Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L	3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L	4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410	
Leto XXII. - Štev. 14 (1094)
Gorica - četrtek, 2. aprila 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Goriški nadškof o Slovencih
V	zadnji številki revije »Srečanja«, ki izhaja v Novi Gorici, je Marijan Drobež objavil pod naslovom »Goriški nadškof o Slovencih« vsebino razgovora, ki se je nedavno razvijal med msgr. Petrom Cocoli-nom in slovenskimi sobesedniki iz Nove Gorice v sprejemni dvorani nadškofijske palače. Vsebina razgovora bo gotovo zanimala tudi naše bralce. Naj jo zato tudi njim posredujemo.
Govorili smo v italijanščini, toda g. nadškof se je trudil, da bi čim več svojih misli posredoval v slovenskem jeziku. Ni bilo to le vljudnostno dejanje. Msgr. Co-colin si namreč vztrajno prizadeva, da bi se naučil jezika slovenskega dela svojih vernikov. Morda ima pri tem še intimen, oseben razlog. Pripada namreč furlanskemu ljudstvu,- ki je bilo zmeraj tesno povezano s sosednjimi Slovenci. Prešel je pot otroka revnih kolonskih staršev v Sa-cilettu pri Cervignanu do predstojnika nadškofije s 185.000 prebivalci. Star je 49 let.
KAKO JE POSKRBLJENO ZA SLOVENSKE VERNIKE
Prvo vprašanje se je glasilo: Kako Cerkev, oplojena z novimi in svežimi idejami zadnjega koncila prispeva k zagotovitvi duhovne rasti, osveščanju in izpolnjevanju drugih pogojev za nemoten napredek manjšin? Kakšne so s tem v zvezi izkušnje ter uspehi v goriški nadškofiji, v kateri živi dobršen del vseh Slovencev v Italiji?
Msgr. Cocolin je najprej citiral razne koncilske tekste, zlasti iz konstitucije »Cerkev in svet«, kjer je med drugim rečeno, da je vsak poizkus uničevanja manjšin strahoten zločin, ki ga je treba obsojati z vso strogostjo. Cerkev je zaskrbljena za ohranitev pravic manjšin, ki žive med večinskim narodom, ne da bi seveda te pozabljale na svoje obveznosti do obstoječe politične skupnosti.
»Zdi se mi, da je Gorica stopila na to pot (strpnega obravnavanja in spoštovanja pravic slovenske manjšine — op. pisca) še pred koncilskimi izjavami. Rad bi poudaril, da takšna politika lahko služi kot primer in vzor za mnoge dežele. Na dušnopastirskem področju se spoštovanju pravic manjšine pridružuje čustvo bratstva, ki bolj ali manj tesno povezuje med seboj duhovnike in obe narodnostni skupnosti. V vodstvu goriške nadškofije so s polnim priznanjem in vsemi pravicami udeleženi tudi Slovenci, duhovniki in laiki. Težimo skratka za enotnim ustrojem, da bi v Gorici ustanovili samostojno slovensko župnijo s središčem v cerkvi sv. Ivana«.
Kako pa je s slovenščino pri duhovnikih, ki delujejo med slovenskimi verniki? Znajo vsi jezik svojih faranov? Msgr. Cocolin je dal tale odgovor:
»Malo je v naši nadškofiji krajev s samo slovensko govorečim prebivalstvom. V takih primerih Imajo povsod slovenskega duhovnika. V narodnostno mešanih župnijah, kjer je še ali je bila prej slovenska večina, je še zmerom slovenski dušni pastir. Imamo nadalje primere območij z nekoliko večjim številom slovenskih vernikov. Tam bodisi italijanski duhovnik obvlada slovenščino oziroma prejema pomoč slovenskega dušnega pastirja iz Gorice, so pa tudi kraji, kjer za bogoslužje v slovenskem jeziku ni poskrbljeno. V Ronkah in Krmhiu npr. italijanska duhovnika govorita tudi slovenščino, v Tržiču pa za slovenske vernike ni poskrbljeno. Nekateri dijaki škofijske gimnazije oz. slušatelji bogoslovja v goriškem semenišču odhajajo med počitnicami v goste k slovenskim duhovnikom, da bi sc bolje naučili njihovega jezika. V bodoče se bomo trudili, da bi imela tudi najmanjša skupina slovenskih vernikov dušnega pastirja, ki bo obvladal njihov jezik.«
ODNOS ODGOVORNIH OBLASTI DO SLOVENCEV
»Zdi sc mi — je msgr. Cocolin nadaljeval svoje misli —, da sta za politiko ci-
vilnih oblasti do narodnostnih, socialnih in drugih vprašanj Slovencev v Italiji značilni globoka odprtost in tenkočutnost. Vse to je sad izkušenj o nujnosti sožitja med manjšino in italijansko večino, izkušenj, ki so dozorevale v stoletjih. V demokratičnem režimu si je nemogoče zamišljati drugačen odnos, če sprejmemo dejstvo, da so manjšine bogastvo za večinske narode. Sicer je vedno tudi nekaj nezadovoljstva, a to se pojavlja tudi med Italijani. Oblasti lahko rešujejo zahteve in težnje oz. probleme bodisi večine kot tudi manjšine le po svojih pravnih in gospodarskih možnostih.«
Slovenski jezik se postopno vrača v javnost, toda v italijanskih šolah žal zanj še ni mesta. Ne more prodreti niti kot neobvezen učni predmet. Učenje slovenščine je obvezno le v škofijski gimnaziji ter za študente teologije v semenišču. To je važna ugotovitev, čeprav je gotovo, da poučevanje slovenskega jezika med slušatelji omenjenih zavodov terjajo predvsem praktični razlogi.
Na vprašanje, koliko od 185.000 prebivalcev na območju goriške nadškofije naj bi bilo Slovencev, je msgr. Cocolin odgovoril: »Navajajo razne podatke, toda točnega števila ne vemo. Na vsak način pa bomo izdelali stvarno statistiko o številu Slovencev na področju goriške nadškofije.«
Kar se tiče apostolske administrature v Kopru, za katero so slovenski škofje v Rimu predlagali, naj bi se spremenila v posebno škofijo za Slovensko Primorje, je msgr. Cocolin menil, da to vprašanje za enkrat ni aktualno, ker razmejitev med Jugoslavijo in Italijo še ni dokončna. »Sv. Sedež prilagaja cerkveno oblast novim razmeram navadno potem, ko so državne meje dokončno začrtane in potrjene.«
PORTRETI GORIŠKIH NADŠKOFOV
V	posebni sobi nadškofijske palače vise portreti vseh škofov, nadškofov, metropolitov in knezov, ki so od njene ustanovitve leta 1752 vodili nadškofijo. Med trinajstimi so tudi podobe Slovencev, šest jih je bilo do sedaj. Prvi, Jožef Walland je vodil škofijo od 1819. do 1830. leta kot škof, nato pa do leta 1834 kot nadškof in metropolit. Franc Ksaverij Luschin je bil knezoškof in metropolit od 1835 do 1854, Andrej Gollmayr pa od 1855-1885. Tudi njegov naslednik dr. Alojz Zorn (1885-1897) je bil Slovenec, iz Prvačine doma. Prav tako je bil slovenskega porekla dr. Jakob Missia (1898-1902), do sedaj edini slovenski kardinal. Vrsto slovenskih goriških metropolitov zaključuje dr. Franc Borgia Sedej (1906-1931), cerkljanski rojak.
Med portreti je najti tudi že sliko sedanjega nadškofa msgr. Cocolina, kakor ga je upodobil slovenski slikar Tone Kralj. »Ko ga bodo Slovenci — zaključuje Marijan Drobež svoje poročilo v "Srečanjih” — zrli v "sobi potretov”, naj bi vedno s hvaležnostjo mislili nanj. Pravi in dokončni sodnik o sedanjem hi bodočem odnosu Cerkve do Slovencev v Italiji pa bo seveda zgodovina.«
SVET JE PRAZNOVAL KRISTUSOVO ZMAGO
Prazniki Gospodovega vstajenja so tudi letos vse krščansko občestvo združili v proslavljanju Kristusove zmage nad grehom in smrtjo. Kljub neugodnim vremenskim napovedim je vsa Italija obhajala veliko noč v soncu. Sonce je svetilo tudi nad Slovenijo; v njem se je kopal tudi Jeruzalem, kraj Jezusove smrti in vstajenja.
Ni bilo pa vse samo sonce; na italijanskih cestah je v velikonočnih dneh zgubilo življenje kar 124 oseb; zahodna Turčija je doživela strahoten potres, ki je prizadejal zlasti mesto Gediz. Število mrtvih je preko tisoč. V Sudanu je prišlo ob poizkusu državnega udara do prelivanja krvi; v Kopru je v pristanišču prav na veliko noč opoldne izbruhnil silovit požar. Škoda znaša dve milijardi din. V skladišču št. 13 je zgorelo 2.400 ton bombaža, 1.400 ton sladkorja, 100 ton soje, 100 ton jute in 50 ton kavčuka.
V	Jeruzalemu letos tujih romarjev skoro ni bilo. Arabski kristjani se boje povračilnih ukrepov s strani terorističnih organizacij, če bi sodelovali pri obredih, tujci pa atentatov, ki so vedno bolj pogostni. Pri križevem potu, ki ga je vodil latinski patriarh v Jeruzalemu, Gori, je sodelovalo komaj
sto oseb; cerkev božjega groba je ostala skoro prazna; pri patriarhovi maši na velikonočno jutro je bilo kakih tisoč udeležencev. Hoteli so ostali prazni, po cestah in ulicah so krožile izraelske vojaške patrulje, a do atentatov ni prišlo.
V	Rimu se je zbralo opoldne na veliko noč pred baziliko sv. Petra 200.000 oseb, da prisluhnejo besedi sv. očeta in sprejmejo njegov blagoslov. Dan je bil ves spomladanski, prepoln sonca. Ze zjutraj je papež Pavel VI. obiskal ubožno predmestno naselje Acilia, kjer je tudi begunsko taborišče. Sv. mašo je opravil kar na prostem na športnem igrišču. Pri pridigi je dejal, da »so kristjani srečni tudi sredi preizkušenj, ker nosijo v sebi velikonočno veselje«.
Govor, ki ga je imel sv. oče opoldne, je bil posvečen misli, da morajo ljudje dati prednost božjemu kraljestvu, če nočejo, da bodo postali žrtve lastne modrosti in bodo svoj napredek spremenili v orodje lastnega uničenja. Vsi moramo postati oznanjevalci Kristusovega miru. Velikonočni pozdrav je sv. oče izrekel v štirinajstih jezikih. Med njimi so bili tudi ruski, kitajski in vietnamski.
RAZPOROKA V ITALIJI IN VAIKAN
Lani je v Sev. Ameriki izstopilo iz ženskih redovnih skupnosti 9.000 redovnic. Leta 1968 je število izstopov znašalo 4.000. Skupno je v ZDA še vedno 167.000 redovnic. Vzroki za odpoved redovnemu življenju so pretežno osebnega značaja, mnogo pa na beg iz samostanov vpliva 'tudi napačno pojmovani »pokoncilski duli«. Premnogi redovniki in redovnice, pa tudi duhovniki, preradi pozabljajo, da so se posvetili Kristusu, ki je dejal, da »moje kraljestvo ni od toga sveta«, oni pa prav silijo »v kraljestvo tega svata«. Res so duhovni poklici težki in polni žrtev. Nekateri so se za to pot odločili po premajhnem preudarku ali pa so precenjevali svojo notranjo moč in pripravljenost na odpoved. Ko je prišla stiska, so omagali ter se vrnili v svat.
V	Italiji je končno prišlo do večstrankarske vlade, a težav s tem še ni konec, še vedno ostaja nerešeno vprašanje raz-poroke. Vatikan zahteva spoštovanje dogovorov -med italijansko državo in njim, to je spoštovanje konkordata iz leta 1929. Pripravljen je privoliti v določeno spremembo teh dogovorov, toda le v 'takšno, ki bi ohranila spoštovanje krščanske zakonske zveze.
Kako pravilno rešita problem razveze zakona, s tem se bavi tudi jezuitska revija »La Civilta Cattolica«. Pri tem nakazuje dve poti, po katerih bi bilo mogoče prebroditi težave, nastale zaradi zakonskega osnutka o razporoki. Prva pot za odpravo napetosti med Sv. Sedežem im Italijo je po mnenju te revije v tem, da razpravo o razporoki v italijanskem senatu umaknejo z -dnevnega reda. To vprašanje naj se rešuje v mnogo širšem okviru revizije italijanskega konkordata s Sv. Sedežem.
V	ta namen naj ustanovijo komisijo oz zastopnikov italijanske vlade in Sv. Sedeža. Obstoji pa tudi -druga možnost. Drugi člen zakonskega osnutka naj se temeljito predrugači: razporoka naj se uvede za tiste, ki so poročeni le civilno ali po nekatol-iškem obredu; za katoliško poročene pa naj ostanejo v veljavi cerkvene določbe o poroki in s tem nerazvezljivost.
Revija pravi, da bo samo tak zakon glede zakonske zveze obstal pred -ustavnim -sodiščem. Skladal bi se tudi z vatikanskim stališčem in italijanski parlament bi -ne izgubil prestiža. V nasprotnem primeru je nujno, da katoličani sežejo v obrambo tako važne zadeve po drugih razpoložljivih sredstvih. Med prvimi je ta, da bodo izzvali sodbo ustavnega sodišča o neveljavnosti takega zakona in razpis vseljudskega referenduma glede razporoke.
Razumljivo je, da so nekateri napadli omenjeno revijo, češ da škoduje parlamentarnemu ugledu in tudi razgovorom za rešitev italijanske vladne krize, če pa dobro pomislimo, revija le nakazuje stvarno -pot rešitve, ki bi mogla zadovoljiti obe strani. V prihodnosti bi imeli italijanski državljani dve možni obliki zakona, cerkveno in civilno. Kdor bi izbral cerkveno obliko, bi se s tem odločil tudi za ne-razvezljivost zakona. O razlogih za neveljavnost takšnih zakonov bi sklepala cer-
kvena sodišča. Država bi cerkveno sklenjenim zakonom in odločitvam cerkvenih sodišč priznala veljavnost tudi na svojem področju in bd se vanje ne vtikala.
Za neverne državljane in tiste, ki odklanjajo cerkveno poroko, bi državni zakon dovoljeval civilno obliko zakonske zveze, ki bi jo bilo mogoče v okviru predloženega zakonskega osnutka tudi razvezati.
Katoličani odklanjamo vsako ločitev zakona, ker je zakon po naravi nekaj trajnega. 'Neločljivost zakona zahtevata prava ljubezen in skrb za otroke. Stvarnost vedno znova potrjuje pravilnost teh stališč. Toda istočasno moramo priznati, da so nekateri drugačnega mnenja. V današnji pluralistični družbi jim je treba pustiti, da morejo ravnati po svojem prepričanju, čeprav z našega stališča ni pravilno.
Naj še spomnimo, kako stoji trenutno zadeva z razporoko v Italiji. V poslanski zbornici je zakonski osnutek že prodrl, in sicer so za 'razporoko tele stranke: liberalna (31 poslancev), republikanska (9), socialni demokrati (29), socialisti (61), socialni proletarci (23) in komunisti (168), neodvisni (9); skupaj 330 poslancev. Nasprotniki so pristaši naslednjih strank: krščanska demokracija (265 poslancev), neofašisti (24), -monarhisti (6), Južnotirol-ska ljudstva stranka (3) in Union Valdo-taine (1), skupaj 299 poslancev. V senatu, ki še razpravlja o razporoki, se delijo -pristaši posameznih strank -takole: za razporoko -liberalci (16 senatorjev), socialni de-mokratje (9), socialisti (37), socialni proletarci (14), -komunisti (76), neodvisni (12), mešana skupina (3); skupaj 167. Proti razporoki so: krščanska -demokracija (136), neofašisti (13) in mešana skupina (4); skupaj 153 senatorjev.
Končno ima Italija novo vlado
Prav na veliki petek zvečer je dobila Italija svojo novo vlado, devetindvajseto po padcu fašizma. Zaključila se je po petdesetih dneh ena najdaljših povojnih vladnih kriz, na katerih sicer republikanska Italija itak ni revna. V 26 letih je bila Italija do sedaj kar 58 mesecev, to je skoro pet let brez vlade. Dejstvo, ki meče čudno luč na italijansko demokracijo in stranke, ki jo zastopajo.
Novo vlado je zopet sestavil prof. Ru-rnor, ki je tako lahko nasledil samega sebe. Da je zadovoljil vse, ki so želeli postati ministri, je imenoval kar pet ministrov brez listnice. Demokristjani bodo imeli 17 mest v vladi, socialisti šest, socialni demokrati tri in republikanci enega. Važne resore so prevzeli demokristjani: Re-stivo notranje ministrstvo, Moro zunanje, Colombo zaklad, Donat Cattin ministrstvo za delo.
Nova vlada je zaprisegla pred Saraga-tom na veliko soboto dopoldne, v zbornici se bo pa predstavila v torek 7. aprila in sicer najprej v senatu. Predvideva se, da bo do glasovanja o zaupnici lahko prišlo sredi aprila, šele -tedaj bo vladna kriza -dejansko rešena.
Nova -vlada je rezultat določene nujnosti, saj se je izkazalo, da obstajata le dve možnosti: ali štiristranska vlada leve sredine po starem vzorcu ali pa predčasne volitve, ki si jih večina strank ni želela. Zato nosi nova vlada že v samem začetku v sebi klice notranjega nasprotja, čaka jo zahtevno delo: uveljaviti bo -morala deželno -ureditev, sprejeti statut dcla-vcev, voditi pametno gospodarsko politiko ter se spoprijeti tudi z neprijetnim .problemom zakonske razveze. Vse to bo 'povzročalo vrsto težav, ki se bodo dale rešiti le s kompromisi raznih vrst, ki nikogar ne bodo do kraja zadovoljili. Prav zato je upravičeno vprašanje, -koliko časa bo nova vlada zmogla ostati pri življenju. Od zadnjih volitev bo v maju minilo šele dve leti. Smo torej na polovici zakonodajne dobe sedanjega parlamenta. Ali bo uspelo strankam vzdržati vlado še dve leti do normalnega razpusta? Odgovora si v teh zapletenih razmerah nihče ne upa podati.
Razveza zakona naj bo strožja
Član najvišjega angleškega sodišča Jo-celyn Simon je predlagal, naj se postavijo strožji pogoji za razvezo zakona. Predvsem naj se ne dovoli razveza zakona zakoncem, ki imajo majhne otroke. Razveza naj se tudi ne dovoli, če zahteva razporoko le en zakonec. Zahteva mora biti obojestranska, če bo najvišje državno sodišče predloge sprejelo, potem se bo število razporok v Angliji znatno zmanjšalo.
Zmaga Ljudske stranke na Štajerskem
Po neuspehu na državnih volitvah 1. marca je avstrijska Ljudska stranka dosegla pomembno zmago na deželnih volitvah na Štajerskem, ki so bile 15. marca. Osvojila si je 28 poslanskih sedežev, njen tekmec avstrijski socialisti pa so dobili 26 mest. Ostala dva sedeža bosta pripadala liberalcem oz. kakor se uradno imenujejo Stranka svobode.
Značilno je, da so tudi na Štajerskem komunisti utrpeli močan poraz. Od 22.535 glasov, prejetih v letu 1965 -so padli kar na 9.835 glasov.
Deželni glavar bo še vnaprej 69-letni Jo-sef Krainer. On vodi avstrijsko štajersko že od leta 1948. Njegovi priljubljenosti med prebivalstvom gre zahvala, da je Ljudska stranka ohranila v deželnem zboru in v deželni vladi svoj vodilni položaj.
Deželni glavar Krainer je med Štajerci priljubljen zlasti zato, ker ves čas vodi od Dunaja neodvisno in samostojno -politiko, v kar je vključeno tudi nadaljnje zbližanje s Slovenijo. Dopisniku ljubljanskega »Dela« je takoj na večer po dobljenih volitvah -dejal: »Nadvse me veseli, da imamo danes na meji med avstrijsko Štajersko in Slovenijo tako čudovito vzdušje sosedskega prijateljstva. Tako dobro, tako iskreno še nikoli ni bilo in za bodočnost vam lahko zagotovim, da si bom iskreno prizadeval še naprej ostati dejaven, da se bodo naši odnosi in naše dobro sosedstvo še bolj poglobili. V zvezi s tem bo potrebno, da se kmalu še letos sestanemo z najvišjimi političnimi predstavniki. Tu mislim predvsem na srečanje z vašim predsednikom izvršnega sveta Stanetom Kavčičem.«
Za cerkvico sv. Cirila in Metoda v njuni domovini
Iz Makedonije na grški meji, kakšnih sto kilometrov pred Solunom, kjer sta bila rojena sv. brata Ciril in Metod, je iz vasi Stojakovo blizu Gevgelije prispela prošnja k Slovencem, ki častijo sv. solunska brata, nujna prošnja za pomoč. V vasi Stojakovo živijo katoličani vzhodnega obreda, 'tako imenovani »unijati«. Njihova mala cerkvica, pravzaprav kapelica, na zunaj kot kak betlehemski revni hlevček, se ruši. Ker oblasti vas modernizirajo, čaka katoliško kapelioo bridka usoda, da jo bodo morali domačini katoličani podreti in jo bodo izgubili, ako cerkvice takoj ne uredijo, popravijo aili postavijo novo. Oblast je še širokogrudna dn jim cerkvico dovoli, vendar morajo domačini takoj nekaj ukreniti. Ker nimajo sami denarja, se obračajo na dobra srca po svetu, da bi jim priskočili na pomoč z darovi. Njihov vrhovni dušni pastir, nadškof dr. Gabrijel Biikatko v Beogradu, jim ne more pomagati, ker mora iskati pomoči za mnogo unijatskih, vzhodno-ka-toliških župnij v Banjaluki in okolici, ki jih je prizadel potres. Stojakovo si naj samo pomaga, če more najti dobrotnike kjer koli, morda pri požrtvovalnih in radodarnih Slovencih v zamejstvu, saj so ti tako lepo počastili sv. Cirila in Metoda v Celovcu (30. novembra 1969) in v Gorici in v Trstu letos.
Prošnjo revnih katoličanov vzhodnega
obreda v Stojakovem za pomoč pošilja Slovencem v zamejstvu msgr. Alojzij Turk, urednik »Blagovesti« v Beogradu. Takole piše: »Zadeva je zelo nujna, ker je načrt državnih oblasti o regulaciji (ureditvi) vasi Stojakovo že gotov in oblasti hočejo takoj vedeti, ali naj računajo z gradnjo kapelice ali ne. Sedaj, ko katoličani po svetu veliko žrtvujejo za ekumenizem, za cerkveno zedinjenje, mislim, da bi bil zares greh, če bi se prezrlo te uboge reveže v Stojakovem, ki so prav zaradi ekumenizma toliko pretrpeli. Čerprav jih je malo, pomenijo še vedno prisotnost katoliške Cerkve v Makedoniji, in to v bližini rojstnega mesta (Soluna) sv. bratov Cirila in Metoda.«
Zaključili smo Cirilovo leto in začenjamo Metodovo leto, ko bomo praznovali tisočstoletnico posvetitve sv. Metoda za škofa, našega panonsko-slovenskega nadškofa in enako obletnico, kar je pred 1100 leti v Regensburgu bil sojen in vržen v ječo. V tem jubilejnem letu se odzovi-mo prošnji njunih makedonskih rojakov in jim pomagajmo sezidati dostojno cerkvico in župnišče! Sleherni dar bo dragocen! Sedaj za veh ko noč, ki je praznik ljubezni, odprimo srce, odprimo roke! Darove izročimo svojim dušnim pastirjem ali pa naravnost na upravo naših verskih listov z značko »Za cerkvico sv. Cirila in Metoda v Stojakovem«.	Dr.	M.	T.
 .................        im.minil........um.......h.
Uspel koncert orkestra
„Glasbene Matice" v Katoliškem domu
Prejšnji torek, 24. marca je bil v Katoli- ci iz Ljubljane je zelo dozirano vodil tr-
škem domu v Gorici simfonični konoert orkestra »Glasbene Matice« iz Trsta pod vodstvom dirigenta Kruna Cipcija. Koncert je organiziralo SKPD »Mirko File j« v Gorici in je bil sploh prvi koncert te vrste v dvorani Katoliškega doma.
Spored sam je bil precej pester. Za začetek smo silišali skladbo Alojza Srebotnjaka »Tri skladbe za godala«. To je delo sodobnega slovenskega skladatelja, pobarvano z modernim, a ne pretiranim glasbenim izrazom. V njem se vidi elemente neoklasičnega in tudi ekspresionističnega stila. Druga točka sporeda je bil Bocche-rinijev »Koncert za flavto in godala v d-duru«. Luigi Boocherini (1743-1805) predstavlja višek italijanskega glasbenega rokokoja 18. stoletja, vsebuje pa tudi že različne poteze nove melodike malo kasnejše romantične šole. Poleg tega je v Boccherinijevi glasbi vidna analogija s Kaydnom in Mozartom. Njegov slog pa je istočasno silno petven, in ta spevnost kaže tudi vpliv v italijanske opere 18. stoletja. Vse te elemente razodeva njegov »Koncert za flavto« v treh stavkih (Alle-gro moderato - Adagio - Allegretto). Kot solist je svojo vlogo odlično odigral flavtist Miloš Pahor, ki je znal izvabiti iz glasbila vso izrazno mehkobo, kot jo zahteva Boccherinijevo delo.
V	drugem delu koncerta smo poslušali skladbe Ludvviga van Beethovna in Wolf-ganga Amadeusa Mozarta. Prva je bila na sporedu Beethovnova »Romance Cantabile« za klavir, flavto, fagot in orkester. To delo bonnskega skladatelja sicer ne sodi med njegove mojstrovine, kaže pa vseeno glavne značilnosti njegove glasbe. Verjetno je ta »Romanca« le vmesni stavek (Adagio) kake večje zasnovane skladbe, ki se je pa najbrž izgubila. Skladba je bogata na čustveni melodioznosti, poleg tega pa je kar pestra po svoji kompozicijski zasnovi. Z orkestrom nastopajo namreč še solisti: poleg flavte (Miloš Pahor) sta imela solistično zasedbo še fagot (Vojko Cesar) in klavir (Dina Slama). Vsi trije solisti so pokazali zelo markantno interpretacijo in našli pravo razmerje do orkestra.
Zadnja je bila na sporedu Mozartova »Simfonija št. 29« v a-duru, K. 201. Delo je salzburški skladatelj napisal leta 1774 in spada med najlepše mojstrovine simfonične glasbe. Simfonija je vsa prežeta z neko veselo lahnostjo in lepo valorizira posamezne instrumente, čeprav zahteva poleg godal samo dve oboi in dva roga. Začetni skoraj slovesni »Allegro moderato« sa nato zlije v nežen »Andante«, kateremu sledi prijetna oblika »Menueta«. Zadnji stavek, »Allegro con spirito« pa je poln prekipevajočega veselja in vedrine ter lepo zaključuje celotno delo.
Orkester »Glasbene Matice« je v svojem izvajanju pokazal primemo zlitost in discipliniranost, združeno z dokajšnjim umetniškim nivojem. Dirigent Kruno Cip-
žaški ansambel ter ohranil stalno pravilen odnos med solisti in orkestrom.
Občinstvo je vse izvajalce zelo navdušeno nagradilo z dolgimi aplavzi.
a. b.
Slovenska skupnost v tržaškem občinskem odboru
Dne 10. marca je postal svetovalec Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar efektivni odbornik tržaške občinske uprave. Politični pomen tega dogodka je izredno velik, saj vemo, da je lažje doseči kaj pozitivnega za slovensko narodno skupnost, če sd politično zraven in soodločaš o stvareh, ki zanimajo vso javnost, slo vensko pa še posebej. Jasno, da naš odbornik ne bo mogel delati čudežev, posebno še zato, ker so pristojnosti vsake občine bolj omejene in sta za rešitev bistvenih slovenskih vprašanj odgovorna Rim in Beograd, toda prisotnost Slovenske skupnosti bo nedvomno pripomogla k večji zavzetosti za reševanje naših vprašanj, tako političnega kot administrativnega značaja.
Dr. Dolhar je prevzel odborništvo za socialno skrbstvo, resor precejšnje važnosti, posebno v današnjem času, ko socialni problemi silijo z vso močjo na dan.
Ce bi hoteli biti za vsako ceno optimisti ob tem političnem koraku Slovenske skupnosti, bi rekli, da je s tem veliko dosegla. Ker pa smo in hočemo biti realisti, bomo rekli, da so to večji kamenčki, ki sestavljajo narodnostni mozaik našega polnopravnega življenja. Ker ni danes čas za parole kot npr. »Hočemo vse ali nič«, se zavedamo, da je vsak kamenček, ki ga položimo na oltar naše narodne zgradbe, nekaj pomembnega in politično pozitivnega. Odprla so se vrata, skozi katera so še pred nedavnim imeli vstop samo »italia-nissimi«. Danes vstopamo skozi ta vrata tudi Slovenci. V demokratskem sožitju in v stalni skrbi za narodnostni razvoj naše skupnosti bomo prijeli za delo; brez vsa ke servilnosti ali kompleksa manjvrednosti bo Slovenska skupnost delala za odprtost, mimo sožitje, za naš narodnostni in socialni razvoj, in to brez vsake demagogije in instrumentaliziranja, zato ker so ji pri srcu predvsem koristi našega delavnega človeka, koristi našega zamejskega slovenstva.
Resolucija slovenske
narodno - obrambne skupine
Komunizem v škripcih
Ce so komunisti po raznih deželah sveta prestali krizo, ki jo je povzročil krvavi pohod sovjetskih tankov nad Madžarsko leta 1956, pa moramo ugotoviti, da je zasedba Češkoslovaške zmedla nič koliko komunistov, ki so jim sovjetski tanki obtičali v grlu. Ta zasedba, izpeljana po zgledu hitlerjanske strategije, je prizadela v dno duše na tisoče in tisoče pravovernih komunistov med vsemi sloji, ki še zdaj ne morejo verjeti, da so v imenu »bratstva« sovjetski tanki poteptali najosnovnejše pravice češkoslovaškega naroda. »Osvoboditelji«, »socialni reformatorji in revolucionarji«, »borci za socialno pravičnost in enakost med narodi« so res zasedli Češkoslovaško v eni noči, toda ta noč jih bo grenko stala. Tudi čistka, ki je zdaj v polni pari, bo prispevala svoje!
Nekaj rezultatov je že tu: v Avstriji so komunisti zgubili vsak vpliv in moč med ljudstvom; na Koroškem in Štajerskem so prišli še ob edini sedež, ki so ga imeli v deželnih zborih. Na Finskem ravno tako, oziroma še temeljiteje! Tako na Zahodu. Ce bi bile svobodne volitve na Vzho du, pa bi stvar izglodala zanj še dosti drugače.
Nekaj drugega me je pri vsem tem osupnilo: otok Rab, danes zavetišče nudistov in raznih pokvarjencev, kaj ni bil ta otok pred kakimi tridesetimi leti kraj trpljenja in konfinacije? In mar ne pomeni potemtakem omadeževati spomina umrlih in še živih, ki so takrat trpeli na tem otoku, z odpiranjem nudističnih središč bogati gospodi? In še tole: Bog ve, koliko bivših esesovcev in fašistov, ki so se pred tridesetimi leti tam izživljali nad interniranci, se danes prosto sprehaja po teh nudističnih campingih? Morda prav takih, ki so se pred tremi desetletji z vsem besom spravljali na resnično gola, izčrpana in trpeča telesa!
Zamejec
Bralci pišejo
Nudizem in otok Rab
V	»Primorskem dnevniku« sem pod naslovom »Kvarnerski otok Plavnik bo postal raj za nudiste« bral naslednji odstavek:
»Izkazalo se je namreč, da se nudizem vedno bolj širi in to v številnih deželah, piedvsem ponekod na severu Evrope. Vzdolž Jadrana je že več nudističnih kopališč, začenši z enim ob istrski obali, nato je veliko nudistično kopališče na Rabu in tudi drugod v Dalmaciji jih je nekaj. Plavnik pa je kot nalašč za to, ker ni velik in je lahko zaščititi nudiste pred radovedneži.«
Tu me ne zanima pojav nudizma, ki si ga hoče privoščiti izprijena in petična malomeščanska gospoda ter razni perverzne-ži. Tudi grem mimo dejstva, da nudi socialistična država takim meščanskim težnjam svoje plaže zato, da pride do tujega denarja, oz. deviz, kot se temu lepše pravi! Vsaka država je suverena in dela pač, kar se ji zljubi, oz. kar ji koristi.
Slovenska narodnoobrambna skupina (SNOS) je na svojem zadnjem izrednem občnem zboru soglasno sprejela resolucijo, ki se tiče vseh Slovencev v Italiji in se glasi:
Slovenska narodnoobrambna skupina ugotavlja resnost splošnega političnega položaja v Italiji, kar močno prizadeva koristi slovenske manjšine, ki upa v čimprejšnjo normalizacijo in uspešnost delovanja osrednjih vladnih organov, kar bo imelo koristne učinke tudi v našem deželnem in pokrajinskem okviru.
SNOS je z največjo vnemo podpirala prizadevanja Slovenske skupnosti po ureditvi odnosov z vladno večino na vseh področjih političnega soočevanja. Ugotavlja, da je Slovenska skupnost glede tega opravila pomembno delo v korist slovenske manjšine v Italiji. Sporazumi s predstavniki leve sredine v Trstu so se močno odražali pri uveljavljanju slovenskih narodnostnih zahtev v občinskih, pokrajinskem in deželnem zastopstvu. Največji uspeh je Slovenska skupnost dosegla z izvolitvijo mestnega svetovalca dr. Dolharja v upravni odbor tržaške občine. Gre za prvega izvoljenega predstavnika na slovenski manjšinski listi, ki je poklican na odgovorno mesto občinskega odbornika. Ta uspeh dokazuje pravilnost in nujnost složnega nastopanja vseh pozitivnih manjšinskih političnih sil v okviru Slovenske skupnosti. Dosedanja sloga je prispevala k stopnjevanim dosežkom pri uresničevanju političnega programa Slov. skupnosti.
Zato SNOS najodločneje obsoja vse raz,-diralne sile v slovenskem zamejstvu, ki bi nas hotele spet spraviti v popolno brezpravno stanje žalostnega spomina. SNOS je, kot napredna skupina, za sodelovanje tudi s skupinami izven Slovenske skupno-nosti, toda ne za vsako ceno. Slovenska skupnost si je s svojim dosedanjim delom pridobila velik ugled. Razpolaga s političnim kadrom, ki je mlad po letih in že poln izkustva. Ima svoje izvoljene in pooblaščene predstavnike na raznih položajih. Nekateri neodgovorni in Slovencem sovražni elementi pa skušajo tem ljudem kratiti ugled prav na pragu občinskih in pokrajinskih volitev. Manever je dovolj prozoren. Tudi javnost ga bo spoznala in obsodila.
SNOS poziva zato vse Slovence, da strnejo svoje vrste in podvojijo svoje napore za dosego še večjih uspehov Slovenske skupnosti pri skorajšnjih upravnih volitvah. Prepričana je, da je le v složnem in pretehtanem nastopanju v okviru Slovenske skupnosti za vse demokratično čuteče in socialnonapredne slovenske politične skupine možnost uspešnega delovanja slovenskega zamejstva v Italiji.
nost in je precej Škedenjcev krščanstvo docela zapustilo.
Žalostno je to, vendar ne obupno. Saj je Bog nad nami, ki dopušča, da se spreminjajo časi in dobe (Dan 2, 21). Da, spremenil se bo tudi čas sedanje verske mlačnosti, četudi morda za ceno bridkih preizkušenj, ki nas še čakajo.
Kar vas je še vernih kristjanov, pospešujte prihod bolj vernih časov z molitvijo in z zgledom pravega krščanskega življenja ter bodite dobri z vsemi, ki so v veri opešali ali od vere odpadli.
V	tem upanju na boljše čase želim vam in vašim domačim obilo velikonočnega blagoslova.
Srečanje poljskih bogoslovcev v Čenstohovi
Kakor v nekaterih drugih državah, morajo tudi na Poljskem bogoslovci opraviti dveletni vojaški rok. V Marijinem svetišču Censtohova se je pred kratkim zbralo 116 poljskih bogoslovcev, ki so ta rok končali. Tu so opravili celodnevno duhovno obnovo. Te bogoslovce je obiskal krakovski kardinal in jih seznanil o zadnji rimski škofovski sinodi ter o svojem potovanju po Kanadi in ZDA.
Vsi verniki naj sodelujejo pri izbiri novega škofa
V	Rotterdamu na Holandskem se je škof Jansen odpovedal škofiji. Star je šele 65 let, a je izrazil željo, da bi lahko škofijo prepustil v mlajše roke. Sv. oče je njegovo odpoved sprejel. Stolni kapitelj ima pravico, da sv. očetu predloži kandidate za novega Škofa. Kapitelj pa je prosil za sodelovanje tudi vse vernike. Tristo tisoč odraslih vernikov je dobilo posebno vprašalno polo, da bi povedali, kakšne lastnosti naj bi imel novoimenovani škof.
V	Braziliji pobijajo Indijance
Misijonski škof Heinrich Riitih, ki deluje na skrajnem severozahodu Brazilije in je doma iz Essena v Nemčiji, je potrdil no vice o poboju številnih Indijancev. Verskemu listu iz Kolna piše, da so v tem delu Brazilije na delu razne sile, ki od časa do časa prirejajo uničevalne akcije med tamkajšnjimi prvotnimi prebivalci indijanskega rodu.
Velikonočno jutro v Škednju
Ne vem, koliko se lahko veselimo številne udeležbe pri raznih obredih v velikem tednu in za veliko noč. Pri vsakem večjem prazniku je število vernikov večje. Toda dejansko stanje nam da misliti. Kje so ti ljudje ob navadnih nedeljah? Kje so pa tisti, ki jih ni zraven niti za večje praznike in vendar vztrajajo, da so kristjani? V tem pogledu imamo vedno veliko dela: duhovniki in verniki. Saj je vsakemu znano, da to ni zadeva samo duhovnikov; vsi imamo odgovornost in dolžnost, da nekaj storimo.
Slovenska služba božja postaja vedno bolj preprosta, zbrana in pobožna. To je vtis, ki ga dobimo za vsak praznik. Tako se veča naše notranje bogastvo.
Tako je bilo na veliki četrtek in na veliki petek. Zahvaliti se moramo novim liturgičnim odredbam, da je vsaka služba božja postala naša skupna zadeva.
Nekaj edinstvenega pa je v Škednju velikonočno jutro, ko msgr. dr. Jakob Ukmar po maši blagoslovi velikonočna jedila. To je poseben obred, kateremu malokdo sledi, ne da bi imel rosnih oči. Objavljamo v celoti besede, ki jih je spregovoril ob (tej priložnosti:
To je že enainpetdeseta velika noč, ki jo praznujem v Škednju. Hvaležno se spominjam mnogoštevilnih dobrot, ki sem jih bil deležen od dobrih Škedenjcev skozi vsa ta dolga leta. Bog plačaj stotero sedanjim in pokojnim dobrotnikom.
Razburkane čase smo v zadnjem pol-stoletju doživeli in preživeli. Starejši se spominjate, da je bila velika noč pred 30 in 40 leti vendarle bolj vesela ko danes. Bilo je pač naše ljudstvo bolj verno ko danes, ko je zavladala tolika verska mlač-
izvestje za šolsko leto 1968-69
Pred kratkim je z letnico 1969 izšlo Izvestje isrednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1968-69. Izdala so ga ravnateljstva slovenskih srednjih šol, uredil prof. Robert Petaros, tiskala pa ga je tiskarna Graphis. Ni navedeno, kdo je publikacijo založil.
Novi urednik (prejšnja leta je urejeval Izvestje prof. Martin Jevnikar) je prispeval v gostem tisku 12 strani dolgo razpravo o Stritarjevem Zorinu. Kot avtor sam pravi v zaključnem povzetku, .se v razpravi ni ukvarjal z umetniškimi vrednotami, temveč je Stritarjev roman uvrstil v tisti časovni okvir, v katerem se je naša -literatura šele začela boječe razgledovati po evropskih slovstvih. Prof. Petaros na koncu ugotavlja, da je Zorin svojstveno delo dobe in Stritarja samega.
Na naslednjih straneh so objavljeni profesorski zbori posameznih šol. Pri vsakem profesorju je naveden službeni položaj, predmet, razred in število ur ter tedensko število ur. Objavljen je tudi seznam upravnega, tehničnega in strežnega osebja. Sledijo seznami učencev po razredih, seznami abiturientov ter naslovi slovenskih nalog pri zrelostnih izpitih oz. pri zaključnem izpitu na nižjih srednjih šolah. Zelo zanimiv in dragocen je statistični pregled ob koncu pouka, 30. septembra 1969. Tedaj je bilo prisotnih na vseh naših srednjih šolah 1053 učencev. V za-glavju Razno so prikazane Literarne vaje, omenjene so publikacije profesorjev v preteklem šolskem letu ter nove šolske knjige in skripta. Zadnja stran je posvečena ravnateljici dr. Mariji Blažinovi, ki je s tem šolskim letom stopila v pokoj.
Izvestje ni uradna publikacija, vendar predstavlja dragocen vir za vsakogar, k,i se zanima za stanje in rast našega šolstva, ki je ena izmed osnovnih postavk v naši narodni skupnosti. Škoda, da izhaja publikacija v zadnjih letih s tako zamudo. Najbolje bi bilo, da bi izšla takoj ob koncu šolskega leta. Škoda tudi, da je za človeka, ki ni neposredno soudeležen v šolskem življenju, tako težko dosegljivo, saj ga tiskajo baje le toliko izvodov, kolikor ga na posameznih šolah predhodno naročijo. Gotovo bi publikacija zanimala tudi širši krog naših ljudi. Prav bi tudi bilo, da bi Izvestje obsegalo podatke o-snovnih in goriških šol.
Pa še ena pripomba: pri navajanju imen in priimkov ni enotnega kriterija. Pri navedbah nekaterih profesorjev je včasih uporabljena italijanska oblika, včasih pa slovenska. Izvestje je namenjeno vendar Slovencem in razen tega je tako rekoč privatna publikacija, saj sploh ni navedeno, kdo jo je založil.
M. B.
SKPD »FR. B. SEDEJ« - ŠTEVERJAN
vabi na gostovanje Bohinjcev iz Češnjice
v soboto 4. aprila ob 20. url
V	župnijskem domu v štever-janu bodo predvajali igro
ANTON MEDVED
STARI
IN
MLADI
Toplo vabljeni!
Čudno protizakonito delovanje
Iz Ukrajine je dospela vest, da so tam zaprli katoliškega duhovnika vzhodnega obreda, Horodeckega. Obtožili so ga protizakonitega delovanja, ker je v Ukrajini delovanje katoliške Cerkve vzhodnega obreda prepovedano.
DiMoli im svon kulM dvorani
Letošnji »Praznik pomladi« v Doberdobu je bil ves pomladansko nastrojen: sonce, sveže sapice, brstje vsepovsod, nad cesto pri župnišču napis »Dobrodošli«, za župniščem pa dokončana prosvetna dvorana, k' je čakala na blagoslovitev in odprtje.
Točno ob desetih je prišel v Doberdob goriški nadškof msgr. Cocolin. Takoj nato se je pričela slovesna služba božja, ki jo je opravil g. nadškof v slovenščini ob asistenci dr. Klinca in dr. Močnika. Msgr. Cocolin je imel tudi pridigo, najprej v slovenščini in nato v italijanščini. Dejal je, da nas velikonočni prazniki vabijo k soudeležbi pri Kristusovem odrešilnem delu. Svat bo veroval, če se bomo prenovili v medsebojni bratski ljubezni. Hoditi moramo po poti krščanske dobrodelnosti. Do-berdobsko občestvo se je v tem že zelo izkazalo. Pri sv. maši je nato zelo veliko vernikov iz rok svojega nadpastirja prejelo sv. obhajilo.
Po končani službi božji so vsi navzoči odšli k novi dvorani. Med odličnimi gosti so bili goriški prefekt dr. Sganga, goriški kvestar dr. Chinni, demokrščanski poslanec za goriški okraj Marocco, deželni svetovalec dr. Stoka, goriški občinski odbornik dr. Bratina, goriški občinski svetovalec dr. Sfiligoj, goriški pokrajinski tajnik KD dr. Cian, predstavniki šolskih oblasti, občinskih uprav in raznih slovenskih pn> svetnih društev. Doberdobskega župana Jarca je zastopal Karlo Cemic.
Goste in zbrano občinstvo je v obeh jezikih pozdravil dr. Maks Gergolet. Povedal je, da se je porodila akcija za dvorano pred desetimi leti. Levji delež pri uresničevanju zamisli je imel krajevni župnik Bogomil Brecelj. Težav je bilo veliko, denarja vedno premalo, pa je z božjo pomočjo, s podporami raznih ustanov in s prispevki posameznikov dvorana končno le postala dejstvo.
Blagoslovitev novih prostorov je izvršil goriški nadškof, poslanec Marocco pa je prerezal trak na vhodu. Takoj nato se je okusno opremljena dvorana napolnila z občinstvom. Stene so krasili lepi akvareli, delo islikarja Andreja Košiča iz Pevme. Mladinski zbor, zelo številen, je nato pod vodstvom Marije Ferletičeve zapel več pesmi, vmes pa je še enkrat spregovoril msgr. Cocolin ter čestital župniku in faranom za novo dvorano. Dvorana naj bi postala kraj, ikjer se bo srečavala vsa
župnijska skupnost. Zlasti mladina naj bi v njej imela svoj dom, Verski pouk, prosvetno življenje, kulturno udejstvovanje in zdrava zabava naj bi se vrstili v novih prostorih. V njih naj bi se razvijale naravne, socialne in krščanske kreposti. Slovensko katoliško kulturno društvo »Hrast«, leta 1968 ustanovljeno, bo odslej moglo prav po zaslugi nove dvorane občutno povečati svojo dejavnost.
Popoldne se je program razvijal tako v dvorani kot na športnem igrišču, 'kjer je bila tekma v odbojki med dvema ženskima ekipama. V dvorani je najprej nastopil glasbeni ansambel Lojzeta Hle-deta in Fantov z Britofa iz Števerjana, ki je tudi kasneje poživljal s svojimi veselimi vižami zbrano občinstvo. Potem sta prišla na oder dva zbora: mešani iz Doberdoba pod vodstvom Karla Lavrenčiča in »Fantje izpod Grmade« pod vodstvom Iva Kralja. Doberdobski srednješolci so posrečeno reoitirali svoj pozdrav, šolski otroci iz Doberdoba so nastopili z deklamacijo, bilo je več pozdravov zastopnikov sorodnih prosvetnih društev. Dr. Damijan Paulin je pozdravil v imenu Zveze slovenske katoliške prosvete, v katero je včlanjeno tudi domače društvo »Hrast«. Prijeten je bil nastop štirih parov folklorne skupine iz Gorice pod vodstvom Marije Žgavec, igra »Poštena deklica« igralcev iz Štandreža je bila prav dobro podana, nato pa so nastopili še pevci moškega zbora »Minko Filej« pod vodstvom Z. Klanjščka.
Uradni del sporeda je bil s tem zaključen. Toda ljudje se niso razšli. Čakali so na izid loterije, ki je bila bogata na dragocenih dobitkih. Vmes so se lahko okrepčali pri stojnici, kjer je deloval od enajstih dopoldne bufet, z vinom in jedačo dobro založen. Katere srečke so bile izžrebane, pa poročamo na drugem mestu. Poročilo o dejanskih prispevkih in podporah od raznih strani bomo v kratkem objavili.
Ob dvajseti obletnici kino dvorane v Bazovici priredi v nedeljo, 5. aprila
mladina Slomškovega doma Molierovo veseloigro
ZDRAVNIK PO SILI
Začetek ob 17. uri. Vljudno vabljeni!
S
Nova dvorana Župnijskega doma v Doberdobu
Seja izvršnega sveta Slovenske skupnosti
Izvršni svet Slovenske skupnosti se je zbral na seji 25. marca in ugotovil veliki pomen, ki ga ima za vso slovensko skupnost v zamejstvu vstop občinskega svetovalca dr. Rafka Dolharja v .■tržaški občinski odbor. Tudi je izvršni odbor ocenil kot pozitivno dejstvo izvolitev slovenskega pisaitelja Alojza Rebule v deželno komisijo za kulturno dejavnost.
Nato je izvršni odbor podčrtal pomen dveh zakonskih osnutkov, ki ju je te dni vložil v deželnem svetu svetovalec Liste Slovenske skupnosti dr. Štoka. Odobritev obeh osnutkov bi prispevala k novemu razvoju v narodnih vprašanjih slovenskega življa v deželi Furlaniija-Julijska Benečija.
Na koncu seje je izvršni svet razpravljal o tržaškem regulacijskem načrtu, ki predvideva po novih popravkih s strani dežele gradnjo na Krasu samo v primeru, da ima graditelj na razpolago 100.000 fcv. metrov. Izvršni svet je mnenja, da bi novi načrt pomenil veliko nevarnost za gradnje iz špekulacij skih namenov, zato je sklenil pooblastiti strokovno komisijo, da zadevo preuči z različnih vidikov ter čimprej predloži odboru svoje pripombe in strokovne zaključke.
Sodni postopek o zločinih v Rižarni
Državno pravdništvo v Trstu je odprlo kazenski postopek proti bivšim nacističnim funkcionarjem za ugotovitev odgovornosti v zvezi z zločini, ki so bili izvršeni med nemško okupacijo v Rižarni.
Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniiji-Julijski Benečiji je namreč s sodelovanjem časnikarja Albina Bubniča, tukajšnje židovske skupnosti in tržaške Vsedržavne zveze bivših političnih deportirancev v nacističnih tabo-
IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII   III1IIIII1IIIII1I11IIIII
„ Mladika “ št. 3
Na uvodnem mestu najdemo razmišljanje o taboriščih smrti pod naslovom »Veliki petek še traja«. Ivan Udovič govori o veliki noči, ki je prišla z dihom pomladi. Josip Kravos iz zakladnice svojih spominov opisuje občuteno veliko noč, čeprav brez zunanjega praznovanja. Tudi Jožko Šavli s Tolminskega objavlja svoje mladostno doživetje vstajenjskega praznika. Micka Debeljak zaključi svoj spis »Mod vojsko na Podmlaki«. Osemdeset let ima in 34 vnukov, na koncu njenega pisanja pa najd-mo prelepo modrost, ki naj bi vodila tudi ravnanje naših očetov in mater. Ne povemo je; sami jo poiščite!
Od zanimivih razprav naj omenimo Janka Ježa »Zlati jubilej slovenske univerze«, pa Drevovo »Proračuni in petletka občine Trat« in Danila Sedmaka »Upadanje poguma?«. Martin Jevnikar predstavi Jožeta Vombcrgarja in njegovo leposlovno želev, Zora Tavčar pa objavlja nekaj misli ob pesmih prve pesniške zbirke Alberta Miklavca »Prošnja za jutri«. Vestno sestavljena tržaški in goriški kulturni koledarček zaključita to velikonočno številko »Mladike«.
riščih zbral skrbno dokumentacijo, iz katere neizpodbitno izhaja krivda nekaterih nemških oficirjev, med katerimi je predvsem odvetnik Dietrich Allers.
Pričakujemo, da bodo sodne oblasti kaznovale vse tiste, ki so na nečloveški način mučili in pobijali nedolžne žrtve, med katerimi je bilo tudi veliko Slovencev.
Nova obletnica Doma v Skednju
V nedeljo, 12. aprila bo poteklo šest let, odkar smo v Skednju odprli naš Dom. Ob 10. uri bo sv. maša za pokojno Drago Gregorič-Rosenberg. V mesecu maju, upamo, bo slovesno odprtje celotnega Doma. Do tedaj bomo verjetno dokončali vsa dela. Dom je v sredini Skednja; naj bo tudi dejansko središče vsega našega delovanja. Bog naj nam pomaga!
Dijak Ottavio Zacchigna je umrl
18-latni dijak Ottavio Zacchigna, ki se je 20. februarja v Ljudskem vrtu polil s petrolejem in se zažgal, je po 34 dneh silnih muk umrl. Samomorilsko dejanje je storil, da bi protestiral nad krivicami današnje družbe, za mir, bratstvo in splošno razumevanje med posamezniki in narodi.
To so ideali krščanstva in vseh dobronamernih ljudi, vendar se moramo zanje boriti, ne pa se jim umakniti s samomorom. To je spoznal tudi mladi dijak, ki se je med trpljenjem kesal svojega dejanja.
Razgibana dejavnost v kultumo-umetniškem krožku
V petek, 20. marca zvečer sta v kultumo-umetniškem krožku v Trstu koncertirala čelist Josip Stojanovič in pianist Fred Došak iz Zagreba. Izvajala sta številna avantgardna dela jugoslovanskih in drugih vzhodnoevropskih skladateljev ter tudi skladbo prof. Pavla Merkuja.
V poznih popoldanskih urah pa je bila v istih prostorih debata z naslovom »Vzhodna meja: politika in čustvo«, na katerem so sodelovali pesnik Biagio Marin, pisatelj Guido Miglia in kritik Alfre-do Vernier. Debato je vodil vodja oddelka za družbene vede prof. Arduino Agnelli. Med debato so bila izražena predvsem konkretna dejstva in moramo priznati, da nekateri Italijani presojajo pozitivno današnjo politično stvarnost.
Spomladanska simfonična sezona v Verdiju
Ravnatelj gledališča Vardi prof. G. De Ferra je v časnikarskem krožku obrazložil program koncertne simfonične sezone 1970. Predvidenih je 14 koncertov in predstava španskih plesov Antonia Gadesa. Izven abonmaja bo še na sporedu koncert, posvečen 70-letnici tržaškega skladatelja Vita Levija. Posebno pozornost bo gledališče posvetilo 200-ietnioi Beethovnovega rojstva in 200-fetnici Tartinijeve smrti. Med gosti bodo nekateri svetovno znani dirigenti, kot npr. Fritz Rieger, in solisti, med njimi tudi slovenska pianistka Dubravka Tomšič.
Širite »Katoliški glas"
Ureditev trga pod Sv. Justom v Trstu
Turistična ustanova je izdelala načrt za ureditev romantičnega trga v starem mestu pod Sv. Justom. Omenjeni načrt, ki ga bo predložila v odobritev in izvedbo občinski upravi, predvideva temeljito očiščenje vsega področja in asfaltiranje cest. Na trgu Cucherna pod Sv. Justom naj bi zgradili vodnjak, okoli pa naj bi postavili stare plinske svetilke.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 5. do 11. aprila 1970
Nedelja: 9.30 Po domače z ansamblom Borisa Franka. 10.50 David Copperfield. 14.40 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu. 16.50 Nove melodije. 18.10 Zgodba o Colditzu, angleški film.
Ponedeljek: 17.50 L. F. Baum: Čarovnik iz Ozza (3). 18.30 Od zore do mraka: Graničarji. 20.35 J. Genet: Služkinji - drama.
Torek: 18.30 Torkov večer z Jožetom Kampičem in pevci (3). 19.05 Zakaj se otrok obotavlja. Sodobna vzgoja. 19.45 Kako uporabljamo slovar slovenskega knjižnega jezika. 20.50 A. Astmcci: Njeno življenje - franc. film.
Sreda: 17.15 Trapollo HH 13 (nadalj.).
18.00	in 19.00 Nogomet Jugoslavija : Avstrija. 20.35 Teh naših petdeset let. 22.05 Ples skozi svet: Dvoboj. 22.35 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu.
Četrtek: 17.50 Tiktak: Čudežni čopič. 18.00 Glasbeni Ciciban:	Pustni	torek.	18.30
Zgodbe s popotovanj. 19.05 Enkrat v tednu. 19.20 Košarka: 2. polčas Ignis : CSKA. 20.35 H. James: Portret neke gospe. 21.20 Pariški mozaik. 21.50 Zgodbe za vas, film.
Petek: 17.50 D. Copperfield. 19.05 Program dela IS Slovenije v letu 1970. Razgovor s predsednikom IS S. Kavčičem. 20.35 Smešni obraz, am. film. 22.15 Malo jaz, malo ti.
Sobota: 14.30 Nogometni finale za angleški pokal. 17.45 Po domače z ansamblom Franca Flereta in Šentjernejskim oktetom. 18.15 Ante Kovačič: Pravdač. 20.00 TV dnevnik in start Apolla 13. 22.00 Ge-minus, film.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 5. do 11. aprila 1970
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Proza. — Drugi: 22.15 Diogenova svetilka (1).
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Neapeljsko zlato, film. — Drugi: 22.15 Tenorist Mario Del Monaco. 22.45 Parlament italijanskega zedinjenja 1848-1870 (6).
Torek: Prvi: 18.45 Vera danes. 21.00 L. Pirandello: Prijateljica žena. — Drugi: 21.15 Krog staršev (1). 22.15 Posebej za vas (1).
Sreda: Prvi: 21.00 Človek in morje. — Drugi: 21.15 Vsi za enega, film. 22.45 Kino v letu 1970. 23.15 Italijanska kronika.
četrtek: Prvi: 18.45 Sindikalna tribuna.
21.00 Politična tribuna. 22.00 Za vsako ceno, film. — Drugi: 21.15 Quiz oddaja »Ri-schiatutto«.
Petek: Prvi: 19.00 Koncert ruskih ljudskih pesmi. 21.00 TV-7. 22.00 Odlomek iz novele M. Ayme »L’arte nutriente«. — Drugi: 21.15 Kapitan Coignet. 22.15 Glasbeni program.
Sobota: Prvi: 19.30 Čas, duhu posvečen.
21.00 Jaz, Agata in ti. — Drugi: 21.15 Mi in drugi. 22.00 Samenj ničevosti.
            ........................................................................................................................................................................................................................................................................
To nedeljo se zaključi vpisovanje za romanje v Lurd. Pridruži se tudi ti!
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
t Msgr. Janez Hladnik
I Hill Illllll Illlllllllllllllllllllll Illlllllllllll Hill IIIIIMH! IIMIIIIIIIIIHIIHIIHII HIHIIIIIIHHII I IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII HIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIHIIHIIIIHIHIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIHIIlllll ................................................................
71 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
Pozanimal sem se po maši, kje je škofija in kdaj bi mogel tja iti. Pa zvem, da šele popoldne.
Postregel mi je tudi z zajtrkom in pomenila sva se še marsikaj.
Ko poiščem svojo 'beležnico, najdem naslov Martina Muca: Calle (ulica) San Martin 348. Pa pravi pater: »To je pa prav blizu. Kar naravnost po tejle ulici do Majskega trga in nato pred stolnico in že ste v ulici, kjer poiščete hišo, ki ni daleč.« Hvaležen sem se poslovil in šel dalje.
SAM SEBI SEM POSTAL SMEŠEN
Po ulici Defensa pridem na Majski trg. Oblaki golobov vsepovsod. Tamle je pa cerkev. Aha! Stalnica torej in tule škofija, ugotovim, ko prekoračim trg.
Stopim v stolnico. Prostorna je, pa sta-
rinska ter precej nizka. Pokleknem in izročim Gospodu svoje stopinje in prizadevanja. Najbrž je še prezgodaj, da nadlegujem ljudi, zato kar obsedim in mimo prisostvujem sveti maši na velikem oltarju.
Čez čas se dvignem in poiščem Martina Muca. V stari hiši, ki je že davno več ni, v drugem nadstropju, najdem ženo in hčerko s šivanko v roki. Ko me vidita, poskočita in pozdravita: »Gospod so, gospod Janez, dobrodošli med nami!« Že je prišel tudi on, Martin Muc, ki ga jaz nisem videl več kot enkrat, ker je šol že davno v Argentino.
Opravičil se je, da je bila sprememba ure kriva, kajti ravno tisti dan so uro premaknili in tega on ni imel v računu. Vsega smo se pomenili in ostal sem pri njih na kosilu ter do ure, ko se je odpirala škofija.
Stopim torej v pisarno. Pošljejo me do generalnega vikarja, ki je bil takrat dr. Antonio Rooca. Ljubeznivo me je sprejel, pregledal moje dokumente in povedal, da je vse v redu. »Toda, takile boste hodili? Kako da niste prašili v talarju?«
»še nisem vzel ven svojih stvari. So še
v	pristanišču.«
»Dobro,« pravi, »toda taki ne smete okrog hoditi!«
»Kam pa naj grem, prevzvišeni? Kje bom živel?«
»V Hagar Sacerdotal, Condarco 553. Tule imate priporočilo!« Že mi je dal obvestilo za ravnatelja duhovsikega doma.
Odšel sem nato naravnost v pristanišče. Predložil sem svoje stvari carini, ki ni našla ničesar prepovedanega in nato takoj na taksi in na Condarco.
Prijazno so me sprejeli, ko so zvedeli, da prihajam z nalogo, ki jo je imel že gospod Kastelic, kateri je imal v domu svoje stanovanje.
Naslednji dan sem se oblekel po tukajšnji navadi. Da naj tako hodim po ulicah? Da naj takole potujem z avtobusom in itramvajem? To se bo pa težko priučiti. In še klobuk, tisto čudno pokrivalo! Ko-čijažu bi se kar prilegalo. A meni?
Blizu stolnice sem drugi dan našeil trgovino, kjer se take stvari kupijo. Ko stopam s čudnim iklobukom na glavi po ulici, vidim v ogledalih izložb neko čudno
maškaro. In to sem jaz? Bog se me usmili!
Stopim na tramvaj, da se popeljem domov. Stisnem se v kot, da me nihče ne bi gledal. Pa me tudii ni. Saj ljudje so te podobe že bili vajeni, le meni je bila tako nemogoče tuja.
Ko pridem blizu konca vožnje, vstanem. Potegne veter in pograbi moj novi klobuk in ga zavrti skozi okno. Žalostno pogledam za njim. Najraje bi se vdrl v zemljo. Klobuk pa obstane sredi ceste. Vse se mu spoštljivo umika in klobuk me ponižno čaka. Dvignem ga in nič več mi ni bil tako neprijeten.
UREDNIK »DUHOVNEGA ŽIVLJENJA«
Že na ladji sem zvedel novico, da je bil buenosaireški nadškof Copello povišan v kardinala. Zavedal sem se, da bo treba kaj storiti v njegovo čast, ko se vrne in povedali so že, da bo to kmalu.
Treba je bilo torej kar hitro na delo. Najprej dobiti stike z ljudmi. Med naslo-
vi	je bil tudi moj gimnazijski sošolec France Bartol. Ni ga bilo več tam, kot mi je kazal stari naslov. Toda vedeli so, kje dala. Stopim torej na Corrientes 322,
sedmo nadstropje.
»Je tu France Bartol?« vprašam.
Kmalu se pokaže in me gleda. Ne ve, kaj bi rekel. Jaz pa čakam.
»Za božjo voljo, Janez, kaj si res ti? Kako pa prideš sem?«
»Res sem. Tvoj brat Mirko mi je dal tvoj naslov, pa te nisem več tam dobil. Prišel sem v Argentino za slovenskega izseljenskega duhovnika.«
»Kaj mi poveš! Dobrodošel! Tu imaš moj naslov. Kdaj se vidiva?«
Posloviva se in jaz naprej, da naijdem Laknerja. Ulica Warnes... Kmalu sem dognal, kje to je in kako se tja pride. Res sem ga našel in po njem je šlo iskanje naprej, kajti on je vzel na skrb, da po telefonu obvesti Peljhana in da stopi do Jekšeta. V nedeljo pa bi se zbrali popoldne na Avalos 250 pri Sv. Neži.
Ko mu omenim prihod kardinala pravi: »Seveda. Moramo se pripraviti. Kako naj ljudi dobimo skupaj? Danes je že 4. marec, kardinal pa pride 9. marca. Najbolje bo, da takoj izdamo novo številko revije "Duhovno življenje", če je mogoče.«
(Se bo nadaljevalo)
Slovenska velika noč v Gorici
Slovenska vstajenjska procesija v gori-ški stolnici ostaja prej ko slej eno najbolj globokih doživetij slovenskega človeka, ki živi v Gorici. Tudi letos je bilo tako. Vtis smo imeli, da je bila letos udeležba večja kot zadnja leta. Verjetno je k temu pripomoglo lepo vreme ter nekoliko bolj pozna ura. Namesto ob šestih se je vstajenje pričelo ob 6.30.
Trikratno alelujo je zapel msgr. Močnik, ki sta mu nato v procesiji asistirala gg. Eržen in Jurak. Petje naših tradicionalnih velikonočnih pesmi je vso svečanost napravilo še lepšo. Po sv. maši je pa bil še blagoslov jedil.
Vreme je bilo v obeh prazničnih dneh prav sončno, čeprav so še nekaj dni prej meteorologi napovedovali dež in sneg. Goriška Marijina družba je tudi letos poromala v »Emavs«, akoravno se po novem na velikonočni ponedeljek ne bere več evangelij o učencih, tki sta šla v Emavs. Za »Emavs« so si družbendce izbrale Doberdob, saj je itam že itak bilo vse polno Slovencev, ki so prišli k odprtju nove dvorane in poizkusit srečo na loteriji za župnijsko dvorano.
Marsikje po slovenskih župnijah in duhovni] ah so že uporabili pri obredih velikonočne vigilije novo besedilo, ki je vse vgrajeno v bedenjsko mašo. Noto besedilo se je izkazalo za prav primerno, zlasti ker je vse veliko bolj logično zgrajeno kot prej. Bogoslužje luči, pa bogoslužje besede in bogoslužje blagoslova krstne vode ter končno evharistično bogoslužje sestavljajo čudovito enoto, ki vabi k sodelovanju in sodoživljanju vsega, kar se godi pri svetih obredih.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ«
vabi na izredno zanimivo skioptično predavanje o vzponu na Himalajo, ki ga bo imel v torek 7. aprila ob 20.30 v župnijskem domu v Štandrežu znani alpinist dr. JOŽE ANDLOVIČ iz Šempetra, član slovenske ekspedicije
NA VRH ANAPURNA (7937 m)
O tej ekspediciji nam bo pokazal 250 barvnih slik in povedal marsikaj zanimivega. - Vsi toplo vabljeni!
Nova župnija v Gorici
Prihodnjo nedeljo, 5. aprila ob enajstih dopoldne bo goriški nadškof msgr. Coco-lin v kapucinski cerkvi Marije Vnebovzete v Gorici slovesno izročil kapucinskemu redu v last novo župnijo, ki bo imela svoj sedež prav v omenjeni cerkvi. Prvi žup nik nove fare bo p. Riccardo, ki deluje v Gorici že od lata 1954 in je bil od leta 1966 do 1969 tudi gvardijan kapucinskega samostana v Gorici.
KapuoinSki red se je ob prevzemu nove župnije tudi obvezal, da bo vedno na razpolago en pater, vešč slovenskega jezika. Trenutno je Slovencem na razpolago za sv. spoved p. Ciril, ki se je pred kratkim lažje ponesrečil. Upamo, da bo sedaj, ko bo kapucinska cerkev postala župna, spet uvedena ena nedeljska sv. maša za slovenske vernike, kot je svoj čas že bila, pa so jo patri kapucini po mirovni pogodbi neutemeljeno odpravili. Malo je cerkva v Gorici, ki bi jo obiskovalo toliko Slovencev iz mesta in okolice kot je prav kapucinska. Tudi ne smemo pozabiti, da je ta cerkev vse do zmage fašizma bila v rokah slovenskih kapucinov in imajo zato Slovenci vso pravico, da se v njej počutijo domače kot italijanski verniki.
Šport med dijaki iz Gorice in Slovenije
Industrijski tehnični zavod »Galilei« iz Gorice je pod vodstvom telovadnega profesorja Krannerja organiziral vrsto športnih srečanj z Industrijski šolo iz Nove Gorice.
Dne 17. marca je bila v telovadnici na Rojcah košarkarska tekma. Galilei je z lahkoto premagal Novogoričane s 56 : 32. Zmaga je bila predvidena, ker so med dijaki goriške šole mnogi košarkarji, ki igrajo v raznih italijanskih moštvih.
Zanimiva je bila štafeta 50x1000 m, ki se je odvijala 20. marca ’x> goriških mestnih ulicah. Celotni krog je znašal 10 km, razdeljen na deset predaj; preteči ga je bito treba petkrat; vsak tekmovalec je tekel 1000 m. Takoj po prvih predajah so začeli voditi Novogoričani, ki so obdr-
GLASBENO-UiMETNIŠKA USTANOVA MESTO GORICA
(EMAC)
in
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
vabita na gostovanje ansambla »Consortium Musicum« iz Ljubljane. Na sporedu je oratorij za soli, zbor in orkester
F. G. HANDEL
Dirigent Mirko Cuderman
Solisti: Marija Gorenc - sopran; Eva Novšak-Houška - alt; Mitja Gregorač - tenor; Anton Prus - bas
Koncert bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v nedeljo, 5.
aprila ob 20.30. — Vstopnina: 500 lir (za mladino 300 lir).
žali vodstvo do konca drugega kroga. Tedaj pa so začeli manjšati razdaljo Goričani in so v tretjem krogu prešli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca, čeprav so v zadnjih treh predajah petega kroga Novogoričani napeli vse sile, da bi zmanjšali razliko. Zmagal je Galilei v času 2 uri 45’ 25” 8/10, Nova Gorica je porabila 56” 6/10 več (2 uri 46’ 10” 4/10).
Dne 24. marca pa sta se v telovadnici »Galilei« pomerili obe šoli v odbojki. Premočno so zmagali Novogoričani, kar je bilo tudi predvideno, saj so nastopili v njihovih vrstah trije igralci iz Kanala, ki igra v slovenski republiški ligi. Rezultat je bil 3:1 (15 : 3, 15 : 7, 11 : 15, 15 : 4).
V	tednu po beli nedelji bodo Goričani vrnili obisk in bodo v Novi Gorici igrali košarko in odbojko. V maju pa se bosta spet v Gorici srečali obe šoli na lahkoatletskih stezah.
Šolska predstava »Sneguljčice«
Slovensko gledališče v Trstu je malo pred veliko nočjo postavilo na oder mladinsko igro Pavla Golie »Sneguljčica«. Delo je režiral Jožko Lukež. Poleg več nastopov v Kulturnem domu v Trstu je vodstvo gledališča pripravilo predstavo tudi v Katoliškem domu v Gorici, ki je bila namenjena učencem slovenskih šol na Goriškem.
Prireditev je bila na veliko sredo 25. marca iv dopoldanskih urah. Ker je bil otrokom omogočen prevoz iz šol v dvorano, se je nabralo mladih igralcev nad vsa pričakovanja. Računajo, da jih je bilo kar petsito. Prav živahno so spremljali dogajanja na odru in bili seveda zadovoljni, da hudobni kraljici ni uspelo izvesti svojih zlobnih namenov.
Te vrste prireditev zaslužijo vso pohvalo, saj naši šolski mladini v lepi slovenski besedi približajo pravljični svet, v katerem krepost vedno slavi zmagoslavje nad hudobijo in grehom. Za naše šolarje pa je bila »Sneguljčica« to pot tudi prijeten uvod v velikonočne počitnice, ki so se ta dan začele in trajale nato šest dni.
ZA KMETOVALCE
Jabolčni zavijač
Jabolčni zavijač (Carpocapsa ali Cydia pomonella, verme dalle mele) je najbolj razširjen sadni škodljivec. Njegove gosenice se zavrtajo v jabolko in povzročajo črvivost sadja, ki začne gniti in prezgodaj odpade.
Škodljivec je pravzaprav metuljček, ki se pojavi v prvi polovici maja ali nekoliko kasneje, če je vreme neugodno. Kaka dva tedna po cvetenju začne odlagati jajčeca na mlade plodove, liste in vejice. V 10 dneh se že izvalijo gosenice, ki pregriznejo olupek, se zarijejo v notranjost ploda in iz-jedajo pečke. Dorasla gosenica je 2 cm dolga, na spodnji sitrani beda, na zgornji pa rdeča in ima rjavo glavo. Po štirih tednih zapusti jabolko, ki je medlem mogoče že odpadlo, in se zabubi pod lubjem. Odtod izleti nov metulj v desetih dneh. Zavijač ima dva rodova na leto. Toda odlaganje jajčec — 80 na samico — poteka nepretrgoma od maja do septembra in zato se črv pojavlja vse poletje do jeseni.
Za uničenje škodljivca imamo več sredstev. Med temi je zelo priporočljiv Sevi n, iz katerega je npr. izdelan Pomex 85. Rabimo ga 100-150 gr na 100 litrov vode. Prvič škropimo v zadnji tretjini maja, ko jabolko doseže debelost oreha. Ponovimo škropljenje čez deset dni in kasneje vsakih petnajst dni do septembra. Vsekakor prenehamo s škropljenjem vsaj 20 dni pred obiranjem jabolk. S tem uničimo tudi večino drugih škodljivcev na jablani. Glede uporabe škropila pa je treba prebrati navodila na ovoju in jih tudi upoštevati.
Upam, da som s tem ustregel g. Vidmarju iz Gorice in mnogim drugim bralcem, ki imajo enake težave.
Inž. Janko Košir
RAZ N O
Odškodnina za poškodovana obrtniška podjetja
Deželno odbomištvo za delo, socialno pomoč in obrt obvešča obrtnike, ki so v dneh 24., 25. in 26. novembra 1969 utrpeli škodo zaradi neurja, da lahko vložijo prošnjo za deželni prispevek — po deželnem zakonu št. 33 iz leta 1965 — najkasneje
do 23. aprila letos. Te ugodnosti veljajo za območje sledečih občin: Gradež, Tržič, San Martino ob Tilmentu, Zoppola, Milje, Trst, Fojda, Torreano in Marano Lagu-nare. Za občine Devin-Nabrežina in Šta-rancan bo rok za vlaganje prošenj objavljen kasneje.
Prošnje naj bodo naslovljene na omenjeno odbomištvo, ulica degli Stella 1, Trst. Za nadaljnja pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na imenovano odbomištvo ali na svoje županstvo ali na trgovsko zbornico ali obrtniške organizacije.
Za gozdarske nadzornike sto praznih mest
V	državnem uradnem listu št. 51 z idne 26. februarja letos je bil razpisan natečaj za sto gozdarskih nadzornikov. Natečaja se lahko udeležijo osebe, ki so končale univerzitetne študije v gozdarstvu ali kmetijstvu ali civilnem inženirstvu. Prošnjo na kolkovanem papirju je treba nasloviti na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in jo vložiti v teku 60 dni po objavi v uradnem listu. Vsa ostala pojasnila daje ravnateljstvo za gozdove pri deželnem kmetijskem odborništvu ah področno gozdarsko nadzorništvo.
Š P H RT
Tri zmage, štirje porazi
To je sedanje stanje goriške odbojkarske ekipe, ki nastopa v D ligi. Po štirih zaporednih porazih je 01ympia končno zabeležila tretjo zmago letošnjega prvenstva; žrtev Olympijoev je tokrat bila še-sterka tržaškega Acegata, ki sodi med dobra moštva. Skoraj razumljivo je, da je 01ympija klonila pred močnim Krasom, ki je že od vsega začetka na vrhu lestvice; sledi mu CSI iz Vidma, ki se hrabro bori za drugo mesto. Naši igralci so izgubili dve točki tudi proti PAV-u, ki pa letos ni na višku; rezultat je bil stalno neodločen do zadnjega trenutka, ko so »modri« popustili in dokazali, da niso še zadostno pripravljeni in da ne mislijo še tako kmalu odpraviti svojih tradicionalnih napak,
v	prvi vrsti nervoznost, ki se jih tako rada polasti.
Prejšnji ponedeljek pa so se v Trstu dobro izkazali. Končni izid je bil 3 :2 v korist naše ekipe (7 : 15, 15 : 11, 16 : 14, 4:15, 16:14). V zadnjem odločilnem setu so naši fantje odlično igrali in tudi krepko povedli. Tržačani pa niso ostali križem rok in so zalo učinkovito napadali; vendar so se gostje lepo branili, zlasti na mreži. Pri stanju 11 : 11 pa se je v vrstah Goričanov zataknilo in Acegat je zvečal razliko točk na 13: 11. Zgledalo je, da ne bodo »modri« vzdržali; vendar so zbrali vse sile in bili zlasti v napadu neustavljivi; pri tem se je odlično izkazal mladi Mirko Špacapan, ki je dvakrat tolkel prav skozi obrambo Tržačanov. Na mreži mu je pomagal tudi Marijan Cemic, ki je bil za tolčenje v izredni formi; prav ta napad je pripomogel h končni zmagi, ki so jo Olympijoi povsem zaslužili. Upamo, da ne bo ta primor ostal osamljen, kajti prepričani smo, da naši igralci imajo možnosti, da dobro igrajo. Želimo jim, da bi zamujeno popravili in zasedli častno mesto na končni lestvici; to pa je odvisno predvsem od njih.
lč
Novi predsednik lesnih trgovcev
Na občnem zboru tržaških lesnih trgovcev je bil izvoljen za novega predsednika Viktor Kralj. Dosedanji predsednik dr. Spinotti je namreč odstopil. Na občnem zboru so ponovno ugotovili, da lesna trgovina čez Trst še vedno nazaduje.
RADIO
A TRST A
Spored od 5. do 11. aprila 1970
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14,15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob de lavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: M. Twain: »Tom, mali detektiv«. Dramatizirana zgodba. Prvi del. 11.45 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna 'glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah.
15.30 E. Gaboriau: »Zadeva Lerouge«. Detektivka. 17.30 Zborovska glasba. Drugi del koncerta Zveze cerkvenih pevskih zborov s Tržaškega. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije .iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Reharjeva: »Kraški zidarji«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole.
13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.30 Radio za srednje šole. 18.50 Zbor »G. Peres-son« iz Piana D’Arta. 21.05 Kulturni odme-
vi	- dejstva in ljudje v deželi. 21.25 Romantične melodije.
Torek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. 18.50 John Jerry s svojima havvajskima kitarama.
19.00 Otroci pojo. 19.10 Andrej Budal o sebi in o svojem literarnem delu. 19.45 Zbor »Srečko Kosovel« iz Romk. 20.35 Rousseau: »Vaški vedež«, operna enodejanka.
Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Beri, beri rožmarin zeleni. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovanskih pesmi.
12.00 Po društvih in krožkih: »Prosvetno društvo Ivan Cankar v Trstu«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Slavenski: Lirski kvartet, op. 11. Igra Zagrebški godalni kvartet. 19.10 »Pisani balončki«, radijski tednik za naj mlaj še. 20.35 F. Grillparzer: »Ljubezni in morja valovi«. Tragedija v petih dejanjih.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 12.10 Pravni položaj žene v Italiji: M. Bellomo (6) »Ureditev civilnega zakonika iz leta 1865«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Glasbeni mojstri. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 18.50 Srebotnjak: Kraška suita. Igra orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane. 19.10 W. Cesarini Sforza: Pravo in krivo - o razvoju moralnih in pravnih pojmov. 2. oddaja. 19.25 Priljubljene melodije. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.30 I. Pregelj: »Otroci sonca«. Drugi dal. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. 16.50 Orkestri in
zbori. 17.45 Ščepec poezije. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Slovenski oktet. 19.10 »Družinski obzornik«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: A. Ma-rodič: »Resnica ali izmišljotina«. Izvaja Radijski oder.
DAROVI
Za župnijski dom v Doberdobu: Oba
organista iz Doberdoba 20.000 lir (njun letni ofer); dr. D. Š. 10.000 lir; zbor »Fantje izpod Grmade« 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Kremžar Marija
1.000 lir; prof. Slavko Bratina 5.000 lir; Kmečka posojilnica v Sovodnjah 50.000 lir.
Za škedenjski Dom: V decembru 1969: 275.000; v januarju 1970 127.900; v februarju 86.000. Za marec: Sancin Jožica 4.000, pevke ob dveh pogrebih 20.000, Cač 8.000, Čehovin 10.000, Bruna Sancin v spomin pok. brata in mame 5.000, dr. Bajc v spomin pok. mame 5.000, M. in M. Sancin
2.000 in 1.000 v spomin pok. Vladija Sancin, N. N. 10.000, S. D. 5.000, N. N. 13.500, N. N. 7.000, N. N. 10.000, Marija Vidic 5.000, B. B. 3.000, N. N. 5.000, N. N. 5.000, več oseb po 1.000 lir, Legiša Silvester 2.000 lir. Skupno v marcu 155.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Vse, ki so vpisovali za v Lurd, romarsko vodstvo naproša, da takoj po zaključenem vpisovanju 5. aprila javijo število udeležencev g. Dušanu Jakominu v Skednju.
Vodstvo slov. nižje srednje šole v Gorici, ul. Randaccio 10, obvešča starše dijakov, ki obiskujejo to šolo, da so vabljeni na razgovor s profesorji v soboto 4. aprila od 18. do 19. ure.
»Prisega opolnoči«. Tak je naslov igre v štirih dejanjih, ki jo bodo predvajali člani katol. kulturnega idruštva »Hrast« v soboto 11. aprila ob 20. -uri v novi prosvetni dvorani v Doberdobu.
Zahvala
Domači župnik in katoliško kulturno društvo »Hrast« se iskreno zahvaljujeta vsem, ki so prodajali in kupovali srečke IV. loterije za župnijski mladinski dom v Doberdobu, prav tako vsem, ki so sodelovali pri odprtju nove dvorane ter prispevali s svojim obiskom k lepemu uspehu »Praznika pomladi« na velikonočni ponedeljek v Doberdobu.
Vrstni red izžrebanih dobitkov za župnijski mladinski dom v Doberdobu
1. 3230, 2. 5941, 3. 83, 4. 3811, 5. 3254, 6. 4281, 7. 6603, 8. 6884, 9. 7087, 10. 4096, 11. 6406, 12. 7369, 13. 1843, 14. 3430, 15. 5104, 16. 6060, 17. 2931, 18. 5105, 19. 2947, 20. 7263, 21. 7260, 22. 3812, 23. 1515, 24. 65, 25. 1426, 26. 4009, 27. 4507, 28. 4638, 29. 7317, 30. 7316, 31. 1689, 32. 813, 33. 4353.
Dobitke je treba dvigniti v župnišču v Doberdobu v teku enega meseca.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
OBČNI ZBOR
Slovenske katoliške skupnosti v Gorici
bo v soboto, 4. aprila 1970 ob 20h v prvem sklicanju v mali dvorani Katoliškega doma.
Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Poročila. 3. Razprava in odobritev statuta. 4. Raz-rešnica. 5. Volitve organov. 6. Slučajnosti.
Pol ure po sklicanju je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi.
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIH BQO.ODQ.OOO	VPLAČANIH	LIR	300.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
TELEFON ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED