Ministerialni ukaz dne 9. avgusta 1873, št. 6708 vpeljuje učilne načerte za nauk v risanji na šolah, ki spadajo v delokrožje šolskih svetov. Učilni načert za risanje in geoinetrično oblikoslovje na ljudskih šolah. Učni smoter. Učenec naj bode sposoben, da prav razumeva geometrične oblike, naj se vadi v meri na pogled in v risanji prostih reči v vsakdanjera življenji. Na spodnji stopinji (v I. in II. razredu) služijo pervotne vaje pri pisanji tudi za risauje in so učno gradivo, da se nekako doseže ročna gibčnost. Za temi vajami pride ponarejanje lahkih stvari uzetih iz rečnega nauka. Na srednji stopinji (v III. in IV. razredu) naj se vadijoučenci v risanji razaih podob, katerim je podlaga ravna čerta, kot, trikot in čveterokot. Potem naj se te oblike porabijo za sestavo najprostejših slik in začenja naj se z risanjem po narekovanji. Na viši stopnji (v V. in VI. razredu) naj se razvija pojemotelesih, ploščadi, čerti (potezi), piki. 0 čerti: Njene podobe in lege, merjenje čert. 0 kotu: Razumenje sestave raznih kotov in medsebojne razmere; delenje kotov, kotomerov (transporterjev). Ploščate podobe ali slike na ravni. K slikam na plosvi, ki so bile obravnane na srednji stopnji pridejo še razne podobe pravilnih mnogokotov. — Delenje teh podob v trikote. — Krog, pakrog. Telesa: prizma, piramida, cilinder, kegelj (stožek). Kar je podanega v oblikoslovji naj bode v podlago risanju na prosto roko. — Risanje po narekovanji in na pamet. Risanje lahkih ornamentov in sprednjega lica tehnienih objektov po meri. Na viši stopinji naj se zadostuje potrebam dekliških šol z ozirom na ženska ročna dela. Osnova navoda za podnk risanja s prosto roko na Ijudskih šolah. 1. Vsaki nauk v risanji na ljudski šoli je skupen. 2. Toraj mora učitelj vse podobe, katere se imajo narisati, vpričo razreda s potrebnimi razjasnili risati na tablo pravilno, in kolikor mogočo velike, da učenci pri vsakenm svojih izdelovanj niorejo učenika posneiuati. 3. Proti koncu druge polovice na srednji stopiuji se pripravljajo učerici na risanje po narekovanji s tem, da izdeljujejo prav lahkc oblikoslovne podobice. To se pa verši tako, da učenci po tem risajo, kar učitelj počasi in okoliščinam primerno razlaga; na tablo naj učitelj ne risa. 4. Na višji stopinji naj se z risanjem po narokovanji združuje tisto na pamet; v to naj služi naslednje vodilo: Učitolj naj narisa na šolsko tablo kako prosto sliko in razloži temeljito posamezne dele, podučevaje v dvogovoru naj povdarja posebno to, kar podobo označuje (karakterizujo); risanje učiteljevo se zakrije in učenci naj to (podobo) na pamet izdelajo. Risanje po narekovanji in ua pamet daje povodov in srcdstev, da učenci take naloge doma izdeljujejo. 5. Učenik naj kolikor mogoče, malo sam popravlja, marvcč naj napeljuje z besedo učence na popravljanje. Skupne poprave po vsem razredu so boljše od poprav pri posamezuih. 0. Vse, kar se risa v ljudski šoli, je risanje s prosto roko, in razuineva se saino po sebi, da se ne rabi ravnilo, niti štstilo (cirkelj) i. dr. Ali se iuia učitelj v uižjeni razredu posluževati pikčastih tabiic ali zvezkov, ali iraa začenjati perve vaje brez teh, to se njemu izročuje. Na vsak način pa morajo pikice tein redkejše biti, čem so otroci bolj izurjeni. 7. Na srednji stopinji ae začenja prosto risanje raznih podob Da geometrično vredjeni podlagi, pri tem sc smejo včasih rabiti mrežice po lastni izpeljavi. Dober pripomoček je učitelju tudi Tcrtavov niali risar (Tertaus kleiner Zeichner. Lcipzig b. Klinkhardt.) 8. Na višji stupinji naj učenci še dalje posnemajo slike na tablo narisane. Zmožnejši učcnci smejo tudi konečno po predlagah risati. V ta namen se posebno priporočujejo Herdtl-nove (v Stuttgartu) in Uollerjeve (v Borni) predlage. Na tej stopinji naj se posnemajo (kopirajo( prešani želišni listi n. pr. od verbovca, robinj, jagod, beršljana, javora in hrasta. Na dekliških šolah kaže, da se namesto risanja spmlnjega lica pri tehničnih rečeh (pri enojnih durih, vratih, omarah, škrinjah, pečeh, oknih, spominkih, pri omrežji) ali pa tudi poleg tega (risanja) podučuje v takem risanji, ki se ozira na ženska ročna dela. 9. Na dve ali trirazrednih ljudskih šolah naj se vsaj doseže smoter določen za srednjo stopinjo in zraven tega naj se še gleda na pravilne mnogokote in na krog.