- :-., -r-v DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 52 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 2ND, 1036 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Ijenja ameriških Slovencev nje sovjetske armade v strahu pred Japonci Zanimive vesti iz živ- 400 000 zamorc^.fna- Ogromno oboroževa rnerava izseliti: Washington, 2i). februarja. Posta voda.ja države Virginije je naprosi'.--i kongres Zedinj-mih T„. * ,.. „ , , . držav, da najde pota in sredstva, John Špetic, Barberton, Ohio., (L se ,lje kaldh 400,000 z e dobil y tovarni hudo poskod- n:ortev iz Zcdinjenih držav uo. vec ton težko zelezo le zdr- , ,., ', ., .. ^. ... ... ., afriško republiko Liberijo. Od snilo m ga pritisnilo na stopalo ,■ v • , • '• , . , . potovali bi le oni zamorci, ki bi pogoaop, v Kateri se zavezuje sami zaprosili vlado za izseli- j Francija, da pride Rusiji na lev. Kongivs bi plačal prevoznej pomoč, ako je napadena od Ja--troške. Oni, ki bi se izselili, se poncev, in istotako se zavezuje ne bi mogli več naseliti v Zed. Rusija, da pride Franciji na pc-dr/avah. ! moč, ako jo napadena od Nem- o--' '-ev. Sovjetska Rusija je skoro bolj .silila za sprejem te pogodbe kot Francija. Komunisti v Rusiji so «'.dnje mesece postavili ogromen preračun za oboroževanje ruske armade. Proračun znaša W Cli shington Vladna pomoč Cleveland v resnici potrebuje najmanj 30,000 novih malih sta-: novanjskih hiš. Tekom zadnjih : pet let se ni skoro ničesar nove- V New Yorku so osle- Fažizfm v Estoniji od- [ahj ^ Abesirici so pravljeii z veliko večino imeli ogromne zgu- parili siromake za $30.000 pn delih , Helsingfors, 2'). februarja. V ; republiki Estoniji je narod vče-I raj odglasoval, če želi obdržati be v hudi bitki m mu tudi odtrgalo palec. V Barbertonu je umrl tudi poznani rojak Frank Grbec, ki je bil zadnjih 15 let pravi siromak. Pred leti je imel očesno bolezen in naposled mu je vid skoro popolnoma opešal, da j? le s težavo lezel okoli. Tam zapušča vdovo, sina in hčer. Do-; ma je bil nekje od Iga. V Pueblo, Colo., je umrl rojak Anton Peček star 41 let, doma iz Krke na Dolenjskem.; Zapušča ženo in tri otroke. li temu pomagati. Danes lahko »M. . „ , zgradite, z zvezno pomočjo, svo- ^j^J™t * * 1 * sku™ je bil° oddanih 77°'000 , , , .. izsiljevanjem denar a potom ,.. /•. i . , ... , JO lastno hišo prav poceni in po ,)0narejenih relifnih kart. f °d toh tJlh J? pogojih, o katerih niti misliti ne [talijani s0 vprizorili bajonetni napad in Roosevelt bo izvoljen i večjo večino kot v letu 1932 bi mogli pred petimi leti. Zvezna vlada je s pomočjo bank pripravljena financirati gradnje novih hiš. Te hiše lahko veljajo 85,000.00, $10,000 ali $15,000 in ne več. Ako sklenete zgladiti hišo, ki bo veljala 85,-000.00, tedaj vi plačujete mes.e- no Gangeži so brezposelnim ob- o7o -J' ■ n — a , ma(le deset n' ljubili WPA delo, ako so jim f7« J»h je b.lo za i^cm. Osla- lt;;(UJani ])n,; fij° Plačali od $5.00 do $30.0«). Ko h ^0VJ. ™ f »* Sola , . neveljavni. Fas-sticni nacm via- •• je bilo plačilo narejeno, so dobi- „• i , ,■ ,. , i • ,. , , de je lnl v Estoniji vpeljan 3. li brezposelni ah kdo drug , kdor , . j Generalni poštni mojster Jas. Mev V Barbertonu je preminula FarIey; kj se jfi pravkar vrni] on fphnnria ■ , , ir .... , . f'!1H tanki, potom vlade $29.77, ■ reDiuarja. nič manj kot 15 milijard rub- d()k]0,. T)„. • ••■ 1 . • 1 • '"V. v. |"'wui '-HIJ1 ICLK Ana Smuk, stara 59 let, doma iz ™ tov™ Hm znmdnlh h, n ^^ "S* ^f« & let. kakor s, naredi pogodba Kamnika pri Preserju na No- -1 "Ja 1 zaPddnih dlza" >" mornarice si Rusija pnzade iranjskem. V Ameriki je bila projetkih. Večina izmed onih, ki so do-m vse plačano. Posojilo biH WPA de]a S(> nava(]n- Aq]rv_ vlade poiom bank teče od 10 do ci, ki sedaj po $85<00 ua mesec. Vladni preiskovalci so na 36 let, in zapušča družino. V Little Fallsu, N ,Y., sta se 1 IUU in: oJ A V LI • ' IJ t'A l/.UUC- , »i .» _ . .......... I" v..iU da izsiodijo vse one ki so m[|# u IfAltflfAC J IS mi voditelji raznih strank, sa.je 'a. Konjico in topništvo motori- ^ 6 "h 7 kot so znašale dosedaj. dobili delo ,)otom ponai.ejenih m* T ^"a^? 1 10 izjavil, da je prepričan, da bo zirajV na vse pretege. Rdečo pregnali ostanke abesinske armade deset milj proti jugu. — ikujejo, (ki bo ce-sie radi te izgubljene bitke prisiljen prositi za mir. je plačal, ponarejeno nakaznico Prvi in tretji laški armadni od relifne družbe, nakar jim jo r^' "aJveC rat 1 zbbkroži abesinsko armado, m nared se bo vrnil v kratkem ki je pod 1)0veljstvom Ras Kas„ k ustavni Vlndi. in Ras Sejuna. Poroča se. da je - o-................padlo številno moštvo na obeh Danes pride predsed- J^T^Zl^ZŽ dvema tednoma, ko so Italijani poročali, da je padlo 1500 L:i- htevo novih davkov 1 1 6000 Abosincev- pred kratkim ponesrečila roja- celo ve,jo večin0 kot jo je dobil s nili V Tovim/Tižarkal^Š ^ ^leniji zgradi- dobih teko^'^^ na relifu, ka Jos. Kolar, kateremu je težka y ,etu 19;59 ,() ()(,) 1 ■ ti novo hišo v vrednosti $5,000. d.lsj veriga strla prst na nogi in Farley, ki je načelnik narod-i ' RUsij""gradi poleg te-a 76 ~ •John Zore, ki je dobil poškodbe i r,(r rtpmni.r.,f„Up„„ plf(Mlkllti„ , '' M«uu poie« u „.t , , 11 ctemoKiatskega eksekutiv-, juhmarinov najbolj modernega "Prt• . r t li-. . • | hega odbora, je povedal, da bo; jpa. Po sodbi strokovnjakov Rojak Joe Jaklič in njeg^va ■ R ,t zmaga] ^ v državi ■ ^ ,,,skc, podmornice mno- bertu Minn sta dobila iz S ^ dasi rePublika"ci ^ijo, bolj učinkovite kot japonske. ' 1Vl dobila iz da je ta država izgubljena za Poleir tega Rusija že danes rega kra a obvestilo, da )e v va- nnn.m.oH., ' J 1 c ua K si Slivci pri Velikih Laščah po ^f , . . f>f, . , . . ^ vojnimi letali, 1 1 Parley je sel celo tako daleč, coda to je le uradno število. V Amba Alagi, pozorišče naj-Washington, 29. februarja. V0("Je laAke zma«"e' 9000 Č3V- Kako bo vlada financirala to nakaznic. B predsednik Roosevelt dobil letos mornarico nameravajo spopol- f'rad"io no]vih hi« ballk- ^Toda noben izmed onih, ki so ka rnu , . . " celo večjo večino kot jo je dobil rtiti z novimi križarkami po ;'.zcnlm1"'. da ft(i plenili žgrad.- dobiH tako delo, ni bil na relifu, ka Jos. Kolar, kateremu je težka v letu 19,2. m n,o »f »ov« «vvr«lru,sti $5,000. (Jas. je vlad|1() praviIo tozadevnd Kdrgre^s^Se ^.groi ker^ f«-. katero so na- Lot velja $900.00, hiša $4,100. jako stro}fQt ,,ripetiJo se je c„. prodsednik Koos,velt prišel 4 "aziv!^ali Gib- t %?0« 0 00 nT \ Pl i10' da so'nek«teri imeli dvojno dan z zahtevo, da mora kongres: T» «« bili leta ■ !dd()- -o-* '^tno in WPA delo odrediti nove davke, ki naj zna- ,(>d «trahovito dvajsetih letih po $29.77 na me-iin K0 zaslužiIi „ad ?160>00 U;| sec. To je enako kot rent. Ako I mese -te hoteli graditi hišo po sta- šajo najmanj $786,000,000 v bo- te p eni. dočem fiskalnem letu. Tozade- Italijani imajo sedaj pred se- Lopovi so poslovali v oaW™°> kl ^ imd trgovi- davkl> W vpi,Uali. Tak« v zbor sas, kjer je governer AH Lan- „je, ker ji noprestand preti .Ja- " C .V-,0()0.«! ).; no s tobakom_ 0(lkar s« ie uri- ..:.... ................:...• . .je njegova devetletna hčerka dospela k svoji teti na Gilbert ter je dekla mi rala 1. marca, stra'nka najbrž imenovala za i podpisati pogodbe z Rusijo, da "Mrak " '0ram V | svojega predsedniškega kandi- ne bo l)apadla ruskih mej. V Ru- v,' ž-i i ,<■ • data. siji je danes zaposlenih 225,000 Na Coleraine, Mmn., je umr- ..Landon ni noben voAiU]i,» \ v tovarnah, kjer se izdelujejo tih $3,313.71, po novem siste- v Manhattan,. Načelnik skupi-; mu s pomočjo vlade pa vas ve ne v Brooklynu je neki Antho- nitj Voditelji v kongresu nimajo najmanjše ideje, kakšne la Ana Murnik, stara 6:! let. Zapustila je hčer in sina. Mur-nikova družina se je priselila v Minnesoto že leta 1893. Stari Murnik je bil šaljiv Gorenje ter dni, katerega bo republikanska. ponska. Japonska ni hotela niti i čela preiskava je neznano kam zginil. Bongiorno je potegnil najmanj 500 žrtev, ki. bodo sedaj odslovljene od dela. Vlada j ' tudi naznanila, da bo šla do skrajnosti, da dožene, če niso tobakom. Odkar se je pri- llid pwi.ulcev kot v zbornici se- (k l.jna tozadevna pojasnila dobite v zveznem uradu v Bulkley BI Ig. ali pa na vsaki banki. je dejal Farley. "Landon bi bil j vojaška letala. ' " ' ' Ameriška legija proti na dober kot mestni župan ali mo- Poleg tega ima Rusija sedaj' seljevanju goČe kongresman, toda izvrše-1 v mirnem času 1,800,.'JO mož! in'di-tnapolis Ind 2') febru ' poli1ikar',i vati dolžnost predsedniškega sUdnc armade, pol več kot Ja-'arja. Ameriški je po- , ^T" indon n, zmezen. j ponska. Pri vsem tem vzdržuje trošjh, mnoffo dena,ja> da te. $25,000,000 za ceste , A babe in Desije, kjer ima abe-siuski cesar glavni stau. Ne pričakuje se nadaljnega odpora Abesineev, razen pri mestu Magdali, (>0 milj severno od De- eeš, da prihaja predsednik ravno '''V ,, . , , . . , . Asmara, Lntreja, 1. marca, v predsedniškem letu z zahtevo. ., , , , . , , . . Dva laska armadna zbora bro- ža tako visoke davke. L oda v . . . , , ., , .. , . jeea 20,000 sta zajela dve abe- mnogih krogih pravijo, da ima . . . .. , . .... „ . sinski armadi, ki sta šteli 10,000 predsednik prav. Kongres je natorjev je nastalo - godrnanje urada tega jfSt Kar.se tiČf države ^ na ^nem vzhodu še ^^a pSv^a'deio-1 ^-a Ohio je pričela s pro-... /.' . ^ , . nje, ki je od pamtiveka repubh-i izledno armado 350,000 mož, i.nmill,iatr , v y,„i:n;„nii, Krimom za gradnjo novih cest 11 ,U , TS"ia V rudnik"',nje- kanska, se bo letos postavila namero mislijo v prihodnjih komumhtCV v Zedlll^»lh • ........ bili s eparu v zvezi s kak mi , r, , • , m sta Abesmce popolnoma po- 1 J dovoli] bonus m denar se mora ., ,, . . ' . . ....... ,.,,.,. razila. Baje je padlo najmanj nekje dobiti. ,„,„„, ,, . ' , . 10,000 Abesmcev na bojnem po- Roosevelt je nasproten novim ]ju< Vsa abesinska fronta je raz- posojilom in se pripravlja, da se bjta> j>0l.aj5 Abesincev se je pri- zvoani račun končno spravi v- t)cU1 v Tem5ie? okraiu. red. To se pa ne more drugače j čina novih davkov bo šla za plačilo bonusa in za pomoč farmarji m. Za vse to se bo potrebovalo vsako leto $786,000,000 te- gov h rat John pa je imel svoje . Ro'"^""^ rpko, F-ir ....."".'»nonn' drilvah' * ^ «'otova 8 Prc" , T ' , čase obširno trgovino na Eve- I j pomnožiti na 480,000 moz. iskavo in je položila kongresu. b'f> ^ ^ m»«'f« letih " , tU, Piemogaij m- Pa,ska armada je dan,s največ- 0„Tam lede uaslopa proti kol železniških križišč. V to svrho __o_ so glasoval, za Roos-ve a, m |a na svetu. Pri armadi služi- munistom. ljtMfija bo naprosila P>''Pravljenih $25,000,000. štirie kandidati !"J? predsedn,k ^ewis je Roose-} jo tudi ženske v posebnih oddel- kowre8> da naredi postavo, gla- del te svote so prispe- ......... ........ ...... ■ , kilrje Kanaiaau veitu nasprotoval. Letos je kili. ,„„,,'„„ ,'v. .t,'AT,jt vali lastniki avtomobilov v dr- , "" ' " ,,, Tekom zadnjih treh dni so se Lewis 10() odstotkov z Roose- ___0_ M)in ka elc s0 1 repme abs llut" žavi Ohio ki plačujejo gasolin- k°m >,nhodn-"h ,roh let' že oglasili štirje demokratje, ki c ! no vsako naseljevanje tekom ^ Plujejo ^asonn so izjavili, da bodo kandidirali ^ : ^ ^OUng' kandidat? prihodnjih deset let. Nadalje «kl dawk- f,a za urad šerifa v Cuyahoga coun- Nocoj ho bitka . b e?hen kongresman da kongres raredi postavo, da dala »« ^^polago zvezna via- ty. Eden je Fred Alber, sedanji Nocoj se zbere mestna zbor- j u di/ave Ohio, bo baje \ teh „aselniSke oblasti deportirajo,da' prvi pomožni šerif, drugi je zna- niča k seji in bo skušal council- (ll,fvn izjavil, da bo kandidiral Vse ene osebe, rojene v tujezsm- Papeževo pismo ni mirovni sodnik Wm. Zoul, man A rti prevzeti predsedni- j 1 p.1..,n]a_1Jni" volltva">v maJ« stvu, ki ao člani kake prevratne) Most Rev. Jos. Schrembs, ka aris, 1. marca. Iz uradnih doseči, kot z novimi davki. Ve- kroj?ov se ]10n)C.a_ da se je ]la]i. .mesecu kot governerski kandi- organizacije, nadalje, da se mo- toliški škof v Clevelandu, je do tretji je James Kennedy, prvi štvo zbornice. Toda vprašanje pomožni publikanski je priglasil svojo kandidaturo Nocoj bi imela biti tudi volitev . "-.i^ ", ™ no Kancuuai, p0vtira vse one, ki so prišli ne- škofu za sijajni uspeh, ki ga je A. L Maresh, znani češki trge- elerka zbornice. Demokrati it(,(la prijatelji so ga baje pre- postavnim potom v to deželo. imel Evharistični kongres vec. predlagajo za ta urad council- tvorih, da vseeno, poskusi svo- Listnica uredništva m,ana Millerja, toda zopet je "> srec°. L. K. Predsednik najvišje sod- vprašanje, če sme Miller sam, Stoletnica Clevelanda Dekle ubito V soboto popoldne .ie imel Herman Kinkopf opravek v mestu. Odpeljal še je torej iz Eu-clida z ja približala francoski vladi z namenom, da se začne z mirovnimi pogajanji in da se ustavi vojna v Afriki. Italijani nameravajo staviti svoje pogoje na podlagi zadnjih zmag, ki so jih dobili na abesinski fronti. -----—-o--- možni okrajni blagajnik .in je, če je Artl predsednik, dokler da napram Martinu Daveyu, ra dwbiti odtise prstov vse onih, bil te dni izredno pismo od parti Tom Gallagher. Kot re- ni dstavljen tozadevni sodnijski j »edaiijemu governerju. > oung ki niso državljani Zedinjenih peža Pija XI, v katerem se pa-blikanski kandidat za šerifa zapisnik od apelatnega sodišča. ;se je ze dvakrat prej premislil držav in da se nemudoma de- pež srčno zahvaljuje našemu .........I -1 ... 1......4..'..........Ui i main hiti tudi volitev ' in * lzJa'vil, da lie 1)0 kandidat, L-; «n nviSli no- e.......„..„„u 1,J m.je Zed. držav se imenuje za sebe glasovati in če sploh mo- llporniki so poljedelci l)r. Denis Brane, profesor po- stvom škofa Schrembsa. V četrtek 5. marca bo minulo litične znanosti na Western lie- Skupni mladinski zbori Zadnja čast Članicam dr. Svobodomiselne avtomobilom in vzel s Slovenke št. 2 S. D. Z. se nazna-seboj tudi hčerko Rotil. Ko sta nja, da je umrla sestra Purise se peljala skozi Gordon park ob ()pif. Truplo leži v ZakrajŠko-jezeru je dekletce prosilo očeta, vem pogrebnem zavodu, kjer naj da naj avto ustavi, ker bi šla ji članice izkažejo zadnji po-rada pogledat zamrznjeno jeKe-'zdrav. ■— Tajnica. , 4 , ro, kjer se je igralo mnogo otrok. Filkowski na varnem j Clevelandu lanskega septembra, ()f(l j(J obljubil( da se bosta' Joseph Filkowski, ki je bil in ki je bil pod osebnim vod- u>stavilaj ko se bosta vračala svoječasno najbolj drzni ropar domov. Nazaj grede je oče res v Clevelandu, je pretekli petek ustavil avto, mala Ruth je izsto- skušal že drugič-pobegniti iz dr- Charles E. Hughes, predsednik re biti izvoljen, dokler je coun- ravno sto let, odkar je državna serve univerzi v Clevelandu, je1 Na zadnji seji Skupnih mla- piUi in od&la na led. Ko se žavnili zaporov 'v Columbusu. senatne zbornice kongresa je ciiman. Tudi o teh zadevah bo postavodaja države Ohio odre- izjavil včeraj, da prihajajo dinskih zborov so bili izvoljeni je u.aC.ahl proti avtomobilu, je Dobili se. ga že pri zunanjih vra-Podpredsednik Zed. držav John skoro gotovo odločila sodmja,; dila, da postane Cleveland — uporniki, ki so se hoteli polasti- sledeči uradniki za leto 1986: s1ekla preko eeste, ne da bi se tih S seboj je imel nož, katere-Garner in predsednik poslanske vazven ako demokrati nocoj ve- mesto. Pred letom 1836 je bil ti vlade na Japonskem iz polje- predsednik John Globokar, pod- ozrlai če prihaja kak drugi avto. ga da bi čimprej dobro ši so doma iz Kočevja. Zapušča' 4,000 trukmanov v Clevelandu. r°ča, da se obeta dobra bodoč- kom petih dni. gled računov zadnje veselice, tu novo polje za delo in boljše,okrevala. tudi brata Arthurja in sestrico Toda zadnji trenutek je prišlo a ost in večja zaposlenost. Naš zastopnik j Seja je važna, torej pridite vsi-! življenje. Brat umrl Dorothy. Pogreb se vrši v sredo do pobotanja s kompani.jami. Certifikat bolničarke Mr. Jos. Grdina je pooblaščen Avto licence v bolnico | Mrs. Ana Jejtc, 5337 St. Clair zjutraj iz hiše žalosti na 20631 Vsi trukmani ostanejo na delu.- Mlšs Helen bach je dobila pobirati naročnino za "Ameri- Do 1. aprila morajo imeti vsi Z ambulanco Louis L. Perfo-j Ave. je dobila iz Spriugfielda, Gcller Ave. v cerkev sv. Kristi- V bolnici Pretekli petek državni certifikat škq Domovino" pri vseh onih ro- avtomobilisti v državi Ohio no-jlije je bila v nedeljo-odpeljana v m., vest, da ji je včeraj tam ne, potem pa na sv. Pavla poko- V mestno bolnico je bil odpe-bolničarka. Zaposlena je v jakih v Clevelandu in v okolici, ve avto licence in plošče. Nove!St. Luke's bolnico Mrs. Lucille umrl njen brat Jakob Kupnik. pališče pod vodstvom August F. Ijan znani Frank Sajovie, doma Glenville bolnici. Iskrene čestit- ki dobivajo naš dnevnik po po- licenčne plošče pa se ne smejo! P.oldan, 3546 E. 80th St. želi-' Naj mu bo mirna ameriška zem-i Svctek. Prizadeti družini naše iz Šenčurja na Gorenjskem. Obo-ko1 šti. — Uprava A. D. 'rabiti pred 10. marcem. mo ji hitrega okrevanja. ]ja! globoko sožalje! ' lel je na nogah. I I AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •U? St. Clair At«. Cleveland. Oblo PublUbed dally except Sunday« and Holiday« NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poAtt, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta >3.00. Za Cleveland, po poitl, pol let« $3.50 Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto, <5.50, pol leta, $3.00. Za Bvropo. celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: U. B. and Canada, $6.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O. 0. and Canada $3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.60 tor 6 month«. Cleveland and luolld by carrier«, $6.CO per year, $3.00 tot t month«. _Single oople« I cent«. European «ubacrlptlon. $8.00 per year._ J AMIS DEBJKVIO and LOUIS J. PIRC. Editors and Publisher« Entered as second das« matter January 6tb, 1800, at the Post Office at Cleveland, Oblo, under the Act of March 3d, 1879. No. 52, Mon, March 2, 1936 Laške zmage v angleških očeh no in povsod drug drugemu pomagamo. Vardni vodja, 23, varde, g. John L. Mihelich, se je tudi izrazil, da ga zelo veseli tako lepo doneča in pohvalna izjava o g. Drašlerju in da moramo biti Slovenci hvaležni vodstvu demokratske stranke, ker je pomagalo našemu rojaku do tako važnega urada. Povdaril je tudi, da se le potom stranke in s stranko kaj doseže. Mr. Jos. Copenhagen, vardni vodja 32. varde se je, kakor predgovorniki, lepo in pohvalno izrazil o g. Drašlerju, ki stanuje v 32. vardi, da vedno ž njim deluje v najlepši harmoniji ter mu je želel vso srečo za; bodoče. Mis. Wright se je tudi pohvalno izrazila o g. Drašlerju in Slovencih sploh. Državni poslanec g. William Boyd, je g. Drašlerju čestital Lep uspeh v Euclidu novega, ker bi to storila vsaka sama na senik zmetala. Sena da je vodstvo demokratske stranke že marsikateremu Slovanu pomagalo do višje službe in urada, da so pa tudi slovanske grupe hrbtenica stranke in da brez njih bi bila demokratska stranka neuspešna. Državni poslanec Jos. Ogrin je tudi povdarjal, da smo mi Slovenci in sploh vsi Jugoslovani lahko ponosni na našega rojaka, g. Drašlerja in njegovo Angleški polkovnik Liddel Hart vprašuje: Ali je laški maršal Pietro Badoglio zadal odločilen poraz abesinskim silam? Iz Rima se poroča, da je bilo v bitki pobitih in ranjenih 20,000 Abesincev. Maršal Badoglio je poslal v Rim brzo-|ter mu želel vso srečo, rekoč, javno poročilo o "slavni zmagi," ko je potolkel in pognal v beg "80,000 mož močno armado," ki je branila Amba Ara-dam. Italijanski napad se je izvršil, kakor je rečeno, v megli. Kakopak! To je tista poznana "vojna megla," ki zakriva resnico in katera megla je v sedanji italijansko-abesin-ski vojni vedno tako zelo gosta. Poročila vedo nadalje povedati, da so dne 10. februarja italijanske čete pričele napredovati ob Gabat reki. Te čete so obstojale iz dveh armadnih zborov. Dne 11. februarja so prekoračile reko neovirano. Dne 12. februarja so napadle Amba Aradam. Dne 15. februarja so okupirale goro in njihove kolone so dospele v vas Antalo. Če pogledate i člelo ter urad, ki ga zavzema torej na zemljevid, boste videli, da so v šestih dneh napre-j Iz srca mil želi nadaljnih uspe dovale natančno štiri milje. Nato slede italijanski opisi dramatičnega zasledovanja bežečih Abesincev. In zdaj, en teden po bitki, poroča italijanski maršal, da so njegove čete zopet podvzele nadaljnje prodiranje in da so njegove čete dospele do vasi Buia. Tu ni nikjer niti najmanjšega razloga za misliti, da so Italijani izvojevali kako odločilno zmago. Gotovo je, da se Italijani pomikajo naprej z največjo previdnostjo (in s stra-( hom), ker ne vedo, kaj jih čaka. Petnajst milj pred njimi ' stoji zdaj gorski položaj Amba Alaji, kjer preže v zasedi sveže abesinske čete. Italijanska duša hrepeni z vso silo, da se doseže to točko, zakaj pred štiridesetimi leti so jo Italijani dosegli in zavzeli, pa jo spet — izgubili. Tukaj se je pričel takrat njih poraz, kjer so bile potolčene čete generala] Tosselija. Dokler Italijani te točke spet ne zavzamejo, bo njihov ponos še vedno trpel. Adova, Makale, Amba Alaji — to so kamni mejniki na potu italijanskega maščevanja. Toda Amba Alaji je samo neznatna točka, ki ni na zemljevidih niti označena, in od tam je še daleč, daleč do Addis Ababe. Zato ni čuda, da Italijani, ki ne morejo cenzurirati zemljevidov in prestavljati krajev, kakor bi se jim poljubilo, polnijo sedaj svoje časopisje z dramatičnimi zgodbami o slavnih zmagah, ki jih je izvojevalo italijansko orožje. Zmaga postane odločilna samo takrat, če more zmagovalec tudi požeti sadove svoje zmage. Italijanska poročila o njihovih zmagah pa čudovito di-še po onih njihovih poročilih iz svetovne vojne, in tudi njihove metode so prav take, kakršnih so se posluževali v svetovni vojni. Spominjamo se italijanskih poročil, ko je italijanska armada med leti 1915-17 "izvojevala petnajst odloč-j nih zmag" na soški fronti, dočim je vsakemu znano dejstvo, da so Avstrijcj v tem času prirerili šestnajst ofenziv, ki so jih ponesle globoko doli v italijansko ozemlje. Ako preti abesinski obrambi res kaka nevarnost razsula, bo to njihova lastna krivda, oziroma krivda njihovega ponosa. Danes je znano dejstvo, da se čete rasa Mulughete niso borile po načinu guerila vojna, pač pa so v divji, toda nerazsodni hrabrosti planile na Italijane v odprtem boju. Videti je, da se te čete niso naučile taktike, katere se poslu-bujeta ras Kasa in ras Sejum na jugu. Abesinec je po svoji naravi prehraber, da bi bil uspešen guerila bojevnik iz varne zasede. -o- S hov. Nato je bil predstavljen councilman 32. varde Anton Vehovec, ki je pozno prišel si svojo soprogo in menda poza-i bil, da je bil ta večer namenjen v počast g. Drašlerju ter je g. councilman veliko govoril, kot navadno, samo o pomenu večera ne. Councilman 10. varde, Ed-j ward Pucel, ki je bil preteklo jesen prvič izvoljen, ki je sicer še mlad, ampak po govoru, ki i ga je napravil, se lahko sodi, ' da si bo v kratkem času ustva-i ril ugled. Čestital je g. Draš-| ierju na njjdreveni uspešnem delu in uradu, ki ga zavzema ter mu želel vso srečo in uspeh. Nato je g. John Hochevar, ki je v uradu g. Drašlerja pomožni inženjer, po kratkem nagovoru podaril slavljencu večera lepo okrašeno ploščo kot spomin na ta večer. Na plošči je bil sledeč napis: Presented to šele danes sem prišla do sape od razočaranja, ker nisem dobila teličkov-trojčkov. Že vidim, da bo še vseeno boljše drugo leto iti po srnjake v Penn-sylvanijo. (Ja, če bi šla kar cela fara, pa bi gotovo ne prišli prazni nazaj.—Op. Jak.). Do tistega časa se bom pa že tudi jaz naučila, kako se ravna s puško, ako mi jo bo kdo zaupal. Mogoče Jaka? Saj jo je tudi Dolencu in Babiču. (Puška, fajfa, pa bicikelj, pravijo, da se ne da.—Op. Jak.). Torej upanje je v bodočnosti in gotovo me bo enkrat sreča zadela, ako ne bova hodile po različnih potih. Toda k stvari. Naši trojčki so dobili vsak svoj dom. Prvi pri Cervanovih na Kildeer Ave. Červanova mama so izvrstna kuharica. Upam, da nas povabijo na dobro pečenko ali pa na rajželcovo potico. Ali smemo pričakovati? (Veste, mama, Iva govori samo o sebi.—Op. Jak.). Drugi teliček je pri družini Boyd na Lindbergh Ave. So re-| kli, da ga bodo redili, da bo lepa kravca. In tretji je na St. Clairju pri Mauerovih. To so pa naši sosedje, ki tudi pravijo, da hočejo počakati, da bo kravca. In tako bomo prihodnje leto imeli mogoče dve kravi, ali pa še tri, ako se červanova mama premislijo in telička redijo za doma. Tako bo šla stvar dalje in dalje, dokler ne dobimo v našo, belo Ljubljano nove in krasne j 1 cerkve, ki bo prekašala ono na I ;St. Clairju. Seveda, to je še i moja skromna želja in mor krava in ne samo ta. Voznika, ki sta komodno sedela v vozu, nista čutila to ne- pa smo imeli do 20 voz. Poleg tega pa sem bila za mlinarico. Včasih je bilo v mlinu do 40 soglasje, ki se je vršilo spredaj mernikov žta. Vreče vzdigova-in zadej pri vozu, ker sta se-J ti, prenašati iz enega kota v dela v sredini voza in tam je drugega, je' bilo vsakdanje de- bil nekak no man's land. Saj se tudi ladja v sredini najmanj lo podnevi in ponoči. Poleg tega pa sem vedno imela še ziblje. Čez nekaj časa se pa opravka na žagi. Kadar je bi- oglasi eden voznikov s pripombo: "Ti, kaj se ti ne zdi, da konja vlečeta, kot bi imela strašno težak tovor?" "Aha, tudi meni se to zdi. I lo treba v mlinu ali na žagi kaj popraviti, sem po navadi kar sama opravila, razen večjih popravil seveda." "Kako je bilo pa v vojskinem času? česa se najbolj spomi- saj vendar sva samo midva nainjate?" vozu in to vendar ni nobena peza. Poglejva kaj je." Ustavita konje in gresta okrog voza, da pregledata slučajnosti in razmere. Spredaj in pri strani je bilo vse okej, toda na zadnji strani je bila pa jako velika pomota. V svoje ogromno začudenje namreč opa-'prepričan, da se jih bo prav do žita, da hodi krava za vozom | sitega nazobal, ga udarim s pa-po svojem trebuhu in je bila Hco, da ga je takoj minila po-samo še toliko živa, kolikor jelželjivost po tujem blgu. Nekoč za nohtom črnega. Pustiti sta!so hoteli vojaki pri kozolcu vse "Kot sem že rekla, dela je bilo čez glavo. Po cele noči sem prečula. Paziti sem morala, da ne bi vojaki, ki jih je bilo tudi pri nas dovolj, delali škode. Sadje ni bilo pred njimi nikoli varno. Pa grem nekoč ponoči na češpljo in ko je bil vojak jo morala na bližnji farmi, da je prišla toliko k sebi, da je zopet lahko hodila. Kako je prišlo do tega slučaja, nihče ne j ve, ker krava ne zna govoriti, konja tudi ne, voznika pa vztrajno molčita. Nič se ne boj, Jack, tega zapisati, ker krava je sedaj naša, voznika pa slovenskega brati ne znata. Pa še nekaj drugega. Pri Ba-bikovih v North Madison so šli fantiči v golobnjak po mlade i golobe. Mesto golobov so pa I našli notri veliko kurje jajce. Če ga je znesla golobica ali kokoš, se ne ve. Pa raje kokoš, razmetati. Pa sem šla kar z vilami nad nje. "Oberlajtnantu," ki mi je zagrozil, da bom 2 leti zaprta, sem prav tako pokazala vile in mu rekla: "Na hudir, pa še ti tresi z njimi." Pozneje me je imel pa rad, ko je videl, da sem živino in konje dobro krmila." "Kaj pa vaše zdravje?" "Zdrava isem bila pa vedno, hvala Bogu, in sem še. Samo pozimi malo kašljam. Pa letošnja zima sploh zima ni. Saj ni bilo še pravega mraza.. K maši hodim, samo decembra nisem mogla. Klanec proti kaplani j i ker je jajce tako veliko. Sedaj ! me pa le precej zdela." rda čakajo, da se iz jajca kaka stvar izvali, potem bomo pa že tudi koga drugega, pa mogoče . , da se bo kdaj uresničila. Ako|vldeh ka-! bo 1,1 t[ bom ze sP°"|šla v *ozd drva ne kmalu, pa pozneje. H koncu mojega poročila naj še povem, da je bila naša prireditev lep uspeh v vseh ozirih. ; ročila Sem slišala, da boš dobil bonus, ker si bil v Salvation Army. Kadar ga boš dobil, pošlji ga Zato prav srčna hvala vsem, ki: ^j meni, ker-mislim, da bi ga danes v gozd, je mraz te "Kaj pa v šolo ste hodili?" "Sem, pa ne rada. Rajši sem Iz Javor-nika in Ušive gore sem jih vozila in pripravljala seveda tudi. To mi je sekira pela! Včasih so rekli 'mati: 'Ne hodi Neža bo ste se odzvali ter pomagali na en ali drugi način. Pozdrav in hvala vsem skupaj. Iva. znala jaz boljše porabiti kot ti. zeblo.' 'Se bom že ugrela,' sem 1 Povej Mr. Grdini, da zelo; jim odgovorila in sem šla. Zdaj | radi poslušamo otroški radio j na stara leta, ko nimam več de- progiam vsako nedeljo. Skoro da ti nisem pozabila povedati, da zraven mene žvr-. la, pa rada berem, in to brez očal." "In sedaj uživate zasluženo Kaj piše mlada farmerica Madison, O.—Po dolgem času se zopet oglašam. Jack, tvoje popisovanje o lovskem poho-Louis L. Drašler, Division En- du se nehal° vse Prekmalu goli moj ljubi kanarček drobno I plačilo za vaše zvesto delo pri pesmico in gotovo mi čez rame hiši, kaj ne?" gineer No. 12, State of Ohio. From Slovene Democratic Friends. Feb. 23., 1936. Nekaj časa je bil Louis ves iz sebe in malo nervozen, potem se je pa lepo zahvalil za darilo in za lepo prireditev, ker to iznenadenje mu bo ostalo v spominu za vedno. Potem so bili predstavljeni vsi slovenski precinktni načelniki in ostali gostje. S tem se je večerni program zaključil, zaigrala je godba, gostje so se zavrteli v lahnem valčku. ni mizar sam kupil pri nekem trgovcu bencin, drugje pa vžigalice. Zaprli so ga in takoj spustili ostale ovadene osebe. Ovaduh, ki je hotel tako spraviti mnogo ljudi v nesrečo je dobil dve leti ječe pogojno. Ko se je enkrat tako onemogočil med ljudmi, da so se ga vsi izogibali, se je lotil še drugih prestopkov ter bi kmalu prišel zopet pred sodišče radi tatvine. Ker se je tega menda preveč ustrašil, je šel in si sam vzel življenje z električnim tokom. Ta dogodek je odjeknil daleč naokoli po kraških vaseh. —Gorica, 10 jan., 1936.—V petek 10 t. m., je iz Gorice odpotovalo 400 alpinov, namenjenih v vzh. Afriko. Ob 7 uri zjutraj nekako so imeli v vojašnici mašo, kateri so prisostvovali razni odličniki iz Gorice. Službi božji je sledilo tudi nekaj govorov, ki pa niso naredili na navzoče nikakega povoljnega vtisa še manj pa, da bi zbudili kakšno navdušenje. Vojaki so nato korakali skozi mesto, spremljani od svojcev in občinstva. Bili so brez vsakršnega orožja, le kakih 40 mož med njimi je bilo opremljenih s puškami. Ko so> korakali skozi mesto je bilo vse tiho in mirno, o navdušenju ali kakšnih vzklikih ni niti govora. —Trst, jan., 1936.—V Senožečah je bil aretiran in odpeljan v tržaške zapore neki Jež, rojen 1903, ker se je drznil daleč v gozdu ziniti nekaj proti veliki fašistični osvobodilni vojni. Imenovani je namreč v gozdu v družbi z nekim italijanskim priseljencem, katerega oče se je prostovoljno javil za javna dela za Afriko, žgal oglje. Tu je v razgovo,ru med drugim tudi rekel, kaj je bilo treba njegovemu očetu iti iskat v Afriko v teh časih. Priseljeni Italijan ga je ovadil in bil je zaprt. Na intervencijo nekaterih z županstva je bil izpuščen, ker je slabega zdravja. Čez nekaj časa so ga prišli iskat s kamjonom iz Trsta in so ga odpeljali v Trst odkoder ga ni več nazaj. Skoro gotovo bo tudi on postavljen pred konfinacij-sko komisijo, kakor se v zad- Demokratje v 32. vardi V nedeljo večer, 23. februarja, so slovenski demokratski precinktni načelniki 32. varde priredili pri vseh priljubljenemu Slovencu, ki ima državno službo kot inženjer za gradnjo cest 12. divizije, g. Louis L. Drašlerju surprise party v Bridge Tavern na 152. cesti. Prišel je v dvorano, kjer je bilo že vse pripravljeno, v spremstvu svoje soproge pod pretvezo, da bo card party za nekoga drugega. Navzočih je bilo okrog 70 gostov - prijateljev, večinoma Slovencev in nekaj Hrvatov, ki so aktivni v politiki ali pa zavzemajo javne urade in službe ter so bili po večini iz 32., 23.. in 10. varde. Povabilu na ta prijateljski sestanek so se tudi odzvali Mrs. Bernice Pyke, Mrs. Olive Joy Wright in Mr. Jos.' Copenhagen. Večerni pro- Mr. Louis Drašler je bil rojen v Borovnici, Jugoslavija ter je sin dobro poznanih in spo- v . | štovanih staršev Frank in Mirni gram je vodil nas rojak, pomož-1 n„, . ,. • _ . , ; , / „'/ T , ; Drašler, ki so imeli svoje case ni državni prosekutor Mr. John J. Prince. Kot prvo govornico je predstavil Mrs. Pyke, ki se je zelo laskavo in pohvalno izrazila o Slovencih, posebno pa da je ponosna in vesela, da je bila ona tista, ki je v veliki meri pripomogla Mr. Drašlerju do te službe, katero on tako vestno in v splošno zadovoljnost vrši. Slovenci ste lahko ponosni, kakor je tudi vodstvo demokratske stranke, da imate moža kateri se lahko kosa pri njegove vrste delu z vsakomur. Nato je govoril naš slovenski sodnik, g. Frank J. Lausche, ter se izrazil, da ga zelo Veseli, ko, ^ l)a sliši druge, kako se pohvalno!^*' izražajo o g. Drašlerju, ki je ludi sin našega naroda in da ima on pred seboj še lepo bo- j t]0 večjih uspehov, dočnost. Zelo važno jc, tla ved lestavrant na Glass Ave. Louis se je bil podal s starši nazaj v staro domovino, ter je študiral na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1916 je prišel nazaj v Cleveland, kjer je začel študirati v znani šoli The Case School of Applied Science. Leta 1922 je z odliko izdelal izkušnje za civilnega inženjerja. Leta 1933 se je poročil s hčerko dobro poznane in spoštovane družine Felix Surtz, Mae Surtz in to mi ni povšeči. Zelo sem bila vesela, kadar so mi brali o tistem lovu na srnjake. Moja mati mi tudi vedno prebere tvojo kolono. (Pisateljica teh vrstic je namreč popolnoma slepa, a zna brezhibno pisati na! pisalni stroj.—Op ured.). Se-j daj si gotovo potreben počit-! ka po takem velikem trudu in j ker si se gotovo praskal za ušesi, ko si iskal misli za črtico. Gotovo imaš še glavobol od tvojega pohoda v Pennsylvanijo, zato bi ti pa jaz rada pomagala k vsebini za časopis, če ne boš radi tega jezen in če ne boš vsega skupaj vrgel v koš. Naj torej prvo napišem, kako so tukaj v Madisonu peljali kravo od enega prostora na drugega. Pa ti ljudje niso bili Slovenci, kar se že vidi iz njih priročnosti. Privezali so torej kravo k vozu, upregli v voz par konj in bistahor. Ko sem rekla, da so bili ljudje, sem rekla preveč, ker sta bila samo dva in oba moška, torej niso bili ljudje. Kaj ne, če bi bila ženska zraven, potem bi bili šele ljudje. Ta dva voznika, ali kar sta pogleduje prav radovedno, kaj da pišem. Tako, zdaj bom pa nehala za enkrat. Se bom že še kaj oglasila. Lepe pozdrave vsem čita-teljem tega lista. Helen Prijatelj. --o- Trdni so naši ljudje V starokrajskih listih beremo o tej ali oni korenini, ki doživi visoko starost, kljub trpljenju od svoje rane mladosti. Tako Sedaj imata že sinčka Louis Jr. fe bila« sta pa »l^čajno ime- —Trst, januarje., 1936.—Vse vojaštvo, zlasti ono, ki ga odpošilja fašistični režim v zadnjem času v Afriko, potuje brez vsakršnega orožja. Ko se vozijo poroča ljubljanski "Slovenec" skozi Sueški prekop, pa ne sme sledeče o Neži Švigelj iz Cerk-' biti nobeden od vojakov in ni-nice in sicer o 50 letnici, kar h i 0d oficirjev na krovu. To odsluži pri eni hiši, pri Jagenških.! redbo so izdale vojaške obla-Nežika sama pripoveduje sle- stf zato. ker je brezštevila vodeče o svojem življenju: jakov in oficirjev v Sueškem "Rojena sem bila 22. decefti- prekopu poskakalo v morje in bra 1861. leta v Dolenji vasi. i na ta način dezertiralo iz ita- njem času zelo prakticira, da "Hvala Bogu, in dobrim lju- se s tem izogne dolgim proce-dem. Vesela sem, nič mi ne1 som invelikim stroškom, manjka. Včasih, še katero za- —Postojna, januarja, 1936. pojem, kadar sem posebno do- —Kljub temu, da se mnogokrat bre volje." zgodi, da razni fašistični činite- lji v naših krajih pošiljajo one, i ki niso v Italiji zadovoljni, čez j mejo, se razne oblasti maščujejo nad družinami vojaških j ubežnikov. Tako so v neki vasi blizu Slavine, odvzeli gostil- -o- IZ PRIMORSKEGA Oče mi je zelo zgodaj umrl. Ko 11 je umrla pa še mati, sem šla v Cerknico k Jagenškem, ki so me vzeli kar za domačo." Na Št. Janžev dan je minilo ravno 50 let odkar sem pri hiši. Služila sem trem gospodarjem, vsi so me radi imeli in spoštovali in me spraševali za nasvete. Saj so vedeli, da poznam razmere pri hiši in gospodarstvo najbolj jaz." "No, pa povejte, kaj ste vse doživeli v teh letih?" "Zelo veliko. Saj 50 let je že precej dolga doba. Med vojsko je bilo največ dela. Prej- Oče Mr. Drašlerja še živi v Borovnici na Notranjskem, maje umrla pred enajstimi Tukaj pa mu živita dva j brata in dve sestri. Vsi želimo našemu Louisu, da gre naprej po začrtani poti še J. R. la nekaj preveč v glavi, ven-šnji gospodar France, ki je pred dar to ni motilo ne konj spredaj, ne krave zadej, ki so vlekli vsak v svojo stran, to pa menda zato, ker niso vsi enake pasme in samo gliha skup štri-lia. Torej konja sta vlekla naprej, kar je lepo in pravilno, krava je pa vlekla voz nazaj, kur sicer ni pravilno, a ni nič tremi leti umri, je bil v vojski pri hiši smo bile pa ženske. Ob košnji sem delala noč in dan. Po tri voze sem na dan sama naložila sena, ga z "Muro" —• 25 let sem "1'urahi" z njo in ko so jo prodali, sem bila tako žalostna, da sem jokala za blago živaljo — pripeljala domov in ijanske vojske. —Sežana, januarja 1936—V Povirju so popravljali šolo in preurejali notranje prostore. Pri tem delu je bil zaposlen tudi neki mizar iz bližnje vasi po imenu Dane. Ta mizar je "slišal" nekega večera ob mraku, da so se kmetje v bližini šole pod drevesom pogovarjali, kako jo bodo zažgali. Zvedel je pri tem o celem načrtu in celo kdo bo gupil bencin, kdo bo zažgal itd. Javil je vse čez par dni kara-binjerjem, ki so zaprli precejšnje število ljudi. Vse so odpeljali v Sežano in jih zasliševali. Po kratkem zaslišanju pa so prišli do čudnih zaključkov in so postali zato bolj previdni. Ugotovili so namreč, da ljudje, niško koncesijo družini, katere član se je izognil ekspedici-ji v Abesinijo. Pa tudi iz neke vasi v reški pokrajini poročajo o takem slučaju. —Reka, jan., 1936.— Po nekaterih farah v Istri so morali ob "prostovoljnem" darovanju prstanov plačati ljudje še pet lir, za kar so dobili nazaj alu-minjasti prstan. Tako so po nekaterih krajih fašistični oblastniki na svojo roko iskoristi-li to priliko, da so zopet prizadejali našim ljudem čim večjo škodo. Če verjamete al' pa ne Janezonova Mica iz Kozje rebri je služila v Ljubljani pri bogatem trgovcu. Nekoč se je seznanila s čvrstim "Janezom," ki ji je obljubil, da jo bo takoj vzel, kakor hitro bo prost vojaščine. Res je to storil. Cez kako leto potem dobi pa gospa, pri kateri je Mica služila, tole pismo: "Ljuba gospa! Vejo kaj bi kf so bili zaprti in obdolženi po-j jih prosila? Ce bi mi hoteli skusa požiga, niso bili tistega dati tisti otroški voziček, ki ga imate pod streho. Kolikor jaz vašega soproga poznam, vozička pri vas itak ne boste več ra- dne skupaj. Zato so šli k trgovcem v Sežani, ki prodajajo bencin in ugotovili pravega zločincu. Ugotovili so, da je dotič- bili." KRIŽEM PO JUTROVEM fe mernikm Isrtraika M»j» "Anglež —? Poznam jih, An- čeprav niti eden izmed njih gleže! Onstran Ararata stanu-!bil strahopetnež. m jejo, roparji so in kuščarje jedo." Seveda sem moral tudi Angležu braniti njegovo narodno čast. "Tudi topot se motiš!" sem rekel. "Angleži ne stanujejo onstran Ararata, niso roparji in na jedo kuščarjev." "Molči! Bil sem v deželi Angležev in jedel sem pri njih kuščarje! če tisti tvoj tovariš ne je kuščarjev, pač ni Anglež! Kdo pa so oni trije jezdeci tamle?" "Eden je moj sluga, druga dva sta pa Arabca." Povedal sem resnico, ker sem računal s sovraštvom med Turki in šammari. Mislil sem si, da mora biti sovražnik Turkov vsekakor prijatelj Kurdov. Vedel sem sicer, da se nekateri rodovi šammarov včasi spoprimejo z južnimi rodovi Kurdov, pa ti pretepi, sem si mislil, so bolj roparski napadi ko znaki pravega sovraštva. Saj so si tudi kurdijski rodovi vedno v laseh radi krvne osvete, ne da bi se radi tega pravzaprav sovražili. Pcvrh živi rod Berwari daleč severno od beduinskih taborišč po dolini Berwari pač še nobeden šammar ali Haddedin ni hodil razen morebiti iz miroljubnih namenov. Zato tudi sovraštva med Haddedini in rodom Berwari ni moglo biti. Nisem mislil, da si bom s svojim odkritosrčnim odgovorom škodoval. "Poznam šammare," je dejal vsevedni Kurd. "Ob ustju Eu-frata živijo, morsko vodo pijejo in hudobne oči imajo. Z Lastnimi materami se ženijo in zvitkt delajo iz svinjskega mesa." "Spet se motiš! šammari ne živijo ob morju in nikdar ne jedo svinjskega mesa." "Molči! Sam sem bil pri njih in sem vse to videl in doživel. Ako tista tvoja Arabca nimata lastnih mater za žene, pač nista Sammara. Ratfen tega živijo šannuari v krvni osveti s Kur-di rodu Sar Hassan in Zibar in so zato tudi' naši sovražniki. česa iščete pri nas?" "Radi bi vprašali, ali imate kako kočo, ki bi v njej lahke prenočili." "Nimamo koč! Iz rodu Berwari smo in stanujemo v hišah. Damo vam prenočišče v hiši, ako nam dokažete,, da ste naši prijatelji." "In s čim vam naj to dokaže-nio?" sem radovedno vprašal. "S tem, da cdate konje in orožje." O ti stari lažnjivec in prijatelj pečenih kuščarjev! Ali misliš, da so ljudje, ki klobase de- V tem se je gosti klopčič Kurdov raztegnil v redko gručo. Z mesta pa se Kurdi niso premaknili, zdelo se je, da nas pričakujejo. Prepričan sem bil, da niso vsi iz Ti je, ampak da so se iz katerega koli vzroka sešli iz bližnjih vasi. Njihovo razpoloženje je bilo, tako se nam je zdelo, zelo bojevito. "Pot nam hočejo založiti!" je dejal Mohamed Emin. "Zdi se," sem mu pritrdil. "Torej da ne streljate, dokler ni res naše življenje v nevarnosti !" "Najbolje, da objezdimo vas v širokem krogu," je svetoval mali Ilalef Omar. 1936 MARC 1936 l 2j_0L!JL5 _ 8: 9110111 12 13 15lr16iT7 18 19 20 22123 24i 25,26 i27 2T30|l3lZD KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MARC 1.—Slovenska šola in mladinski zbor koncert v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. 13.—Prosvetni klub S. N. D., predavanje v spodnji dvorani S. N. D. 20.—Prosvetni klub S. N. D., predavanje v spodnji dvorani S. N. D. 26.—Prosvetni klub in čitalnica. Theodore Andrica kaže slike iz Jugoslavije. 29.—Društvo Cvetoči Noble priredi veselico in zabavo s plesom v Slov. društvenem domu v Euclidu. 21.—Klub Ljubljana priredi "To bomo tudi storili. Pojte!" j g o d o v a n j e vseh Jožetov in Krenili smo v širokem krogu na stran in kcj so se premaknili tudi Kurdi. Njihov prejšnji govornik je prijezdil k meni. "Kam jezdiš?" me je vprašal.] "V Gumri," sem odgovoril s j poudarkom. Pepc v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. APRIL 12.—Klub O-Pal, ples v av-ditoriju S. N. Doma. 12.—Dramsko društvo Ve-rovšek, igra v Slov. Del. Domu Moj odgovor mu najbrž ni bil;na Waterloo Rd. po godu, dejal je: "Predaleč je za 12.—Slovensko pevsko dru-nocoj! Noč gtvo Soča priredi na velikonoč- bo kmalu. Ne pridete do Gum- no nedeljo igro in koncert Slovenskem domu na Holmes Ave. 18.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 18.—Roomy Knights, ples v nja. "Našli bomo kako drugo vas, ili pa bomo prenočili na prostem." "Napadle vas bodo divje ži-/ali in vaše orožje ni dobro." Njegova trditev je bila seve,slov> Del Domu na Waterloo le samo prikrito vprašanje. In norebiti je bilo dobro za nas, :e sem mu odgovoril in mu dokazal, da imamo izvrstno cro-•je, čeprav mu je naš odgovor itegnil vzbuditi nevarno pože-enje. Odgovoril sem mu torej: "Naše orožje je zelo dobro!" "Tega ne verjamem!" "O, puške imamo-, ki od njih »na sama zadostuje, da vas vse postrelimo!" Smejal se je in rekel: "Tvoja usta so zelo široka !j Pokaži mi tako orožje!" Vzel sem.samokres v roko in le j al: * "Poznaš tele malo stvarco?" In naročil sem Halefu: "Odlomi vejo tamle v grmu, potrgaj z nje listje, samo šest istov pusti pa drži vejo visoko v '.rak. Streljal bom na njo." Ko so Kurdi opazili, da se pripravljamo na zanimive strel-le vaje, so prijezdili bliže. Iz->ral sem si primerno razdaljo n šestkrat ustrelil. Halef je la\ vejo Kurdu. "Pri Allahu —!" se je čudil. 'Vseh šest listov je prestrelil!" "To še nič!" sem se bahal.j 'Pri Nemcih zna to vsak otrok.] ^a to je čudež, da lahko s tole lajo, res tako neumni! Tako sem | nalo stvarco streljam naglo in si mislil, po tihem seve, na glai? Pa sem rekel: "Pravi mož in bojevnik se nikdar ne loči od svojega konja in orožja! Sam to dobro veš!" "Torej pa ne morete ostati Pri nas!" je osorno povedal. "No, pa pojdemo dalje!" sem silho odgovoril in odjezdil k tovarišem. Kurdi so se strnili krog svojega govornika. "Kaj pravi?" je vprašal Anglež. "Naše orožje in naše konje hočejo, ako želimo pri njih ostati." "Naj si sami pridejo po nje!"] ^ zagodel. "Za božjo voljo, sir, le danes! nobenega strela ne! Krvna osve-tfl je Kurdom še svetejša ko Arabcem, če nas napadejo in j )rez prestanka, ne da bi mi bi-1 ^ o treba nabijati." Kurd je dal vejo tovarišem in nedtem ko so občudovali pre-; treljene liste, sem naglo in skrivaj za vratom vranca vložil šest novih nabojev. Nič niso opazili. "Kako orožje še imaš?" me jej vprašal Kurd. "Ali vidiš tamle tisto murvo Pazi!" Razjahal sem in vzel Ilenry-jevo repetirko v roke. Eden, dva, tri, pet, osem, enajst strelov je počilo. Pri vsakem strelu so Kurdi vzklikali od začudenja in vse glasneje so vzklikali, čim več strelov je počilo. Povesil sem puško in rekel: "Pojdite in poglejte si drevo!" Vsi so pohiteli k murci, neka- ce ubijem© ali pa le samo rani-iteri so celo s konjev poskakali, P10 katerega izmed njih, smo j da bi bolje videli. Nihče ni pa- '^gubljeni! Saj so petkrat šte- ssil na mene in spet sem lahko Road. 19.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma. 19.—Društvo Cvet priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 19.—Godba Bled koncert v Slov. Del. Dornu na Waterloo Rd. 19.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi zabavni večer z večerjo v novi šoli ob 7:30. 19.—Dr. Marije Vnebovzetc št. 103 J. S. K. J., praznuje 25-letnico svojega obstanka v Slov. i Domu na Holmes Ave. 25.—Pevsko društvo Javor-nik iz Barbertona priredi koncert in ples v dvorani društva Domovina na 14. cesti v Bar-bertonu. 25.— Društvo Napredek št. 132 J. S. K. Jednote priredi plesno veselico v Slov, društvenem domu na Recher Ave. 25.—Dr. Brooklyn, št. 135 , S. N. P. J., priredi plesno veselico v spodnji dvorani v Sach- isenheim dvorani na 7001 Den-riison Ave. 26.—Samostojni pevski zbor j Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma. 26.—Velika prireditev fare sv. Vida, ko se bo oddal nov Terraplane avtomobil v dvorani I pod novo cerkvijo sv. Vida. MAJ 2.— N q! v i pevski zbor "Slovan" priredi prvi koncert v Slov. društvenemu d o m u n a Recher Ave. 3.—Prva obletnica mladinskega zbora "Kanarčki." Kon- •>; cert in lepa domača zabava v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 3.—Društvo A. M. Slomšek št. 16 SDZ, šaloig.ra "Tri sestre," v Knausovi dvorani. 10.—Materinski klub šole sv. Vida priredi igro in ples v I Knausovi dvorani. 10.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi koncert na Materinski dan v S. N. Domu na 80. cesti. 10.—Podružnica št. 49 S. Ž. Zveze, priredi Materinsko pro- 22.—Presvetni klub S. N. D., otvoii razstavo Peruškovih slik in učencev v spodnji dvorani S. N. Doma. 23.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. priredi plesno veselico v novi šoli sv. Vida. 23.—šolska predstava S. N. Doma v avditoriju. V spodnji dvorani razstava slik. 24.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi zabavni večer z večerjo v novi šoli sv. Vida ob 7:30. 24,—Društvo Euclid št. 29 S. D. Z., priredi piknik na pro-storih Društvenega doma v Euclidu. 24.—-Prosvetni klub S. N. D., razstava Peruškovih slik in učencev v spodnji dvorani S. N. D. Zadnji dan razstave. 31.—Klub Prijatelji narave piknik na Stuškovi farmi. JUNIJ 9. — Skupni mladinski pevski zbori priredijo ogromni koncert na vrtu Slov. društvenega doma na Recher Ave. 14.—Ženski odsek Zadružne zveze priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. 14.—Društvo Zvon ima svoj piknik v Maple Gardens. 21.—Piknik slovenske šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi. 25.—Društvo Collinwoodske Kako kuje življenje KAKO KUUJE Za koliko bi ti to storil? Vsak mož ima svojo ceno, ri dni v ječi, če bi mogli govo-pravijo in ravno tako tudi vsa-j riti z Stalinom, pol dneva ječe, ka ženska. V interesu znanosti. Če bi smeli govoriti z Mussoli- je vprašal profesor Edward L. nijem in samo eno sedmino dne-Thorndike iz Columbia univer- va, če bi mogli govoriti z Garbo. ze, 64 moških in žensk, koliko bi zahtevali v denarju, da bi storili gotove stvari, ki bi sicer ne bile proti postavi, vendar za nekatere tako ogabne, kot je, na primer — umor. Za ta svoja vprašanja je izbral osebe, ki niso imele zaslužka, torej so zelo potrebovale denar. Prvo vprašanje je bilo, koliko bi zahteval moški v gotovini, da. bi šel na najprometnejšo cesto v New Yorku in pri belem dnevu tam zaklal mladega pujska ali zadavil mačko. Moški so zahtevali za to delo $25,000, ženske so bile, bolj natančne in so vprašale za to neprijetno delo $105,000. Drugo vprašanje je bilo: za koliko bi pojedli štiri unče človeškega mesa, če bi bilo kuhano? In koliko bi zahtevali dodatno, če bi vas pri tem kdo fotografiral, da bi se slika priobčila v časopisih? Tukaj je dobil profesor odgovore, da bi mlajši moški po-jedili tako meso za $25,000, če bi jih nikdo ne videl. Da bi pa prišla njih fotogramija v javnost, so pa zahtevali četrt milijona dolarjev. Ženske so bile pa bolj natančne. Da bi jedle meso naskri-vej, so zahtevale $750,000, s fotografijo vred so pa zahteva- Mlajše ženske bi šle pa v ječo za en dan, če bi mogle govoriti z Rooseveltom, dva dni in pol v ječo, če bi mogle govoriti z Stalinom in en dan in pol ječe, če bi mogle govoriti z Mussolinijem. V ječo bi šle pa samo za eno tretino dneva, da bi mogle govoriti z Garbo. Starejši moški bi šli pa za tri dni in pol dneva v ječo za razgovor z Rooseveltom, dva dni za Stalina in bi šli kveč-jem za pol ure v ječo, da bi lahko govorili z Greto. Starejše ženske bi šle samo pol dneva v ječo, da bi govorile z Rooseveltom, toda bi žrtvovale devet dni prostosti za Stalina in osem dni za Mussolini-ja. Za Garbo ne dajo pa počenega groša. Ta zadnji odgovor starejših žensk je najbolj zanimiv, ker kaže, da jih zelo zanimajo diktatorji, mnogo bolj kot pa predsednik lastne dežele. Vsekakor se iz te statistike razvidi zelo različna in silno nasprotujoča si razmerja in dojmi o življenju med ženskimi in moškimi, med mladinimi in starimi. IZ DOMOVINE Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico i" Ples | ie več"kot" mifijon dolarjev v Slovenskem Domu na Holmes' Ave. 21.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi. 21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 28.—Društvo Na Jutrovem Starejši ljudje so na to vprašanje odgovorili, da ne bi tega storili za ves denar na svetu. Samo eden je rekel, da bi to storil za en bilijon dolarjev. Drugo vprašanje je bilo, za koliko bi jedli kosilo iz posode za kuhinjske odpadke. Večina , jih je bilo pripravljenih to sto-št. 477 SNPJ priredi piknik na ^ za $10()() žengke pa ne iz_ Zornovi farmi na Bradley Rd. 28.—Piknik društva Cleve-landski Slovenci št. 14, S. D. Z., na Stuškovi farmi. 28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. Julij 12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe. 12.—P i-k n i k Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi. 19.—Društvo Woodmen Circle, Waterloo Grove št. 110, piknik na Stuškovi farmi. 19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih na Bradley Rd. 26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuškovi farmi . 28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. AVGUST 16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z„ priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd. 30.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 14. septembra 1936 se prične konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote v avditoriju S. N. Doma. -o—--- —Plaz je zasul zidanico.—V občini Hrastniku.—Dolu je v la iz umbolnice, kjer se je celo leto zdravila zaradi hude živčne bolezni. Ni pa popolnoma ozdravela in materi je vedno tožila, da njeni živci še niso v redu. Zato je tudi govorila, da si bo končala življenje. To je tudi storila nedavno pozno ponoči. Čilenska republika potlačila revolto Santiago, Čile, 29. februarja. Vlada je izdala lojalnemu vojaštvu povelje, da nemudoma strelja na vsakega upornika. Povelje se glasi, da je treba najpr-vo streljati in potem šele povpraševati. Več civilistov se je včeraj za par ur polastilo vojaškega glavnega stanu, toda so bili kmalu potem aretirani. MALI OGLASI POSEBNOSTI ZA VSAK DAN Nase meso je vse prve vrste, naj. bo suho ali sveže. Kdor ne veruje, naj pride in se prepriča: Domače kislo zelje, 2 ft. .5c Dcmača čista mast, 2 ft 25c Teletina za ajmoht, 2 ft. 25c Sveže mleto meso, 2 ft. . 25c Sveži vampi, mehki, 2 ft. 19c Pork shoulder za klobase, fin, ft.........YJx/ic Suha ali sveža rebrca, ft. 17c Vinarice, 2 funta.......29c Najlepši veal chops, ft. .19c Domač suh špeh, ft......19c Najboljše salame, ft. ...29c Pork chops, iz srede, ft. 23c Švicarski sir, fin, ft.....27c Brick cheese, ft......18'/2c Ribe brez kosti, 2 ft.....23c V postu imamo ribe vsak dan. Primerjajte naše meso —Smrten padec po stopnicah. Nedavno je padla 76 letna vdo-1 a Marija Dostalova v Laškem j lako nesrečno doma po stopili- Z drugim in boste videli, da pod $5,000, in so še rekle, da bi si kante same izbrale. Dalje je bilo vprašanje, za koliko bi pojedli živo čebelo ali črva? Ženske so to z vsemi štirimi odklonile. Moški so pa zahtevali$4,000. Nadaljno vprašanje : za koliko bi pljunili na sliko vaše matere? Nekateri moški bi to storil za $25,000, a ženske so zah tavale najmanj pol milijona dolarjev. Sicer pa so se izjavili moški, da bi pljunili na sliko Darvina ali George Washing-tona za $30.00, ženske bi pa to storile celo za $20. Za koliko bi dali svojo roko ali nogo, so moški odgovorili z milijoni, ženske pa. so vprašale veliko manj. Poleg tega sol ženske manj zahtevale za roko kot za nogo. Na vprašanje, za koliko bi se opili do nezavesti pred svojo žlahto, so ženske odgovorile, da za nobeno ceno. Moški so pa rekli, da so pripravljeni to storiti takoj, naj bo kjerkoli, samo da bo kdo plačal pijačo. Koliko bi zahtevali, če bi za nekaj časa zblazneli? Moški so rekli, da ne izpod $95,000,000, ženske so zahtevale pa samo $4,500,000. Za koliko bi se deli okrog vratu? No, tukaj niso bili posebno dragi. Večina žensk bi storila za samo $400, ■jail, da ji je počila lobanja. — Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer pa je izdihnila. Smrten skok v Dravo. Te 3m ponoči je z državnega motu v Mariboru skočil v Dravo rojaški pomočnik Emil Pevec. —Obup mladega dekleta. V Trbovljah je skočila v Savo 18-letna Brglezova Zofija, hčerka rudarja iz žabje vasi. Nesreč-io dekle je bolehalo za vodeni-:o in je bila najbrže bolezen vzrok njenega obupnega dejanja. Pred mesecem dni je ne-srečnici umrla mati in ko je predzadnjo nedeljo doma rekla, da gre k maši in tudi na grob matere, da tam prižge svečo, iomačini na njej niso losebne potrtosti. —Plaz zemlje je dvema rudarjema zlomil hrbtenico. Nedavno se je v kisovškem rovu v Zagorju Antona Prašnikarju vsula plast zemlje na hrbet in j nima nihče boljšega. KRIžMANOVE MESNICE 1132 E. 71st St. 6422 St. Clair Ave. Dve najbolj moderni mesnici s točno postrežbo in najboljšim mesom. Razproda se pohištvo za pečlarje. Vprašajte po 5. uri zvečer na 6907 St. Clair Ave. (54) Pozor! Naprodaj je dobro idoča in moderno opremljena mesnica v sredini slovenske naselbine. Pro-opazili j met te mesnice je največji v j okolici. Izvrstna prilika za podjetnega rojaka. Naslov se po-izve v uradu tega lista. (54) želi se mu dvakrat zlomila križ. Isto- j International hranilne knjige v tam se je pred meseci ponesre- zameno za moške in mladeniške čil njegov brat Jože. Antona i obleke, površnike in suknjo. Za so pripeljali iz ljubljanske bol- malo gotovino vam shranimo nišnice nazaj domov. Siromak obleko do velike noči. Brazis je živ mrlič. Niti ganiti se ne j Tailors, 6113 St. Clair Ave. more. Te dni pa so prinesli v bolnišnico bratovske skladnice! tretjo žrtev nesreč v kisovškem rovu. To je mladi, a že ože-njen rudar Tone Likar. Kakor Antonu Prašnikarju, se je tudi: njemu vsula na hrbet plast zemlje. Siromak ima zlomljeno hrbtenico. Prvo pomoč mu je nudil rudniški zdravnik dr. Zarnik, ki je odredil, da so ponesrečenca prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Okoliščine kačo ;hucie nesreče še niso ugotovlje-! ne. Rudarji pa iščejo vzroke tudi v dejstvu, da je borba za ! skromni zaslužek vse rudarje prisilila k naglemu in seveda (Febr. 27. Mar. 2. 5. 7. 9. 11. 14, 16. 18. 20.) Soba se odda s hrano ali brez. Pripravno za pečlarje. Vprašajte na 6410 Varian Ave. 53 Opremljena soba se da v najem. Jako pripravna za žensko. Gorkota. Vprašajte na 1008 E. 74th St. (53) DR. ŽUPNIK zobozdravnik 6131 St. Clair Ave. vil»iejši ko mi. "Kaj pa bomo?" skrivaj vložil nove naboje. Tak poskus s Henryjevo re- "Jezdili bomo dalje. In če nam1 petirko mi je že nekoč pri Ko-lj(->do branili, se bomo pogajali i mančih rešil življenje in upal z »jinii." pt>V8da! sem svoj predlog tu-! drugim in vsi so mi pritrdili, sem, da tudi pri Kurd i h uspeh ne bo izostal. (Dalje prihodnjič.) slavo v Slovenskem društvenem čj in sosedje, se je zaradi de-domuna Recher Ave. j ževja ponoči nenadno udri s 10.—Klub zapadnih sloven-i hriba plaz ter zasul vrata ter skih društev priredi veselico s1 večji del zidanice Mrliča so irogramom v obeh dvoranah komaj skozi okno odnesli k so- Knausovem poslopju, vhod Uradne ure od moški pa za $100. Samo neka mali zidanici stanovala rodbi-jmlada ženska je zahtevala pri tem ne dovolj opreznemu j 62. ceste. Uradne ure na upokojenca Klančarja. Ko! ?'7.000,000. delu. Bolj kakor vseh nevar-|zjutraj do 9. zvečer, je nedavno 80 letni oče KlančarJ Profesor je nadalje vprašal, umrl in so pri mrliču čuli doma-1, koliko časa bi hoteli preživeti iz 9. nosti svojega poklica se vsak | Pridite, kadar vam je pripra-rudar pač boji slabe ocene, daivno. Vse delo izvršeno Saclisenheim na 7001 Dennison Ave. sedu. Siromašni družini je uničeno vse pohištvo. v ječi ob trdem delu, kot v plačilo za to, da bi smeli govoriti i eno uro s predsednikom Rosse-veltom, Mussolinijem, Stalinom ali Greto Garbo? Mladi moški eo povprečno odgovarjali, da bi žrtvoval; šti- ne bi bil odpuščen. —Skok v vaški vodnjak.— Ana Kozjekova iz Podbrezja, občina Naklot, je v samomorilnem namenu skočila v vaški vodnjak in u tu nil a. Pokojna Ana se je bila*septen}bra vrni- Župniku samem. po dr. (52) VSE VLOŽNE KNJIŽICE zamenjajte za pohištvo, električne pralne stroje in refriReratorje. KRK HMAN & PERU ŠE K FURNITURE CO. 15428 WATSEIOO ROAD Odpttu ivtčfct- MORSKI RAZBOJNIK <2 nastajajočih se v orgij i svojega pijančevanja. Lep moški bariton je pel obsceno ba-Develo poglavje jiado> kateri je odgovarjal zbor: je noč razgrnila svoja; «y estos sona ios usos de krila nad Karibeansko Castilla y de Leon!" ni bilo na piratski ladji! "Naprej, za menoj!" je za- sti kastilijanščini: lEspinosa "Prihranili si boste /bolečine j jaj proti ladji s štirimi težkimi in sitnosti, če se boste mirno zahoji zlata, v katerih vsakem vdali ter smatrali za naše ujet- je bilo pet in dvajset tisoč zla-nike in pustili, da vas spravimo 1ih Csmak:;v — odkupnina, ka-Ija, kjer nam ne boste mogli ((r0 mu jt> jzročil to jutro go-povzročati sitnosti." verner Steed. Don Diego je bi! "Pri Bogu!" je vzkliknil lop- j spremljan po svojem sinu, Do-ničar; to je bilo vse, kar je re- ,m Estebanu ter šestih piratih, Valdez ki je priha-[mornarici. Ko je dospel čoln do ladje, je Don Diego stopil na lestev ter >e pričel vzpenjati navzgor, in sicer sam in brez vsakega sum-ničenja. Kaj pa naj l)i bil ubogi mož tudi sumil? (Dalje prihodnjič.) ki so veslali. Na krovu piratske fregate je bilo vse mirno in v redu, kakor je bil.) pričakovati. Ponosna jadrnica se je gugala na sidru, njena dolžina) je bila obrnjena proti mestu, s krova je visela pletena lestev. Peter Blood je ni razumela in ni hotela raz- ali ste ga . umorili?" je vprašala strahoma. V migljajoči svetlobi sveče jo je pogledal. "Upam, da sem ga," je rekel. "Sicer pa je sedaj brez pomena, da-li sem ga ubil ali ne. Kar je zdaj važno, je to, da pride James s konji." Nevoljno je zacepetal z nogo. "Oh. ne pustite me tu same!" je prosila deklica. Blood se je obrnil in se nasmehnil. "No, no, nikar se ne bojte; zdaj ni nobenega povoda za strah. Kmalu boste na varnem." Končno so vendar prišli konji, in sicer štirje, kajti poleg služabnika Jamesa, ki jih je imel spremljati, je hotela gospodična Bishop vzeti s seboj tudi svojo spletenko. Peter Blood je dvignil gospodično Traill na konja, nato pa: y,e obrnil, da reče zbogom gospodični Bishop, ki je že sedela j na konju. Ko ji je rekel zbo-j gom, se je zdelo, kakor da hože , še nekaj pripomniti, pa bilo kar-. koli, ostalo je neizgovorjeno. j Družba je odjezdila ter pustila Mr. Blooda stoječega pred! vrati polkovnikove hiše. Zad-j nje, kar je še slišal, je bil glasi Miss Mary Traill, ki je zakli-j cala: "Nikoli vam ne bom pozabila. Mr. Blood, kar ste storili zame' j Nikoli!" Toda, ker to ni bil glas, ka-; terega bi bil rad slišal, mu to j zagotovilo ni prineslo zadošče- j nja. Nato je vzdihnil ter se; vzravnal. Vedel je, da je pred njim še mnogo neizvršenega de- j la. Njegova pot v mesto, ki jo j je podvzel malo prej, ni bila narekovana po radovednosti, za-1 kaj prav nič ga ni zanimalo, j kako se Španci obnašajo po svoji zmagi. Namen te poti je bil j povsem drugačen; hotel je dobiti gotove informacije, katere je! Cinco Llagas več ko deset mož.1 Spanci so bili namreč tako brezskrbni v svoji zmagi nad oto-čani, da so vedeli, da jim od njihove strani ne preti nobena nevarnost. In če pravimo, da je ostalo samo deset mož na straži na piratski, ladji, mislimo s tem samo reči, da so ti možje s tem namenom ostali tam, sicer pa o kaki straži ni moglo biti govora. Dočim so se pirat-je, ki so se izkrcali, gostili na obali, se je njih deset tovarišev, ki so ostali na ladji, zabavalo po svoje ter se gostilo na spodnjem krovu, kjer so bili nameščeni topovi, s svežim mesom, ki so ga dobili iz mesta. Razume se, da je tudi vino curkoma teklo. Zgoraj na krovu sta bila samo dva stražnika, in sicer eden na sprednjem, drugi pa na zadnjem koncu ladje. Tudi ta dva nista bila čuječa, kakor bi bila morala biti, zakaj če bi bila, bi bila morala opaziti dvoje Čolnov, ki sta se v varstvu noči neslišno bližala ve-daje z ovitimi vesli. S krova ladje je še vedno visela lestev, po kateri je splezal Don Diego v čoln, ki ga je od-veslal na kopno. Stražnik na •/adnjem koncu ladje, ki je bas takrat prišel v to smer, se je nenadoma znašel pred senco nekega moža, ki je stal, pred njim vrh lestve onstran ograje. "Kdo je?" je vprašal stražnik, pa brez vsakega razburjenja, ker je smatral došleca za enega svojih tovarišev šepetal Blood. Nizko so sklonivši so kakor sence tiho utonili v medkrovje. Z lahkoto so našli stojala za muškete, katerih je bilo tam toliko, da so zadostovale za dve tretjini Bloodovih ljudi, ostali pa so se oborožili z noži in mornarskimi sabljami. Spodaj so nekaj'časa počakali, ker se je hotel Blood naj-prvo prepričati, če ni nobenega drugega stražnika na krovu, razen onega pod prvim jambore m. Njegova prva pozornost ie zdaj veljala njemu. Blood sam se je z dvema tovarišema splazil naprej, pusteč ostale pod poveljstvom Nathana Hagh-torpeja, ki je bil kot nekdanji poročnik v kraljevski mornarici najbolj usposobljen za 'o. Bloodova odsotnost je bila kratkotrajna. Ko se je spet pridružil svojim tovarišem, ni bilo na krovu nobenega stražnika več. Med tem pa so piratjei spodaj vesel jačili in popivali, v zavesti popolne varnosti. In česa naj bi se tudi bali? Garni-zija na kopnem je bila premagana in njehovi tovariši so bili gospodarji mesta. Celo, ko so se nenadoma znašli obkroženi od tolpe polnagih, rjavih ljudi, katerim pa se je kljub temu poznalo, da so bili nekdaj belci, niso mogli verjeti svojim lastnim očem. In kdo naj bi bil tudi v sanjah mislil, dai bi se kol. "No prav!" je rekel Blood.— "Torej potrudite se v globino ladje." Ko so rebeli spravili zadnjega pirata na varno v lad j in trebuh. so se poslužili jedače in pijače ter pričeli nadaljevati s 'pojedino, katero .so prekinili,'™ natančn0 uredil. Ni zaman Španci. Poštena krščanska hra- služil pod slavnim Ruyterjem. na po dolgih mesecih slanih pri vUlih na krovu s0 stali rib in koruznih cmokov, je %e ■. priprnvi jeni možje. Spodaj pa sama po sebi pomenila gostijo i(; stal() ob topovih moštvo pod j za te reveže. Mr. Blood je K'e- povei )stvom Ogle-a, ki je bil dal, da ni nihče preveč pil, ker I svoječasno topničar v kraljevski je vedel, da je pred njimi še ____ važno delo. Tako je bilo vse. pripravljeno, ko je naslednjega jutra vzšlo sonce, kateremu .jo bilo usojeno osvetliti dan. poln največjih presenečenj. Bilo je kmalu po sončnem vzhodu, ko je rebel, odet v je- j klen kiras in s šlemom na glavi ter mušketo na rami, ki je "Bil je zelo suh in ni imel nobenega ... v ., i • »netita; nič več nisem vedela kaj mi bil kot stražnik na prednjem jt" storiti" koncu ladje, javil, da se bliža Matere pravijo, Trinerjevo grenko i i' v' i ' „ • .,..u„ vino ie ravno pravo zdravilo za sulie. coin. Y čolnu se je nahajal po- ^°hrJQenjnrie 0ltl.0ke Njega vsebina vel,j n ik piratov, Don Diego de "MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPACER io najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo za-1 prtja. slabega apetita, glavobola, iz-| rrube spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zvezi s prebavnimi nerednostmi. Prijetno za piti in clobrtu zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE "Jaz sem," je rekel Peter | drznila peščica plantažnih suž- kaj tako neza- Blood — zakaj on je bil — v najčistejši kastilijanščini. "Ti, Petro?" Španski pirat je pristopil korak bliže. "Da, Peter mi je ime, pa dvomim, da bi bil oni Peter, ki ga ti pričakuješ." "Kaj misliš s tem?" njev podvzeti slišanega! Pijani Španci, katerim sta smeh in pesem nenadoma zamrla na ustnicah, so »medeni strmeli v cevi > mušket, ki so zlo-Ikobno zijale vanje. Nato pa je i iz njihove sredine stopil nena- . "119 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. • Kollandev ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke senatorka Zed. držav, česli-bila imenovana v s "not do Lonca termina svojega, pokojnega soproga. Rejeni pre&iči, naravnost i/, dežele, vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šun- j ke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Ko-Ijemo vsak pondeljek in četrtek, do-peljcmo na doni vsak torek in petek. Dobite tudi Izvrstno goveje in telečje meso po cenah na debelo. To krava, ki je HoUtein pasme, z imenom Carnation Ormsby, je bila v Seattlu priznana kot svetoma champion ka za sirovo maslo. V enem letu je producirala 38,6011 funtov mleka in 17~>2.5 funtov sirovega masla. Preraeu-ndno je, da povprečna krava producira -5000 funtov mleku in 200 funtov sirovega masla na leto. Takole izgleda pa motor gascev, kadar gredo gasit požar je bila vzeta v Chicagu. egus- Slika H. F. HEINZ VINE ST. WILLOUGIIBY, O. Tel. Wiekllfl'e UO-J-2 To je prvi motorni bicikclj, katerega goni para. Izumil ga je A. C. Pearce, ki.