljena Klarisa? Med temi besedami je gondolier vzel iz žepa listino, črnilnik in na- zadnje tudi pero. Carica je komaj sledila Gianetti-novemu pripovedovanju, smisel njegovih besed pa je razumela. Pred njo je stal človek, ki se je ni bal, ki je imel trden namen osvoboditi grofico Klariso Pineberg, nevarno tekmovalko carice Katarine, mogočne vladarice Rusije. Katarina je bila prepričana, da ne bo tega človeka nobena stvar odvrnila od njegovega sklepa. Carica je vedela, da so njegove besede resnične, — ni dvomila, da se bo lotil tudi svojega bodala, če mu ne bo izpolnila njegove želje. Kljub temu pa ji je branil njen ponos, da bi se uklanila zahtevi navadnega gondolierja. Kako naj bi bila tako nespametna, da bi dovolila, da bi ubogi gondolier odpeljal njeno žrtev? ? Mar je zato poslala Gregorja Or-'lova z mornarico v Benetke, da bi ji en sam človek odvzel pravico do težko pridobljene zmage. Ne, Katarina ni imela navade, da bi dala iz rok, kar si je enkrat pridobila. — Odgovori! — zavpije Gianettino. — Kje se nahaja grofica Klarisa Pineberg? Carica je še vedno molčala. — Ah, ti torej nočeš govoriti! — Dobro, pa poslušaj, kaj te čaka! — ji zagrozi Gianettino. Gondolier se je počasi zleknil na dno svoje gondole, tako da je ležal pred caričinimi nogami. in čudno, Katarina se ni več bala tega človeka z ognjevitimi pogledi in črnimi kodri, čigar rdeče ustnice so hrepenele po maščevanju in ji govorile o strašnem sovraštvu. Na Katarinih ustnicah je počival smehljaj. Katarina je priznala sama sebi, da je le redkokdaj videla tako lepega mladeniča, kakršen je bil ta mladi Benečan. — f"e ne podpišeš te listine, — I reče Gianettino napol glasno, vendar pa čisto mirno, — če mi ne poveš, kje bi lahko našel Klariso, — če ne osvobodiš grofice, — če si drzneš klubovati moji želji, — tedaj vedi, da ne boš prišla več živa na obalo, da ne boš več mogočna vladarica Rusije! Vidiš, s temi svojimi rokami te bom zadušil, ko pa boš izdihnila svojo dušo, te bom vrgel v jezero. Tvoje truplo bo ležalo na dnu jezera, ribe pa se bodo gostile s carskim mesom! Zaman te bodo iskali, na mene pa ne bo padel niti najmanjši sum, — kajti kako naj bi ubogi benečanski gondolier vedel, kaj se je zgodilo s teboj. Sicer pa bi tudi ne čakal, da bi me ujeli in zaprli, — takoj bi pobegnil, — in zagotavljam ti, da bi jo srečno pobrisal čez mejo. Premisli torej še enkrat in ne pozabi, da se nahajaš v mojih rokah. Tukaj je listina, napiši ime temnice v kateri imaš zaprto grofico, — potem pa se podpiši. — ČetiTOj bi ti povedala ime temnice, bi si kljub temu ne mogel predstavljati, kako izborno sem skri la grofico Klariso Pineberg. — Ti sama mi boš vse povedala, ddvrne Gianettino — zagotavljam ti, da mi boš povedala resnico, — kajti tisti, ki se nahaja tri korake pred smrtjo, ne laže! Katarini se je zahotelo, da bi stvar gnala do skrajnosti. Zdelo se ji je, kakor bi se igrala s tigrom, s katerim se nahaja v isti kletki. Takšni prizori pa so ugajali carici Katarini. — Dobro torej, Gianettino, — reče Katarina, — povedala ti bom, kje se nahaja Klarisa Pineberg. Toda pridi malo bliže, kajti to je tajnost, radi tega ti jo bom zašepetala v uho. Lepi gondolier je Katarino začudeno pogledal. SLOVENSKI S T List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Manica: NI SE JI POSREČILO Lisica zapazi v bližini zajca in mlaskne jezikom: "Jej no, to bi bil ocvirek za moj sestradani želodec!" Ali zajčkove peté ne poznajo šale in stara zvitorepka se pač ne more meriti z njimi. Treba bo poskusiti z zvijačo. Rjavka tuhta, ugiba, razmišlja — aha — jo že ima! Urno se zvali v mehki mah in pomoli vse štiri od sebe. Pri tem za-javka, kakor bi ji pravkar udarjala zadnja'ura: "Zajček — prijateljček! Bolna sem na smrt. Če imaš srce v prsih, pridi bližje in ozdravi me!" "Sem res radoveden, kako bi vendar jaz zamogel pregnati tvojo težko bolezen.' se muza zajček. "Takoj izveš, prijateljček. Zdravnik me je preiskal in ugotovil, da zamorem ozdraviti le tedaj, če po-duham živalsko dlako." '' Oho! Potem pa vtakni nos kar v svoj kosmati kožuh," se norčuje navihani dolgoušček. "Aj, aj, tisto ne izda nič, ker je moj kožuh že ves okužen od bolezni. Tu pride v poštev le dlaka popolnoma zdrave živali. Pridi torej bližje, prosim te! Saj bi sama rada prilezla do tebe, pa se niti premikati ne morem, ah, ah!" Zajec poredno zavije oči, se zaobrne in pokaže s tačico tja proti robu gozda: Mladinski kotiček Golar Manko: KLASJE ŠEPEČE... Klasje šepeče in ziblje se v vetru, mak zardeva v sinjem tam žitu, v travi srebri se rosa poletna, polje umilo se v jutranjem svitu. i Žito zlati se, koplje se v soncu, mak je pobožal drobno plavico, slak radoveden na oves je splezal, bratce iskal je med sinjo pšenico. i Sonce kot vitez v škrlat je odeto, zlate pramene v lase si spleta, potlej pa vozi v zlati kočiji — v žarke je rožna poljana objeta. "He — hej! Pravkar vidim prihajati lovca s svojim velikim psom. Dlaka tega kužeta je gostejša in še enkrat daljša od moje. Po tem takem bo zdravilni učinek gotovo izdatnejši, če vtakneš tvoj bolni smrček v njegov kožuh. Čakaj, takoj ga pokličem." Kakor bi ji treščilo v pete, poskoči lisica kvišku in se zapraši v šumo. Zajec se pa roga za njo. "Čudovito moč mora imeti pasja dlaka. Samo omenil sem jo in že si, zvijačna rjavka, hipoma ozdravela!" PESEM POLJSKEGA OTROKA Naš ljubljeni oče je v vojno odšel in Bog ve, če kdaj se bo vrnil, ljubezni še nikdar take ni razgrnil, nikoli poprej še tako ni ihtel. Za roko je vsakega toplo prijel, potem nas na čelo poljubil; nazadnje še mater je bolno objel — pokazal nam vsem je, kako jo je [ljubil. Zdaj sleherni molimo k Bogu večer, da spet bi domov se povrnil.— O, žalostno je, ko ne vlada več mir, ko svet se je z vojno, s sovraštvom [ogrnil... Šolsko poslopje v San Antonio de Padua Manko Golar: PESEM O POLŽU Ob viru pod jelšo zeleno, ko soncu zardelo jelice, polž svojo napreže kočijo in zdirja v vesele gorice. Tam čaka ga družba mogočna, iz daljnih pokrajin je zbrana, in kmalu prične se gostija v čast modrega polža-župana. Ponosno je nosil rogove, saj težka je služba vladarja, iz čašic nalival je roso, nad) njim se je zlivala zarja. Vsi pili iz cvetnih so vrčev in gledali v sinjo vedrino, a sonce je radosti polno vozilo se v tiho planino. OD DOMA Kaj zadnjič te planinski svet dojema solzni moj pogled kaj zadnjič gore se smeje, ko tuge polno je srce? Tu leta sreče so mi tekla, mladosti leta jasno svetla; tu mili moj je rodni kraj, tu sreče moje bil je raj! A prišel dan je, dan slovesa se razmaknila je zavesa, življenja tajna je razkrita mladostna sreča pa ubita. Pozdravljene ve visočine, prepadov temnih ve globine; pod holmom hišica domača v mislih k tebi duh se vrača. Nazaj mi Bog le daj še priti, doma se večkrat zveseliti, ah, saj sem jasnih visočin gora, snežnikov prosti sin! Cundrič Franc, dijak. Manko Golar: PESMICA O MAJDI Ko zvezde so iz posteljice vstale in noč se temna v dalji je zbudila,, že sanja Majda v posteljici mehki, uspavanko ji poje z gozda vila. i In poje Majdici s srebrnim glasom, o škratkih majhnih bajke ji šepeče. a zunaj se sprehaja mesečina in zvezdam boža ličece blesteče. Zdaj skozi okno k Mjdici se skloni in kodrčke poljublja pridne Majde, in z vilo raja mesečina v noči, dokler za goro biserno ne za j de. Zrela učenka Mali Emil, učenec tretjega razreda, je i\apisal součenki Anici pisemce : "Draga Anica, rad Te imam, poroči se z mano. Emil." Anica mu je takoj odgovorila: "Dragi Emil, ne morem Te vzeti, doma nas je že dovolj otrok! Anica." Složna sta Mati: "Toda otroka, ali se morata vedno prepirati? Ne moreta biti složna?" Mali Peterček: "Saj složna sva že, mati. Tonček hoče večji kos pogače in jaz tudi!" KADAR IŠČETE SLUŽBE obrrite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 ! Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 Del šolskega vrta, v San Antonio de Padua Čudil se je njenemu miru, ni si mogel kaj, da bi ne občudoval njene hladnokrvnosti. Ta žena je vedela, da se nahaja sama s človekom, ki se ji je hotel maščevati, kljub temu pa ni trepetala, — govorila je tako mirno kakor da bi se pogovarjala v svoji palači in bi jo obdajale vrste dvor- Gianettino jo je nehote ubogal in janikov. prišel bliže. Sedaj je ležal poleg nje, bil ji je tako blizu, da so se njena kolena dotikala njegovih prsi. Glanettino ji približa svoje uho in reče: — Zašepeči mi ime temnice? Katarina se je sklonila k njemu, tako blizu, njene ustnice so bile čisto pri njegovem obrazu in se ga dotaknile. Lepi benečanski gondolier se je ves stresel, ko je začutil ta dotik-Ijaj. Carica položi svojo roko na njegovo ramo. Gianettino spusti nehote svojo glavo še globlje. — Gianettino, ti torej želiš, — zašepeče Katarina, — da bi vedel, kje se nahaja lepa Klarisa? Bila sem tako predrzna, da sem jo dala pripeljati v Rusijo in jo zapreti v vodno celico Petropavlovske trdnjave. — V vodno celico? — Zakaj se ta temnica imenuje tako? — Ne imenuje se tako temnica, temveč samo celica, v kateri životari tvoja grofica. Ta celica leži namreč tako globoko, da se nahaja pod reko Nevo, — saj veš, Gianettino, tako se imenuje reka, ki teče skozi Petrograd. V to celico ne prodre nikdar niti najmanjši sončni žarek, ta celica nima nobenega okna, ker bi sicer voda prodrla vanjo in bi jetnik utonil. — Utonil? — ponovi Gianettino zamolklo. — Da, toda to bi bilo kruto, — nadaljuje carica, — jaz pa nameravam grofico Klariso obdržati samo zaprto, ubiti pa je nočem. — Samo po sebi umevno je — nadaljuje Katarina, — da prodre včasih tudi voda skozi zidove, — tedaj se majhna celica hitro napolni z vodo, — tako da morajo ujetniki riekaj časa plavati, — voda pa vedno narašča, — ko pa se jetniki utrudijo, morajo utoniti. — Če pa kdo slučajno ne zna plavati, — je pripovedovala carica, — je še boljše, kajti takšen ujetnik u- i tone takoj. Strašno je, Gianettino, že marsikateri jetnik je utonil v celici, — žal mi je, kajti je to stra-( šna smrt! — Strašna smrt! — vzklikne Gia-I nettino. V naslednjem trenutku pa plane; in zavpije: — In ti si .jo vrgla tja? — Katarina, ti jo torej nameravaš umoriti, Klariso hočeš umoriti?! — Uganil si, prijatelj, — odgovo-j ri Katarina in se nasmehne, — ubiti i jo hoče mna tihem, njena smrt mora ostati skrita, ne sme dvigniti prahu j v Rusiji in v ostalih državah. — Ila, prokleta, tega ne boš storila! — zavpije mladi benečanski gondoliere in plane na carico. — Pri Bogu, Katarina, preprečil bom smrt Klariso Pineberg! — Kako pa boš to preprečil? — vpraša carica Katarina in se zopet, nasmehne. Ta žena je bila sedaj popolnoma mirna. Katarina ni čutila niti najmanjšega strahu več, zmagoslavno se je smehljala in čakala, kaj se bo /godilo. — Ali misliš, Benečan, da bi lah-ho porušil močne zidove Petropavlovske trdnjave? Ali jo nameravaš na svojih rokah odnesti iz strašne celice? Ne pozabi, dragi prijatelj, da straži Petro-pavlovsko trdnjavo podnevi in ponoči mnogo vojakov z nabitimi puškami! — Pa bi te bilo škoda, lepi Benečan, če bi teubili! — Imenuješ me lepega Benečana? — odvrne Gianettino in jo kljubovalno pogleda. — Jaz za tebe, carica ruska, nočem, biti lep, — ali slišiš, nočem! Jaz bi rad, da bi me sovražila. — Toda, če mi kljub temu ugajaš? — ga vpraša Katarina. — Tedaj bi se tega sramoval! Katarina se nasmehne in se nasloni na klop. Sedaj ni več Katarina samo s strastjo motrila tega mladeniča, ne, sedaj se ji je naselilo v dušo neko čuvstvo, čuvstvo, katerega si ni mogla raztolmaeiti. Ta pustolovščina s tujim gondo-lierjem Gianettinom jo je vedno bolj zanimala, — Katarina se ga ni več bala.- — Poslušaj, kaj zahtevam od tebe, — reče gondolier in prekriža svoje roke na prsih. — Poslušaj me in si izberi! Povedal sem ti že, pa ti bopi še enkrat ponovil: — Vzemi pero in podpiši to listino ali pa te bom zgrabil in te vrgel v globino! Carica ni niti trenutek premišljevala, temveč takoj odgovorila: — Vrzi me v globino! — Ti hočeš torej umreti? — Da ! Nič več mi ni do življenja. Pretrpela sem marsikaj, doživela sem takšno razočaranje, da bi mi smrt prinesla rešitev! — Ne odlašaj, gondolier! Zgrabi me in me vrzi v jezero! Od tega pa bi Gianettino ne imel ničesar. Če bi zares ubil .carico, bi bila Klarisa za vedno izgubljena. Razen tega pa je bil zmeden radi Katarininega miru. Gianettino ni mogel prenesti cari-činega pogleda, radi tega je povesil svoje oci. Sedel je h Katarini na klop in začel zopet govoriti. Sedaj pa ni več govoril kakor prej, ni ji grozil, ni govoril z ostrim glasom, temveč mirno, proseče in nežno, — Katarini se je zdelo, da posluša nežno godbo. Katarina ga je poslušala, v njenih prsih pa se je nekaj streslo. — Bodi usmiljena, velika carica! — zašepeče Gianettino. — Poglej, ti si srečna, podnevi ti sije solnce, ko pa leže na zemljo noč, ti svetijo zvezde na nebu, — zakaj hočeš one-srečiti bitje, ki ima iste pravice do življenja kakor ti? Katarina, osvobodi Klariso in dovoli nesrečnici, da odide iz te države. Prisegam ti, da Klarisa nikdar več ne bo prekrižala tvoje poti, — nikdar več ne bo snovala zarote proti tebi. Gianettino umolkne. Katarina pa zašepeče: — Govori še naprej, Gianettino! Nikdar še ni glas nobenega človeka tako deloval nanjo kakor Gia-nettinov. — Carica, podpiši to listino, — ji pravi Gianettino. —• Klarisa Pineberg bo potem svobodna. Rešila boš svojo žrtev, s tem pa boš storila dobro delo, za katero te bo Bog nagradil. Povej mi, Katarina, ali boš osvobodila Klariso? Če pa je iie osvobodiš, boš umrla! — Naj bo, umreti hočem! — vzklikne Katarina, njen glas pa je drhtel. — Ne mudi me več, gondolier, končaj! Carica vstane, — gondola se za-ziblje pod njenimi nogami. Gianettino skoči. — Sama si tako hotela, zavpi je Gianettino, — naj bo, sedaj moraš umrei! Gianettino objame lepo ženo, si jo privije k sebi in jo postavi na rob gondole. Še samo majhna kretnja in Katarina bi bila omahnila v jezero. Tudi Katarina ga je s svojima rokama objela, kakor da bi ga hotela potegniti s seboj v globino, — držala sta se tako trdno, da sta se njuni telesi stiskali drugo k drugemu. Tako sta staltf nekaj trenutkov prsi ob prish, telo ob telesu, čelo pri čelu, potem pa. .. Zasliši so pridušen vzklik To pa ni bil krik, ki se izvije človeku iz prsi, ko nenadoma zagleda smrt pred seboj! Tokrat ni vzkliknila carica Katarina. temveč mladi Gianettino, benečanski gondoliere. To ni bil krik groze in strahu, nt bil krik sovraštva in maščevanja, — ta krik je govoril o občudovanju in nepričakovani sreči. Gianettino je naenkra začutil njene ustnice na svojih, — zagomazelo mu .je po vsem telesu. — Carica, — zastoka Gianettino in nasloni svoj obraz na Katarinino ramo, — carica, kaj delaš? — Kaj delam, lepi gondolier, — se zasmeje carica Katarin^ — poljubljam te! Katarina ga je poljubljala brez prestanka, Gianettino pa se ni branil, oba sta omahnila na klop. Valovi jezera so tiho šušteli in se zaganjali ob gondolo, — o tej noči bi lahko marsikaj povedali. — Ali me ljubiš? — zašepeče Gia-nettino. Oh, ljubi me, ljubi, prekrasna carica, potem pa me ubij, če me hočeš? — Da bi te ubila? — Saj jaz sem srečna, lepi gondolier, neskončno srečna, da si moj ! Na tihem jezeru je bilo slišati še marsikateri poljub in sladki vzdih-Ijaj, potem pa je zopet zavlada tišina, — tišina! Mogočna ruska carica Katarina jo zares slavila svojo prvo beneško noč. (Dalje prihodnjič)