LETO XXI. — Številka 62 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakr;jo odgovoren Albin Učakar KRANJ, sobota, 10. 8. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer cb sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predsednik Tito odpotoval v Prago Ullllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllltllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllitlll* ■V 1 KRANJ V Tržiču nova trgov.na Mojca e Veletrgovsko podjetje KOKRA Kranj sporoča, da e e je v soboto, 10. avgusta, odprlo trgovino MOJCA e e na Trgu svobode 30 v Tržiču. e e i Bogata izbira moškega in ženskega perila, nogavic, =§ e kozmetike, ur in izdelkov iz zlata ter še vrsto e = drugih artiklov široke potrošnje. I NAKUP V TRGOVINI MOJCA — VAŠE IN NAŠE | = ZADOVOLJSTVO! Za obisk se priporoča kolektiv = »MOJCA« ■Ffiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiif iiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiTr BRNIKI, 9. avgusta — Da-^es ob 15.50 je z brniškega stališča odpotovala v Pra-£° na povabilo centralnega komiteja komunistične parije Češkoslovaške delegacija £en.tralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije na **lu s predsednikom ZKJ posipom Brozom-Titom. V Oelegaciji) ki se bo v Pragi ™uaua od 9. do 11. avgusta, se: sekretar izvršnega ko-^^cja CK ZKJ Mijalko To-oorovič, predsednik CK ZK Makedonijo in član predsodka CK ZKJ Krste Crven-Kov^ki, cian CK ZKJ StanG awcic. član predsedstva CK ZKJ Vladimir Popović in veleposlanik SFRJ v CSSR Trpe Jakovlcvski. Pred odhodom letala II 18 z brniškega letališča pa so delegacijo pozdravili in se poslovili od tovariša Tita: Jovanka Broz, Edvard Kardelj, Miha Marinko, družbenopolitični predstavniki republike Slovenije in kranjske občine ter množica ljudi. Predsednik ZKJ Josip Broz Tito je prod odhodom dejal: »Gremo v Češkoslovaško, da izmenjamo mišljenja. Nas zanima vsa ta stvar. Vidimo pa tudi, da češki narod goji prijateljske odnose do nas. In ker je to tako njihova kot naša želja, tudi gremo tja.« Predsednik Tito je bil zadnjič v Češkoslovaški pred tremi leti. Danes je vsa Češkoslovaška pričakovala njegov obisk. Obisk pomeni poslanstvo vseh nas in utrjevanje prijateljskih odnosov ter našega zaupanja v češkoslovaški delavski razred in njegovo pot v socializem. Skratka, prepričanj smo in želimo, da bo Titova pot še bolj poglobila medsebojno prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Češkoslovaške — (A. Z. — Foto: F. Perdan) Obisk koncentracijskega taborišča Dachau Že v zadnji številki našega časnika smo objavili obvestilo, da družbenopolitične organizacije v kranjski občini in komisija za internirance pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV prirejajo skupinski izlet v nekdaj znano koncentracijsko taborišče Dachau, kjer bo od 7. do 9. septembra letos velika mednarodna spominska svečanost, na kateri bodo odkrili tudi spomenik žrtvam nacizma. Udeleženci te svečanosti se bodo z modernimi avtobusi peljali mimo znanih turističnih krajev Avstrije, si ogledali znamenitosti Munchna in se udeležili slovesnosti. Ker so pri objavi pomotoma izpadli nekateri podatki, sporočamo, da znaša cena za potovanje za eno osebo 29 tisoč starih dinarjev. V tej ceni so vračunani stroški prevoza, skupinski potni list, organizacija in vodstvo potovanja ter hotelske usluge. Udeleženci lahko potujejo tudi z veljavnim osebnim potnim listom ali pa na kolektivni potni list, za katerega morajo predložiti le osebne izkaznice. Prijave za to potovanje sprejema do vštetega 15. avgusta poslovalnica KOMPAS Kranj, Koroška cesta 2. TOVARNIŠKA POHIŠTVA UGODEN NAKUP PRALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV IN PEČI konec septembra na Bledu v festivalni dvorani NAROČNIKI ŽREBAJO NAROČNIKE! Danes lO izžrebancev - str. 24 00 MEDNARODNI V KRANJU, OD 2.-13. AVGUSTA 1968: 00 199556 TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE KRANJ vas vabi na izlete, ki jih organizira v avgustu in septembru: 17. VIII., SOBOTA od 29. 8. do 1. 9. ogled lesnega sejma v Celovcu štiridnevno potovanje v Vigevano na ogled 32. mednarodnega sejma obutve, strojev za predelavo usnja ter usnjarske opreme tridnevno potovanje na Dunaj na ogled tradicionalnega velesejma tridnevno potovanje v Parmo na ogled 23. mednarodnega sejma živil-sko-predclovalne industrije Vse informacije in prijave v turistični poslovalnici Creina v Kranju, Koroška c. 4, telefon 21-022 in v turistični poslovalnici Avtopromet Gorenjska Kranj, v Tržiču, telefon 71-268. od 13. 9. do 15. 9. od 27. 9. do 29. 9. Cenjeno občinstvo obveščamo, da je začel 1. VIL 1968 obratovati na progi Kranj—Kočevje—Delnice—Crikvenica avtobus z odhodom iz Kranja ob 4.50 in prihodom v Crikvenico ob 9.50. V povratku Crikvenica—Kočevje—Kranj odhaja iz Crikvenice ob 16. uri in se vrača v Kranj ob 20.45. Dalje vozi na progi Kranj—Postojna—Koper—Piran—Umag—Novigrad— Poreč avtobus z odhodom iz Kranja ob 5.40 in prihodom v Poreč ob 11.10, vrača pa se iz Poreča ob 14.30 in prihaja v Kranj 20.17. Vozne karte in rezervacije so v predprodaji na avtobusni postaji — Kranj, v povratku pa so v predprodaji vozovnice in rezervacije na avtobusnih postajah Koper, Portorož, Piran, Umag, Poreč, Crikvenica in v turističnem društvu Novigrad. Preskrbi te si pravočasno rezervacije in vozne karte. Minulo sredo popoldan je z avtobusom iz Kranja odpotovalo v pobrateno francosko mesio La Ciotat 30 mladink in mladincev. S tem vračajo obisk francoskim mladincem, ki prav te dni odhajajo iz Kranja domov. Kranjčani bodo tri tedne gostje mesta La Ciotat. Zlati častni znak za prizadevno delo Devetnajstega julija 1893. leta so kamniški narodnjaki ustanovili planinsko društvo Kamnik, prvo podružnico tedaj komaj ustanovljenega slovenskega planinskega društva. Kakšen narodno-obram-bni pomen je imelo društvo, nam povedo besede vabila na ustanovni sestanek: »Da Vam je narodnost prva stvar, sem uverjen, nadejam pa se radi tega tudi z gotovostjo, da se današnjega večera polnošte-vilno udeležite.« Obustanovitvi je imelo društvo štiri ustanovne in 28 podpornih članov. Prva naloga društva je bilo markiranje potov v Kamniških Alpah. Da bi imeli slovenski planinci zavetišče v slovenski koči, so začeli leta 1906 graditi kočo na Kamniškem sedlu. Tri leta pozneje je društvo predalo kočo osrednjemu odboru slovenskega planinskega društva, ker samo ni zmoglo stroškov vzdr- ževanja. Delo podružnice (tako je bilo njeno prvotno ime) je med prvo svetovno vojno povsem zamrlo. Po vojni je podružnica spet oživela; lotila se je markiranja in popravljanja planinskih poti ter plačevanja starih dolgov. Prelomna so bila leta 1936 do 1938. Med mlajšimi člani društva in odborom, ki so ga sestavljali starejši člani, je nastal spor. Mladi so zahtevali poživitve in razširitve dejavnosti. Tako so leta 1937 ustanovili fotografski odsek, alpinski odsek in reševalni odsek. Dokončno je mlajša generacija uspela leto pozneje. Na izrednem občnem zboru so v upravni odbor izvolili njihove predstasvnike. Ta dan je eden najpomembnejših v vseh dotedanjih letih podružničnega obstoja. Danes je planinsko društvo ena najmočnejših in najde-lavnejših organizacij v občini, saj šteje skoraj 13C0 čla- nov (lota 1945 jih je bilo 276). Dela v številnih odsekih: alpinističnem, mladinskem, odseku za gorska pota in markacije, odseku za varstvo narave, gradbenem, gospodarskem in v postaji gorske reševalne službe. V petinsedemdesetih letih so s prostovoljnim delom zgradili vrsto planinskih postojank: Cojzovo kočo, kočo na Kamniškem sedlu, dom na Krvavcu, kočo na Starem gradu itd. Člani alpinističnega odseka društva so sodelovali v kavkaski in drugi himalajski odpravi. Kamniško društvo je verjetno edinio v Sloveniji, ki ima vzorno urejen arhiv. Zlati častni znak planinske zveze Jugoslavije ob njegovi petinsedemdesetlctnici, posebno priznanje planinske zveze Slovenije in nagrada sklada Toma Brejca niso preveč za njegovo dolgotrajno in uspešno delo. J. Košnjek dfo GORENJSKA KREDITNA s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.- N DIN dne 14. 8.1968 in 14.2.1969 Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE ŠKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1. 1. 1968 do 31.1.1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 leto aH 1.000.— N din za dobo nad 2 leti Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 7t ročnih ur Darwil v vrednosti nad 14.000.— Žrebanje stanovanjskih # j # Pripravljenih je 10 dena-nih nagrad v vrednosti § 5.100.— N din, ki se koristijo za nabavo gradbenega i materiala ali opreme po izbiri. § Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti ali več. 712934 SOBOTA — 10. avgusta 1968 GLAS * 3. STRAN veleblagovnica ljubljana Popust od 1. do 13. avgusta — v času gorenjskega sejma za: pohištvo, pralne stroje, hladilnike, štedilnike, peči, posodo, steklo, porcelan, kovinsko galanterijo, TV in radio aparate, kolesa, konfekcijo, metrsko blago, perilo, pletenine, otroške vozičke, usnjeno galanterijo, športne potrebščine in orodje. DOSTAVA NA DOM — GARANCIJA -POTROŠNIŠKI KREDITI blagovnica EMOIfilMn škofja loka blagovnica škofja loka Aktualno vprašanje Obrt kot postranski pokl'c Nedavno tega se je v uredništvu oglasil ,brale^ ™^sk~rm nika in vprašal: »Ali lahko nekdo, ki taauj« T »»»gggSS bloku, opravlja v stanovanjskem prostoru obrt kotpMtMH poklic? Pri popoldanskem in nočnem delu pa ^_?*f"£ lec z brnenjem oziroma ropotanjem stro a zaradi doka, sla be zvočne izolacije v tovrstnih stanovanjih močno moti Pr*\ bivake v sosednjih stanovanjih. Prav tokop«J**"*^ povzroča močna nihanja v električni »^"'.^SSS škodi na tako električno omrežje priključenim električnim aparatom.« Vprašanje je nedvomno zanimivo in tudi aktualno, saj podobne primere v zadnjem času lahko zasledimo večkrat in na raznih kTajih. Zato smo o tem poprašali na oddelku za gospodarstvo pri kranjski občinski skupščini. Čeprav je odgovor na zastavljeno vprašanje na prvi pogled morda lahak, pa v vseh primerih to le ni tako. Če že govorimo o obrtni dejavnosti, potem moramo najprej povedati, da naši pozitivni predpisi razlikujejo dve vrsti obrtne dejavnosti: redno obrt in opravljanje obrti kot postranski poklic. Slednje v pogovorni praksi velikokrat imenujemo tudi malo aH popoldansko obrt. Glavna razlika med obema vrstama obrtne dejavnosti je, stor — ker lastnik dovoljenja sme zaposliti tudi določano število drugih ljudi (dopolnilno delovno silo). Tak prostor pa pred izdajo dovoljenja pregledajo ustrezne občinske inšpekcijske službe (tržna, sanitarna, inšpekcija dela itd.). Toliko torej o tovrstnih predpisih oziroma nekaterih glavnih pogojih o obeh zvrsteh obrtne dejavnosti. Vendar za lažje razumevanje ozi roma razumljivejši odgovor na vprašanje še to-Ie: Morda v uvodu omenjeni lastnik stanovanja oziroma imetnik stanovanjske pravice nima dovoljenja za opravljanje obrti kot postranski poklic. Lahko pa takšno dovoljenje tudi ima, vendar pa je kasneje svojo poslovno dejavnost razširil oziroma moderniziral (s strojem), kar pa najbrž ni več v skladu z dovoljenjem. V obeh primerih lahko drugi stanovalci vložijo prijavo (zaradi kalje- nja miru) na občinski upravni organ za obrt. Ce pa dovoljenje ustreza poslovni dejavnosti, pa bi bil dolžan o tem razpravljati hišni svet. In nazadnje še beseda dve o nihanjih električne napetosti in o motnjah, ki jih s stroji povzročajo nekateri pri opravljanju redne obrti ali obrti kot postranski poklic. Takšni primeri posebno ponekod na podeželju ali v okolici mest niso redki, če takšna nihanja ne povzročajo večjih okvar na električnih aparatih, so nedvomno zelo neprijetna za večerno delo. V teh primerih je takšne pojave treba sporočiti na podjetje Elektro. Ko smo se pogovarjali s predstavniki oddelka za gospodarstvo, so nam le-ti povedali, da so v zadnjem času prav takšna in podobna vprašanja sila aktualna, da je prav na teh področjih tudi veliko nepravilnosti in kršitev predpisov in da bodo že v bližnji prihodnosti ustrezne službe resno ukrepale proti kršilcem predpisov. A. žalar Preurejeni »Gorenje« Pretekli teden je v Prešernovi ulici v Kranju trgovsko podjetje Kokra odprlo prenovljeno prodajalno Gorenje. Stan prostori prodaji niso več ustrezali, ker je bilo blago za kupca zelo nepregledno. Poslovodja tovariš Zupane Leopold nam je pove- dal, da je trgovina dobro založena z moškim in ženskim volnenim blagom. Posebno bogata pa je izbira moških srajc, posteljnine, zaves in preprog. Preureditev je trgovsko podjetje Kokro stala približno devet milijonov starih dinarjev. J. K. Štipendije za študente Jeseniška občina bo letos razpisala deset štipendij, in sicer dve za študij na višji upravni šoli (splošni oddelek in oddelek za statistiko in analize). Po eno štipendijo na višji šoli za socialne delavce, na fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo — komunalno usmeritev — ter na visoki šoli za politične vede. Pet štipendij bodo dodelili socialno šibkim študentom ne glede na to, kaj študirajo. Za pedagoške poklice bo štipendije razpisala izobraževalna skupnost, ki bo tudi določila pogoje. J. Vidic GORENJSKA — Maja je bilo na Gorenjskem skupno 45.903 prenočitev, kar je za 4,84 odstotka manj kot lani. Domači gostje so prenočevali 25.447-krat, kar je za 14,75 odstotka več kot v lanskem letu. Tujci so na Gorenjskem prespali 20.426 noči ali 21,55 odstotka manj kot maja v letu 1967. Povečanje prenočitev domačih gostov je ugotovljeno v vseh občinah, razen v občini Tržič. Padec prenočitev tujih gostov jo zabeležen prav tako v vseh občinah, razen v jeseniški, kjer je bilo to število za 1,63 odstotka večje od lanskega. RKU SVOJIH TRGOVINAH PRODAJAMO VSE BLAGO ZA TUJO VALUTO S POPUSTOM MERKUR Kranj, Koroška c 1 OPREMA Kranj, Koroška c 11 BLAGOVNICA Škofja Loka, (pri avtobusni postaji) VELE ZELE ZNINJL KRANJ v vseh trgovinah v Kranju, Ljubljani, šVitji Loki, Gorenji vasi in /iieh prodajamo na potrošniško posojilo tudi obrtnikom in kmetovalcem. Orjak v pretesni obleki Blišč in beda letošnjega gorenjskega sejma Vsako leto v začetku avgusta se Kranj zdrami in zaživi. Medtem ko spričo dopustov in počitnic večja mesta po svetu ta čas opustijo, ko se trgovine, uradi ter ceste izpraznijo, je v metropoli Gorenjske vse živo. Avtobusi so še bolj natrpani kot običajno, ulice postajajo preozke, parkirni prostori tesni. Gorenjski sejem, ta iz leta v leto pomembnejša gospodarska prireditev, dvigne pu!z v Kranju in mesto za kratek čas spremeni v človeško mravljišče. Dejstvo, da gorenjski sejem že po tradiciji ni samo razstava najnovejših naših in tujih proizvajalcev, pomeni zanj veliko prednost. Ljudje, ki se odločijo obiskati ga — in njih število raste iz leta v leto — so predvsem potrošniki, so . skoraj vedno tudi kupci. Ob dostopnih cenah in bogati izbiri jim ni težko seči v žep, zlasti še, odkar se za dinar dobi prav vse. Spričo tega in pa zaradi velikega števila razstavljalcev, je letošnja prireditev, osemnajsta po vrsti, rekordna. Še pred nekaj leti je marsikdo na gorenjski sejem gledal skeptično, tako kot gledamo stvari, ki nimajo bodočnosti. Danes je jasno, da so bili vsi takšni pomisleki brez osnove. Sejem, ki ga včasih obišče na tisoče kupcev, je za številne domače in tuje proizvajalce izjemna priložnost. Zato ni čudno, če je zanimanje zanj veliko. Da bi vam lahko ustvarili pravo sliko sejemskega vrveža, smo dva dni zapored pohajkovali med razstavnimi predmeti. Vtisov je dovolj in preveč. Žal vsi niso najboljši. Prvo, kar zmoti obiskovalca, je sejemski prostor. Morda je nekdaj ustrezal, morda je bil prva leta celo prevelik. Danes pa je odločno pretesen. Vsa tri razstavišča dajejo vtis prenatrpanosti. Toliko najrazličnejšega blaga je na kupu, da posamezni proizvodi kar ne pridejo do izraza. Sejem se zdi kot orjak, ki so ga strpali v pretesno obleko. Razen tega moti tudi medsebojna oddaljenost vseh treh paviljonov. Občutek razdrobljenosti pa prireditvi jemlje potrebno celovitost. (Ta kri tika seveda ne gre na rovaš uprave sejma, ki si že dolgo prizadeva najti boljšo lokacijo. Ob navedenem bi se morali zganiti odgovorni v občini in čimprej najti rešitev. Trenutno je aktualna zamisel, po kateri naj bi razstavne paviljone postavili v Savskem logu. Toda če bodo z gradnjo le predolgo odlašali, utegne sedanje stanje resno ogroziti nadaljni razvoj sejma.) Kar se tiče obiska, letos ni kaj reči. V prvih petih dneh si je sejem ogledalo prek 70.000 ljudi. Samo trgovsko podjetje Murka iz Lesc, ki razstavlja kar v dveh nadstropjih paviljona I. je do torka zvečer zabeležilo 135 milijonov starih din prometa. To je enkrat več kot lani v istem času. Na velikem zabaviščnem prostoru pred razstaviščem I. kljub deževnemu vremenu ni manjkalo obiskovalcev. V belo oblečeni možak je nad žerjavico vrtel tolstega odojka, nedaleč stran pa so sladokusci prežali, kdaj bo debel puran na električnem ražnju dovolj pečen. Le lastnik strelišča in njegov sosed, imetnik večih igrišč za namizni nogomet, nista imela dela. Toda nič ne de. Zvečer, ko se prične zabavni program, morajo vsi pošteno pljuniti v roke. Razstavišče II v prostorih tekstilne šole privlači zlasti kupce tekstilnih izdelkov in obutve. Tam najdete vse — od perila do čevljev, od nogavic do klobuka, seveda pa tudi še precej drugih stvari. Moti le nekaj stojnic, natrpanih s kičem, ki kot nalašč stojijo prav pri vhodih v posamezne predelke. V enem od njih si obiskovalci lahko ogledajo nekaj del kiparja — samouka Petra Jovanoviča in slikarja Ljuba Ravnikarja. Razstavljene umetnine prijetno popestrijo okolico. Morda največje presenečenje sejma so švedski avtomobili znamke SAAB, ki jih prodaja trgovsko podjetje Avtomobili SAAB sedan V 4 de luxe, ki jih prodaja podjetje Hermes iz Ljubljane, zbujajo med obiskovalci Gorenjskega sejma veliko pozornost. — Foto: F. Perdan Hermes iz Ljubljane. Ta odlična vozila je mogoče kupiti za dinarje. Veljajo 3 milijone 200 tisoč S din oziroma 600 tisoč S din več, če se odločite za prostornejšo kombi izvedbo. Pri tem je že všteta carina. Samo kombijev so doslej prodali 70. Avtomobil SAAB je precejšna novost na našem trgu. Ponaša se z nekaterimi izjemnimi lastnostmi: izredno močna karoserija (1,52 mm debela pločevina), povsem zaščiteno podvozje, aerodinamična oblika, prostorna notranjost, hitrost do 160 kilometrov na uro, blatnik pa se da v primeru poškodbe enostavno odviti in zamenjati z novim. Poraba goriva na 100 km je 7,5 do 9 litrov. Od četrtka dalje si obiskovalci pred rastaviščem II lahko vsak dam ogledajo demonstracijsko vožnjo s tem avtomobilom. Obiskali smo tudi razstavišče III v delavskem domu. Tu razstavljajo predvsem tekstil in pohištvo, velika montažna lopa pred stavbo pa je natrpana z električnimi gospodinjskimi stroji, televizorji in drugimi podobnimi aparati. Tu je opaziti največ obiskovalcev ženskega spola. Marsikatera — toda take so večinoma v sprem-istvu soprogov — tudi kaj kupi. Od zunaj tu in tam prodre hrum traktorjev, razstavljenih v bližini. Dveh tipov so — ZETOR in FERGUSON. Pa smo pri tretji zanimivosti letošnjega gorenjskega sejma. Do četrtka je bilo namreč prodanih 14 teh vozil v glavnem privatnikom. Ce prav so FERGUSON traktorji priznani kot eni najboljših na svetu, sta tak traktor nabavila le dva kupca. Kmetje jih namreč ne marajo, ker niso opremljeni za vožnjo po cestah, zato raje segajo po ZETORJIH. S tem je o sejmu samem povedano skoraj vse. Lahko bi končal svoj prispevek, če na pohajkovanju od razstavišča do razstavišča ne bi bilo opaziti nekaj stvari, ki prireditvi niso ravno v čast. Pešci iz Partizanske ceste za razstaviščem I so lahko vse prej kot v/.hičeni, če se ozre-jo proti zabaviščnemu prostoru. Skozi visoko žiCnato ograjo se sicer lepo vidi vrvež na oni, strani, toda gorje, če bo kdo hotel pobliže spoznati dogajanje na tej miši i in se mimogrede približati mreži. Se dolgo bo preklinjal tistega, ki je ukazal od zunaj obliti žice z mazutom. Pa tudi, če se to ne z^odi. je ukrep vse prej kot korekten. Oljni madeži so se razlezli po cestišču in širijo po okolici oster smrad. Je bil ta ukrep res nujen? In Se zaradi nečesa te dni ni pametno hoditi po Parti- zanski cesti. Strelišče, s hrbtno stranjo obrnjeno proti ograji, je tako slabo zavarovano, da nerodni ali vinjeni gost lahko mimogrede pošlje zrno skozi mrežo na cestišče. Kaj, če zadene mimoidočega v oko? Če odštejemo kup smeti, ki noč in dan krasi zabavišče in je vsakomur lepo viden, drugega nismo našli. Končni vtis s sejma pa bi bil brez naštetih treh spodrsljajev lahko še boljši. I. Guzelj Se vam zdi, da tale kup odpadkov sodi na sicer dokaj urejen zabaviščni prostor pred razstaviščem I? ki Takšna je ograja ob Partizanski cesti. Smrad po mazutu, m se cedi z žic in lat, ni najboljša reklama za sejem Arhitektonska restavratorska dela v obeh stavbah je usmerjal ing. arh. Tone Bi-tenc iz Ljubljane. Gradbena dela pa je vodil višji gradbeni tehnik Vilko Marinšek iz Kranja. Ureditev novih muzejskih in galerijskih prostorov je plod združenih prizadevanj celotnega muzejskega kolektiva, tako strokovnih služb, restavratorske in pre-paratorske delavnice in muzejskih kustusov. — Foto: F. Perdan Novi galerijski prostori v II. nadstropju Mestne hiše, v katerih je prikazana umetnost od gotike do Laverja. Novi muzejski prostori v baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43. Hodnik z deli slikarja Iveta Šubica s partizansko tematiko in kiparja Lojzeta Dolinarja z osnutki na temo revolucije. Prav tako si v teh prostorih lahko ogledate del etnografske zbirke Gorenjskega muzeja, razširjeno razstavo Gradovi na Gorenjskem (pripravila kustos Marija žontar), razstavo Partizanski tisk na Gorenjskem (pripravila kustos Ana Bens-detič). FolkI orna skupina iz Bcsnice — Foto: F. Perdan Komisija za razpis delovnih mest TOVARNE ČIPK VEZENIN IN ROKAVIC BLED razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO vodje računovodsko-analitičnega sektorja Pogoji: a) višja strokovna izobrazba finančne stroke s pet let prakse; b) srednja strokovna izobrazba z 10 let prakse v finančni stroki; c) nižja strokovna izobrazba s 15 let prakse v finančni stroki, od tega najmanj 5 let prakse samostojnega računovodje. Prednost imajo kandidati, vešči vodstvenih poslov finančne stroke. Stanovanja ni na voljo. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za OD. Prijave z ustrezno dokumentacijo in življenjepisom naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. Folklora izpod Jošta Člani folklorne skupine iz Besnice so sami zbrali denar za nakup narodnih noš »Kaj ko bi v Besnici ustanovili folklorno skupino?« je med mladimi nekdo sprožil idejo. To je bilo lansko jesen. Toda od kod dobiti denar za nakup narodnih noš? Brez teh seveda ne gre. Narodne noše pa so seveda drage. Samo »sklepnik« (srebrn pas pri ženski narodni noši) stane okrog petdeset tisočakov. Fantje in dekleta so potrkali na razna vrata. Povsod so dobili približno takšen odgovor: letos ne bo nič, morda prihodnje leto. Mladina iz Besnice pa je hotela svojo folkloro. »Denar za noše zberemo sami,« je nekdo predlagal. Tako je vsak član folklore dal iz lastnega žepa denar za nakup oblek, kar je izjemen primer med gorenjskimi folklornimi skupinami. »Začeli smo jeseni lani,« je z razgovorom pričel Lojze Blaznik. organizacijski vodja besniške folklore. Sprva dvakrat tedenske vaje v klubski sobi KUD Jože Papler Besnica so kmalu obrodile uspehe. »Doslej smo nastopili že več kot petnajstkrat. Prvi nastopi so bili v Besnici, večkrat smo se predstavili kranjski publiki, sodelovali smo tudi na sprejemih naših izseljencev na Brniku. Trenutno ima folklorna skupina osem parov. Naš sedanji strokovni vodja je profesor Marjan Vodnjav iz Križ.« Na predvečer kranjskega občinskega praznika so plesni pari nastopili pred občinsko skupščino s spletom gorenjskih plesov. Kljub precejšnji tremi so navdušili gledalce. Mnogo bolj sproščeno pa so plesali naslednjega dne na pikniku za tuje turiste na Okroglem, kjer nado- meščajo savsko folkloro. Razen solidno naštudiranih plesov jih odlikuje zlasti obiu-teno petje, kar smo na prejšnjih piknikih pogrešali. Tu« ji gostje so bili nad programom folklore silno navdušeni in fotografiranja s prikupnimi dekleti ni bilo ne konca ne kraja. »V folklori rada sodelujem, ker me veseli plesati. 2e pred petnajstimi leti smo imeli v Besnici dobro folkloro in mi mladi zdaj to tradicijo nadaljujemo,« mi je dejala 20-letna Francka Blaznik. »Na vaje radi prihajamo. Redkokdaj kdo zamudi. Razpoloženje za delo je zelo veliko.« Pa ne samo Francka, tudi druga dekleta in fantje, stari poprečno devetnajst let, ra_ di sodelujejo, čeprav so večinoma zaposleni in morajo precej pomagati doma na kmetiji. »Brez folklore bi mi kar nekaj manjkalo!« je nekdo izrazil misel večine. »Kakšne so vaše želje in načrti v prihodnje?« me je še zanimalo. »Za prihodnjo sezono bo društvo skušalo nabaviti se tiste narodne noše, ki se rabijo pri prekmurskih, belokranjskih in koroških spletih plesov. Pri tem bi nam morala pomagati zveza kulturno-prosvetnih organizacij občina Kranj. Zelo radi bi uvrstili v naš program tudi druge jugoslovanske plese.« Volje do dela je torej pri besniški folklori veliko. Teda samo to je premalo. Treba jim je tudi finančno pomagati. Sicer bomo lahko čez nekaj let ugotavljali: pred leti je delovala v Besnici folklorna skupina .. . D. Stanjko Mislimo na hladnejše dni Čeprav še marsikatera izbira med poletnimi oblekami, ker je pač avgust še mesec dopustov, pa bo vendarle treba že konec avgusta pobrskati po omari in pregledati obleko za jesen. Marsikaj bo treba popraviti, nekaj dodati ali celo na novo kupiti. Modni časopisi že prinašajo slike manekenk, oblečenih v tople pletene baretke in udobne športne čevlje. Za prve hladne dni, ko bo spet treba v službo, bo najprimernejše oblačilo krilo z jopico. Krila so spet sešita iz lepih karirastih diolenov, ki jih vse žene zelo cenijo. Letos boste oblekli zraven takega krila še dolg brezrokavnik iz istega blaga, ki bo prijetno grel čez hrbet. Brezrokavnik je seveda lahko tudi volnen. Zapenjati pa se mora spredaj, na tri ali več gumbov. Krilo naj bo sešito z udobno gubo spredaj, če pa ste vitki, si lahko privoščite tudi položenega v gube. Avgust — čas dopustov Utrudljivo lenarjenje Avgust je prav tako še čas dopustov, zato ne bo odveč še nekaj dopustni-ških nasvetov preden se odpravite na morje ali v hribe. Včasih vam ves dopust pokvari slabo vreme, včasih pa se zgodi tudi, da se po desetih dneh le-narjenja nekje na vroči plaži vrnete domov prav nič sproščeni, naveličani vsega in ne preveč zidane volje. Ce ste bolj občutljivi, je tega mogoče kriva prehrana, to je, če se v vročini niste hranili predvsem z zelenjavo, če ste stiskali denarnico pred stojnicami s sadjem in ste ei kuhali makarone in krompir, samo da bi bili dlje na morju. Ali pa ei enostavno predstavljate dopust kot neskončno lenarjenje in prazen je na soncu. Morda vam še ni prišlo na misel, da tudi lenarjenje na dopustu utruja. Zato ne bo odveč spregovoriti nekaj tudi otem* ali znamo pravzaprav živeti na dopustu. Nekateri pravijo, da potrebuje organizem cele tri tedne, da se spočije od celoletnega dela, vmes pa nastopajo posamezne krize, ko se počutimo še vedno utrujeni. Kdor je navajen, da vsak dan nekaj dela, mu bo lenarjenje po ves dan kmalu začelo presedati. — Vsi vemo, kako se v ne-počitniških dneh doma spočijemo, če delamo kaj takega, kar nas veseli, če se ukvarjamo s čim prijetnim. Pravimo, da se ukvarjamo s konjički. — Prav tako ne smemo na dopustu prekiniti z vsako aktivnostjo. Po malem se ukvarjajmo s čim prijetnim, pa naj bo to umsko ali fizično delo. Vseeno kakšno delo bomo opravljali, važno je le, da je drugačno od tistega, ki ga opravljamo vsak dan doma in da to počenjamo z veseljem. Ce ste na dopustu v neznanem mestu, ki ima nekaj znamenitosti, jih vsekakor obiščite in razišči-te. Vse, kar boste lepega odkrili, naj se vam vtisne v spomin. Pripovedujte o tem, kar ste odkrili, svo- jim najbližjim in doma tudi prijateljem. Ponesite s seboj tudi sinovo šolsko knjigo, ki govori o morskih rastlinah in živalih ter skupaj s šolarjem odkrivajte, kaj veste in kaj še ne. Prinašajte iz morja vse ,kar dobite na skalah in raziskujte. Namakajte trnek in, če se prve pol ure še ne bo ničesar ujelo, ne izgubite upanja. — Naučite se ob tem potrpežljivosti, če ste mogoče že pozabili, kaj je to. Seveda s tem še ni rečeno, da morate biti na dopustu kar se da samotni ,sami s svojim delom. Ne zamudite nobene prireditve, ki bi vas utegnila razvedriti. Izogibajte pa se veseljačenja pozno v noč. Naslednji dan bo prav gotovo izgubljen dan, če ponočevanja niste navajeni. Ce vas nočno življenje mika, seveda lahko poskusite. Prav tako se ne izogibajte plesu. Ce hoče mladina plesati, ne sedite ob strani kot stražarji, ampak se zasu-čite, pa čeprav ste že skoraj pozabili plesne korake. Ne pozabite — vsak ples je telovadba, pa ne samo moderen ples. Ne lenarite v postelji tako dolgo, da boste zamujali zajtrk. Jutra ob morju in sprehodi ob skafaFnaj bosta vaše prvo jutranjo opravilo. Globoko vdihujte morski zrak in mimogrede napravite nekaj telovadnih gibov. Ko greste na plažo, se nikar ne pražite toliko časa, da pot kar curlja od čela. Hudo narobe bi bilo potem takoj planiti v hladno vodo. Ko zaplavate, se ne obrnite k bregu takoj, ko se je kopalna obleka zmočila ,pač pa se v vodi pošteno pregibajte. Ni je telovadbe, ki bi bila boljša za ravno držo telesa in vitko linijo. Poskušajte plavati na dan vsaj po dvajset minut. To ne bo težko — štirikrat po pet minut. Ce so tla mehka in voda plitva, je to kot nalašč za razne igre z žogo. In še to — preveč sončenja ni za živci» L. M. Kosilo v ekonom loncu Za spremembo lahko namesto ocvrtega piščanca pripravite tudi dušenega. Lonec na zvišan pritisk je za to najbolj primeren. Predlog za kosilo bi bil takle: dušen piščanec, juha iz drobovine, krompir. Piščanca najprej očistimo in osolimo. V posebni poso''' ga najprej na hitro op&" z vseh strani, nato ga kosamo na dva ali štiri dele. Damo ga v vložno posodo na dno lonca, kamor smo prej vlili pol kozarca vode. Juho pripravimo takole. Na masti malo prepražimo jetrca. V ponvi prepražimo na čebuli malo prežganja. V globljo vložno posodo damo narezan korenček, grah, drobovino, ki nam je ostala, pre-pražena jetrca, liter vode in prežganje. Malo osolimo. Postavimo v lonec nad posodo s piščancem. Krompir lahko pripravimo kot solato ali kot pire. Za solato ga bomo samo skrbno umili in postavili v naluk-njan vložek za posodo z ju- Pet značilnih napak • Pri preširokem pasu se bomo izogibale širokih pasov in kratkih jopičev. V garderobi takšne ženske naj bodo predvsem športne obleke, do bokov segajoče jopice in ozki pasovi, ki jih ne boste nosili tesno zategnjene. # Pri kratkem životu se ne smete odločiti za štiri-oglate izreze, prav tako ne boste nosili bluz, zataknjenih za pas krila; nosite obleke s podaljšanim pasom, do bokov segajoče jopice in kratka krila (seveda le tedaj, če so vaše noge lepe). ©j Pri dolgem životu se boste izogibali dolgih jopic, bluz, kratkih kril in nizkih pet; nosite visoke pete in obleke v princes kroju. 9 Pri premočnih bokih se izogibajte tesnih pasov, svetlih, širokih, preozkih in kratkih krii, velikih karo vzorcev itd. Prednost dajte ravnim krilom s pokončnimi šivi. © Če imate premočne noge, ne boste nosile ozkega in preširokega krila, tudi ne pretemnih ali svetlih nogavic, nizkih ali zelo visokih pet. Nosite malo daljša krila in temnejše nogavice, čevlje s srednjo peto in zelo izrezane. i i n i n i i i i i i i i i i 11 NAGRADNA PRODAJA PRALNIH STROJEV GORENJE V SPECERIJI BLED IN MARKETU BOHINJSKA BISTRICA ho, za pire pa ga moramo seveda olupiti in razkosati ter malo osoliti. Ker ga bomo kuhali v sopari, se ni bati, da bi se nam razkuhal, tudi če ga bomo kuhali 15 minut. Zaprt lonec damo na ogre- to ploščo in vse skupaj kuhamo dobrih 15 minut. Ko je jed kuhana, lonec odpremo in zgotovimo juho. Dodamo ji nasekljan peteršilj in nekaj kisle smetane. Krompir pripravimo kot solato ali pa kot pire. MAGAJ SI SAM u* U Ni UR® I BO POMAGAL Nadležne bolhe, ščurki, mravlje in drugi insekti vas ne bodo več vznemirjali, če boste uporabljali rado-njine insekticide v prahu, ki so preizkušena sredstva z zanesljivim učinkom MRAVOCID J BUHATOKS ALDOTOKS proizvaja R A D O N J A SISAK w i „ .»•©©••••••©••©••••••••••I mpMfni!IS-MIUFTf1fUIMnilIIIIIIIIIIIIIIIItIllllllUIIIIIIIIIIlllllIIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllIIIlIIIIIIIIIIim Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Senčnica Kako prijetno je posedeti v poletni vročini na S E prostem v skritem kotičku vrta — v senčnici. Če hoče- E E mo že jeseni zasaditi ob njej popenjave rože, okrasne E S srobote ali druge popenjavke, moramo že sedaj pripra- S E viti ogrodje za senčnico. Mogoče so najrazličnejše iz- E E vedbe pokritih ali odprtih senčnic, vendar upoštevajmo, 9 = da se popenjavke najbolje počutijo ob leseni opori. Senčnico tlakujemo s ploščami. Primerne so za to E E prane betonske plošče, mnogo lepše pa so seveda kam- =_ S niie plošče. Ostanki marmorja iz kamnoseških delavnic E S za vrt niso primerni. Zelo uporaben je za popločenje E S sedišča in poti škriljavec, ki sc lepo kolje v plasteh in E E ga je lahko obdelovati. Plošče pa morajo biti dovolj s g trdne, da se sčasoma ne zdrobijo. Uporabljamo le večje I E plošče s približno površino četrt kvadratnega metra. Svojski čar dobi tak intimno urejen kotiček, če mu E S pridružimo še manjši okrasni bazen z nekaj vodnimi I E rastlinami in morda celo z ribicami. Če imamo pri hiši E E majhne otroke, spremenimo bazen za nekaj let v pe- E E skovnik. Krona bazena naj bo iz istega materiala kot I E sedišče. Sedišče naj bo rahlo dvignjeno in s potrebnim E H padcem, da se po dežju hitro osuši. Meje ob senčnici gosto obsadimo z višjimi grmovni- E_ E cami. Senčnico pa lahko obdamo z rogoznico, slama- E E rico ali latami ter se tako zavarujemo pred nezažele- E I nimi pogledi iz soseščine. Pod senčnico postavimo še klopi, ležalnike ali vrtno E E garnituro. Tako bomo tudi ob pomanjkanju časa za I E kopanje ali izlete v naravo prebili prijetne urice na E E prostem. I i? rniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiif i iiiiiiiiiiniiiiiii« SOBOTA — 10. avgusta 1958 GLAS * 7 STRAN Te dni po svetu BEOGRAD, 6. avgusta — Predsednik republike je imenoval za izrednega in pooblaščenega veleposlanika SFRJ v Zvezni republiki Nemčiji Rudija čačinoviča, svetovalca državnega sekretarja za zunanje zadeve. SAIGON, 6. avgusta — Predstavnik ameriškega poveljstva je izjavil, da so enote osvobodilnih sil pritisnile Prav na vrata Saigona. Pripadniki FNO po so z granatami napadli tudi vojaški sektor pri Bienh Canhu, 15 kilometrov severozahodno od središča mesta. PRAGA, 6. avgusta — Praški listi izražajo v svojih komentarjih zadovoljstvo, ker se je na bratislavskem sestanku »spor zaradi češkoslovaškega procesa« ugodno končal in ker so našli osnovo za novo, bolj konstruktivno, realnejšo, s tem pa tudi koristnejše sodelovanje socialističnih držav. . BEOGRAD, 7. avgusta — Na povabilo CK KP Češkoslovaške bo delegacija CK ZKJ s predsednikom Titom na čelu obiskala CSSR, kjer se bo mudila od 9. do 11. avgusta. KOPER, 7. avgusta — V Portorož je dopotovala delegacija norveških parlamentarcev, ki se bo med obiskom v naši republiki in Hrvatski Pogovarjala o problemih turističnega planiranja. MOSKVA, 7. avgusta — Iz sovjetskega glavnega mesta Poročajo, da so se začeli v Južni Kitajski oboroženi spo-Padi med sprtimi skupinami rdečegardistov. Zidni plakati v pokrajini Fukien pa govore tudi o nasprotnikih »nove oblasti«, ki so se vtihotapili v tovarne in med kmete. PARIZ, 7. avgusta — Francoski predstavnik Claude Chavet je v varnostnem svetu OZN izjavil, da njegova država obsoja izraelske represalije in dejal, da se s takšnimi dejanji ni mogoče sPrtjazniti. CELJE, 8. avgusta — V zgodnjih jutranjih urah se -j« Predsednik Tito napotil z rrcla na štajersko. Najprej potoval skozi Celje, kjer So ga meščani navdušeno Pozdravljali, okrog desetih uopoldne pa je prispel v Ko-«e na Kozjanskem. Po obi-&ku v Kozjem se je Tito na Svoji poti v Kumrovec usta- Ljudje Bratislavski sestanek na vrhu vil K Pri svoji sestrični Ani "stanjšek v Podsredi. pRAGA, 8. avgusta — Pra-kl hsti na prvih straneh in Pod velikimi naslovi objavijo uradno novico da bo Predsednik Tito obiskal Prago. Hkrati so mnogi listi objaviti čianko prispevke in Rrafijc o predsedniku Ti- Jugoslovanska javnost je z velikim zanimanjem spremljala dogajanja v Češkoslovaški in z razumevanjem obravnavala dogodke, ki so pomembni ne samo za nadaljnji razvoj socialistične misli v Češkoslovaški, temveč tudi za same odnose med socialističnimi državami. Bratislavska deklaracija, ki so jo podpisale Bolgarija, Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska in Nemška demokratična republika, predstavlja združitev razprav, katerih začetek moramo iskati že mnogo prej. Po sestanku v Bratislavi je prvi sekretar CK KPC Dub-ček dejal: »Češkoslovaška bo šla po isti poti, kot si jo je začrtala januarja letos — druga pot za nas ne obstaja!« Čeprav se je češkoslovaško vodstvo znašlo v precej težavnem položaju, pa mu je kljub temu uspelo, da je pripravilo pot za takšno vzdušje v zahodni Evropi, ki bo zagotovilo nadaljnji razvoj češkoslovaške družbe. Češkoslovaška se je res znašla v težkem položaju, saj po varšavskem sestanku ni bilo enostavno dialog med Prago in Moskvo uravnotežiti na temeljih spoštovanja posebnosti razvojnih poti posameznih socialističnih dežel. V tem pogledu, šele danes lahko to ugotavljamo, v upanju, da je takšno razmišljanje upravičeno, so bili s sestankom v Cierni ustvarjeni pogoji za nov sestanek v Bratislavi. Vso zapletenost položaja, v katerem se je Praga znašla, je najbolj ilustriral Jožef Smrkovski, ki je po bratislavskem sestanku dejal: Rezultati razgovorov v Cierni na Tisi in v Bratislavi so nas presenetili. Varšavsko pismo petorice je za nas preteklost. Na teh razgovorih nismo uspeli samo v tem, da smo opravičili svojo politiko, še več, preprečili smo razcep med socialističnimi država- Svečanost na Pokljuki V spomin na pokol borcev tretjega bataljona Prešernove brigade 15. decembra 1943. leta je bila v nedeljo, 4. avgusta, na mestu herojske borbe spominska svečanost in odkritje spomenika. O pomenu NOB in današnji poti v socializem je govoril general-major Dušan Švara-Dule. Slovesnosti so se poleg množice ljudi udeležili še tovariši Franc Leskošek-Luka, tedanji komandant tretjega bataljona Prešernove brigade Svarun in narodni heroj Tone Dežman-Tonček. Kulturni program so pripravili: godba na pihala iz Zgornjih Gorij in pevska zbora iz Radovljice in Gor-juš. Spomenik je grajen iz orožja borcev tretjega bataljona in prikazuje teror okupatorja. Izdelan je po zamisli pisatelja Toneta Svetine. J. Ambrožič loto tu ui Jugoslaviji. Glavna teža bratislavske deklaracije je v tem: pomir-jenje duhov in nadaljnje ustvarjalno delo ob spoštovanju skupnih teženj, vendar iz različnih razvojnih poti socialističnega razvoja vsake socialistične države posebej. V kratkem rečeno, v tem so češkoslovaška upanja, v katerih resničnost ni treba niti pomišljati in sumiti. V tem trenutku je glavna ugotovitev v spremenjeni atmosferi, zlasti če jo primerjamo s tisto, ki je zavladala neposredno po varšavskem sestanku. Bratislava pomeni nov trenutek ne samo v češkoslovaški sedanjosti, temveč pomeni nov trenutek v razvoju socialističnega svela. Kakšni bodo nadaljnji rezultati bratislavskega sestanka? Za Pm?o je važno tudi to, ali bodo razprave prenehale. Pri tem mislijo zlasti na razprave, od katerih nihče ni imel koristi, na razprave, ki so pomenile pritisk. Spremenjeno vzdušje in prvi dnevi po sestanku v Bratislavi obljubljajo mirnejši razvoj in konslruk.iv-nejše sodelovanje. Čeprav so komentarji v svetu raz.k.Uj pa se v vseh vleče naslednja rdeča nit: Bratislava pomeni začetek boljših odnosav. In to ugotovitev lahko zasledimo pri večini komentarjev,-tako zahodnih kot vzhodnih. Za sam socialistični svet pa je pomembno dejstvo, da je bilo ohranjeno načelo samostojne poti v razvoju socialistične družbe, kar pa ima gotovo tudi širši svetovni zna-i čaj. Zato takšno vzdušje, ki sedaj prevladuje, govori tudi o zmagi resničnega internacionalizma, ki vsebuje enot-« nost in sodelovanje, kakor tudi spoštovanje pravic vsakega ljudstva do svoje lastne poti in lepše bodočnosti. Kajti, konec koncev, končni cilj — v našem primeru češkoslovaške družbe — je uresni-* čitev socializma. Po Tanjugu — ViG Francoska sindikalna organizacija v Kranju Za modno revijo je mojster Debevc med drugim izdelal za htevno moško pelerino iz sintetičnega blaga. Pelerina je pri merna za svečane sprejeme in večerne prireditve. V torek je pod vodstvom sekretarja CFDT v Lyonu Fi-liberta obiskala Kranj 12-članska francoska-, sindikalna organizacija, ki je te dni, kot gost republiškega sveta zveze sindikatov, na obisku v Sloveniji. Dopoldne so si člani delegacije najprej ogledati tovarno Iskra, kjer so se pogovarjali s predstavniki samoupravnih organov in sindikata. Le-ti so jih seznanili z vlogo samoupravnih organov in sindikalne organizacije v tovarni ter jim prika- zali film o proizvodnji zdrut ženega podjetja Iskra. Popoldne pa so si francoski gostje ogledali nekatere zanimivosti kranjske občina m se na občinskem 'sindikamcnK svetu s predstavnik: občin ke skupščine in sindikainega sveta pogovarjali o pristojnostih in organizaciji skupščine, o organizaciji šolstva, zdravstva, socialnega varstva itd. Predstavniki občin^k.-ga sindikalnega sveta pa so jili seznanili tudi z vlogo sveta in njegovih organov v kranjski občini. A. ž. Uspeli modeli mojstra Debevca že več let gorenjski sejem v okviru sejemskih prireditev organizira modne revije, na katerih podjetja in zasebni proizvajalci pokažejo obiskovalcem vrsto svojih najnovejših modelov. Med letošnjimi razstavljavci so zlasti lepi modeli mojstra Debevca iz Mengša. To ni njegova prva revija. Spomladi je že sam pripravil samostojne revije v Mengšu, Kamniku, Trbovljah in Domžalah, ki so povsod zbudile zanimanje kljub visoki modi. Na vseh revijah, ki so vsak dan trikrat v avli občinske skupščine v Kranju, modni krojač Debevc med drugim prikazuje modele, primerne za na plažo, za zimske domove in večerne prireditve. Njegove modele odlikuje solidna izdelava in elegantne linije. Zanimivi so okrasni šivi, ki jih pri moških suknjičih nismo bili vajeni, dajejo pa modelom svojsko eleganco in prikupnost. Med barvami blaga mojster najraje izbere sivo, belo, črno in rjasto rjavo. Škoda le, da modne revije kljub številnim zanimivostim, modnim novostim (šest manekenk in dva manekena prikazujejo vsega skupaj prek sto modelov) in nizke vstopnine (en novi dinar za tri predstave) niso bolje obiskane. Glasbeno spremljavo je organizator zaupal instrumentalnemu ansamblu Ouickes iz Kranja, za primeren komentar pa skrbi Mito TrefaP. D. S. Var ču j te pri KB LJUBLJANA banki, ki ima najbolj razširjeno mrežo poslovnih enot v državi: osrednja poslovna enota, Ljubljana, šubičeva 2 Podružnice: Beograd, Cika Ljubina 8 I — Novi Sad, Grčkoškolska 7 — Mestna hranilnica ljubljanska — Domžale — Kamnik — Kočevje — Trbovlje Predstavništvo: Miinchen -Herzog Wilhelmstrasse 1 Ekspoziture: v Ljubljani: Bežigrad — Moste — Stara Ljubljana — Šiška — Vič Zunaj Ljubljane: Črnomelj — Grosuplje — Hrastnik — Litija — Logatec — Medvode — Rakek — Ribnica — Vrhnika — Zagorje V AP Vojvodini: Bački Petrovac — Beočin — Srbo-bran — Temerin — Titel BOGOMIL DEBELJAK TUDI . KRANJU avtomobilski S sejem I Podjetje Komunalni ser- ■ vis Kranj obvešča občane S in ostale prebivalce, da z ■ 11. avgustom t. 1. odpira ■ sejem za prodajo motor- J nih vozil vseh vrst. Se-1 jem bo vsako nedeljo na ■ Sejmišču v Kranju pri £ gostilni Zlata riba. NAGRADNA PRODAJA PRALNIH STROJEV GORENJE V ŠPECERIJI BLED IN MARKETU BOHINJSKA BISTRICA e 0 ODSJLE7 7E MFJRK PIZEVTJZtfL etJZUCUE TOVORE V VSE DEŽELE S/fJ ZEMJ-ZJ/. SPfZlUtJZkllL SE UE Z HO V O SLOŽGO . ŽFfLOSTEN 7E POSTtJL LE, ČE SE 0£ K7B SRBČFJJ- S SVOJO »CJJ/ZHVEIJ.E « HEKEGFf DUE P*§ SE JE ZGODJLO TISTO. Hrt* - mm&mm lllllllllllllilllllllllllililllllllllllllllllllllllllllM KMETOVALCI! Prodajamo vse vrste kmetijskih strojev in traktorjev na kredit. — Posebno vabimo na ogled in prodajo brusilnih strojčkov firme Komag in specialno gozdarsko orodje Obiščite nas na Gorenj-skem sejmu KZ SLOGA Kranj illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllhl b*bsb bbbbb VlllSllftllllllllll iB«»Bapaaaa>^aaaa»« ■ BftffF* iip^iiBitpnmi r»r>Pi-ISBJK ■■■■UŠI ■ ■DBHH ■■■■■■ ■■■■■a i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 ■H13 14 •• 15 m" 17 m 18 19 20 21 22 23 24 25 ■1 27 28 29 30 Ti 33 34 35 36 37 38 ____ ■■■•»■■■■■■•■BaaaaaBaai ■ ■■■■■■■IIIIBIBBIBIIIIIIIIIIIIUH ■■■■■■>«PBBBaBaaa«aBBaaBa>**flSi^ ■ ■■■■■■■■■■■■■IIUIIIIIIlH11' TRGOVINA z barvami in laki CHEMO V KRANJU sprejme enega učenca. Ponudbe oddajte v trgovini VODORAVNO: 1. švedski dirkač v motocrossu, ki je osvojil prvo mesto na letošnjih dirkah na Ljubelju (Torsten), 7. rimski vojskovodja, državnik in nazadnje cesar ,12. grški filozof, njegovo najvažnejše delo je Aleksandrova vojna, 13. sovjetski nuklearni fizik, ki dela največ na programu umetnih satelitov (Pjotr Leonidovič), 14. nekdanji pravni poklic, 15. gorsko letovišče v Franciji blizu italijanske meje, 16. tuje moško ime, 17. požrešnež, 18. vrsta rdečih žarkov, 20. avtomobilska oznaka Kutine, 21. gora n^J Savo Bohinjko (1100 m), 24. kratici prvaka slovenskega narodnega gledališča, 26. francoska filmska režiserka (Agnes), 27. eno izmed imen istrskega pisatelja (Viktor Car), 30. zbor, 32. tuje žensko ime, 33. ilegalno ime Džura Pucarja, 34. Krleževa zgodovinska drama, legenda o sveti Ancili ali rajski ptici, 36. denar, 37. levi pritok Donave pri Slankamenu, 38. tovarna čevljev v Kranju. NAVPIČNO: 1. ime že umrlega dunajskega komika Mo-serja, 2. židovsko moško ime, 3. votla mera, 4. ruski kompozitor nacionalne smeri, »Baba Jaga«, (Anatol Konstantinovič, 1855—1914), 5. prislov, 6. nemški predlog, 7. italijanski turistični otok južno od Neaplja, 8. pripovedna pesem, 9. gugljaj, 10. ljubkovalno moško ime, 11. pomemben slovenski zdravnik stomatolog (dr. Jože), 13. brezbarvna dišeča smola, 15. star izraz za milost, 18. kemični element, 19. ogljikova spojina neprijetnega duha, 12. rudarsko mesto v Bosni, 23. italijanska družina izdelovalcev gosli, 24. »električna« riba, 25. pritok Save na Gorenjskem, 28. država v prednji Aziji, 29. lini kola, 31. brat Romula, 33. oblika glagola biti, 35. osebni zaimek, 36. kratica za »sledeči«. Miha Klinar: Mesta, Doni o1 III. DEL »Tako je rekel nunec,« pripovedki poslušal, marveč je župniku oporekal PJ skega nauka, da je treba spoštovati cesarjevega. Zato ni treba, da se ki so se pregrešili proti tej krščanski .i družini kar dveh dezerterjev, od kat€yJ tudi brezbožnico, ki dobiva brezbožne cd oblasiti pravico do trgovske obrti. »To je rekel?« pogleda Stefi RozK°'žc| »Da, to, potem pa zapretil, da w d dovoljenje preklicala, a gospod nun to ne bo uspelo nikoli.« »Vidiš, gospod nunec se je ** Marija. .. M »A Kragulj se je samo posmehu1 Rozika. p' »Kragulj je satan,« zaskrbi mam°-da nam bo posvetil.« . aV gfif prej, preden ga bodo postavili P1"** ITALIJA AVSTRIJA OSTERRliCH ' J AL! A Turistične informacije © Bohinj — Zasedena sta hotel BeHevue in Mladinski dom, medtem ko je v drugih hotelih še nekaj prostora Dovolj prostora je v zasebnih turističnih sobah v Stari Fužini, Bch;n;ski Bistrici in Srednji vasi. žičnica na Vogel redno obratuje. Cesta med Bledom n Bohinjem je odprta. • Bled — Dovolj prostora je v zasebnih sobah, počitniških domovih in gostilnah. Prostor je tudi še v hotelih, vendar povsod priporočajo rezervacije. Žičnica na Stražo obratu i j vsak dan od 9- do 12. in od 14. do 19. ure. • Begunje — V Begunjah Je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah in zasebnih gostilnah. • Tržič — V Tržiču, Pod-Jjubelju in na Ljubelju še povsod še dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskih domovih na Zelenici, Košuti, Pod Storžičem, na Kriški gori in na Dobrči. žičnica na Zelenico ne obratuje. % Kranj — Zasedena sta hotela Jelen in Evropa. Prostor je v hotelu na Šmarjet-ni gori, v Domu na Krvavcu, Pri zasebnikih v Naklem in v domu Rade Končar v Ba-šlju. Dom kokrškega odreda na Kališču je odprt in ima še dovolj prostora. Pro- stor je tudi na Jezerskem v Češki koči in pri zasebni kili na Jezerskem in v Preddvoru. 9 V Ratečah in Planici imajo še dovolj prostih postelj. Priporočajo pa rezervacije. flj škofja Loka — Vsi pre-nočninski obrati imajo dovolj prostih postelj, največ pa je prostora pri zasebnikih. Dovolj prostora je tudi še v Poljanski in Selški dolini. Prostor je tudi v Litostroj-skem domu na Soriški planini. Loški grad z muzejem in galerijo je odprt vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. f) V Kamniku, Kamniški Bistrici, Domžalah in na Veliki planini je dovolj prostora. Vreme Vremenska slika: nad zahodno in srednjo Evropo se že nekaj dni zadržuje plitvo področje nizkega zračnega pritiska in povzroča nestalno vreme tudi pri nas. še v naslednjih dneh bo na omenjenem področju sorazmerno hladen zrak. Napoved za soboto in nedeljo: spremenljivo oblačno, popoldne še krajevne plohe ali nevihte. Nočne temperature okoli 10, najvišje dnevne do 24 stopinj Celzija. i ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zafieffi & porf Iri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VO-ŽILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLA VJJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 764287 in 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Loccbl, št 26/3, telefon 93 787 «0 £. in OSVAJA SVET w • S Prireditve f) Danes (sobota) ob 15. uri bo na Bledu regata — veslaško prvenstvo Jugoslavije za vrhunske tekmovalce in seniorje. Ob 20.30 pa bo v Festivalni dvorani velika modna revija z zabavno glasbenim programom. O V nedeljo, 11. avgusta ob 14. uri bo ob Planšarskem jezeru na Jezerskem Ovčarski bal. 9 V Kranju bo še do 13. avgusta odprt gorenjski sejem. 9 V sredo, 14. avgusta bo v festivalni dvorani na Bledu program jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi. Nastopil bo svetovno znani folklorni ansambel Lado iz Zagreba. Sredstvo za osvežitev prostorov je izdelano iz prvovrstnih esenc z vonjem bora in lavande O vas obvaruje neprijetnih dišav v stanovanju, avtomobi lu, odnosno v vseh zaprtih prostorih, ki jih uporabljate vsak dan proizvaja RADON J A SISAK o Desiderate fare acquisti di vini, liquori, acquaviti? O di bevande antialcooliche? Vi invitiamo di visitar-ci senza obbligo di acquisto nei nostri Magazzini a: Tržič, Pristava 8 71-298 Kranj, Mladinska 2 telef. 21-336 Bled, Prešernova 96 77-315 Kranjska goj^ No. 42 84-463 Lesce, No. 156 70-204 škofja Loka, Poljanska 4 85-324 Grande Ditta vinicola KRAH3 170ENTRAL GOSTILNA KOKRA na Primskovem v Kranju pripravlja tople malice v dopoldanskem in popoldanskem času, kosila ter večerje po zelo nizkih cenah. Sprejemamo tudi abonente. Obiščite nas in prepričajte se o naših kvalitetnih jedilih. Kolektiv gostilne KOKRA KRANJ NOVO! KREKER KEKS = SSL «<*—« — sira in govedine — salame — čebule TOVARNA KEKSOV IN VAFLOV BJELOVAR kdor ponudi DONAT ponudi zdravje 7382 ^9999994 Beljak Bled ! Brniki ^ GORENJSKA Celovec Trbiž Trst Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tetami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč. Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug-platz stehen! Dort befindet sich einladend am VValdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Hotelterrasse TANZ von 16—22 h. — Es wird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitaten serviert. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihnen eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfiigung. — Wir verfiigen iiber 60 Schlafstatten. Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'aereoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potrete ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. — Durante l'estate e d'inver no sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I due impianti dispongono di 60 letti. Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. VISOKO KVALITETNA SODOBNO EMBALIRANA Special Zahtevajte jo v vaši trgovini! BESUCHEN SIE HOCHMODEGESCHAFT Ljubljana, Miklošičeva c. 5 KOTEKS TOBUS EKSTRA — EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: 0 Trgovina z električnimi potrebščinami # Pralni stroji % Radio — televizijski aparati % Svetilke — žarnice 9 Šivalni stroji — dvokolesa 0 Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje 0 Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Bife Ml LE J FRANCKA Bife stoji na križišču ob cesti na Brezje. Obiščite nas, ne bo vam žal. Postreženi boste hitro In solidno. Pijača po izbiri, jedila po naročilu. SE PRIPOROČAMO! Mit dem Butan Propangas und mit dem reinen Butangas FCLLEN WIR GASBOMBEN Campplatz in Zaka BLED LJUBLJANA - Vodovodna cesta (hinter Litostroj) — Telephon 316-798/315-759 iimiimimmmiimmiiiimiiimiiiiimiimi!' Janez: »Micka, ves Kranj sva že prehodila. Pošteno sem že lačen.« Micka: »Janez, potem pa kar k Jelenu, tam dobro kuhajo, pa še poceni je.« ®3 KOMPAS BLED GARNI HOTEL Telefon 77 531 V najmodernejšem hotelu v centru Bleda boste našli to kar potrebujete, mir, odlično postrežbo in zadovoljstvo! Hotel razpolaga s 180 posteljami. Vse sobe imajo tuš, kopalnico, WC in balkon. Hotel razpolaga z družabnimi prostori, hišnim barom, vrtom, garažami in obsežnim parkirnim prostorom. OBIŠČITE NAS ZADOVOLJILI VAS BOMO STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach - Beljak Prodaja na veliko — Gas\verkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrassc 17 Telefon 042 42. 60 61 in 68 53 OBIŠČITE NAS TUDI NA CELOVŠKEM VELESEJ-MU V DNEH OD 8 DO 18. AVG. T. L.. KJER BOMO IMELI SVOJO SEJEMSKO STOJNICO, V HALI 12 HG Pulj 1968 — festival jugoslovanskega filma Nagrade so podeljene Festival se je končal manj svečano. Nevihta pred začetkom zadnjega festivalskega večera je povzročila selitev kritikov in gostov festivala v dvorano kina Beograd. Tisti pa, ki niso imeli novinarskih izkaznic in vstopnic z žigom festivala, pa so morali domov. Filme, ki bi jih morali videti v petek, so lahko videli šele v soboto. Prikrajšani so bili za zaključne besede Petra Volka, direktorja festivala, Fadila Hadžiča, predsednika združenja jugoslovanskih filmskih delavcev, in ne nazadnje za možnost negodovanja in priznavanja ob odločitvah festivalske žirije. Do konca festivala smo lahko videli še šest filmov. Zadnje poročilo sem končal z vtisi o Kadijevičevem Pohodu. Naslednji večer ic pripadel Makedoncem. Trajče Popovski je po scenariju Slavka Janevskega posnel Makedonsko krvavo svatbo. Film je Popovski posnel v barvah, bogatih kostumih, zasedel v glavni vlogi odlično Vero Cu-kič m zbral še vrsto znanih imen jugoslovanskega filma. Makedonska krvava svatba bo brez dvoma imela precej gledalcev. Naj zapišemo le dva bežna vtisa, ki morda dovolj zgovorno pričata, kakšen film so posneli makedonski filmski delavci. Prvi, čeprav površen, vtis je, da je film močno spominjal na italijanske spektakle, drugi Pa, da je film delan z veliko ljubeznijo, nekako folkloren, makedonski od začetka do konca. Tako so Makedonci izpolnili dolg do svoje bogate zgodovine in razumljivo je, da bi raje imeli v uradni konkurenci film, ki bi zgovorne-Je pričal o iščočih tokovih v njihovi filmski proizvodnji. Bata Cengič, čeprav že nekoliko v letih, pa vendar debitant, z bogatimi asistent-skimi izkušnjami in delom Pri kratkem filmu, je v are-n° pripeljal Male vojake. Ugodne ocene na festivalu v Cannessu so napovedovale zanimivo filmsko srečanje. Ma-vojaki, vojne sirote zbrane nekakšnem domu, vojno. Vendar lSra, sprevrže nost v tistem uoumui, vo.iaško sodišče (otroško se Ved£0, muči malega plavola-Sega fanta. li v j o se igra-gra ni le se v resnič-trenutku ko filmom Nedolžnost brez zaščite. Kosovčevi junaki odhajajo na delo v Nemčijo. Odhajajo, odidejo, čeprav ne vedo kam, v katero mesto gredo. Problem je zanimiv, današnji, vendar pa je Kosovac zapadel dramaturški montaži, ki pripelje v neverjetnost in neznačilnost. Nekoliko italijanskega neorealiz-ma prvih povojnih let je bilo v Kosovčevem filmu. Zanimivejši, problemsko revnejši, pa zato neprimerno bolj atraktiven je bil Dušan Ma-kavejev. Makavejev sledi filmskim amaterjem, se pri njih uči in funkcionalno uporablja njihov način izražanja. Montaža atrakcij mu je tako zelo všeč, da ob koncu Nedolžnosti brez zaščite vprašamo sami sebe, kaj nam je avtor povedal. Dragoljub Aleksič je pri projekciji filma pritekel na oder v kopalkah, pokazal svoje mišice, požiral fotografom in se priklanjal na vse strani. Aleksič je akrobat, ki ga malokdo ne bi poznal. Simbol fizisa je in takšnega nam kaže Makavejev. Film o filmu, lahko rečemo »Nedolžnosti«. Stvaritev je, ki zahteva tudi korenito spremembo, aH pa celo ukinitev vseh kriterijev, ki jih postavljajo filmski teoretiki. Makavejev je cineast in odličen zagovornik svojega filma, kakor se je izkazalo na tiskovni konferenci. In kot je Makavejevu film igra, atrakcija, montaža in šok, tako tudi Hladnik ne more mimo prvinske značilnosti filma — montaže in vizuelnega vtisa. tako sovrstnika, prav . siroto, kot so oni, le da s'n nemških staršev. Duše 5 s Plinsko masko toliko ^a dokler ne prizna in po- kojega imena _ Film za odrasle, čeprav so Posnet Tak'101 glavnih vl°g otroci, bokn je Pretresljiv, glo-je 0 c'ove«ki in human, da bes!Snena<< ob Projekciji doma onemela. Brez dvo- svoi(nPOmeni Cc'igićev film vojevrstno lest tje. tivalno do/.ivc- Pr^dzach lo da ze dobro pozna d - — je gledanje film govori °Mem Po Vn u žgane v° tudi Zarci vo Ijev za . kar večeru, in raz-Piojekcijah ob ko-Pijače, utrudlji- Ulta filmskih Dttpadei ba s I Mi festivalov l mu Kosov- om Sonce tujega ne- in Duša,nu " Maki avejevu s Slovenski delež v okviru celotnega festivala se je omejil le na en film. Hladnikov Sončni krik so videli gledalci v areni v soboto, pa zato ne morem zapisati, kako so ga sprejeli. Treba pa je zapisati, da je Sončni krik brez dvoma sodil v uradni izbor. Nekakšno sproščenost je zaznati v njegovem filmu in marsikaj je v njem tudi lepega. Po temačnih temah, stiskah in revah junakov v vseh filmih, ki smo jih lahko gledali večer za večerom, je Hladnik sprostil in razvedril. To pa je, tudi sam tako pravi, namen njegovega filma. Hladniku je sledila Lelej-ska gora, posnela v Titogra du, v režiji Zdravka Velimi-rov.ča. Edina svetla točka v FIlmu p2 Slobodan Dinvirijc-vič, Igralec ki se je uveljavil na letošnjem k si; valu z nekaterimi odličnimi vloga, mi. Sicer pa je Lelejska gora ambiciozen film. Nekoliko spominja na Štigličevo Balado o trobenti in oblaku, predvsem zaradi retrospekcij in tematike iz NOB. Toda retrospektivna dramturgija scenarista Branimirja Ščepano-viča gledalca tako zmede, da ne more ujeti niti poteka okvirne zgodbe. Nikakršnih odnosov ni, le številni simbol; utrujajo in puščajo v gledalcih vrsto zmedenih občutkov. Slednja filma sta festival končala. Sledila je podelitev nagrad, ki pa je bila zgolj uradnega značaja, saj so bili nagrajenci znani že dopoldne. Živoj in Pavlovič, avtor filma KO BOM MRTEV IN BEL je odšel na oddaljeno plažo, tako da se je izognil številnim čestitkam in radovednežem. Za svoj film je prejel prvo nagrado — zlato areno. Prav tako mu je pripadla tudi nagrada za režijo. Puriši Djordjeviču so prenekateri obetali zlato areno, pa je prejel za Poldne le veliko srebrno areno. Zadovoljen je bil videti Krešo Golik, ki je domov odnesel srebrno areno za film Imam dve mami in dva očka. Dušan Makavejev pa je v plavi kuverti odnesel s festivala 4000 dinarjev in srebrno areno za režijo filma Nedolžnost brez zaščite. Naštetim nagrajencem sledi še vrsta nagrad igralcem. Mia Oremovič jo je prejela za odlično igralsko kreacijo v filmu Imam dve mami in dva očka, Ljuba Tadič pa za vlogi v filmu Volk s Prokletij in Pred resnico. Nagrado za scenarij je prejel književnik Branko Ščepanovič, scenarist filma Pred resnico. Sledi še nekaj uradnih, manj pomembnih, nagrad in cela vrsta neuradnih nagrad, ki jih podeljujejo posamezni časniki in organizacije. Kakorkoli že, festivala je konec in za nagrade bo priložnost spet prihodnje leto v areni in nič prej. Dotlej pa bodo jugoslovanski filmski delavci spet posneli na tisoče metrov filmskega traku. Nekdo je nekje zapisal, da na celotnem festivalu ni videl veliko dobrih filmov, pač pa marsikakšen slab film. Slišijo se celo glasovi, da bo jugoslovanski film odšel iz kroga najboljših evropskih kinematografij tako hitro, kot se je hitro v ta krog tudi vključil. No, pravega vzroka za takšen pesimizem ni videti, čeprav je letošnji puljski lesi i val razkril tudi nekaj laži in neiskrenosti. Tehtnica pa se še vedno močno nagiba na drugo stran, kjer so avtorji s svojimi filmi, izpove-dovalci časa in resnice, režiserji scenaristi, snemalci in igralci, ki jim je film predvsem domena umetnosti in medij komuniciranja. Božo šprajc Velik uspeh Prešernovega gledališča na festivalu na Hvaru Največ nagrad Kranjčanom Te dni se je na otoku Hvaru končal dvanajsti jugoslovanski festival gledaliških amaterjev. Na festivalu so sodelovale amaterske dramske skupine iz vse države. Slovenijo je letos zastopala dramska skupina pri Prešernovem gledališču s predstavo F. S. Finžgarja Razvalina življenja. Predstavo, o njej smo podrobneje pisali ob njeni premieri, je režiral Jože Vozny. Kot celota, rezultat vseh, ki so pri predstavi sodelovali, je Razvalina življenja odlično ocenjena. Strokovna žirija je odločila, da se predstavi podeli SREBRNA PLAKETA in tako proglasila predstavo kranjskih gledaliških amaterjev za drugo najboljšo predstavo na celotnem festivalu. Poleg te nagrade je žirija podelila nagrado za najboljšo moško vlogo Jožetu Kavčiču — za vlogo Urha Kanteta. Minka Oblak je dobila nagrado za najboljšo žensko vlogo. Posebno diplomo pa je prejel za svojo igralsko stvaritev tudi Vlado Uršič. Štiri nagrade brez dvoma pričajo o izredno uspešnem nastopu te amaterske gledališke skupine na festivalu, (kjer se zbero iz leta v leto najboljši gledališki amaterji. V Prešernovem gledališču smo poiskali direktorja Marjana Lombarja, ki nam je o nastopu na hvarskem festivalu povedal nekaj besed: »Predstava je pri strokovni žiriji in pri vseh, ki so spremljali festival naletela na izredno ugoden odmev. Vsi, ki so predstavo videli, so bili polni pohvalnih besed o odličnih igralskih stvaritvah, celotno ubranostjo in odličnim odrskim govorom. Za nas je nastop na festivalu, četudi bi ne prejeli nikakršnih nagrad, veliko priznanje. Srečanje z drugimi gledališkimi amaterji> ki so se udeležili festivala, izmenjava izkušenj in možnost soočenja s kvaliteto gledališkega amaterizma v Jugoslaviji, vse to je bilo za nas veliko doživetje. Posebej so bili vsi na festivalu presenečeni nad resnostjo pri delu in zavzetostjo celotnega ansambla za uspeh predstave, Skrbelo nas je, kako bomo predstavo izvedli na odprtem odru. No, kljub vsemu smo večer pred nastopom, uspeli z vajo, uglasiti sceno, luč, in druge zunanje efekte z igro in komornim značajem uprizoritve.« Jožeta Kovačiča, ki ga gotovo poznajo vsi, ki spremljajo kranjsko gledališko življenje, nismo našli. V Prešernovem gledališču so nam povedali, da je na dopustu. Vlogo Lenčke je v Razvalini življenja igrala Minka Oblak. Zaposlena je v trgovini Steklo v Kranju kot prodajalka. Poleg študija, ki ga je opravljala mimo poklica, je vseeno našla toliko časa, da je sodelovala v gledališču. O nagradi, ki jo je dobia, delu v gledališču in svojih načrtih pravi takole: »Nagrade nisem pričakovala, vesela sem bila, tako kot vsi, da predstava odide na Hvar. Doslej sem največ sodelovala pri uprizoritvah DPD Svobode v Stra-žišču. Vloga Lenčke pa je moja prva vloga v Prešernovem gledališču. Z režiserjem kot je Jože Voznv, bi rada še delala. Zdi se mi, da je v uspeh pred- stave vložil veliko strokovnega znanja. Zdaj, po nagradah, ki smo jih dobili, upam, da bom z njm še lahko delala.« Na vprašanje, kakšnih vlog si najbolj želi in po kakšnih gledaliških tekstih naj bi v prihodnje segala dramska skupina Prešernovega gledališča, nam je odgovorila: »Posebnih želja nimam. Pravzaprav vsaka vloga nudi igralcu veliko možnosti. Raje seveda igram tiste ženske like, ki so mi osebno blizu. Takšnih likov je največ v delih sodobnih dramskih piscev. No, in sodobnejših gledaliških tekstov bi bilo lahko več v repertoarju Prešernovega gledališča. Poslej bom imela za delo v gledališču več časa, saj sem študij na poslovodski šoli končala. Seveda bom igrala, le če bodo režiserji, ki delajo zasedbe, želeli, da sodelu- jem.« štiri nagrade Prešernovemu gledališču pa niso zgolj priznanje za dosežene uspehe. Prav gotovo bodo spodbudna za nadaljnje delo, za živ i a v naš čas vpet izpoveden, umetniški in iskateljski odnos do gledališča. -š Minka Oblak GLAS * 16. SrR«gg S ŠOISKIH KLOPI SOBOTA - 10. avjaMta 1968 Prvo počitniško pismo Moram vam sporočiti, da letos preživljam zelo lepe počitnice. Sicer pa naj še prej povem, da mi je ime Srečko in da sem bil 15. julija star devet let. Res mi je ime Srečko, vendar nikar ne mislite, da me sreča vedno spremlja. O, ne. Ker hočem biti pogumen športnik, se mi večkrat pripeti kaka nesreča. Zdravnik v Radovljici je rekel, da ima same sitnosti z menoj, toda vsaka nesreča ali siinost se mi na koncu spremeni v srečo. Vedno se brž pozdravim in spet sem vesel. Zadnjo nesrečo sem doživel na šobcu. Saj veste, da je tam malo jezero in okoli njega cela naselbina turistov. V nedeljo popoldne gremo skoraj vedno tudi mi tja na izlet. Za otroke je tam veseli tobogan. Po toboganu se strašno hitro podričneš in čofneš v vodo. Gotovo ste uganili, da sem neprestano na toboganu. Kakor že več- krat prej, sem se dričal tudi I tisto nedeljo popoldne. Tam spodaj je plavala tudi neka deklica. Pozabila je, da se j lam spodaj pod toboganom J ne sme plava!:. Zdrčim j po toboganu in nesreča je hotela, da sem butnil ravno vanjo. Oba sva se prestrašila, jaz tako, da sem kar zavest izgubil. Brž je prišel zdravnik in starši tuje deklice. Vsi so bili prestrašeni. Pa ni bilo nič hudega, saj mi je vendar Srečko ime. Starši tuje deklice, bili so Holandci, so mene, mojega brata in mej? starši , povabili v svoj avto in nas peljali domov. Postali smo ! p:ijai»iji, čeprav nismo znal] po njihovo govoriti. Znili pa so nemško in moja teta tudi, zato smo se vse lahko pomenili. Drugo nedeljo so prišli prijazni tujci spet k nam na obisk. Prinesli so mi veliko žogo. Vidite, če ne bi bilo tiste nesreče, pa jaz ne bi imel tako lepe žoge. Ker sem bil drugi dan ravno devet let I star, sem se peljal z njimi v lepem rdečem avtu v Bohinj. | Z na-r.i je bil tudi moj mlajši brat Boris. O njem vam bom povedal kaj več v drugem pismu in prav tako tudi o izli-Ju v Bohinj. Za konec vam moram povedati tudi to, da mi je pri pisanju tega pisma pomagala moja teta, ki je učiteljica« Sam bi znal v^c to, kar se mi je pripetilo, zanimivo povedali, napisati za časopis pa ne, čeprav sem v šoli dober učenec in rad berem lepe knjige. Srečko Kopač iz Mošenj pri Podvinu Šah Nenavadna rešitev Mnogokrat nastanejo na šahovnici pozicije, kjer ima ena stran veliko več figur kot druga, tako da je videti, da tudi teoretično ob pravilni igri za šibkejšo stran ni rešitve. Toda oglejte si naslednji diagram: . Slika: EćizaaaigEBSBBiiBBKiHisaainaBiiHiiHHBiiiil Beli je na potezi in se kljub veliki premoči črnega lahko reši. Kako? Vleče potezo Df2 «— f6. črni sicer damo lahko vzame, vendar je potem beli kralj v patu. Na vse druge poteze črnega pa ga beli matira z Df6 — g7. V. B. Lojze Zupane: Pravljica za vas Puštalski vrač V davnih davnih dneh sta v puštalskem gradu živela graščak in njegova žena, ki sta se postarala in jima noge niso več služile. Žalostno sta posedala v grajski sobani, se spominjala mladosti in tarnala, ker sta postala betežna. »Oh, oh, oh!« je tožil graščak. »Vse bi dal, kar imam, če bi še enkrat postal mlad in če bi spet veselo skakal, kot sem v mladih letih.« »Oh in prejoh!« je stokala graščakinja. »Vso zlatnino in srebrnino, ki jo imam, bi dala, če bi lahko spet plesala kot sem v mladih letih in če bi mi lica, ki so uvela, bila spet napeta, mlada in vesela.« Slišal ju je grajski oskrbnik, ki jima je svetoval: »Obljubita, da bosta dala sto zlatnikov tistemu, ki bi vaju pomladil, da bosta lahko spet plesala in mladih nog skakala po grajskih sobanah!« Rečeno — storjeno! Graščak je ukazal grajskemu bobnarju, naj po vsem Puštalu razglasi, da bo tisti, ki bi graščaka in graščakinjo pomladil, dobil sto zlat. nikov. Bobnar je vzel boben in šel na pot. Pred vsako puštalsko hišo se je ustavil, udaril na boben in prebral graščakov razglas: »Petdeset zlatov bo dobil, kdor bo graščaka pomladil, da bo skakal kot teliček. Petdeset pa za gospo grajsko, če bo pričaral mladost rajsko na njena stara, uvela lica .. . « »Oho, sto zlatnikov za oba!« je od začudenja zažvižgal prebrisani pastir z grajske pristave, ko je poslušal bobnarjev razglas. »Ha, to pač niso mačje solze!« In je sklenil, da bo odšel v grad za vrača. V lonček je natočil medu, v škatlo pa zaprl roj čebel — in odšel. Našel je graščaka in graščakinjo v grajski sobani. Čemerno sta posedala v naslonjačih in se spominjala mladosti. Ko je graščak zagledal pastirja, ga je vprašal: »Kaj bi rad?« »Sto zlatnikov,« se je zasmejal pastir. »Prinesel sem vama čudežno mazilo, ki bo oba pomladilo, če si bosta z njim namazala obraz. Tri dni si vsako jutro namažita obraz, četrto jutro pa odprita škatlo in bosta pomlajena skakala po grajskih sobanah.« »Pa je resnica, kar govoriš?« je vprašala nestrpno graščakinja in si pri priči namazala obraz z medom. »Če lažem, naj umrem,« se je dušal vrač s pristave. Graščak mu je odštel sto zlatnikov in ga odslovil. Potlej sta si z grajsko gospo tri dni mazala lica z medom. Ko pa sta četrto jutro odprla škatlo, so čebele zrojile vanju in ju pričele pikati, da je graščak, hoteč se skriti pred nadlego, kot teliček skakal iz sobane v sobano, graščakinja pa se je na vse grlo drla: »Oskrbnik! Oskrbnik! Takoj pojdi na pristavo po pastirja in ga odženi v loški grad, ker naju je ogoljufal za sto zlatnikov!« Oskrbnik je ulovil pastirja in ga z grajskimi hele-bardisti, ki so ga vklenili, odgnal pred loškega glavarja, da bi vrača sodil in obsodil. »Kaj si storil, prevarant!« je zagrmel nadenj. »Samo to, kar sta želela puštalski graščak in graščakinja. Grajski bobnar je razglasil, da bo graščak dal petdeset zlatnikov tistemu, ki bi ga pomladil, da bo skakal ko teliček, petdeset zlatnikov pa za graščakinjo, če ji bo na uvela lica pričaral mladost. Zdaj pa povejte, če ni puštalski graščak resnično skakal ko teliček, ko so se čebele zapodile vanj, in če ni grajska gospa z oteklimi lici spet takšna ko takrat, ko je bila mlada?« Kaj je hotel loški sodnik? Do solz se je nasmejal prebrisanemu pastirju in ga brez sodbe odpustil. Baje si od takrat loške in puštalske ženske z medom mažejo lica, ki obraze osvežuje in pomlaja. I&ana NA! OA.O PSU TIGRU N »TI IVE VENDAR ŠIŠKA NI 0IL POLGO V NEVARNOSTI. S SV00IM,V/ŽI6ALNIKOpV Mu dE pRisKoća. na fpmoč hlaČko. . takole gospodde\ tdle &omauca za vas; 3ravo hlacko pošteno OIM tiger oe začel napad na zadnje plat7* " NI ČUDNO. DA SO SE Z/H BALI. SAT) SO IMELI NA SEBI CELO j OROŽARNO. no, ovčke, kar hitro stopimo do Šerifa ! ZADNJE plati fE RAZSODNIKOM VZORNO(p0 pasde) OBDELALTIGER, Moste nekdaj in danes (Nadaljevanje) Vas Moste ima tudi avtobusne zveze za vse tri glavne okoliške kraje: za Kamnik, Kranj in Ljubljano. Razen rednih avtobusnih prog vozijo tudi posebni delavski avtobusi. Ceste so bile nekdaj slabe. Čeprav jih je cestar vedno posipaval, so jih navadni vozovi hitro zbili in zrili. Stanje se ni in ni izboljšalo vedno več je bilo lukenj in blata, hiše ob cestah so bile zaradi velikega prometa umazane. Nekaj let nazaj pa so asfaltirali cesto od Mengša (naprej do Ljubljane je Dl]a asfaltirana že prej) in oo Kranja, nazadnje pa še oo Kamnika skozi Podgorje. pwi cesta skozi vas je zdaj asfaltirana. ŠOLA Sole nekdaj v Mostah nismo imeli, bila je v Komen-Vsak otrok, kmečki ali ne' Je moral včasih obiskovali ljudsko šestrazredno šolo in — ce se jg dobro učil — se eno leto ponavljamo, če Je padel, potem ni hodil v Ponavljalno šolo, ampak leto več v šestrazredno. Počitnice ali vakance so bile včasih od 15. julija do 15. septembra. Kdor je hodil v ponavljalno šolo, v kateri je bil pouk samo enkrat tedensko, je obiskoval zadnji razred od 15. oktobra do konca aprila. Zanimivo v zvezi z nekdanjo šolo je to, da je vsak šolar, ki je bil star 14 let, takoj — še tistega dne — zapustil šolo ne glede na to, v katerem razredu je bil in kateri datum se je pisal. Kdor je šolo v redu dokončal, je dobil odpustnico, kdor pa ne, pa odhodnico. Moščani in bližnji okoličani so želeli za svoje otroke lastno šolo. Leta 1946 so sklenili, da bodo pričeli z gradnjo. Dobili so dovoljenje in naslednje leto pričeli z delom. Vse so naredili z udarniškim delom. Razen Mošča-nov so delali še Suhadolča-ni (iz Suhadol) in žejčani (iz Žej) — prebivalci dveh najbližnjih vasi. Šola je bila pod streho leta 1948 in kmalu potem je v njej stekel pouk. Danes ne hodijo v to šolo samo otroci iz Most, Su-L. Jol in Žej, ampak tudi iz Komende in okolice, ker v Komendi prostori niso primerni. Njihova šola je med vojno pogorela. Šola je vasi in ljudem v ponos, saj so jo zgradili z lastnim delom. LETINE Zemlja v okolici Most je rodovitna in zato kmetje tudi precej pridelajo. Nekatere letine so včasih izredno dobre, druge spet slabe; ostanejo pa ene kot druge dolgo v spominu ljudi. Oče se spominja, da je bila leta 1921 zelo dobra letina, takoj naslednje leto pa slaba, ker je bilo zelo suho. Trava ni skoraj nič zrasla in še tista, ki je, je bila redka. Mrve ni bilo in tudi žetev je bila slaba. Le sadju suša ni mogla do živega in je dobro obrodilo. Leta 1927 je padel o sv. Marku (25. apnla) sneg. Tako zelo velike škcde ni bilo, ker je bila zima dolga. Sneg pa je presenetil in ljudje kaj takega niso pomnili dolgo nazaj. Prvo leto po zadnji vojni je bila zelo slaba letina. V zemlji je bilo toliko črvov (ličink majskega hrošča), da od pridelka ni ostalo skoraj nič. 21. junija leta 1952 je polje okrog Most prizadela huda toča. Pobila je na obeh straneh vasi, kar se navadno ne zgodi. Po starem »pravilu« velja, da toča ponoči ne pada, vendar je takrat padala. Pobila je tudi opeko na strehah in okenske šipe. Škoda je bila zelo velika. Leta 1957 je padel sneg 7. maja. Takrat je naredil dosti škode na sadnem drevju, ki je že cvetelo. Pokositi so morali rž, detelja je bila vsa v tleh itd. Tega leta je bilo vse že v rasti, ker je bila zgodnja pomlad, zato je bila škoda še večja. Ivan Sivec Pripis: Marsikaj zanimivega in novega smo izvedeli v sedmih nadaljevanjih Sivčevega zapisa o Mostah nekdaj in danes, če prištejemo zraven še vse članke, ki jih je Ivan Sivec v rubriki Gorenjski kraji in ljudje v zadnjih dveh letih objavil o kmetovanju, živinoreji, paši, različni domači obrtni dejavnosti ittd. v Mostah in okolici, potem smemo reči, da se je nabralo že kar lepo število popisanih strani gradiva o tej vasi med Kranjem in Kamnikom. Ker pa menimo, da bo Sivčev kronološko napisan članek o Mostah nekdaj in danes le našel posneinal-ce tudi med drugimi našimi dopisniki in bralci, naj opozorimo na nekatere pomanjkljivosti, na katere je Sivec pozabil ali pa jih morda hrani za obdelavo v naslednjih prispevkih, ki jih verjetno že snuje. Predvsem bi bilo podoben zapis, kot je Sivčev o Mostah nekdaj in danes, treba začeti s starejšimi podatki, poseči bi bilo torej treba le malce dlje nazaj, poiskati vse razpoložljive zgodovinske podatke, pobrskati po morebitni župnijski farni kroniki, po raznih knjigah, ki morda kje omenjajo Moste, morda po kakšnih lokalnih, lažje dostopnih arhivih, morda ima celo kakšen kmet zapiske o letinah, pridelku, važnejših dogodkih v kraju itd. Taki podatki do katerih pa je včasih seveda težko priti, naj bodo uvod k podobnim zapisom. Prav tako niso škodljivi podrobnejši geografski podatki lokalnega značaja, opis zemlje, velikost kmetij, število parcel ene hmetije, oblike parcel, meje, pota med njivami in v gozdovih, ledinska imena in morebitna razlaga teh itd. (Naprej prihodnjič) ■■'"«h;::::!!...... ■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■•■■■■■■■■■■■■•■■s ""■■■■riiiiHiHiiiiiiiiiiimiiiiiuimim ~~ ■ ■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■"■»"aoiiiiibJ ,n d^vkom iz krščan-lnec " cesarju, kar je ti ixi r^ma za ljudL eneSa v svoji B> a ki 7 Jeu> marveč Je vseeno dobila e °stro , da **> oblast ° 2uvrni:l, da mu St^nka,« poudari b0na° vid,P,- nadaljuje dan se • i€ Qri za menoj i Pravim Vlm.« zamornija S Če *> bo la o jlf n° zapreti! Ja m na VS0; Q >• Kozi n ' Je zgodii Pripovo-PoCni° Z JakObom, žePa*e H zrosnii & a im?n° carstvo fe *a hin P,ropozno in l^Oi Anton upa, ker se lahko prav kmalu zgodi, saj je fronta na Balkanu že v razsulu.« »Praviš, da Anton upa,« pogleda mati Roziko. »Upa. Seveda upa. Vsi moramo upati,« odgovori Rozika. »Bog nas usiiši,« sklene mati roke in se oklene drobne bilke upanja. i Siva je ta oktobrska sobota. In siv in mračen postaja tudi Matejev pogled, ko mu Marija pripoveduje, kaj se je pripetilo njenemu starejšemu bratu. »To je hudo,« pravi, a pri tem misli predvsem nase in na Marijo. Jakobu ni pomoči, se zajeda. Pobegnil je. Dezerter je! Ustrelili ga bedo! Tak je vojaški zakon, ki ga Matej prav dobro pozna ne samo po besedah, marveč tudi po uresničevanju; sam je videl, kako naglo se na fronti rešujejo take stvari, ko je neki rdečelasec hotel pobegniti v temi na ono stran, a je v vbočenem loku, v katerem je potekala fronta, zgubil smer in razpasan, brez puške in z dvignjenimi rokami zašel nazaj v avstrijske jarke, misleč, da so ruski. Zgrabili so ga, postavili pred sodišče in obsodili na smrt, nato pa ga odpeljali za jarek njegove enote in ga v svarilo vsem, ki bi se jih lotila misel, da bi dezertirali, ustrelili. . . Tudi z Jakobom bo tako, čeprav gredo v zaledju take stvari nekoliko bolj pečasi kakor tam spredaj, kjer je treba vsak izjalovljeni primer dezerterstva takoj izkoristiti za novo injekcijo strahu enotam, kjer je popustila disciplina, in posameznikom, ki so razmišljali, kako bi se s pobegom v ujetništvo rešili pasjega vojaškega življenja. O tem bi lahko Matej veliko govoril, a molči. »Videti je, da te je novica prizadela prav tako kakor nas,« pravi Marija. Seveda ga je! Kako bi ga ne, ko bodo v kratkem imeli mrtvega v družini in bosta morala z Marijo odložiti poroko za celo leto. Spoštovanje do mrtvih tudi v teh letih, ko je bila bera nasilne smrti nekaj vsakdanjega, ni ugasnilo. Ljudje žalujejo kakor v mirnih časih, čeprav njihovi svojci ne umirajo doma in jih ne pokopavajo na domačih pokopališčih, kjer prihaja smrt v hiše v obliki pisem, tiskanih dopisnic, na katerih je natisnjeno, da je ta in ta, napisan s pisanimi črkami nad natisnjenima besedama: ime in priimek, vojak tega in tega regimenta »umrl junaške smrti za vero, dom in cesarja«. Trdi Uršičevi bodo morda že v prihodnjih dneh prejeli nekaj podobnega, le da bo na dopisnici namesto vojak pisalo »dezerter, ki je prelomil cesarju dano prisego in tako izdal vero, dom in cesarja«, če jih sploh bodo obvestili, da so dne tega in tega na podlagi obsodbe naglega vojaškega sodišča ustrelili dezerterja Jakoba Uršiča . .. Tega Matej ne more vedeti, ve pa, kolikor se spominja, da so onemu rdečelasemu dezerterju pred ustrelitvijo dovolili, da je napisal s kuratovo pomočjo nekaj tblažilnih besed domačim. Pismo je pisal seveda kurat, ker so obsojenca že privezali k nekemu kolu v široki vdolbini za jarkom, ki je s sovražnikovih jarkov ni bilo videti. Obsojenec je samo drhtel in videti je bilo, da je samo z glavo pritrjeval kuratovim besedam, ne da bi jih razumel. Potem pa se je zgodilo . . . Tudi o tem bi lahko govoril Mariji, a se zaveda, da ji o tem ne sme črhniti niti besedice, ker bi si v obsojencu prav gotovo zamišljala brata in bi bile njene žalostne oči še bolj žalostne, njen bledi, danes tako veli obraz, še bolj bled in vel, tak, kakor da ta obraz tiste Marije, ki jo ima invalid Matej tako zelo rad. Ne, nobenih takih spominov, katerih ga je groza skoro prav tako kakor takrat, ko je moral prisostvovati dezerterjevi ustrelitvi in gledati, kako so dezerterju zavezali ruto čez oči in kako se je nesrečnikovo telo zvijalo v smrtnem strahu in krčih, še preden je padlo ofiicrjevo povelje plotonu vojakov za salvo smrtnih strelov. Sicer pa so se šibila kolena tudi mnogim drugim, ki so morali gledati morilsko početje. »Misliš, da ga bodo zares usmrtili?« vzdrami Mateja iz prebliska spominov Marijin glas. »Usmrtili? Ne vem. Morda ga ne bodo, ker ga še niso. Morda ga bodo samo zaprli ali pa poslali v kazenski oddelek na fronto? Tudi take kazni včasih izrekajo. . .« »V kazenski oddelek? Moj bog, saj je tudi to skoro gotova smrt.« »Smrt? No, ne vselej! Tudi v kazenskih oddelkih vsi ne padejo, čeprav nimajo pušk in jih pošiljajo v naskoke samo s kiji kakor nekatere bosanske napadalne oddelke. Teh se, na primer, Italijani najbolj boje! Mnogo bolj kakor bajonetov in pušk . . . No, kakorkoli že je to nevarno, je za človeka v kazenskem oddelku vseeno še več upanja, da ostane živ. kakor da bi ga obsodili na smrt z ustrelitvijo, od katere bi ga lahko rešil samo čudež. Zato tudi mi ne smemo obupati nad Jakobovo usodo, dokler je še živ,« bi Matej rad v Mariji prižgal upanje, čeprav ve, da je tako upanje prazno. Zeli si samo to, da bi bil čas do Jakobove obsodbe čim daljši, vsaj še za dober teden dni, da bi se lahko v tem času izpolnila njegova želja po poroki z Marijo. »Kaj bi čakala še cel mesec. Že jutri naju bi lahko gospod nunec oklicali enkrat za trikrat,« se Matej nehote izda, da v upanje na rešitev Marijinega brata ne verjame. »Vidiš, že prihodnjo nedeljo bi bila lahko moja žena!« »Ne, Matej. Ne upam si,« ga zavrne Marija. »Ljudje vedo, da Jakob čaka na sodbo, in mnogi že govore, da ga bodo . . . »Marija ne more izgovoriti strahotne besede, marveč samo zaihti. »Ne joči, Marija . .. Upati je treba, upati,« ponavlja Matej, ki ne more gledati Marijinih solz. »Res je, lahko se vse zgodi. Toda; midva morava misliti nase! Ce pomislim, da bi moral čakat; še celo leto dni, da boš moja žena . . .« »Tudi jaz, Matej ... tudi jaz bi rada, a ljudje. .. Kaj bi rekli ljudje?« »In kaj imajo ljudje pri najini ljubezni?« PISMA BRALCEV Javnost naj bo pravilno obveščena V sobolni številki Glasa smo brali kritiko in predloge tov. Zorca, navdušenega pre-šernoslovca glede ureditve Prešernovega gaja. Strinjam se s piscem članka, da ograjeni mirni spominski park ne sme biti več shajališče razgrajačev, ki ne prizancsejo niti spomenikom, še manj pa d rug: m napravam. Ker moramo vrtnarji vso to nesnago v gaju pospraviti, čeprav bi raje skrbeli za cvetje, traie in podobno, nas kritika glede »nede-miseinostt« močno pr.zadene, saj ne želimo, da bi. bila javnost o našem delu napačno obveščena. Pisec članka gotovo ne ve, da opravljamo vsa dela po pogodbi oz. dodatnih naročilih inšpekcijske službe. Sredstev pa tudi letos ni bilo toliko, kot bi bilo potrebno za večja dela. Kljub temu smo za Prešernov dan okrasili grob in položili svež venec, spomladi pa poleg rednih del odstranili veliko grdih (cipres). Ker si že več let prizadevamo, da prebijemo led pri urejanju zelenic in nam je to do neke mere že uspelo, se mi zdi ta očitek zelo krivičen. Sredstev za vzdrževanje zelenic je na splošno letos nekaj več, zato pa dokaj intenzivno vzdržujemo 15.000 m2 zelenic. Tako smo na primer trate kosili že 4— 8 krat, čeprav je bilo tako število planirano za vso sezono. Razen spomladi, ko moramo vrtnarji opraviti vsa dela naenkrat, ni imela inšpekcijska služba, oz. občinska skupščina nobenih pripomb glede vzdrževanja. Menimo tudi, da spada sedaj Kranj med vrtnarsko najbolje vzdrževana mesta. Še daleč pa smo od vrtnarsko urejenega videza mesta. Kljub odloku o javnem zelenju, po katerem mora biti urejena in vzdrževana poieg javnih parkov in zelenic okolica cest, pokopališča, šolski vrtovi, okolice stanovanjskih blokov in podobno, še vedno to delo ne poteka iz določenega centra načrtno, ker zato še vedno ni dovolj razumevanja, delno pa tudi sredstev. Vendar bi se sredstva vsaj za minimalno hortikui-turno ureditev morala najti, saj bi bilo to za lepo podobo sodobnega Kranja v zelenju bistvene važnosti, kot tudi za razvoj turizma in dobro počutje naših delovnih ljudi v urejenem okolju. Nekaj lažje poteka urejanje tam, kjer se preurejajo ceste oz. gradijo novi objekti, ker so zato že izdelani hortikultumi načrti. Za Prešernov gaj kot tudi za čuvanje drugih nasadov bi bilo potrebno nastaviti vsaj enega čuvaja, sicer bo škoda še večja. Za samo preureditev Prešernovega gaja v dostojnejši spominski park pa bo potrebno več sredstev kot jih je za to sedaj. Bernard inž. Anka Odgovor na pisma bralcev V Glasu ste 27. 7. 1968 v rubriki Pisma bralcev objavili pod naslovom Kaj je z našo pošto kritiko vaščanov vasi Hudo, ki se pritožujejo nad nerodnostmi v dostavi. Res je, da je vas Hudo pred reorganizacijo dostave na področju pošt Tržič in Križe imela dostavo vsak delavnik, res pa je tudi, da dostavljač dostikrat ni imel nobene pošiljke in je v vas prišel le zaradi tega, ker ga je takrat pot vodila po obhodnem redu skozi Hudo, Hušco na Brezje in nazaj v Križe, dane3 pa se s Hrušce vrača nazaj v Tržič. Preden smo se odločili za redukcijo dostave na vsak drugi dan, smo večkrat ugotavljali število pošiljk za prebivalce te vasi. V decembru 1966 (takrat je promet največji) je bilo teh pošiljk od 3 do 13 kosov dnevno, letos pa v maju tedensko le 12 do 15 kosov, v glavnem samo časnikov in časopisov in to takih, ki ne izhajajo vsak dan. Preverili smo izjavo vaščanov, da dostavljač prihaja v vas kadar se mu zljubi in ugotovili, da to ni res. Dostavljač dostavlja redno vsak torek, četrtek in soboto po predpisanem obhodnem redu in so na splošno prebivalci drugih vasi, kjer tudi dostavlja ta dostavljač, z dostavo zadovoljni in se celo pohvalijo. Od 16/6-1968 dalje dostavlja v tem dostavnem okolišu študent, ki nikdar ne prinaša nazaj nedostavljenih pošiljk. Če se bo število pošiljk za vaščane vasi Hudo občutno povečalo, bomo verjetno dostavo razširili od sedanjih 3 dni na več dni v tednu, zdaj pa ni nobene potrebe. Poleg tega pa smo z reorganizacijo dostavnih okolišev dosegli tudi to, da je v glavnem dostava povsod zaključena do Demonstracije s traktorjem PASQUALI ter cisterno za gnojevko v kombinaciji za škropljenje polščin in sadovnjakov, boste lahko videli v nedeljo, 11. VIII. 19€8 na Zlatem polju v Kranju ob gorenjski cesti (nasproti Perivnika). Pričetck ob 9. uri. VABI KZK IN CRAINA KRANJ Kupci, pošljite takoj izpolnjene garantne liste v Gorenje Pralni stroj »GORENJE«, ki zadovolji z desetimi programi tudi najbolj zahtevno gospodinjo, vam lahko omogoči tudi enajsti program: — 20 brezplačnih potovanj na Havaje — 10 brezplačnih potovanj v Španijo — 10 brezplačnih potovanj na Ažurno obalo in — 40 brezplačnih letovanj v Velenju Za nagradna potovanja v Španijo in na Ažurno obalo ter za letovanja v Velenju bodo izžrebani tudi kupci drugih izdelkov »GORENJA«! Ne zamudite žrebanja 20. avgusta 1968! Vsa obvestila lahko dobite v vaši trgovini! Velika nagradna prodaja do 20. oktobra 1968 13. ali 14. ure (izjema so le nekateri dnevi v tednu ali mesecu), prej pa so dostavljači pošte Križe dostavljali tudi v poznih popoldanskih urah, pa se ni nihče pritoževal. Podjetje za PTT promet v Kranju želi, da bi prebivalci Gorenjske sporočali vse resnične nepravilnosti naših delavcev tudi upravi podjetja, ki bo takoj ukrepala, obenem pa pričakujemo tudi nekaj razumevanja za ukrepe podjetja, če gre za določene manjše reorganizacijske ukrepe, ki so včasih potrebni. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ Razsvetljava skozi gozd Posavec—Ljubno Pred kratkim je bila napeljana nova razsvetljava skozi ta gozd. Prav prijetna je bila pot v poznih večernih urah. Zlasti je razsvetljava \oiHJsm VMSfNiHoa g fIIHMMVI\ M IfIHHD3JS A ? HINIVUd vrvaoad VNQ v^OVN > I 1111 1111 I 11 II IIIII koristila delavcem in delavkam, ki hodijo v poznih urah domov z dela. že ob cesti pred gostiščem stoji prva moderna luč, ki je svetila tja do tenmega gozda, nato sledijo luči skozi gozd do Ljub-nega. Seveda je pa potrebno tako napeljavo tudi vzdrževati, ni to narejeno za večno. Prva je prenehala luč ob cesti in že dolgo sploh ne gori, skozi gozd pa se luč prižge šele, kakor zatrjujejo delavci, po 22. uri. Sedaj nastane tema že pred 21. uro. Napelja-va luči mora koristiti tudi drugam. Slišim, da morajo starši z Ljubnega priti na Posavec pričakovati svoje hčerke, ki prihajajo z dela in jih je strah v tej temi hoditi skozi gozd. Ali je P°" kvarjena napeljava ali ni denarja za vzdrževanje. Pravijo, da je žarnic dosti. Sm° namestiti jih je treba, pa 00 vse v redu. Vaščan ENTRAL Vsak četrtek od 15.30 do 20. ure tekmovanje za najboljšega igralca M igri malega golfa. Prva tri mesta so nagrajena. Želimo vam veliko uspeha in zabave na igrišču malega golfa v športnem parku v Kranju. ščiti pred sončnimi opeklinami in pospešuje porjavitev kože Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah po ob 6.05., 7., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in uri ter radijski dnevnik °b 19.30 uri. _ SOBOTA — 10. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje °d strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 Čez travnike zelene — 950 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Burle-6*a — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pozdrav z morja *~ 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Paleta zabavnih melodij "? 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gre-^o v kino — 17.35 Igramo be-a* — 18.00 Aktualnosti doma ln Po svetu — 18.15 Pravkar Prispelo — 18. 0 S knjižnega trga -- 19.00 Lahko noč, otrobi — 19.15 Godala v ritmu — 19-25 Pet minut za EP — 20.00 ^obotni večer z napovedovalko Natašo Dolenc — 20.30 Za-ba^na radijska igra — 21.30 *Z fnnrwto.L-„ ---1:- - čer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Nedeljska srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 13.30 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom Ramsev Lewis — 14.45 Odme_ vi z gora — 15.00 Cosi fan itutte - komična opera — 18.00 Concerto grosso — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Mojstri nove muzike g fonoteke radia Koper — •10 Oddaja za naše izseljen-~~ 23.05 S pesmijo in ple- la j a za naše izšel j en-—.05 S peso som v novi teden Orugi program 14.10 Revija tujih popevk ~* 15.00 Zvoki s tekočega tra-Ku — 20.05 Počitniški kažipot — 20.20 Z melodijami ^rižemsvet — 21.20 Operni Koncert — 22.30 Skladatelji ^ke petorice _NEDEUA — ll.livgušta"- 6.00 Dobro jutro — 730 ^a kmetijske proizvajalce 8- 05 Radijska igra za otroke — 8.51 Glasbena medigra — 9- 05 Naši poslušalci čestitajo ^ Pozdravljajo — l000 še Pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.25 Nedeljski mozaik lepih melodij T* 11.00 Turistični napotki &a tuJe goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja-]° — 13.15 Iz opernih part:-tur — 13.40 Nedeljska reportaža — i4.oo Cez hrib in dol 14.30 Humoreska tega ted-na — 14.45 Z velikimi orkestri v tričetrtinskcm taktu — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 16.00 Radijska igra "* 16.30 Lahko glasbo igra pester RTV Ljubljana — 17 03 Nedeljsko športno po-Poldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo ^er — 22.15 Serenadni ve- PONEDELJEK — 12. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Iz opernih odrov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Tri fantazijske skladbe Carla Reineckerja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški zbor Enakost iz Kranja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.35 Z malimi ansambli in instru-menntalnimi solisti — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na drugem programu — 21.20 Velika operna giedališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih TOREK — 13. avgusta Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.08 Glasbena medigra — 21.15 Parada popevk — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT - studio Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — Drugi program 14.10 Popevke iz studia 14 — 15.00 Mozaik veselih orkestrov — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Ciril Pregelj - prirejeva-lec narodnih pesmi — 21.40 Gozdni prizori - Schuman — 22.00 Nočni koncert simfoničnega orkestra BBC SREDA — 14. avgusta Drugi program 14.10 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20.05 Okno v svet — 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.20 Mesija - oratorij za soliste PETEK — 16. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Pol ure z orkestri — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današji dan — 12.10 Divertimento za klavir in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — j 13.30 Priporočajo vam — 14.05 ] Igramo za razvedrilo — 14.35 i Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Ruske narodne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz pravljičnih baletov Petra Ujiča Čajkovskega — 18.45 Naš razgovor 19.00Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Faust - opera — 23.08 Literarni nokturno Drugi program 14.10 S popevkami po svetu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Recital pianista Ar-turja Rubinsteina — 22.20 Za ljubitelje in poznavalce ČETRTEK — 15. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Trikrat deset — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Mladinske skladbe za klavir in petje — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije Cola Porter-ja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 igrajo naši ansambli — li.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti dcma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih melodijah — 20.05 Od premiere do premiere — 21.20 Koroške ljudske pesmi — 21.40 Klavirske miniature Francsa Poulenca — 22.00 Glasbeni dogodki Budimpešte — 23.00 V svetu Beethovnovih sonat 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.30 Pol ure s tremi operetnimi skladatelj; — 10.15 Pn vas doma — 11.(JO Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Razuz-dančeva usoda — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 14.55 Kreditna banka in. hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih irižpotjih — 19.00 8.08 Operna matineja —■ 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol — 9.30 V planinski koči — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere Lopa Vida — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orskeetri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital mezzosopra-nistke Eve Novšak-Hoškove — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minute s pevko Marjano Der-žaj — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 čertkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokutrno — 22.10 Ko-morno-glasbcni večeri — 23.00 Literarni nokturno Kino j Kranj CENTER 10. avgusta zahodnonemški barv. CS film NA SVIDENJE NA MODREM MORJU ob 16. in 18. uri, špan. barv. CS film IZGUBLJENA 2ENA ob 20. uri 11. avgusta amer. barv. CS film POGREB V BERLINU ob 9.30, zahodnonemški barv. CS film NA SVIDENJE NA MODREM MORJU ob 15. in 19. uri, franc. barv. CS film KROGLA V SRCE cb 17. uri, premiera amer. barv. filma ŠERIF IZ DODGE CITYJA ob 21. uri 12. avgusta amer. barv. film ŠERIF IZ DODGE CITYJA ob 16., 18. in 20. uri 13. avgusta amer. barv. film ŠERIF IZ DODGE CITYJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIĆ 10. avgusta franc. barv. CS film KROGLA V SRCE ob 18. uri, premiera zahodno-nemškega filma POSTELJA UUBEZNI ob 20. uri 11. avgusta franc. CS film KROGLA V SRCE ob 14. uri, špan. barv. VV film IZGUBLJENA ŽENA ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. filma PROTIGANGSTERSKA BRIGADA ob 20. uri 12. avgusta franc. barv. VV film PROTIGANGSTERSKA BRIGADA ob 16. in 18. uri, premiera italj. barv. CS fiima ČRNA ZVEZDA ob 20. uri 13. avgusta franc. barv. VV film PROTf GANGSTERSKA BRIGADA ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. CS filma HOTEL RAJ ob 20. uri Stražišče SVOBODA 10. avgusta zahodnonemški barv. CS film NA SVIDENJE NA MODREM MORJU ob 20. uri 11. avgusta zahodnonemški Ualij. film NEVIDNI DOKTOR MABUSE cb 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 10. avgusta jugosl. zahodnonemški barv. CS film WI-NETOU IN APAČI ob 20.30 uri 11. avgusta jugosl. zahodnonemški barv. CS film WINE-TOU IN APAČI ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 10. avgusta amer. barv. film EL DORADO ob 17.30 in 20. uri 11. avgusta amer. barv. film EL DORADO ob 15., 17.30 in 20. uri Kamnik DUPLICA 10. avgusta franc. barv. film ČLOVEK IN ŽENSKA ob 20. uri 11. avgusta franc. barv. film ČLOVEK IN ŽENSKA ob 15., 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 10. avgusta angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 17.30 in 20.30 uri 11. avgusta angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 17. in 20. uri 12. avgusta angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 19. uri 13. avgusta jugosl. film NASPROTJA ob 20. uri Jesenice RADIO 10. do 11. avgusta amer. barv. CS film JESEN CHE-YENNA 13. avgusta amer. barv. film OPERACIJA OPIJ Jesenice PLAVŽ 10. do 11. avgusta amer. barv. film OPERACIJA OPIJ 12. do 13. avgusta amer. barv. CS film JESEN CHE-YENNA Žirovnica 11. avgusta amer. film AT-TACK Dovje-Mojstrana 10. avgusta jugoslovanski film KORAKI V MEGLO 11. avgusta italij. barv. CS film BRAKALEONOVA VOJSKA Kranjska gora 10. avgusta ameriški film ATTACK 11. avgusta amer. barv. CS film LIKVIDATOR "1 Televizija L. SOBOTA 10. avgusta 18.25 Disnevev svet - film, 19.15 Med Španijo m Sicilijo je Mallorca, 19.45 Cik cak 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vija-vaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Melodije Jadrana Split 68 (RTV Zagreb) — 22.05 Osvajalci - serijski film (RTV) Ljubljana) — 22.55 Državno atletsko prvenstvo v Celju, 23.10 TV kažipot, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) —-20.30 Spored italijanske TV NEDELJA"— 11. avgusta 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini, 9.30 Poročila, 9.35 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Pavla Kosca in Toneta Kmetca (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Disnevev svet, 17.00 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 17.30 Istra - reportaža (RTV Beograd) — 18.00 Med pesmimi in koračnicami, 18.50 Cik cak (RTV Ljubljana) — 19.10 No-tredamske sence - film (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Melodije Jadrana - Split 68, 22.20 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 22.45 Športni pregled (JRT) — 23.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — 23.30 Melodije Jadrana nadaljevanje prenosa (RTV Zagreb) — Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 12. avgusta 18.30 Po Sloveniji, 18.45 Vijavaja, 18.50 Turizem na Krasu, 19.20 Obrežje, 19.40 Plošča poletja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Po državnem prvenstvu v atletiki, 20.50 Na mostu - TV veseloigra, 21.25 Razgibano poletje - češki film, 22.05 Koncert za oboo in godala, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 20.35 Mati-jaš Grebuncijaš dijak, 22.05 Glasbena oddaja, 22.25 Vče- raj, danes, jutri (RTV Zagreb) TOREK — 13. avgusta 18.35 Risanke, 18.50 Plesni orkester RTV Ljubljana in Cecilv Forde, 19.15 Predvolilni vrtiljak v ZDA, 19.55 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.40 Lahko noč, odvetnik — italijanski film, 21.55 Rezerviran čas, 22.10 Nastop moškega zbora iz1 Ribnice, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.40 Vaterpolo Jadran Split : Mladost (RTV Zagreb) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) 20.30 Spored italijanske TV SREDA — 14. avgusta 18.30 Kljukčeve dogodivščine (RTV Ljubljana) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja z ansamblom Magnifi-co (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Cerlomuški - glasbena komedija (RTV Beograd) — 22.05 Perrv Mason - film, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV ČETRTEK — 15. avgusta 17.35 Buffalo Bili - film, 18.00 Po Sloveniji, 18.15 Propagandna medigra, (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik z dodatkom 20.45 Vijavaja, 20.50 Če bogovi hočejo - nadaljevanje in konec, 22.00 Iz cikla Jazz festival Ljubljana, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.20 Vaterpolo Mornar : Mladost (RTV Zagreb) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 20.35 Laura - TV drama, 21.30 Karavana zapravi jivčkov, 22.10 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 16. avgusta 18.05 Mednarodna kotalkar-ska revija v Velenju, 19.05 Naš globus, 19.35 Forma viva 68, 19.55 Cik cak 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Resničnost in fantazija - ameriški film, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV Loterija Srečke s so zadele končnicami din 00 10 10 8 30 8 822170 2000 1 4 15931 404 25921 1004 64161 504 5392 200 02092 1000 20512 500 84382 400 320712 2000 243 100 43583 500 98313 400 628243 10.100 740843 2000 758033 50.000 932693 2000 84 8 38984 408 66874 500 418154 2000 15 10 40045 500 78235 400 87715 510 424265 2000 502315 10.010 6 4 Ž98S6 1004 60166 404 77886 404 888556 100.004 27 8 657 50 14567 500 68687 400 169337 2000 727457 2000 798057 2000 48 8 98 20 39928 400 65258 1000 495428 2000 9 4 11549 404 12819 504 57649 504 70039 504 224039 30.004 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Zupan, Ko-vor 78, Križe 3933 Ugodno prodam krožno ŽAGO z enofaznim motorjem in električno pištolo za brizganje. C. bratov Stražišar-jev 12, Jesenice 3935 Prodam KRAVO s teletom. Britof 52, Kranj 3936 Prodam dobro ohranjen MOPED s 4000 prevoženimi km. štalc Jože, Martinj vrh 7, Železniki 3937 Prodam MOTOR-NSU 175 ccm. Mramor Stane Zminec 35, škofja Loka ' 3938 Prodam DKW-kombi. LTH, Škofja Loka pri vratarju 3939 Prodam MOPED na dve prestavi in KRAVO, 9 mesecev brejo. Jeraj, Zapoge 16, Vodice 3940 Prodam dva MOPEDA, dva RADIO aparata, DKW 175 ccm - nevozen, ŠTEDILNIK gorenje, GUMI VOZ (koreto), VOZ za osla, otroško in žensko KOLO, otroški VOZIČEK, dve URI, BRIVSKI APARAT, DALJNOGLED 5x15, zidne BLOKE in dva SODA po 120 in 350 litrov. Zapuže 2, Begunje 3941 Prodam KRAVO, 500 kg težko, ki bo čez en mesec četrtič teletila. Podbrezje št. 13, Duplje 3942 Prodam AVTO škoda 1000 MB. Informacije dobite Kranj, telefon 22-538 3943 Zazidljivo PARCELO prodam v okolici Medvod, tudi zgradim do I. faze. Naslov v oglasnem oddelku 3944 Prodam 1 ha GOZDA v Ve-lesovem. Poizve se, Zalog 17, Cerklje 3945 Prodam 1200 kosov PORO-LITA 8 cm. Vin Džuro, Hrast je 118 3946 Prodam KOMPRESOR za avtoličarja. Šenčur 228 3947 Prodam več družin čebel v kraničih in v AŽ panjih, TOČILNICO za med in TRAN-SISTOR. Murnik Janez, Ve-lesovo 47, Cerklje ' 3948 Prodam KOLESA za kim-pež z mopedovimi 18-colski-mi gumami in nov KIMPEŽ. Gartner Janko, Dolenja vas 39, Selca 3949 Prodam klavirsko HARMONIKO finatti - 32-basno. Nace Polajner, Preddvor, Po-toče 14 3950 Prodam težko KRAVO s teletom ali po izbiri. Markič, Kokrica 1, Kranj Prodam smrekove PLOHE. St. Žagarja 48, Kranj 3951 PRODAM ELEKTROMOTOR 5,5 kW s 1400 obrati. Naslov v oglasnem odd. 3952 Prodam KOBILO, škofjeloška 26, Kranj 3953 Prodam KRAVO, dobro mlckaiico. C. na Klanec 19, Kranj 3954 Prodam IZRUVAČ za krompir - vprežni in traktorski, ter SLAMOREZNICO mura. Voklo 36, Šenčur 3955 Prodam zazidljivo PARCELO na Klancu. Blaž Julka, Brnik 80, Cerklje 3956 Prodam KONJA, starega 7 let. Kopač, Kokrica 24 Kranj ' 3957 Prodam več rabljenih OMAR in opremo za samsko spalnico. Naslov v oglasnem oddelku 3958 Prodam KOKOŠI nesnice-leghorn, 11 mesecev stare hi kuhinjsko kredenco, dobro ohranjeno. Okroglo 24 Naklo ' 3959 Večji ŠTEDILNIK in 90-li-trski BOJLER, primeren za menzo, ugodno prodam. Osnovna šola Lipnica 3960 Prodam delovnega VOLA, 500 ke težkega. Sp. Bela l2. Preddvor 3961 Ugodno prodam DVOSOBNO STANOVANJE v pritličju z vrtom v Kranju. Oddati ponudbe pod »ugedno« 3962 Prodam 700 kg težkega VOLA in 1 leto staro TELICO. Oblak Franc, Kopačnica 16» Gorenja vas nad škof j o L°-ko 3963 Prodam nov ŠIVALNI STROJ bagat. Pižorn, Preddvor 35 3964 Ugodno prodam električni in navadni vzidljiv ŠTEDILNIK — še stoječi. Janez Krč, Jezerska cesta 124 Kranj 3965 TELEVIZOR in električni GRAMOFON znamke phiJiPs zelo ugodno prodam. Savn* Kranj, Gregorčičeva 12, tel* fon 21-345 3966 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Gorice 31 po Golniku 3967 Prodam 200 kg ŽELEZA prof. 6, 3000 kosov OPEKb bobrovec, 300 kosov (folc) in 300 kikinde. Visoko 32, Šenčur 3968 Prodam 8 let staro KOBl-3969 LO haflinger. Kranj, J««?, ska c. 2, Prodam takoj vseljivo H1' ŠO, 1 km iz Kranja, Plime£ na za vsako obrt. Poslati P0" nudbe pod »Ugedno I« ^70 Prodam MOPED na d^ prestavi za 500,00 N Jgj Predoslje 132, Kranj JJ« Prodam nov DALJNOGL^ speilvievv coated opties field 7,5°. Lesjak, Č. L B»g L Kranj KOl£ Prodam motorno ^\a\. maksi 175 ccm. Foršček JJg ze, Bistrica 87, Tržič a Prodam 500 kg nov<*_ drobnega KROMPIRJA- 3974 niča 37 ^y Poceni prodam dobro o ^ njeno KUHINJSKO rJJ ŠTVO. Kranj, štirnova ^5 i^nSlL^1' Prodam vprezno iwJ Znfh CO bauz, dobro o^ranJ3976 Praše 6, Kranj POLETNA RAZPRODAJA OD 10. DO 31. 8. 1968. 1. ženske dolge hlače Iz elastičnega lorda 24,SO Ndin 2. 4 pare brczšlvnih perlon nogavic 9,90 Ndin 3. hlačne nogavice Iz helanec 9,90 Ndin 4. nedrčki Iz čipk 14,90 Ndin, iz popelina 9,90 Ndin 5. ostanki blaga za polovično ceno; volna 10 dkg 6,40 Ndin ITfometter | _KAUFHAUS — l"Kameltef FERLACH-NEBEN DER K I R C H E B0R0VLJE-PRI CERKVI '■ Ugodno prodam OTROŠKO POSTELJICO in nov najmodernejši PFAFF ŠIVALNI STROJ. Lončarevič, Kranj, Titov trg 24 3977 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare, in KONJA zamenjam za' goved. Milje 14, Šenčur 3978 Prodam dobro ohranjen MOPED, še ne registriran. Voklo 44, Šenčur 3979 Prodam 16 mesecev starega KONJA ali zamenjam za BIKA, starejšo KRAVO s teletom ali brez in BIKCA, starega 14 mesecev. Kokrica 56, Kranj 3980 Prodam AVTO opel rekord, letnik 1965, rdeč, s črno streho v odličnem stanju. Ogled, Grošelj, Kranj VaJjavčeva 29 3981 Prodam AVTO SPAČEK, letnik 1961. Informacije na telefon 21-243, Kranj 3982 Ugodno prodam VESPO 125 ccm. BI. Dobrava 10 3983 ŠKODA 1000 MB, letnik 1967 prodam ali zamenjam za FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 3984 Ugodno prodam OTROŠKI VOZIČEK, znamke tribuna. Ogled vsak dan od 14.—19. ure. Curčlč, Nazorjeva 12/11, Kranj 3985 Poceni prodam MOPED na dve prestavi s 8000 prevoženimi kilometri. Ogled ob sobotah in nedeljah, šink Pavle, Puštal 39, šk. Loka 3986 Prodam rabljeno sodobno KUHINJSKO POHIŠTVO (švedski tip). Kranj, Pot na Jošta 16 3917 KUPIM Kupim dobro ohranjen RENAULT R4 aJi FIAT 750. Naslov v oglasnem odd. 3987 Kupim lahek GUMIVOZ, nosilnost do 1500 kg. Naslov v oglasnem oddelku 3988 Kupim rabljeno MLATIL-NICO brez tesnil. Navedite ceno. Mrak Janez, Gor. Brdo 6. Poljane nad Škof jo Loko 3989 Prodam SPALNICO, dobro ohranjeno. Naslov v' oglasnem oddelku Ostalo LISTNICO sem izgubil v petek, dne 2. 8., v avtobusu na relaciji Bled—Kranj, ki pelje z Bleda ob 9.15. Prosim najditelja, da mi vrne listnico, osebno in ostale izkaznice, denar naj si obdrži Za nagrado in stroške. Zdrav-ko Rus Bled, Ljubljanska c. 3 3990 ANSAMBEL z večletno prakso išče KLARINETISTA. Naslov v oglasnem oddelku 3991 GARAŽ Ooddam v najem. C. L maja 51, Kranj 3992 Sprejmem dva ŠTUDENTA na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 3993 DEŽURNI VETERINARJI Od 10. 8. 1968 do 17. 8. 1968 BEDINA, JEŠETOVA 29, tel. 21-207; od 17. 8. 1968 do 24. 8. 1968 RUS, CERKLJE, tel. 73-115; od 24. 8. 1968 do 31. 8. 1968 BEDINA, Ješeto-va, tel. 21-207; od 31. 8. 1S68 do 7. 9. 1968 VEHOVEC, STOSICEVA 3, tel. 21-070. Iščem mlajša upokojenca, ki bi vzela v vso oskrbo 5 let staro deklico. Ponudbe poslati pod »Oskrba« 3994 Ce želitte SOBO — opremljeno (kletno), pošljite ponudbe pod »Samski« 3995 Iščem GARSONJERO ali stanovanje — opremljeno ali ne, v Kranju ali okolici za dobo enega leta. Ponudbe poslati pod »Plačam dobro« 3996 Iščem VARUHINJO k otrokom za 1. september. Ponudbe poslati pod »Vodovodni stolp« 3997 Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok. Naslov v oglasnem oddelku 3998 Sprejmem poštenega SOSTANOVALCA. Naslov v oglasnem oddelku 3999 Sprejmem pošteno DEKLE ali upokojenko (za sobo in hrano) k starejši osebi za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 4000 Za pomoč v gospodinjstvu iščem starejšo, samsko, žen sko — najraje upokojenko. Nudim stanovanje, pc dogovoru tudi hrano. Urbas, Kranj, Bo t v Bitnje 1 4001 SVET OSNOVNE ŠOLE GORJE RAZPISUJE delovno mesto UČITELJA razrednega pouka (za določen čas po dogovoru) Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščl ne)—Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Te lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna In naročniška služba 22-152 — Nuročnl-na*- letna 24.—, polletna N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo ">°/o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. za vsak jedilnik.. ZA KUHANJE IN PEČENJE PLINSKO ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK TOBI Tip 170 2 plinska gorilnika 2 električni plošči 1 pečica s termostatom GARANCIJA 24 MESECEV EMO ROLETE, lesene, plastične in žalozije NAROČITE zastopniku ŠPILERJU, Radovljica, Gradnikova 9. Pišite — pridem 3631 KOTLE za žganjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno KAPELI V. BAKROKOTLAR-STVO, Ljubljana Aljaževa 4, Šiška 3869 Zamenjam enosobno stanovanje v središču CELJA za enakega v Kranju ali bližnji okolici. Informacije: Dežman Zlatka, Stritarjeva 2, Kranj 4002 Dne 28. 7. 1968 sem na av- tobusu, ki pelje iz Tržiča ob 1725 proti Kranju, pozabila žensko (jakno). Pros:m poštenega najditelja, da jo vrne. Naslov v oglasnem oddelku 4003 Prireditvi GOSTIŠČE pri JANCETU iz Sr. vasi priredi vsako soboto in nedeljo zabavo s plesom. Igrajo TRIO FRENKY, in TONČKOV TRIO. 17 8. 1968 pa igra ANSAMBEL iz AVSTRIJE. Vabljeni! 4004 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TURISTIČNO PROMETNEGA PODJETJA CREINA - KRANJ ponovno razglaša prosti delovni mesti: 1. TURISTIČNI REFERENT V POSLOVALNICI KRANJ 2. VOZNIK MOTORNIH VOZIL (7 del. mest) in razglaša prosti delovni mesti 3. SAMOSTOJNI REFERENT ZA INVESTICIJSKO IZGRADNJO OBJEKTOV 4. PROMETNI DISPONENT V POSLOVALNICI TOVORNEGA PROMETA — Zagreb Pogoji pod točko 1: a) višja komercialna šola, zaželjena turistična smer in 1 leto prakse v turistični dejavnosti; b) srednja strokovna izobrazba, 3 leta prakse v turistični dejavnosti in znanje enega tujega jezika; Posebni pogoji: strokovni izpit za prodajo mednarodnih in domačih železniških vozovnic POGOJI POD TOČKO 2: a) voznik motornega vozila C-E kategorije b) dokončana osemletna osnovna šola c) kvalifikacija za eno avtomehansko obrt d) dvoletna praksa v špediciji POGOJI POD TOČKO 3: a) srednja strokovna izobrazba, aktivno znanje enega tujega jezika in 10 let prakse na delovnih mestih organizacije poslovanja; POGOJI POD TOČKO 4: a) srednja strokovna izobrazba. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Stanovanja niso zagotovljena. Kandidate sprejmemo v delovno razmerje za nedoločen čas. Pogoj za sprejem je poskusno delo. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema kadrovska služba podjetja. Trg revolucije št. 4, 15 dni po objavi razglasa. Komisija za delovna razmerja Turistično prometnega podjetja CREINA — KRANJ Nesreče v zadnjih dneh V Gregorčičevi ulici v Kranju je v ponedeljek zvečer voznik kombija KR 164-81 pri zavijanju v desno podrl Jo-žefo Blažič in jo potisnil ob parkirani avto KR 30-49. Bla-žičeva se je pri tem lažje ranila, materialna škoda pa znaša 600 N din. V torek dopoldne je na cesti III. reda v Mavčičah Cveto Bevc z neregistriranim mopedom zavijal v levo. Motorist Marjan Eržen, ki je vozil za mopedistom, pa se je zaletel vanj. Pri nesreči se je mopedist hudo ranil, motorist pa lažje. Istega dne je prišlo na križišču stranske ceste, ki povezuje Šenčur s cesto II. reda Kranj - Mengeš do hude prometne nesreče. Kolesarka Vera Luskovec je izsiljevala prednost voznici osebnega avtomobila KR 35-73 Mariji Mulej. Čeprav je voznica osebnega avtomobila zavarala, je prišlo do trčenja in kolesarka se je hudo ranila. V torek zvečer je po cesti od Jesenic v smeri proti Žirovnici voznik Franc Skan-tar vozil avtobus KR 141-70. Ker je prepozno opazil dva pijana pešca in da bi preprečil trčenje, je nenadoma zavil v levo. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avto M-SP 479 in se zaletel v avtobus. Ranjen ni bil nihče, škoda na obeh avtomolilih pa znaša 9.000 N din. V sredo popoldne pa je prišlo na Belci do verižnega trčenja treh avtomobilov. Voznik osebnega avtomobila ZG 140-74 je svoje vozilo ustavil t Za njim vozeči voznik se je zaletel vanj, potem pa je v oba avtomobila trčil še Jože Slapar z avtomobilom KR 156-79. Gmotna škoda na vozilih znaša okoli 9.500 N din. Na cesti II. reda v Lescah je voznica osebnega avtomobila Stanislava Cerne v četrtek dopoldne zaradi ne- pazljivosti zapeljala v desno in trčila v smernik. Vozilo se je pri tem prevrnilo 4 metre pod cesto. Voznica in sopotnik sta se pri nesreči lažje ranila, škoda na vozilu pa znaša okoli 7000 N din. Razen naštetih prometnih nesreč se je v zadnjih dneh na gorenjskih cestah pripetilo še 19 lažjih prometnih nesreč, ki so se k sreči končale le z manjšo materialno škodo. vig Požar v Zgornjem Brniku V noči od četrtka na petek je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Franca Blaža iz Zgornjega Brnika. Pogorelo je ostrešje skednja s senom, steljo in nekaj orodja. Po prvih podatkih znaša škoda okoli 10.000 N din, medtem ko vzroka požara posebna komisija še ni ugo-tovovila. vg Zahvala Ob nepozabni izgubi mojega moža, očeta in starega očeta Franca Muleja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za nesebično pomoč v težkih dneh. še prav posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Kuharju za večletno požrtvovalno zdravljenje, č. g. župniku Tomanu in društvu upokojencev iz Radovljice; enako vsem vaščanom, darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Ivana, sinova Janez in Franc, hčerki Pavla in Francka, snaha Rezka, vnukinja Mirica, Nevenka in Bred:; ter drugo sorodstvo Na Ovsišah, dne 6. 8. 1968 Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila dolgoletna delavka našega kolektiva Antonija Zupan Vestno in marljivo delavko bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb bo v soboto 10/8-1968 ob 16. Liri iz križišča na kranjsko pokopališče. Delovna skupnost in sindikalna podružnica gostinskega in trgovskega podjetja »Central« Kranj. Ob žalostni izgubi našega nepozabnega moža, očeta in starega očeta Janeza Muleja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih dneh. Vsem, ki so dragemu pokojniku darovali vence in cvetje, in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi dr. Benedikti in g. župniku, tovarni ELAN ter za spremstvo in poslovilni govor, domačim gasilcem in Partizanu Bled. Selo pri Bledu, 7. avgusta 1968 žalujoči: žena Frančiška, sinovi: Joža, Stanko in Ivan z družinami Nevarno žrelo sredi Žirovnice Nad vasjo Žirovnica je star vodovodni rezervoar, iz katerega v deževnih dneh teče voda, ki poplavlja vaške poti in vrtove. Pri tem je najbolj prizadet Poharjev vrt. Ker se je Pohar že večkrat pritoževal, je Kovinar (bivše komunalno podjetje Jesenice) ob vaški poti pod rezervoarjem izkopalo deset metrov globoko jamo, ki naj bi zajezila odvečno vodo. Toda izvajalec del ni poslušal nasvetov vaščanov. Na kraju, kjer so kopali, sploh niso prišli do peščenega sloja, ilovnata zemlja pa vode ne prepušča. Ce bi kopali 60 metrov nižje, bi naredili samo tri metre globok izkop in zadeva bi bila rešena z znatno manjšimi stroški. Tako pa je sredi vasi delno pokrita deset metrov globoka jama, ki je do vrha napolnjena z vodo in stalni vir nevarnosti za življenje otrok, ki se igrajo v bližini. štiri mesece je že minilo, odkar so delavci komunalnega podjetja izkopali jamo, zdaj pa ni nikogar več blizu. Zirovničani se jezijo, ker vedo, da je bilo to delo zaman, financirano pa z družbenimi sredstvi. Ker so pri kopanju porezali korenine bližnjega oreha, se je ta ob zadnjem neurju prevrnil na pot in sreči je pripisati, da ni prišlo do večje nesreče. J. Vidic Kako je z zamenjavo vozniških dovoljenj? Zadnje čase mnogi šoferji, ki jim je veljavnost vozniških dovoljenje že zapadla, pri organih za notranje zadeve sprašujejo, kaj jim je storiti. V zvezi s tem naj si preberejo naslednje pojasnilo. Po odredbi zveznega sekretariata za notranje zadeve so šoferji, ki jim je veljavnost vozniškega dovoljenja potekla v času med aprilom 1965 in 20. julijem 1967, lahko vozili se do 20. julija letos. Od tedaj z dokumentom ne smejo več na cesto. Lahko pa pri pristojnem občinskem organu za notranje zadeve podaljšajo veljavnost oz. zamenjajo vozniško dovoljenje tudi še po 20. juliju 1968, toda najkasneje do 20. julija 1969. Potrdilo o poznavanju cestno-prometnih predpisov za vožnjo z mopedi in drugimi manjšimi motornimi vozili je prenehalo veljati 31. decembra 1967. Zamenjavo teh dokumentov lahko vozniki opravijo prav tako pri občinskih organih, pristojnih za notranje zadeve, vendar le do 31. decembra letos. Najdena kolesa Na območju občine Kranj so bila od 1. maja do 7. avgusta 1968 najdena naslednja kolesa: moško kolo rog šport, siv° zelene barve, št. 395463; žensko kolo Neger, temno rdeče barve, št. 790932; žensko kolo rog touring, zelene barve, št. 50150; moško kolo rog, črne barve, št. 16667; moško kolo rog šport* modre barve, št. 803156; moško kolo rog šport, belo-modre barve, št. 858111; žensko kolo vvander, črne barve, številka ni znana; moško kolo, neznane znamke, črne barve, številka m znana; žensko kolo diamant, sivo srebrne barve, št. 3427170 m žensko kolo vvander, sive barve, št. 1010 M 1268. Lastniki lahko dobijo kolesa na postaji milice v Kranjn 12. avgusta od 7. do 12. ure. Jf^lIltfllllllllllllilllllllllllllllllllllSflllllllf■3IlllllllItIllllllllll1llllllllllllllIllllllllllllllllllH'lfiallf>1^ =___ I db PRI ŽREBANJU HRANILNIH VLOG NA VPOGLED GORENJSKE KREDITNE BANKE KRANJ ZA MESEC JULIJ 1968 SO BILE IZŽREBANE NASLEDNJE ŠTEVILKE: = POSLOVNA ENOTA JESENICE 10288, 30409 E POSLOVNA ENOTA KRANJ 22463, 51141 I POSLOVNA ENOTA RADOVLJICA 577, 6709 I POSLOVNA ENOTA ŠK. LOKA A 2658, 250 HB 7 I POSLOVNA ENOTA TRŽIČ 4058, 2888 j VKLJUČITE SE šE VI MED VLOGATELJE I GORENJSKE KREDITNE BANKE | Tniiiiiii£A*iaii.iiJižti:tiiiiii«itiita»iiiiii;tiiitiiiiiiiiiikL&ittiiiiiJi i iitiiiiiniiiiiiiiii*i do ameriški rojaki obisk aH Brezje in kropu, popoldne pa si bodo v Kranju ogledali stari del mesta. Iz Kranja se bodo odpeljali na kosilo v škofjo Loko, kjer jih bodo pozdravili predstavniki občin- ske skupščine. Popoldne Pa bodo obisk na Gorenjskem končali z obiskom Visokega. V. Gv*oir iiiiiiiuiiiiuiuiHinoiiumniramiiniuniuiiiuuiinminminmuiiunniiiimiiiiiuuuiniuNiifl Naročniki žrebajo naročnike Naslov naročnika, ki je žrebal: Izžrebani naročniki: PIKŠ ANTONIJA, Visoko 65, Šenčur BIZJAK MARIJA, Posavc Podnart H, KOŠNIK JOŽE, Jezerska 51, Kranj ČESEN ANTON, Benedikov* št. 28, Kranj ŠUŠTARŠIČ MATEVŽ, P°d' Jože Jarc, Vaše 5, Medvode reča 21, Medvode VIDIC MARIJA, Gregorčič va 2, Jesenice PERNE AVGUST, Cerklje # BOŠTAR LEON, Naklo 64 KADUNC VID, Zg. Tuhinj 25, Šmartno v Tuhinju Drinovec Marjan, Malo Naklo št. 4 DOLINAR JOŽE, Javorje 35, Poljane še Naročniki in bralci našega časnika se najbrž spominjajo, da so spomladi naročniki žrebali naročnike. Tako je bilo takrat izžrebanih 80 naročnikov našega časnika, ki so potem 25. maja odpotoval« na enodnevni izlet v neznano. Takrat smo tudi zapisa'1' da bo jeseni prav tako izžrebanih 80 naročnikov. D»" nes objavljamo prvih deset izžrebancev. -Tudi vi boste tokrat lahko izžrebani. Naročite le na« časnik, oziroma če ga še niste, poravnajte naročnino za drugo polletje. Prepričani smo, da boste tudi tokrat prijetno presenečeni.