LETO XX
številka 85
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar
KRANJ, sobota, 11. 11. 1967
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednikj Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko: Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZVEZE  D E LOVNEGA  LJUDSTVA.ZA GORENJSKO
Porušeno ravnotežje
V zadnjih letih vse bolj pogosto beremo o poplavah, naraslih hudournikih in velikih škodah, ki jih povzročajo naše reke in hudourniki. Ponekod so se ljudje že kar navadili na takšne katastrofe. Ob zadnjih poplavah takšnih in podobnih presenečenj že ni bilo več. Prebivalci so se namreč že navadili, da imajo spomladi in jeseni v kleteh vodo.
Nehote se marsikdo vpraša, zakaj kar naenkrat toliko poplav? Je bilo včasih tudi tako? Ali se takšna »katastrofalna« obdobja ponavljajo?
Večina starih ljudi ve povedati, da nekatere reke na Gorenjskem, ki danes ob malo večjem deževju prestopijo bregove, trgajo zsmljo in menjajo strugo, včasih sploh niso povzročale škode.
Kje je torej vzrok za to. in kako se boriti preti vsakoletnim poplavam?
Zanimiva je že prva ugotovitev, da vse gorenjske reke (posebno Sava Dolinka) s kamenjem polnijo in dvigajo rečno dno. Ni še tako dolgo, ko je bilo dno Save Dolinke ponekod globoko 2 do 3 metre, danes pa je na nekaterih krajih le slabega pol metra. Drug tak zanimiv podatek je. da hudourniki ob vsakem večjem nalivu nane-6C.jo v dolino veliko kamenja. Tako se rečne struge vse bolj polnijo in posebno v zadnji'i desetih letih, ko temu nismo polagali kaj dosti pozornosti, so se začele pojavljati tudi vse večje poplave. Ker so rečne struge plitve, je razumljivo, da si narasla voda i5če druge poti. Navadno tam, kjer je teren mehkejši in »lažje« prehoden.
Ker že nekaj let nismo urejevali hudaimikov in poglabljali rečnih korit, hkrati pa preveč »posegali« v naravo (izsekovanje gozdov itd.) smo tako porušili naravno ravne'ežje. To pa se sedaj maščuje.
Danes, v reformi, smo se že preeci navadili, da si ob vsaki večji investiciji zastavimo vpraš>n:e: k?ij bodo
posamezne investicije izplačane. Težava pa je, da v tem primeru malo .teže najdemo odgovor na tako zastavljeno vprašanje. Najbrž pri porušenem naravnem ravnotežju ne moremo reševati tega enostransko. Zavedati bi se
morali, da se bo vsak dinar, ki ga bomo namenili za ureditev rečnih strug, pokazal v manjši škodi ob prihodnjih poplavah. Tega denarja pa bo treba precej, da bomo popravili zamujeno,
A. Zalar
Sonce nikoli ne zaide...
Jugoslovanski otroci srečno živimo v svobodni domovini. Prav pa je, da se spomnimo svoji vietnamskih vrstnikov in njihovih staršev, ki se morajo boriti za svobodo. Morda prav takrat, ko mi sedimo v Soli in se učimo, umira kdo izmed njih zadet od drobca letalske bombe ali krogle iz ameriške puške. Sonce nikoli ne zaide, da ne bi videlo umirati vietnamskega otroka.
Tudi vietnamske matere pomagajo svojim borcem, ki se borijo za svobodo. Čeprav imajo malo hrane, še del te prepustijo borcem. Sonce nikoli ne zside, da ne bi vi. elo jokati na tisoče vietnamskih mater.
Ameriški napadalci ne pri-zanesejd niti vietnamskim starčkom. Tudi njih rniiljo, jim požigajo domove in jim tako grenijo še zadnja leta življenja. Sonce lvkoli ne zaide, da ne bi videlo vietnamskega starčka, ki še z zadnjimi močmi pomaga domovini.
Kakor se je pred več kot dvajsetimi leti uprlo jugoslovansko ljudstvo proti Nemcem, tako se ie ob ameriškem napadu uprlo tudi vietnamsko ljudsivo. Vietnamskih borcev je vsak dan več. Američanom delajo nemalo preglavic. Sonce nikoli ne zaide, da ne bi videlo vietnamskega vojaka, ki je v boju izgubil tovariša.
Narobe pa bi bilo, če bi mislili, da med Vietnamci ni nobenega, ki bi za denar izdal svoj narod. Ti izdajalci pa povzročajo še večje trpljenje svojega naroda. A tudi ti naj vedo, da se bo vietnamsko ljudstvo nekoč rešilo napadalcev in tedaj bo-
do dobili plačilo za svoje grdo delo. Sonce nikoli ne zaide, da ne bi z gnusom pogledalo na vietnamskega izdajalca.
Ivo Bizjak, 6. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor
VELETRGOVSKO PODJETJE KOKRA
VAS VABI, da si ogledate
V DELAVSKEM DOMU
V KRANJU
Razstavo in prodajo
pohištva ter športne opreme,
ki je odprta vsak dan od 8. do 19. ure vse do 16. novembra 1967.
Izreden popust
Brezplačna montaža in dostava do 30 km Odobravamo potrošniška posojila
Obiščite nas in zadovoljni boste!
KOKRA — KRANJ
Pričakovanja zasebnih gostilničarjev
Kranjska občina je imela že leta 1963 investicijski program, (govoril je o investicijah 10 milijard v razvoj turizma), ki pa ni bil dovolj dokumentiran. Tako je osnova za razvoj turizma v ob'ini timslieni program iz leta 1064, za razvoj gostinstva pa še posebej .program razvoja gostinstva, katerega so pa sprejeli lani.
Program razvoja gostinstva govori o razširitvi zasebnih gostinskih kapacitet, ki naj bi se razvile v vseh večjih središčih (Kranj, Jezersko, Preddvor, Cerklje, Predosljc, Besnica, Naklo in Gorice). Bistvo, ki ga sledimo iz tega programa je v tem, da naj bi se zasebno gostinstvo še močno razvilo oziroma povečalo, pa čeprav kranjska občina ni sledila radikalnemu zatiranju zasebnega gostinstva (razen v nekaj povojnih letih) kot je bilo to drugod.
Ugotovitev po potrebi zasebnega gostinstva izhaja iz spoznanja, da ima občina velike možnosti v razvoju turizma in v tem, da ni realno pričakovati, da lahko izključno družbeni sektor pckri'e vse turistične potrebe. Še več. Pri programiranju izhajajo iz dejstva, da so prav drobne usluge tiste, ki naj bi privabile turistično množico oziroma ji dale tisto pravo zadovoljstvo. Pri tem
se misli tako na koriščenje pozitivne privatne pobude kot tudi s tem v zvezi na investicije s strani privatnikov. Večje gostinske organizacije npr. ne kažejo pobude za manjše investicije kot minigolf, avtomatsko kegljišče, s strani zasebnega sektorja pa je že prišla pobuda pa podobnih investicijah.
To naj bi bila ena plat. Uradno stališče, ki ga je izkazala skupščina v svojih aktih. Kljub vsemu pa ostaja še cela vrsta nerešenih vprašanj, ki zavirajo razmah privatnega gostinstva. O tem je bilo govora na nedavnem sestanku zasebnih gostilničarjev s področja kranjske občine.
Brez dvoma zavirajo razmah neizdelani urbanistični programi oziroma zazidalni načrti. Čeprav imajo projektanti nalogo, da pri načrtih upoštevajo razvoj gostinstva, da planirajo tip penzionske gradnjo zasebnih hiš, pa sedanje stanje že ovira hitrejši razvoj. Privatnik, ki namerava npr. graditi avtomatizirano kegljišče, ne more čakati, da upravni organi in tudi skupščina »predelajo« ves potreben postopek. Interesenti, ki želijo v kranjski občini graditi penzionska gostišča (takšni interesenti so tudi iz inozemstva) so na ta način zaenkrat še odstranjeni Iz naše turistične In s tem
tudi gospodarske graditve.
Kranjska občina je v zadnjem času že precej liberalizirala odnos do obdavčitve gostincev, vendar je še vedno zaostala za turistično razvitejšimi občinami (npr. Radovljico). Na drugi strani pa mnogi zvezni predpisi zavirajo večji razrr.ah gostinstva. Tako na primer plačuje privatni gostilničar večje dajatve za nekvalificiranega kot za kvalificiranega delavca. Na ta način se nehote pospešuje slaba kvaliteta uslug, katere posebno v privatnem sektorju precej šepa jo. Ga-spodarska zbornica je že predlagala izvršnemu svetu izenačitev dajatev.
Na sestanku gostilničarjev kranjske občine je Lilo rečeno, da predstavljajo vino-toči »najprimitivnejšo obliko trgovine«. Vinoioči, ki so se pojavili po vseh večjih krajih s svojo konkurenčnostjo v ceni, jemljejo zaslužek tako privatnim gostilničarjem kot tudi gostiščem v družbenem sektorju. Svoje nižje cene pa ne dosegajo zaradi morebitnega boljšega poslovanja, marveč zaradi olajšav v obdavčenju. V razpravi je že predlog, da bi v bodoče obdavčevali pijače po prodani količini bi ne več po ceni. Na ta način bi tudi konkurenčnost vinotočev kaj
(Nadalj. na 3. str.)
obučite VIII. NOVOLETNI SEJEM v Kranju
od 16. do 26. XII. 1967 v domu FRANCA VODOPIVCA
B
GLAS * 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
Z občnega zbora občinskega sindikalnega sveta v Tržiču
Sindikat mora neposredno sodelovati z gospodarskimi organizacijami
Kmalu bo urejeno vprašanje
Nadomestila za delovne invalide
Na številnih sestankih slišimo pripombe in vprašanja, kaj je z izplačilom nadomestil za delovne invalide. Na nekem sestanku sem pred kratkim slišal, da tega nadomestila letos Zavod za socialno zavarovanje sploh ne izplačuje, oziroma zavlačuje s tem. Ko pa sem se o zadevi pozanimal, sem ugotovil, da se problem napihuje in često netočno prikazuje.
Minuli teden je bil v Tržiču občni zbor občinskega sindikalnega sveta, katerega se je poleg delegatov sindikalnih podružnic tržiškega območja in članov plenuma občinskega sindikalnega sveta udeležila tudi delegacija iz Avstrije.
V uvodni besedi je predsednik tržiškega sindikalnega 6veta Ivo Bergant povedal, da je gospodarska in družbena reforma vnesla v naše gospodarstvo in v družbenopolitično življenje nove elemente dela, kar je vsekakor bil njen namen in v tem je tudi njeno izhodišče.
Skoraj 14 % povečanje proizvodnje v tržiški občini
Ker še niso znani rezultati gospodarjenja za preteklih 9 mesecev, je Ivo Bergant   podal   primerjavo za prvo polletje z enakim lanskim obdobjem. V letošnjem prvem polletju je tržiško gospodarstvo    uresničilo   50 % svojega načrta proizvodnje in storitev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je ta realizacija za  13,7% večja, vendar se je v tem obdobju povečala fakturirana realizacija za 29%, kar pa je vplivalo na to, da so se povečale   terjatve gospodarskih organizacij za 23,7%, ravno tako pa tudi obveznosti in sicer za  35,4%. Ti podatki kažejo, da je kljub povečanju proizvodnega načrta prišlo do finančne nelikvidnosti nekaterih  tržiških  delovnih organizacij, kar je seveda vplivalo na zmanjšanje dohodka, ki Je v  primerjavi  z lanskim polletjem manjši za 22,8%.
Vse to pa kaže, da imamo na eni strani podjetja z zelo velikim odstotkom doseženega dohodka, visokim poprečjem plačane realizacije, solidnimi skladi in stalno likvidnostjo, na drugi 6trani pa delovne organizacije, ki jih vsaka sprememba na tržišču in pa reformni ukrepi prizadevajo skoraj vsak dan. Nekatere delovne organizacije se že zavedajo resnosti položaja, pa skušajo zato rešiti svoj položaj z reorganizacijami, odpiranjem novih delovnih mest, novimi proizvodi in z izboljšano kadrovsko strukturo zaposlenih. Seveda pa ni povsod tako, za kar dostikrat nosijo odgovornost subjektivne sile v teh delovnih kolektivih, ki so neprizadete in prepuščajo gospodarsko usodo teh kolektivov stihiji in času.
Dobra pobuda občinske skupščine
V nadaljevanju je predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivo Bergant pozdravil pobudo tržiško občinske skupščine, ki je sklenila, da ne bo neprizadeta do kakršnih koli pojavov v gospodarstvu tvžiške občine. Ko je Ivo
Bergant ocenjeval odnos med skladi in osebnimi dohodki v tržiškem gospodarstvu, je dejal, da so redke gospodarske organizacije v Tržiču povečale sklade, da pa je na drugi strani pretežna večina tržiških podjetij povečala osebne dohodke zaposlenih na račun skladov.
Ker mnoga podjetja v Tržiču razmere na trgu silijo k večji avtomatizaciji svoje proizvodnje in zmanjšanju števila zaposlenih, je po podatkih Zavoda za zaposlovanje precej kritično naraslo število brezposelnih. Točnih podatkov o številu brezposelnih v Tržiču namreč ni, to pa najbrž zato, ker še danes ni jasnega odgovora na vprašanje, koga lahko štejemo za brezposelnega in zakaj je ta sploh brezposelon. Precejšnji upi za rešitev tega problema so v pobudi občinskega sindikalnega sveta, ki namerava v kratkem sklicati skupaj z zavedom za zaposlovanje in z občinsko skupščino javno tribuno o brezposelnosti v tržiški občini.
Na zaključku svojega uvodnega referata se je Ivo Bergant dotaknil vloge in dela sindikata v današnji reformni situaciji in menil, da mora biti sindikat neposredno povezan s samoupravnimi organi in sindikalnimi podružnicami gospodarskih organizacij. Potrebno je tudi dati več poudarka izobraževanju članov samoupravnih organov in s tem krepiti naš samoupravni sistem in uveljavljanje samoupravnih aktov delovnih organizacij.
V razpravi so se udeleženci občnega zbora dotaknili vprašanja brezposelnosti in poudarili, da bi morali v Tržiču čimprej narediti analizo delovnih mest, kajti le tako bi bilo mogoče ugotovili, kakšne kadre potrebuje tržiško gospodarstvo. Sedaj tržiškemu gospodarstvu primanjkuje vi-sokostrokovnih in srednje strokovnih delavcev, poleg tega pa je na raznih delovnih mestih zaposlenih precej upokojencev, kar seveda predstavlja oviro pri zaposlovanju mladine z višjo ali visoko izobrazbo. Po besedah nekaterih govornikov v razpravi je med tržiškimi gospodarskimi organizacijami tudi precej težav s poslovnim sodelovanjem, še bolj pa z integracijo sorodnih podjetij ali panog. Problemov in odprtih vprašanj je torej dovolj, tako da sindikalnim vodstvom in vsem ostalim dela ne bo zmanjkalo.
Občinski sindikalni svet v Tržiču bo še naprej sodeloval z občinskimi sindikalnimi sveti gorenjskega področja, prav tako pa bodo še krepili stike z avstrijskimi sindikati, predvsem s sindikati iz Bo-rovelj in Celovca. Pobudo sindikalnega vodstva iz po-
bratenega mesta Ste Marie aux Mineš za sodelovanje s tržiškim sindikatom, pa bodo v Tržiču podrobneje preučili in skušali najti takšno obliko sodelovanja, ki bo angažirala čimširšr krog občanov in tako prispevala k utrditvi prijateljskih stikov med mestoma.
Na zaključku so udeleženci občnega zbora občinskega sindikalnega sveta v Tržiču izvolili še 23 članov novega občinskega sindikalnega sveta in tri člane nadzornega odbora. , Vili Guček
&e vedno
veliko nerešenih problemov
Sestanek zasebnih gostilničarjev iz radovljiške občine, ki ga je organiziral strokovni odbor za turizem in gostinstvo Gospodarske zbornice SRS v petek na Bledu je izzvenel v nakazovanju nerešenih problemov, ki zavirajo razmah zasebnega gostinstva pri nas.
Zasebni gostilničarji se prav v zadnjem času srečujejo z dokaj nenavadno konkurenco. Na eni strani so pri tem mislili na konkurenco, ki jo lahko delajo zaradi davčnih olajšav vinotoči, na drugi pa še lastniki privatnih turističnih sob. Na Bledu se je namreč razvila navada, da prodajajo alkoholne pijače brez davkov in so zaradi tega mečno konkurenčni gostilničarjem, ki so obremenjeni z družbenimi dajatvami.
V Sloveniji je 2869 uživalcev nadomestil, od tega na pedrečju Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Kranj 521. Sicer je delovnih invalidov več," toda vsi ne prejemajo nadomestila. Na pedrečju jeseniške in radovljiške občine je npr. 450 delovnih invalidov II. in III. kategorije, od teh pa jih le okrog 300 prejema razliko zaradi manjšega osebnega dohodka. Pravico do tega nadomestila imajo namreč delovni invalidi II. in III. kategorije invalidnosti, ki so na delovnih mestih, na katerih dobivajo manjši osebni dohodek kot so ga dobivali na delovnem mestu, na katerem so delali neposredno pred invalidnostjo. To nadomestilo pomeni del razlike med osebnim dohodkom, ki bi ga imel na delovnem mestu, na katerem je delal neposredno, preden je prizadeti postal invalid.
S prvim marcem so vsem delovnim invalidom ustavili izplačila zaradi novega zveznega zakona, ki je na novo odredil odmerjanje nadomestil. Kljub tej odlečbi o ustavitvi izplačil za nadomestila pa je socialno zavarovanje še nadalje izplačevalo nadomestila do junija. Junija letos so ustavili izplačevanje nadomestil za vse invalide, razen za tiste, katerih znesek za izplačilo nadomestila pre-skega 7.500 S din mesečno
SOBOTA, 11. novembra 1907
i
Socialno zavarovanje mora na podlagi novih predpisov izdati vsem invalidom nove odlečbe o višini nadomestila. Za odločbe o novi odmeri nadomestila so potrebni nekateri podatki zaposlenih invalidov iz podjetij, kjer leti delajo. Će bedo podjetja dostavila zahtevane podatke Gorenjski skupnosti socialnega zavarovanja Kranj ali pa njeni podružnici pravočasno* bo socialno zavarovanje še ta mesec izdalo odločbe za nadomestila za vse invalide; ki bedo po odločbi takoj prejeli zaostanek denarja.
Gorenjska skupnost socialnega zavarovanja Kranj je v Sloveniji na tretjem mestu po številu invalidov, oziroma uživalcev nadomestil, na 1000 aktivnih zavarovancev. Pred Kranjem sta samo Nova Gorica in Ravne. Najmanj uživalcev nadomestil pa ima Murska Sobota. Na Gorenjskem je 8,6 odstotkov uživalcev nadomestil za invalidnost na 1000 aktivnih zavarovancev, medtem ko jih je v Prckmurju 0,4 odstotke, na področju Kopra 2.8 odstotkov, Ljubljana 3,6, slovensko poprečje pa je 5.1 odstotka. Zelo različna je tudi višina nadomestil v raznih krajih Slovenije, kar pa je povsem razumljivo.
Iz tega sledi, da bodo vsi zaostanki za zmanjšano delovno sposobnost zaradi invalidnosti izplačani.
Jože Vidic
Centralni zavod za napredek gospodinjstva
Več kot 1600 preizkušenih receptov, vse o prehrani in živilih, kuharska navodila in navodila za strežbo vsebuje
sodobna kuharica
Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. Knjiga stane 38 N din. Izšel je
gospodinjski koledar 1968
s prilogo Gospodinjsko knjigovodstvo.
Koledarju je priložen anketni list za žrebanje.
Za 14 N din ga dobite pri svojem pismonoši, v knjigarnah ali pa ga naročite pri CZNG.
Centralni zavod za napredek gospodinjstva
LJUBLJANA, Gradišče 2/III
Svečana seja ob 15-letnici podjetja Central Kranj — Foto — F. Perdan
Spomladi nova blagovnica v Škofji Loki
Nama, najemnik blagovnice, bo imela tudi svoje gostinske
prostore
Se dobre pol leta in Škof j a Loka bo dobila moderno blagovnico. To bo prvi izmed novih objektov, ki jih urbanistični načrt, — ki je pravkar v razpravi — predvideva v mestnem središču. Razen blagovnice bodo namreč v neposredni bližini okolice zgradili še: trgovsko poslovno stavbo, še eno trgovsko hišo, kulturni dom in hotel. V to bodočo celoto pa bodo smiselno vključene še sedanja avtobusna postaja, stavba Zeleznine in kapucinska cerkev.
Za gradnjo blagovnice je bil sklenjen zanimiv dogovor med Stanovanjskim podjetjem v škofji Loki in veleblagovnico Nama iz Ljubljane. Na osnovi tega bo Stanovanjsko podjetje vložilo v gradnjo približno 220 milijonov starih dinarjev, Nama pa bo prispevala denar za opremo, obenem pa je že vplačala del najemnine. Sred-
stva, ki jih je vložilo stanovanjsko podjetje v gradnjo te blagovnice, pa se bodo s plačevanjem najemnine hitro vračala, tako da bo podjetje že čez nekaj let lahko pričelo z gradnjo novih trgovskih prostorov.
Blagovnica v Škofji Loki bo trinadstropna. Prvi dve nadstropji, s skupno površino 1600 kvadratnih metrov, bosta na razpolago za prodajne prostore, v tretjem nadstropju pa bosta restavracija in bife. Restavracija bo imela v zaprtih prostorih 55 in na terasi 100 sedežev, bife pa 30. Po pogodbi bi moral biti objekt zgrajen do 10. aprila, ker pa je izvajalec del, gradbeno podjetje Tehnik iz Sk. Loke, moralo nepredvideno sondirati teren, bo gradnja končana v maju. Sedaj je objekt dograjen že do tretje gradbene stopnje, tako da bo izvajalec del lahko čez zimo opravil instalacijska in druga
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pričakovanja zasebnih...
kmalu splahnela, sedaj pa polagoma že preraščajo v gostišča, saj niso redki primeri, ko točijo pijače »na kozarce«.
Čeprav so morda preopti-mistična napovedovanja načelnika oddelka za gospodarstvo kranjske občine o dopolnjevanju privatnega in družbenega sektorja (sestanek privatnih gostilničarjev 7. 10.), pa bo v tem le precej resnice. Ukinjen je namreč predpis, po katerem je lahko imel privatni gostilničar le 79 kvadratnih metrov površine. S tem so odprte široke motnosti za večji razmah penzionskih storitev.
Ob ugodnostih, ki so jih deležni privatni gostilničarji, ostaja še vedno — poleg že omenjenih — še cela vrsta težav. Ena izmed njih je vprašanje davkov, kajti davčne uprave jim kaj nerade verjamejo, da imajo slabši promet zaradi odpiranja novih gostiln oziroma vinoto-čev. Ena izmed velikih ovir pa je tudi v predpisu, da lahko privatni gostilničar zaposli le tri delavce. Ker bo tudi o odpravi tega v kratkem razpravljal izvršni svet, lahko upajo, da bo vsaj del njihovih pričakovanj in upanj kmalu uresničen.
P. Čolnar
obrtniška dela. Investitor pa razen izgradnje stavbe predvideva tudi ureditev njene okolice.
Investitorja, prav tako pa tudi obči neka skupščina, upajo, da bodo z novo blagovnico uspeli zadržati precej denarja, ki so ga občani doslej potrošili predvsem v Kranju in Ljubljani. Ocenjujejo namreč, da vsako leto Ločani kupijo zunaj mesta za okoli tri milijarde starih dinarjev blaga. Ce bi le za eno milijardo blaga kupili doma, bi v občinski proračun priteklo 50 milijonov starih dinarjev na račun prometnega davka. Upajmo, da se bo to uresničilo, saj predstavniki Name zatrjujejo, da bodo imeli v novi blagovnici enako izbiro kot v Ljubljani, da bodo uvedli dostavo blaga na dom, razen tega pa bodo odprli tudi oddelek za pohištvo in prodajo otroške konfekcije. Prav prodajo teh izdelkov pa Loka najbolj potrebuje.
Da Nama modernizira trgovske hiše, dokazuje tudi to, da bo imela svoje gostinske prostore, tako kot jih imajo sodobne blagovnice doma in v tujini. Ti prostori pa ne bodo na voljo samo kupcem, temveč vsem domačinom in turistom. Ker bodo zelo moderno urejeni, bodo brez dvoma dvignili raven škofjeloškega gostinstva.
Kako potrebna je bila izgradnja moderne blagovnice v Škofji Loki, pove tudi to, da se bo z njeno izgradnjo površina trgovskih prostorov povečala kar za 240 odstotkov. Razen tega pa bo nova, moderno urejena trgovina s kvalitetno postrežbo vplivala tudi na ostale trgovine, da bodo izboljšale svoje poslovanje.
S. Zupan
15 let gostinskega in trgovskega podjetja Central Kranj
Iskanje boljšega od včeraj
V sredo dopoldan je imel v Gradu Hrib v Preddvoru svečano sejo centralni delavski svet gostinskega in trgovskega podjetja Central iz Kranja. Ob petnajsti obletnici so pregledali uspehe in pomanjkljivosti. Delavski svet je ob tej priložnosti sklenil nagraditi 25 delavcev, ki so najdlje zaposleni v podjetju (7 je zaposlenih 15, 18 pa 10 let). Po    govoru predsednika
centralnega delavskega sveta Franca Erjavca je govoril o razvojni poti in načrtih podjetja direktor Andrej Babic.
Podjetje je bilo ustanovljeno 20. maja 1952. Ob ustanovitvi je naredilo 14 zaposlenih za 32 milijonov celotnega dohodka. Vrednost osnovnih sredstev je znašala milijon sto tisoč starih dinarjev. Konec leta 1966 je bilo zaposleno v podjetju 1C0 ljudi, ki so naredili milijardo 200 milijonov celotnega dohodka in razpolagajo z osnovnimi sredstvi v vrednosti 527 milijonov starih dinarjev. Ob pregledu dela v minulih petnajstih letih je najbolj razveseljivo prav to, da je organsko rast podjetja spremljal tudi finančni uspeh. Še več. Vrednost sredstev in dohodki so naraščali veliko hitreje kot pa število zaposlenih.
Tov. Babic je poudaril, da je vodilo podjetja od ustanovitve iskanje boljšega od tistega, kar je bilo včeraj, da je prav svobodna iniciativa v okviru delavskega samoupravljanja dokazala, da nikakor ne drže trditve posameznikov, da družbeni sektor ni konkurenčan s privatnim. Ob tem je dejal, da je to lahko ugotoviti s primerjavo napredka v minulih petnajstih letih.
Ko je govoril o načrtih za
prihodnost, je opozoril tudi na več nepravilnosti. Predvsem pri tem misli na preveliko zapiranje posameznih enot v svoje okvire in s tem v zvezi na nenamensko trošenje sredstev. Prav tako je opozoril na še vedno slabo kadrovsko strukturo zaposlenih ter nakazal na nekatere zanimive rešitve za še večji razmah iniciative posameznikov v delu podjetja (vlaganje lastnih sredstev v rast podjetja). Poudaril je, da morajo zaposleni misliti na to, da bo treba nekoč zaposliti tudi njihove otroke in da morajo zato nenehno skrbeti za rast in napredek podjeTa.
Pred največjim kranjsk'm gostinsko-trgovskim pod:et-jem se odpirajo še naslutene možnosti razvoja, vendar pa jih v zadnjem času največ zaposluje gradnja novega hotela v Kranju. Med skupščino in podjetjem, ki sicer zelo lepo sodelujeta, je prišlo glede tega do nekaterih nesporazumov. Po besedah tov. Babica zaradi pretirano kratkih rokov gradnje niso bili prvotni načrti dovolj dobro preštudirani. Tako je npr. sedaj vsaka stran izdelala svoje ekonomske račune o ekonomičnosti poslovanja novega hotela, ki so si precej različni. Kljub vsemu računajo, da bo nov hotel zgrajen do maja 1969.
P. Čolnar
Mlatilnica MR-22
z reto in tresuljami
Dobava: junij 1968 Cena: 4800 N din Preizkušen model Kvalitetna izdelava
Naročila sprejemam do 30. novembra 1967
Kremžar Franc
DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV
LJUBLJANA ŠENTVID
Seminar o uvozu tujega kapitala
V torek, 7. novembra, je delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja organizirala v Kranju seminar o uvozu tujega kapitala. Do seminarja je prišlo na pobudo kranjskih delovnih organizacij, ki so želele odgovore na vprašanja medsebojnega sodelovanja gospodarskih organizacij in sodelovanja naših podjetij s tujimi partnerji v proizvodno-finančnem pogledu.
Na seminarju, katerega se je udeležilo 23 analitikov, komercialistov in direktorjev gorenjskih gospodarskih organizacij, so obravnavali razloge, ki so pripeljali naše gospodarstvo do uvoza tujega kapitala, probleme, ki se s takšno obliko vključevanja v mednarodno delitev dela pojavljajo, zakonske okvire za financiranje inozemskih sred-
stev glede na naš pravni sistem, vprašanje carin in kooperacije ter vprašanje zaščite domače proizvodnje pred nizkimi cenami proizvodov tujih proizvajalcev.
Udeleženci seminarja so najprej poslušali magistra ekonomskih ved Jožeta Pogačnika, ki je v svojem predavanju obdelal strukturne spremembe svetovne proizvodnje, odnos proizvodnja-tehnologija, izvoz in uvoz Jugoslavije od leta 1922 do leta 1970. V zadnjem delu svojega predavanja pa se je Jože Pogačnik zadržal pri osnovnih vzrokih za gospodarsko reformo in karakteristikah blagovne proizvodnje. V tem delu so na seminarju obdelali še vprašanje svobodnega gibanja blaga, prostega formiranja cen, svobodnega gi-
Plenarna konferenca turističnih društev kranjske občine
Rezerve v izletniškem turizmu
V sredo so imela v gostilni na Beli plenarno konferenco turi stična društva iz kranjske občine. Govorili so o splošnem turističnem izobraževanju, minuli poletni turistični sezoni in pripravah na letošnjo zimsko sezono.
Turistična    društva bodo skupno z Gorenjsko turistično zvezo in   Delavsko univerzo v Kranju organizirala v  zimski  sezoni vrsto najrazličnejših predavanj oziroma tečajev. Posebno pozornost bodo posvetili izobraževanju    lastnikov privatnih turističnih sob, saj prav oni kažejo  veliko zanimanje za takšno izpopolnjevanje. Razveseljiv je npr. podatek, da so se letošnjega junija udeležili podobnega tečaja prav vsi   lastniki   privatnih turističnih seb iz Kranja (organiziralo   ga   je   TD Kranj). Razveseljivo je, da so posamezna   društva   že pričela vključevati v svoje delo tudi Učence    (Kranj, Preddvor), kljub temu  pa  bodo zanje organizirali še posebna predavanja po šolah.
Pri oceni minule turistične sezone je brez dvoma na prvem mestu ugotovitev, da niso izpolnjena vsa pričakovanja v dvigu turističnega prometa. Ob pregledu statističnih podatkov pa so ugotovili večje pomanjkljivosti, ki lahko vplivajo na bistveno boljši položaj kot je to sedaj statistično ugotovljeno. Turistična društva nameravajo posvetiti v bodoče največjo pozornost izletniškemu turizmu, saj je znano, da se ta izredno hitro razvija in je letos presegel tudi najoptimi-6tičncjša pričakovanja. Naloga društev, kot tudi ostalih turističnih dejavnikov, je v tem, da zagotovijo, da bodo ti izletniki postali kasneje 6talni gostje njihovih krajev.
O samih pripravah na zimsko sezono na konferenci ni bilo največ govora. To je po eni strani razumljivo zaradi
tega, ker jc pač sezona že prod vrati ter sedaj lahko le še pričakujejo rezultate svojega dosedanjega dela, na drugi pa — kar je samo razveseljivo — počasi že prevzemajo gospodarske organizacije terene, ki so jih skozi dolgo vrsto let propagirala turistična društva.
Največjo vlogo v zimski sezoni bodo v kranjski občini odigrali trije največji zimski centri: Krvavec, Jezersko in Preddvor. 2al se v vseh treh še vedno srečujejo s številnimi težavami.
29. novembra bodo odprli na Krvavcu novo brunarico (Aerodrom Ljubljana), vendar bosta glavna problema letos ostala še nerešena: vprašanje vode in dostopa na Krvavec. Turistični delavci z Jezerskega so precej zaskrbljeni zaradi odločitve, da bo gradila tu vojska novo karavlo.
Najzanimivejša bo letošnja zimska sezona v Preddvoru. Vse kaže, da je podjetju Central le uspelo urediti vodno gladino na jezeru Črnava in morda bodo lotos le zarezale led prve drsalke. Poleg tega razmišljajo tudi o drsalni reviji itd. Preddvora 6e v zadnjih letih drži smola. Podjetje Central je kupilo vlečnico, vendar žal že dve leti ni bilo enega in je investicija za sedaj še neizkoriščena.
Ob ko-ncu so predstavniki turističnih društev sklenili, da tudi v kranjski občini vpeljejo prakso rednih plenarnih turističnih konferenc, saj je uspešnost takšnega dela potrebna že v radovljiški, loški in jeseniški občini.
P. Čolnar
banja delovne sile in kapitala.
V drugem delu seminarja je predaval dr. Peter Pavlic iz Gospodarske zbornice SRS, ki je govoril o problemih uvoza in izkoriščanja tujega kapitala, o carini, sodelovanju naših in tujih podjetij ter o zakonskih predpisih, ki urejajo sam uvoz tujega kapitala ter odnos naših in tujih podjetij v tem pogodbenem odnosu.
Udeleženci seminarja so z zanimanjem spremljali predavanji in na zaključku postavljali tudi vrsto konkretnih vprašanj, ki zadevajo njihove delovne organizacije pri uvozu tujega kapitala. Predstavniki gorenjskih delovnih organizacij so izrazili tudi željo, da bi kranjska delavska univerza tudi vnaprej prirejala podobne seminarje. Vili Guček
Konec omejitev porabe električne energije
Kot smo že poročali, je razdeljevalna služba Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva v ponedeljek, 30. oktobra, začela omejevati porabo električne energije v naši državi. Omejitve je bilo treba uvesti, ker so bila akumulacijska jezera nekaterih večjih jugoslovanskih hidroelektrarn zaradi daljšega lepega vremena prazna. Prav tako zaradi okvar niso delale nekatere termoelektrarne.
Ker se je v zadnjih dneh začelo pravo, mokro, jesensko vreme in je posebno v nedeljo ter ponedeljek padlo precej dežja, smo poprešali na podjetju Elektro v Kranju, če so se razmere v proizvodnji električne energije kaj izboljšale. Izvedeli smo,
da je prav zadnje deževje omogočilo normalnejšo proizvodnjo. Zato je razdeljevalna služba Skupnosti jugoslovanskega elektro gospodarstva minulo sredo za nedoločen čas ukinila zmanjšano porabo električne energije za vse potrošnike.
Zadnje pomanjkanje električne energije, ki je nastalo predvsem zaradi nesistematičnega praznenja akumulacijskih jezer v nekaterih dalmatinskih hidroelektrarnah, je trajalo nekaj več kot en teden. Čeprav je nekaterim delovnim organizacijam v Sloveniji omejitev porabe povzročila precej težav, za gospodarstvo na Gorenjskem ni imela večje škede.
A. Z.
Težave z otroškim varstvom v Kamniku
V kamniški občini trenutno obstaja en vzgojno-var-stveni zaved, ki ima tri organizacijske enote z desetimi oddelki. V vseh oddelkih je 208 otrok, kar je za 34 več, kolikor znašajo kapacitete. Čeprav so bili oddelki že lani preobremenjeni, pa se je število otrok letos še povečalo. Ker v prihodnje zaenkrat ni še nobenih upov, da bi otroško varstvo v občini lahko razširili, to vse bolj nazaduje.
V družbenem planu občine do 1970. leta ni predvidena nobena nova vzgojno-var-stvena ustanova. Razen tega pa vse dosedanje lahko sprejemajo v varstvo le otroke od drugega leta naprej. Zato je razumljivo, da so težave vedno težje.
Razen varstva predšolskih otrok so v preteklem letu v občini organizirali tudi malo šolo, vendar samo z rednimi oskrbovanci. Delo v tej šoli
Zbori volilcev v trziski občini
Na območju občinske skupščine Tržič bodo prihodnji teden od 15. do 19. novembra zbori volilcev, na katerih bodo občani razpravljali o rebalansu občinskega proračuna in o družbenem planu gospodarskega razvoja občine Tržič do leta 1970.
15. novembra bodo zbori volilcev v Krizah, Kovorju in Pristavi, 16. novembra v Zgornji in Spodnji Bistrici, 17. novembra v Tržiču in na Ravnah, 18. novembra v Se-ničnem, Pcdljubelju in Sebe-njah ter 19. novembra v Je-lendolu, Slapu, Lešah, Lomu in na Brezjah. vig
je potekalo po trimesečnih programih, ki jih je izdelal pedagoški institut. Že prvi podatki so pokazali, da je šola uspela, zato bi bilo prav, da bi z njo nadaljevali tudi letos.
Edina težava pri otroškem varstvu v kamniški občini pa ni le pomanjkanje prostorov, ampak tudi n-ekaj vzgojnih delavcev v zavodu nima ustrezne strokovne izobrazbe. A. 2.
Krvodajalska akcija v radovljiški občini
Občinski odbor Rdečega križa Radovljica je za sredino tega meseca organiziral krvodajalsko akcijo v radovljiški občini. Prijave prostovoljnih krvodajalcev zbirajo krajevne organizacije RK. Akcija naj bi zajela 5 odstotkov prebivalcev radovljiške občine ali nekaj manj kot 1300 krvodajalcev. Ce bi se akciji odzvali vsi zdravi občani, ne bi bil problem zbrati predvideno število krvodajalcev. Občinski odbor RK pa ugotavlja, da so do sedaj zbrali komaj polovico krvodajalcev.
Kri je dragoceno zdravilo, ki ga bolnišnice potrebujejo vsak dan. Brez krvi bi težko reševali življenja ponesrečenih, in ne bi bile možne operacije in drugi zdravniški posegi.
Zdravstvena služba prosi vse občane, naj se v čim večjem številu odzovejo tej humani akciji.
Krvodajalska akcija bo 14. in 15. novembra v Radovljici, 16. in 17. novembra v Bohinjski Bistrici, 18. novembra v Kropi in 20. in 21. novembra na Bledu.
NOVOST - KVALITETA - PRAKTIČNO
na zalogi v naši poslovalnici MANUFAKTURA Lesce, oddelek DEKORATIVA — v skladišču pohištva
TRGOVSKO PODJETJE
murha
LESCE
Jeseniško preseljevanje
Jesenice so zopet v znamenju splošnega preseljevanja občinskih organov in vodstev družbeno političnih organizacij. Vsi so zadovoljni, ker vsi odhajajo v boljše prostore. Preseljevanje se je pričelo letošnje poletje, ko se je občinska skupščina preselila iz starih prostorov v severni trakt zdravstvenega doma Jesenice. Stare prostore so nekoliko popravili in vanje se je vselilo občinsko sodišče, ki je zasedlo I. nadstropje, medtem ko so v pritličju katastrski urad, pravna služba, in sodnik za prekrške.
V bivše prostore občinskega sodišča so se vselile družbeno politične organizacije, in sicer Socialistična zveza, sindikat, občinski komite ZK, ZZB NOV Jesenice in občin-
ski komite zveze mladine. Tako so vsa občinska vodstva družbcno-političnih organizacij v eni stavbi.
V Kosovo graščino, kjer je bil prej oddelek za notranje
zadeve in oddelek za družbene službe, se bodo ali pa so se že vselile: delavska univerza, gorska reševalna služba, podružnica ljubljanskega dnevnika, turistično društvo Jesenice, rdeči križ občine Jesenice in ribiško društvo Jesenice. Od navedenih organizacij je bila selitev najbolj nujna za delavsko univerzo Jesenice, ki je imela sodno odpoved iz bivših prostorov, last sekcije za vzdrževanje prog Jesenice.
Notranje prostore stavbe na Titovi cesti, kjer so bile doslej štiri družbcno-politič-
ne organizacije (občinski komite ZK, sindikat, Socialistična zveza in zveza mladine) že dlje renovirajo. V to stavbo se bo vselila podružnica Gorenjske kreditne banke. V sedanje prostore Gorenjske kreditne banke-po-družnice Jesenice, nasproti železniške postaje, se bo vselil Finančno-ekonomski servis, v sedanjih prostorih Finančno ekonomskega servisa pa bo zasebno stanovanje.
Verižno preseljevanje je prej ko slej koristno, saj so se na ta način rešili nekateri   stanovanjski problemi,
Velika prodaja pisalnih strojev
• po znižanih cenah na breozobrestni potrošniški kredit brez porokov
• v poslovalnici Mladinske knjige Kranj, Maistrov trg 1.
nagradna
prodaja i Dobitniki glavnih nagrad I. žrebanja
PRALNI STROJ SUPERAVTOMATIC CANDY 75
kupon ser. 2 št. 20353 — Krapec Štefan, Ljubljana — Gradaška 8-a
TV SPREJEMNIK TELEVOX EI NIŠ
kupon ser. 2 št. 21191 — Slarmiik Pavla, Ljubiiana — Miklošičeva 18 HLADILNIK REX 130 L
kupon ser. 2 št. 3231 — Vrhovnik Janko, škofjo Loka — Novi svet 11
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORENJE
kupon ser. 2 št. 43504 — Medved Friderik, Vižmarje 122
FOTOAPARAT ZORKI
kupon ser. 2 št. 39231 — Poljšak Milan, Dol pri Ljubljani — Beličevo 9 SMUČI JE T S KANDAHAR VEZMI
kupon ser. 1 št. 17079 — Lnduka Vika, Javornilk — e. Alojza Travna 19
TRANSISTOR PIKNIK EI NIŠ
kupon ser. 2 št. 20657 - P Mlinar Andrej. Horjul 149
kupon ser. 1 št. 44299 — Ban Olga, Sežana — Kosovelova 1
SE NE PREVZETE NAGRADE:
• Peč na olje Kontakt, kupon ser. 2 št. 41471
• štedilnik Gorenje na trdno gorivo — 2 kom — kupon ser. 1 št. 5612 in ser. 1 št. 17036 — sesalec za prah Eta — kupon ser. 1 št. 36469
Poleg navedenih glavnih nagrad je bilo razdeljenih doslej še ostalih 170 od 203 nagrad.
Prihodnje žrebanje z enakim številom nagrad bo 25. XI.
RUSKIH RIB in KOMPOfOV
REHRANA
kot je to primer z delavsko univerzo, sodiščem in še nekaterimi organizacijami. Stavbo, v kateri so bila doslej vodstva občinskih druž-beno-političnih organizacij, je odkupila Gorenjska kreditna banka.
Jože Vidia
Letos vlečnica tudi v Martuljku
Prometno podjetje Ljublja-na-transport, poslovna enota na Jesenicah, se iz leta v leto bolj uveljavlja tudi v turističnem gospodarstvu. Na letošnjo zimsko sezono se je dobro pripravilo. Žičnica Španov vrh nad Jesenicami je v celoti pripravljena. V poletnih mesecih so opravili vsa vzdrževalna dela, medtem ko so športno društvo z Jesenic in nekatere druge organizacije poskrbeli za razširitev in zboljšanje smučarskih terenov. Opravili so precejšnja zemeljska dela, pripravili terene za postavitev prenosnih vlečnic in občutno zboljšali dru/mska smučišča.
Ljubljana - transport bo s pomočjo svojih turističnih poslovalnic organiziralo enodnevne šolske izlete, (pri tem bo sodelovala tudi železnica) in šolske smučarske tečaje na novo urejenih smučiščih. Poslovna enota na Jesenicah ima tri prenosne žičnice, od teh dve na bencinski pogon. Največjo vlečnico z zmogljivostjo 629 smučarjev na uro bodo to zimo postavili v Martuljku, kjer je na novo urejeno lepo smučišče. Prizadevanja poslovne enote je podprlo tudi gostinsko podjetje Franc Rozman iz Martuljka. Tu bo na voljo tudi sankaška proga-
Tudi v Kranjski gori ima Ljubljana - transport svojo turistično poslovalnico. V novi sezoni bo ta poslovalnica izposojevala smučarsko opremo, organizirala enodnevne izlete in letovanja v zimski sezoni. Letos bodo v Kranjski gori prvič na voljo tudi ogrevane garaže za domače in tuje turiste.
J. Podobnik
eŽa dolgolehio zaupanje
znižanih
čokolada C^orenjka bonboni f3acclius bar bonboni i^ruetus bar žvečilni gumi Zoitorepec
Pohitite o oaso trgovino JVe zamudite izredne priložnosti
po
zni cenah
63
»Posebne« posebne osnovne šole
Škofja Loka: nemogoče delovne razmere
Verjetno marsikdo izmed bralcev ne ve, da imamo tudi na Gorenjskem posebne šole, namenjene vzgoji otrok, ki zaradi manjših telesnih in duševnih napak ne morejo obiskovati redne šole. Tako šolo imajo tudi v Škofji Loki.
Čeprav je šola osemrazrcd-na in jo trenutno obiskuje 56 učencev, imajo na voljo le dve učilnici v osnovni šoli Peter Kavčič. Zaradi utesnjenosti so bili prisiljeni združiti pouk tako, da naenkrat poučujejo po dva razreda skupaj. Skoraj vsakodnevno pa imajo pouk tudi v pisarni šole zaradi deljenega računskega pouka v petem in šestem razredu. Pisarna šole pa je obenem tudi zbornica in prostor za pogovore s straši. Kaže pa, da bodo morali pisarno izpraznili in jo nameniti za učilnico. Tudi malicajo otroci kar na hodniku, ker drugega prostora ni.
Kljub takšnim razmeram pa se uprava šole trudi, da bi pouk kar najbolj prilagodila učnemu programu. Tako so se sporazumeli s Poklicno šolo, da imajo lahko v njenih delavnicah tehnični pouk, osnovna šola pa jim občasno odstopa kuhinjo za gospodinjski pouk. Ker v omenjonih prostorih le gostujejo, imajo precej težav, ker pridejo na vrsto le takrat, kadar vzgojitelji in prostori niso zasedeni z rednim poukom teh šol. Doslej tudi še niso uspeli dobiti telovadnice za pouk telesne vzgoje. Ker se približno polovico otrok vozi v šolo iz zelo oddaljenih krajev, bi nujno potrebovali prostor, kjer bi se učenci lahko zadrževali do odhoda avtobusov. Ta prostor pa bi prišel prav tudi tistim, ki stanujejo v internatu in onim, ki imajo doma neurejene družinske razmere. Težave imajo na šoli tudi zaradi tega, ker otroci še sedaj prihajajo na šolo. Pristojna komisija namreč ni pravočasno kategorizirala otrok in še sedaj opravlja svoje delo.
Posebna šola v škofji Loki
bliža se
pa si kljub nemogočim delovnim razmeram prizadeva dati učencem solidno vzgojo, pomaga pa jim tudi najti zaposlitev. Pri iskanju prostih delovnih mest jim nudi pomoč zavod za zaposlovanje, ki ima za zaposlitev teh otrok veliko razumevanje. Tako jim je doslej uspelo zaposliti vse otroke, ki so končali šolanje. Največ se jih zaposli v lesni industriji, in sicer v Jelovici. Šola pa po svojih močeh bivše učence spremlja tudi na njihovih delovnih mestih.
Julija Bernikova, upraviteljica Posebne šole v škofji Loki, nam je dejala: »Nujno bi potrebovali šest oddelkov ter prostora za tehnični in gospodinjski pouk. Sedanje razmere so nemogoče.«
Posebna šola v škofji Loki torej nujno potrebuje nove, večje prostore. Predstavniki občinske skupščine že dlje Iščejo rešitev, vendar ne gre. Zatakne se pri denarju. Vseeno pa upajo, da bodo v prihodnjih letih rešili ta problem, če ne drugače pa z zbiranjem sredstev pri gospodarskih organizacijah za gradnjo novih šolskih prostorov, ki jih v Škofji Loki primanjkuje.       S. Zupan
Tržič: «se bo posebna osnovna šola porušila?
Pred štirimi leti se je tr-žiška posebna šola vselila v več kot sto let staro stavbo bivše osnovne šole heroja Grajzarja. Takrat je posebna šola imela le en razred s 17 učenci, danes pa obiskuje štiri oddelke 5-razredne tržiške posebne šole že 46 učencev. Tri četrtine vseh učencev stanuje zunaj Tržiča, tako da nekateri učenci gredo od doma že ob 6. uri zjutraj, če hočejo priti v šolo pravočasno.
Poslopje posebne osnovne šole v Tržiču že na zunaj kaže, da jo je temeljito načel zob časa; s strehe vise zarjaveli in luknjičasti žlebovi, omet se kruši, nekatera okna pa so povezana z vrvjo, da se ne bi zrušila. Se poraznejšo podobno nudi očem notranjost šole, pa čeprav so v zadnjih štirih letih vložili že precej sredstev za najnujnejša popravila. Po oceni ravnateljice šole Mire Hišel bi potrebovali najmanj 5 milijonov S din za najnujnejša popravila poslopja, strehe in notranjosti šole. Toda vprašanje je, odkod dobiti toliko denarja, saj dobi šola letno za kritje svojih izobraževalnih potreb le 8 milijonov S din od tržiške izobraževalne skupnosti. Pri razpravljanju o preurejanju in popravljanju posebne osnovne šole v Tržiču pa se postavlja tudi vpraSanje, ali se sploh splača
popravljati več kot sto let staro poslopje. Vendar drugega izhoda kot kaže ni, saj v Tržiču ni nikjer nobenih upov, da bi se šola preselila v kakšen drug prostor. Da je stanje tržiške posebne šole res porazno in da so razmere za normalno pedagoško in vzgojno-izobraževalno delo minimalne, kažejo tudi dejstva, da je na šoli samo en umivalnik, samo eno stranišče, da nimajo učenci telovadnice in morajo tako ob deževnem vremenu telovaditi kar v razredih. Pri tem pa ne morejo opravljati kakšnih preveč »živahnih« telovadnih vaj, saj bi se v nasprotnem primeru gotovo porušil strop. Če dodamo k navedenim dejstvom še to, da učiteljski kader nima svoje zbornice, da ima upraviteljica posebne osnovne šole svojo pisarno kar v razredu, v delu razreda, pregrajenega z dvema starima omarama, da mora šola preskrbeti svojim učencem vsako leto šolske potrebščine, ker otroci oziroma starši tega izdatka ne bi zmogli, ker so to večinoma socialno šibke družine; da je na celi šoli samo ena tabla ...
Vendar dobi slučajni obiskovalec posebne šole v Tržiču, posebno pa, če se pogovarja z učiteljskim osebjem, vtis, da kljub težavam, ki jih ni mogoče urediti čez
noč, učenci in učitelji prihajajo v šolo, kot da bi jim bila drugi dom. Da, drugi dom, kajti otroci v posebni šoli so v veliki večini iz takšnih družin, kjer je eden izmed družinskih članov ali pa celo oba — oče ali mati — podvržena alkoholizmu. Zato res ni čudno, če otroci (kljub temu, da niso povsem normalni, večina jih ima kombinirane motnje, ki pa so pretežno posledica slabega vzgojnega okolja) prihajajo redno v šolo, kajti v šoli šele čutijo pozornost, čutijo ljubezen, katere so doma tako prikrajšani.
Zato tudi niso v delovanju šole izostali uspehi in priznanja, tako otrokom 6amim kot tudi učiteljskemu osebju. Vsako leto pripravijo učenci posebno oddajo na tr-žiški radijski postaji, ki obsega recitacije, pesmice in otroške igrice. Lani so npr. pripravili oddajo z naslovom Naš svet v zankah in ugankah, na kateri so sodelovali vsi učenci, tako iz prvega' kot iz petega razreda. Prihodnje leto pa bodo učenci spet nastopili na tržiškem radiu, najbrž februarja ali marca, svojo oddajo pa bodo posvetili pomladi in dnevu žena — 8. marcu. Učenci posebne osnovne šole v Tržiču obiskujejo redno predstave Pionirskega gledališča v Ljubljani, učenci prispevajo denar za predstave, šola pa plača prevozne stroške, ki pa — kot vemo — niso tako majhni. Organizirali so tudi vrsto izletov, in sicer so obiskali letališče alpskega letalskega centra v Lescah, tovarno športnega orodja Elan v Begunjah in tovarno čokolade Gorenjka. V. G.
Snemanje za RTV Ljubljana
V četrtek so učenci Glasbene šole iz Kranja posneli za ljubljansko radijsko postajo dvajsetminutni program za mladinsko radijsko oddajo Pastirka, ki bo na sporedu v petek, 17. novembra.  D. S.
Obisk zborovodij s tržaškega v Kranju
V nedeljo, 5. novembra, je obiskalo 17 tržaških in goriških zborovodij med svojim študijskim potovanjem po Sloveniji kranjski pevski zbor France Prešeren. Namen obiska je bil seznaniti se z delom pevskega zbora, načinom študija in glasovno izobrazbo pevcev.
Prisotne pevovodje je predvsem zanimal način, kako izboljšati kvaliteto pri amaterskih pevskih zborih in preučiti izkušnje kranjskega pevskega zbora. S tem namenom je skladatelj in dirigent Radovan Gobec s sodelovanjem zbora prikazal vzorno, sistematično delo pri pevski vaji. Pod vodstvom svojega dirigenta Petra Liparja pa je zbor zapel nekaj pesmi iz svojega repertoarja. Poleg tega je obisk tržaških zborovodij, ki je bil predvsem strokovnega in poučnega značaja, nudil dovolj možnosti, da se le-ti spoznajo s sodobnimi zahtevami glasovne izobrazbe, s sodobno interpretacijo in z dosežki kvalitete zborovskega petja, ki ga terja vsesplošni napredek na področju glasbene reproduktiv-nosti.
Z delovanjem zbora so bili vsi prisotni dirigenti nadvse zadovoljni in so v svoji zahvali izrazili prepričanje, da bodo izkušnje kranjskih pevcev s pridom uporabljali pri vodenju svojih pevskih zborov.
Temu srečanju so prisostvovali med drugimi tudi skladatelj in dirigent Ubald Vrabec, dirigent orkestra Glasbene matice iz Trsta Oskar Kjudcr, tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Trsta Daro švab in sekretar glasbene komisije pri republiški zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije Jože Sti-van.
Dušan Stanjko
veliko nagradno žrebanje
VLAGATELJEV
GORENJSKE KREDITNE BANKE KRANJ
S PODRUŽNICAMI
na JESENICAH v RADOVLJICI ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU
NAGRADE:
OSEBNI AVTO ŠKODA, motorna kosilnica, pralni stroj, 5 televizorjev in še 70 DRUGIH LEPIH NAGRAD
ŽREBANJE BO JANUARJA 1968
Namesto fotografije B. B. nekaj uvodnih besed bralcem
1.
Dalj časa je že, odkar filmu v našem časniku nismo posvečali večje pozornosti. Pred leti smo imeli v Glasu v prilogi našega časnika, ki je izhajala vsak teden, filmsko stran. S prehodom na manjši format, nismo več našli prostora zanjo. Tudi nekaj sodelavcev, ki je stalno, ali pa občasno sodelovalo s svojimi sestavki, je kritično filmsko pero opustilo.
Nekaj mesecev nazaj pa so se, kot ste verjetno tudi sami opazili, pričele v našem listu pojavljati filmske recenzije in tedenska obvestila o filmih, ki bedo prišli na spored. Tako skušamo bralce obveščati o dnevnem repertoarju kranjskih kinematografov. Zal je praktično skoraj mogoče, da bi spremljali spored tudi na Jesenicah, v Radovljici, Tržiču, Škofji. Loki, Kamniku in morda še kje, kjer se filmi menjajo iz tedna v teden. Menimo pa, da v sporedu ni velikih časovnih razlik, tako da tudi bralcem od drugod in ne le tistim iz Kranja, vsaj bežno orišemo nove filme, ki prihajajo na platna naših kinematografov.
Zdaj smo se odločili, da bomo vsakih štirinajst dni odstopili filmski umetnosti tudi celo stran. Menimo, da je tako prav, da bodo bralci z zanimanjem prebirali naše prispevke in da bodo našli na tej strani marsikaj, kar jih bo zanimalo.
Naj navedemo samo en sam statističen pedatek, ki nam dovolj zgovorno priča o tem, da je skoraj sleherni bralec našega časnika, tudi filmski   gledalec.   Samo v
kranjski občini edide prebivalec, ki živi v Kranju ali pa okolici kar tridesetkrat (DO!!) na leto v kinematograf. Pred nekaj leti je bilo evropsko poprečje osemnajst, zdaj je ta statistična številka prav gotovo že manjša, saj je znano, da po vseh zahodnoevropskih državah število filmskih gledalcev upada. Vzrokov za to je več. Nekaj je kriva za to televizija, v manjši meri razvoj »avtomobilizma« in dvig splošnega življenjskega standarda.
Kakorkoli že! Pri nas je gledalcev v filmskih dvoranah še vedno dovolj, tako da prav zdaj ne moremo govoriti o krizi produktivne, pa tudi ne o krizi reproduktivne kinematografije.
Naj še zapišemo, da bomo čez štirinajst dni skušali bralce obvestiti z intervjuji, ali daljšimi informacijami o tem, kakšni filmi se pripravljajo v slovenskih filmskih studiih. Kasneje bomo posvetili večjo pozornost zanimivejšim in kvalitetnejšim filmom na dnevnem sporedu, tako da bemo objavljali mnenja različnih recenzerjev. Prav tako ne bomo šli mimo dela filmskih klubov, ki delujejo na Gorenjskem. Tudi za tiste, ki jih film zanima bolj z zabavne strani, bomo skušali dobiti zanimive sestavke. Obenem pa pričakujemo, da nam bodo vsi tisti, ki bodo spremljali redno pisanje o filmu na straneh našega časnika, s svojimi predlogi pomagali, da bi čim širšemu krogu bralcev zagotovili vsaj nekaj informacij o filmu.
Za vaše sodelovanje vam bomo zelo hvaležni!    B. Š.
Matjaž Klopčič se zdaj skoraj gotovo že pripravlja, da bi posnel svoj tretji celovečerni film. Doslej je posnel dva (Zgodba, ki je ni, Na papirnatih avionih). Oba sta na letošnjem puljskem festivalu predstavljala slovensko filmsko proizvodnjo med najboljšimi filmi, ki so bili lani posneli pri nas. V kranjskih kinematografih ju doslej še nismo videli.
V Kranju vidimo marsikateri film prvi v Sloveniji. Res je, da smo večino novih jugoslovanskih filmov že videli. Na moremo pa razumeti, da je pot iz ljubljanskih filmskih studiov daljša od poti, ki vodijo k nam iz Pariza, Londona, Rima, Beograda in Zagreba.
Tudi če v kranjskem kinematografskem podjetju zanikajo kakršnokoli vrednost obema filmoma, tipamo pa, da to le ni tako, bi bilo vseeno prav, da oba filma gledalcem v Kranju predstavijo.
V Sloveniji smo preteklo leto naredili le tri filme, Enega smo videli, dva doslej še ne. Če se zdi ljudem v tem podjetju, da bosta imela filma le malo gledalcev, ju lahko že po nekaj dneh odstranijo s sporeda. Tako je povsod. Prav gotovo pa je v Kranju precej ljudi, ki bi jih oba Klopčičeva filma zanimala. Navsezadnje sta to le slovenska filma.
Prav bi se nam zdelo, če v kinematografskem podjetju ne bi šli mimo teh vrstic.
Vsega sta kriva brata Lumiere
»Danes ni več resnih ugovorov, da film ne bi bil umetnost. Kakor fotografija in radio, se je rodil nedavno iz modernih tehnik, ki jih je dala znanost na voljo človeštva. Toda njegova izredna mladost ne more hromiti njegove prihodnosti«
(Marcel Martin)
Dvoje značilnosti spremlja XX. stoletje. Prvo so prinesla številna znanstvena odkritja, druga značilnost pa se navezuje na prvo. V zvezi z razvojem tehnike se je močno povečal življenjski tempo, tako da bi skoraj lahko govorili o stoletju, v katerem narekujejo življenjski utrip in izumi sredstev, ki služijo človekovemu formalnemu življenja. V tem stoletju se je rodil film, ki ga nekateri danes gledajo le skozi kup novcev, ki mu pritikajo eno samo ime — industrija. Film, ki se je z vsemi svoj'mi značilnostmi, ki jih prinaša, prištel med umetnosti. Gre za eno samo stvar — za film. Delitev na film - industrija in film - umetnost ni možna. Ne za tiste, ki film obravnavajo zgolj kot industrijo, še manj za tiste, ki trdijo da je film umetnost. Film je eno, je le umetnost, je tudi zrcalo današnjega dne. Slednja trditev se banalno naslanja na Hamletov nagovor gledališkim igralcem, kjer Hamlet trdi, da je gledališču zrcalo življenji.'. Ta označba je sicer preprosta, pa zato toliko bolj razumljiva. Velja za sleherno umetnost! Veljala bo tudi za umetnost, ki bi jo lahko prineslo naslednje stoletje.
Nisem zapisal teh uvodnih misli, da bi na novo odkrival nov medij! Ne! Napisal sem jih zato, in veliko jih je bilo, ki so iste misli zapisali že pred menoj, ker vse prepogosto pozabljamo kaj je film. Pozabljamo? Da! Pozabljajo tisti, ki hodijo v kinematografe, pozabljajo distributerji, pozabljajo avtorji filmov pri na? in drugod po svetu, pozabljajo v kinematografskih podjetjih in ne nazadnje pozabljajo nanj tudi politiki.
Opravičilo za te trditve bi se našlo v dejstvu, da je film še sorazmeroma mlada umetnost, umetnost stara nekaj več kot sedemdeset let. To je relativno malo, Č*9 primerjamo film z gledališčem, ki ima svoje začetke pred več tisoč leti. Tudi kiparstvo, slikarstvo, poezija in ostale umetnosti so mnogo, mnogo starejše od filma. Skozi stoletja so se umetnosti preoblikovale, iz leta v leto iskale nove poti.
Film se je redil včeraj. Danes je film umetnost in naredil je takšen razvoj v šestdesetih letih svojeea bivanja med ljudmi, da lahko mirno trdimo, da je naredil tako velik skok v tem kratkem času, kot so ga naredile druge umetnosti v tisočletjih. Hitel je ,iskal, se včasih znašel v slepi ulici, pa kaj kmalu našel novo pot. Danes ga ne moremo več pojasnjevati z besedami novost, iskanje lastnih značilnosti, Iarpurlati-zem itd. Vsa ta prehodna obdobja je film prešel. Zdaj se pojavlja pred nami iz dneva v dan poln človeške prizadetosti, poln umetniških ambicioznosti in iskanj ter spoznanj o človeku.
V začetku smo omenili film kot industrijo, kot kupoprodajno blago, plačljivo z mošnjo denarjev. Film je po svojem načinu nastanka povezan s precejšnjimi denarji. Snemanje celovečernega filma je dokajšen finančni izdatek. Kapitalistični način gospodarjenja pa zahteva, da
se sredstva, ki so vjožrna v določen produkt za široko potrošnjo, vsaj povrnejo, če že ne bogato obrestujejo. Tako je obveljalo v kapitalizmu porojeno načelo, da se morajo sredstva, ki so vložena v film tudi povrniti. In ker gledalci niso bili najbolj zahtevni, želeč si najbolj zabave in sproščanja ter dve-urne samopozabe v kmodvo-rani, so pač preducentje delali filme, ki so gledalce le zabavali.
Skoraj v opravičilo k temu dejstvu je treba zapisati, da je prav v času svoje umetniške rasti, ko se je film boril in iskal mesto med umetnostmi, svet doživel dve svetovni vojni. Da jo bila v tem času velika gospodarska kriza, da ljudje nenehno trepetajo pred novimi svetovnimi spopadi in da se je vse doslej posvečalo filmskemu gledalcu le malo razlag, ki bi ga prepričevale o tem, da film n: le zabava.
Tako gledamo danes številne filme, ki so si na las podobni.  Gledamo le razkošne
kulise. Gledamo pa tudi ljudi, brez zgodovinskih oblačil, brez vsega zunanjega blišča! Gledamo pričevanja o ljudeh, o nas samih in o stiskah ki se kopičijo v človeku z rastočo vojno nevarnostjo.
Ne nazadnje je treba napisati, da je vpliv filma na gledalca, na njegovo zavest, na njegov način življenja in, bivanja velik. Morda celo* večji, kot si to lahko predstavljamo. V sleherni družbi ima film velik pomen. Velikokrat je eno izmed' redkih sredstev, ki sknšafo csvešč*-ti čLovrka. Tudi pri nas ta vlege filma ne moremo zanikati.
Kakor je včeraj film ljudi svaril in z njimi tudi trepetal pred neizbežnostjo svetovnih spopadov, kakor i m je razgaljal njihove napaka in zablode, tako nas f: m tudi danes prepričuje. Ne e v obliki umetniških dokumentov! Tudi tisti filmi, ki naš danes spreminjajo na platnu zgolj zato, da bi sa zabavali in pozabljali, pričajo o tem.
Sleherna • od umetnosti ja v določenih obdobjih vplivala na družbena dogajanja. Skoraj gotovo pa je, da ima to vlogo v našem č:isu film. Ce bi je ne imel, potem bi ne mogli zapisati, da skoraj ni več večjih narodnostnih skupin ali narodov, ki bi ne imeli lastne, nacionalne filmske proizvodnje.
Dvajset let je, odkar imamo nacionalno filmsko proizvodnjo tudi v Sloveniji, pa si po teh dvajsetih letih slovenske kulture skoraj ne moremo več predstavljali Ločeno od filma. To pa je brez dvoma dovolj nazoren dokaz.
-Bivžo Spra,;c
s*/
Prizor Iz francoskega filma Franeolsa Truffauta FARENHAIT 451, ki ga bomo lahko gledali naslednjo leto.
GLAS * 8. STRAN
PANORAMA
(Nadaljevancj iz sobotne številke)
Prvi dan našega ogledovanja mesta Krakova smo se največ zadrževali v strogem središču mesta, imenovanem Rynek Glovvni. To je eden izmed največjih trgov v Evropi in meri cele 4 ha. Pokrit je z velikimi ploščami. Prav na sredi trga je sorazmerno nizka, razpotegnjena enonadstropna stavba — Stf-kiennice, starodavna tržnica dz 14. stoletja v stilu italijanske renesanse. Njena notranjost je še najbolj podobna turškemu bazarju s prek 100 prodajalnicami raznih krakovskih spominkov. Tu se preliva od jutra do večera množica turistov z vseh kancev sveta. V prvem nadstropju je galerija poljskih slikarjev, med njimi tudi velike stenske slike enega najbolj znanih poljskih slikarjev Jana Matejka, ki mi je posebno prirasel k srcu, saj je upodobil znane prizore iz zgodoviskih romaonv Sien-kiewicza. Na zunanji strani Sukiennic je velika kavarna z mnogimi sončniki in jatami golobov, od koder turisti uživajo razgled na bližnji spomenik znanega poljskega pesnika Adama Mickievvicza in na različne stolpe dragocene gotske stavbe Marijine cerkve, ki je najlepši arhitektonski zaključek tega velikega trga. Z 81 metrov visokega desnega stolpa zado-nijo vsako uro zvoki trobente s stoletja starim signalom, ki še danes izzveni v nedokončani melodiji v spomin na napad Tatarov, ko je bil trobentač-stražar, ki je opozoril na napad, ustreljen s puščico v grlo. Trobentanje opravlja oče s tremi sinovi, tedaj že leta ena družina v spomin na legendo, ki je ne-razdružljivo povezana z zgodovino mesta in je izmed glavnih turističnih zanimivosti Krakovva.
Po dobro prespani noči in obilnem zajtrku nas je v ponedeljek odpeljal pan Edvard z avtobusom na Plac Szczepanskli (ščepanski), kjer ima svoj sedež poljska turistična agencija Orbis s kopico modernih avtobusov, parkiranih na tem trgu. Na zahodni strani trga je mogočna palača umetnosti — Palac Sztuki, ki ima na sredi svoje fasade velik doprsni kip slikarja Jana Matej ke. Na tem trgu je tudi muzej in gledališče. Tu nas je sprejela mlada poljska študent-ka-germanistka, ki je prav dobro govorila angleško, seveda so se vsi iz naše skupine odločili, naj nam pripoveduje rusko. V njenem spremstvu smo si še enkrat ogledali glavni rynek, nato pa nas je peljala po ozki, tlakovani Jagielonski ulici do krakovske univerze. To je ena izmed najstarejših evropskih univerz, ki je bila ustanovljena že leta 1364 in nosi naziv po poljski kraljevi družini Jagielonska univerza. Pravzaprav je tu prava univerzitetna četrt z več gotskimi stavbami, med ka-
terimi je prav gotovo najmogočnejši Colegium ma.us, kjer je študiral tudi veliki astronom Nikolaj Kopernik. Posebno znamenito je notranje dvorišče z arkadami in slikami iz zgodovinskih dogodkov te univerze. Pri teh ogledih in pri ogledih nekaterih cerkva, ki jih ima Kra-ko\v celo kopico, in je vsaka zanimiva po svojem arhitektonskem stilu, skulpturah in sl:kah, nam je dopoldne prehitro minilo.
Torek je bil namenjen ogledu industrijskega centra No\ve Plute in ogledu kraljevskega VVavvela, ki na griču nad reko Wyslo dominira na krakovskim starim mestom. Nekaj kilometrov stran od mesta Krakova so Poljaki že po vojni zgradili povsem novo mesto — Novvo Huto. Široke avenije z. modernimi zgradbami, parki, stadioni, v ozadju pa meta-
umetniškimi deli (baldahini iz marmorja, srebrne rakve, krste iz alabastra in črnega marmorja, bakreni reliefi, bizantinske freske itd.).
Omamljeni od tolikšnega bogastva in umetnin smo še dolgo razpravljali o podrobnostih. Popoldne je bilo posvečeno nakupu spominkov ali bolje ogledom in pripravam za nakup pri skopo odmerjenih zlotvh. V neki večji krakovski knjigarni sem uspel dobiti za 68 zlotovv krasen album ruske izdelave nad 40 francoskih reprodukcij iz leningrajske eremitaže, kar je bila doslej moja najcenejša pridobitev umetniških reprodukcij. Mnogi so bili praktičnejši in so nakupili najprej usnjene kovčke, nato pa še raznovrstne predmete vsakdan e rabe, pač po svoji finančni zmogljivosti in bolj ali manj ugodni pretopitvi v poljske »žetone«.
lur.ški gigant, ki smo si ga ogledovali iz avtobusa, ko smo vozili okrog njega več kot pol ure, vse to so elementi modernega novega mesta, ki je še vedno v izgradnji.
Ogled  kraljevega Wawela je nepopisen. Z dveh strani se na grič vali množica občudovalcev. Kmalu nas zajame mogočno obzidje Wawels-kega kraljevega gradu s stružnimi stolpi ni stolpiči. Poljaki so že v tem stoletju odkupili od Avstrije VVavvelski grič in ga s podporo vsega ljudstva restavrirali. Na eni izmed zunanjih bastij je zanimiv pogled na spodaj tekočo Vislo. Po vstopu skozi grajska   vrata z grbi vseh poljskih provinc    — sedaj vojvodstev   —   pridemo na veliko ploščad in pred nami . je katedrala in zakladnica z I  gotskimi  zvoniki  in dvema I kapelama in sam grad z dve-• ma  stolpoma — Wa\vel je I bil od 14. do 17. stoletja rezidenca poljskih kraljev, zlasti I družine Piastovv in Jagielon-j cev.
Naj omenim samo znamenite grobnice ,kjer so v kripti krste 14 poljskih kraljev, njihovih žena in otrok, dvornih veli k a še v in škofov, pa tudi krste poljskih narodnih herojev Poniatovvskega, Ko-sciuszka in celo krsta znanega maršala pred II. svetovno vojno Jožefa Pilsudskega. V nadstropjih samega gradu sc ni/.ajo kraljeve sobe in dvorane, pokrite na stenah s čudovitimi gobelini z raznimi zgodovinskimi prizori iz življenja poljskih kraljev, z lesenimi, rezijanimi stropi, ki so bogato okrašeni s slikami in ustrezno pohišvo s silnimi vazami in svečn/ki ter bogatimi kamini, skratka zopst ista, a vendar drugačna podoba Versaillcsa, Schonbrunna in Hradčanov. Veličastna je \Vawelska katedrala z baročnim korom, baročnimi kipi in številnimi
Sreda je bila najlepši dan dela letovanja na Poljskem. Z avtobusom smo se odpeljali v najjužnejši del Poljske, v 109 km oddaljeno mesto Nowy Targ, odtod pa vzhodno od Zakopan in Visokih Tater k /.virom reke Dunajec do naselja Niedzice, kjer je velik kamping ž zidano restavracijo. V čudoviti gorski pokrajini pod gorovjem Pieninv ne je naša skupina vkrcala na 7 splavov, okrašenih s svežim smrečjem. Vsak splav sla krmarila dva splavarja v narodni noši z značilnimi ši-rokokrajnimi klobuki. Vozili smo se tri ure in pol po brzicah Dunajca med gorskimi masivi, ruševinami gradov, med šotori turistov na obeh straneh Dunajca in srečava-li jr.te gosi in rac, mnoge ribiče in kopalce. Vso pot nas je spremljala" vesela slovenska pesem goriškega okteta, ki smo mu pomagali menda vsi. Nekaj kilometrov smo vozili tik ob slovaški meji, od koder so nas pozdravljali Slovaki. Splavarji so nas spočetka kar neprijazno opazovali, ko smo jim na vprašanja pravili, da smo Slovenci. Tako pa oni imenujejo prav sosedne Slovake, šele, ko smo jim pojasnili, da smo Jugoslovani, so se razvedrili in ponovno prosili za nove pesmi. Na bregovih so nas ljudje pozdravljali s ploskanjem, od nekod pa se je oglasila tudi poljska pesem. Na splavih smo se vozili vse do letovišča Szczavvnica (ščavnica), kjer smo že prejeli izdelane večje fotografije posameznih naših splavov, ko sta nas posnela v zgornjem toku dva fotografa, ki sta se namestila na kolih, blizu obeh bregov. Iz S/.cza\vnlce smo sc z avtobusom odpeljali na/.aj do kampa v Niedzicah, kjer nas je pozno popoldne še čakalo okusno kosilo in kjer smo poskušali   posebno okusen
sir, ki ga v štručkah prodajajo okoliški kmetje. Tu smo se tudi po mili volji napili poljskega piva in poljske vodke vvvborove. Ta poljska žgana pijača je milejša od ruske vodke, a prav tako iz čistega špirita, ki mu dodajajo razna zelišča in najbrž tudi vodo.
Deseti avgust je bil namenjen obisku najstarejšega že opuščenega rudnika kamene soli v Wieliczki, ki je oddaljena od Krakovva le 12 km. To je sicer že opuščen rudnik, ki ima vsak dan, zlasti v počitniških dneh polno obiskovalcev. Po dobri uri čakanja je prišla na vrsto naša skupina. Z vodnikom v čeladi smo začeli sestopati po spiralnih sotpnicah in napravili smo, če se nisem uštel svojih 42 krogov, da smo prišli na dno rudnika, ki je bil 342 metrov pod zemljo. Ta rudnik je star že par stoletij in v njegovih hodnikih, pravzaprav dvoranah so rudarjii-umetniki izdelali iz soli kakih 10 kapelic — Poljaki pravijo kapiic — ki so posvečene različnim svetnikom in so izdelane iz same soli. Ni dvoma, da bi se človek v tem labirintu hodnikov in dvoran brez vodnika izgubil. Občudovali smo posamezne kapelice, še bolj zanimiva so slana jezera, posebno pozornost pa zasluži ogromna dvorana, kjer je kapelica Sv. Kunlgunde v prostoru z nad 100 metri visokim svodom, kjer je polno kipov in reliefov iz soli, na desni strani pa večmetrski basrelief, ki prikazuje poslednjo večerjo. Na sredi stopnišča v tej ogromni dvorani je kip starega rudarja — šolarja z velikimi brki v naravni velikosti. V dvorani je kakih pot stranskih oltarjev s stopnišči, prižnica, lepo izdelana ograja, vse to iz soli. Temperatura v rudniku je blizu ničle. V samem rudniku, kjer je v posebni dvorani prikazan nasitanek fai razvoj rudnika v treh nadstropjih v naravni velikosti, je tudi muzej razvoja tega znamenitega rudnika, ki obsega petero dvoran. Ogled je trajal kar tri ure in pol in prilično premražene nas je potegnilo dvigalo po dvajset v eni košari v pol minute zopet na sončen dan. Zadovoljni, da zopet uživamo sončno gorkoto, smo se vračali v Krakovv, da bi si po kosilu ogledali še znameniti park bizonov — Napoleonovo pusto. Zal se nam to ni posrečilo. V rudniku smo se zamudili toliko, da smo prišli na kosilo šele ob 16. uri. Zvečer pa je imel naš goriški oktet svoj koncert v kavarni — baru našega študentov-skega hotela. Dvorana je bila nabito polna mladih ljudi, ki so z zanimanjem poslušali dobro izbran in odlično na-študiran program slovenskih, poljskih in ruskih pesmi. Poslušalci smo z bučnim ploskanjem nagradili mlade goriške pevce.
V deževnem petku smo se odpeljali v 61 km oddaljeno
mesto žalostnega spomina Osvviccin — Auschwitz ter si ogledali tamkajšnjo zloglasno taborišče I. in še taborišče II. v 3 km oddaljeni Br-zezinki — Birkenau. Taborišče I. je v celoti restavrira-no z upravnim poslopjem in 28 zidanimi barakami, kuhinjo, skladišči in krematorijem. Taborišče Birkenau je štirikrat večje, a v celoti porušeno, ohranjena jede še vi-seka ograja ter dvojni tir, ki je vodil in tem i rance prav pred 4 krematorije. V obeh taboriščih je bilo uničenih, s ciklonom B zastrupljenih in sežganih skoro 4 milijone ljudi, največ Zidov in Poljakov.
V soboto, zadnji dr.n bivanja v mestu Krakovvu, smo si ogledali na periferiji mesta stoječo tovarno kozmetike Miraculum. To je sorazmerno majhna tovarna, ki zaposluje pretežno ženske. V bele halje oblečene žene pretežno sedijo ob tekočem traku, proizvajajo pa parfume, kolonsko vodo, tekoči puder, razna rdeoila za ustnice, razne kreme, vse pač, kar služi lepotičemju. Prostori so v glavnem svetli in snažni, v vsaki delovni sobi je zelenje, na stenah vise pokrajinske slike. V mali sindikalni dvorani je opoldne med polurno pavzo izvedel naš goriški oktet koncert z izbranim programom. Najbolj sta vžgali dve poljski narodni pesmici in naša Žabja svatba. Po končanem programu so našo skupino povabili v bife na malo zakusko z neizbežno herbatko. V krajšem nagovoru sta nas mladi direktor in partijski sekretar, ki je že od ustanovitve v podjetju, seznanila s poilo vanjem. Podjetje izvaža precej svojih proizvodov po vsej Evropi in na Eližnji vzhod, poslovne zveze pa ima tudi z našim izvezno-uvoz-nim podjetjem Hempro v Beogradu, vendar so v Jugoslavijo izvožene količine njihovih kozmetičnih preparatov šc minimalne. Pred odhodom je vsak član n~še skupine dobil okusen, v celofan zavit paketič s ko'.onsko vodo in stekleničko tekočega pudra, naš član Aleksej, ki je poklicni igralec v Mestnem gledališču v Novi Gorici, pa je prejel kaseto s kompletom vseh mogočih odrskih šmink. Prijetno presenečeni nad obdaritvijo smo se prisrčno poslovili od tega poljskega kolektiva, ki je med redkimi imel priliko slišati našo slovensko pjsem.
Zavedali smo se. da gre bivanje v Krakowu h koncu, kajti v nedeljo zjutraj bi morali po programu odpotovati v Warsza\vo — metropolo Poljske. Zaskrbljeno smo sprejeli vest, da je naš dobri, stari avtobus utrpel resno okvaro. Po zaslugi neumor nega pana Edvarda, ki je žrtvoval noč, da je sam zavari] in vstavil nov valj, smo se v nedeljo vendarle, sicer šele okrog enajste ure, odpravili na pot!
Hubert Korošec
mm
Te dni po svetu
Ljudje
Prevrat v ,Naserjevem Vietnamu'
Moskva, 4. novembra — Na osrednji proslavi 50. letnice Oktobra v Krcmlju so govorili predstavniki sovjetskih republik ter vodje tujih delegacij, med njimi tudi predsednik Tito. Zaradi velikega števila delegacij je bil govornikom čas skopo odmerjen. Predsednik Tito je v svojem govoru poudaril, da so še danes važna Leninova stališča o trdni povezanosti antiimperialističnega boja za socializem.
Sana, 5. novembra — V Jemenu so jemenske oborožene sile izvedle državni udar in odvzele predsedniku Salulu vse funkcije. Na posvetovanju vrhovnega poveljstva vojske in plemenskih poglavarjev so ustanovili nov svet republike in za prod-ednika postavili Abdela Rahmana Iriania.
Moskva, 7. novembra — Na vojaški paradi v Moskvi v čast obletnice oktobrske revolucije so prikazali precej novosti, med drugim tudi trojna izstrelišča za rakete zemlja-zrak. Vojaške novosti na paradi, ki je trajala nad štiri ure, po mnenju strokovnjakov, presegajo vse, kar so dosedaj videli na podobnih paradah.
Kobenhavn, 10. novembra V danskem glavnem mestu so sporočili, da bo Russello-vo sodišče izreklo moralno obsodbo ZDA zaradi vojne v Vietnamu 1. decembra letos.
Tokio, 10. novembra — Nad deset tiseč demonstrantov se je v osrednjem tokijskem parku spc-padlo s policijo. Demonstranti so zahtevali od premiera Seta, naj na sestanku s ameriškim predsednikom Johnsonom zahteva, naj ZDA vrnejo Japonski njene otoke.
Zahodni časniki večkrat s precejšnjo dozo škodoželjnosti omenjajo, da predstavlja Jemen »Naserjev Vietnam«. V tem je bilo na eni strani celo nekaj resnice. ZAR si namreč ni mogla privoščiti angažiranosti svoje vojske za ohranitev republikanskega režima v Jemenu, ker jo je preveč potrebovala na svojih tleh. Povsem drugačna pa je bila politična odvisnost Sala-la od ZAR, kot to lahko zasledimo v razmerju med juž-novietnamsko vodilno garnituro in ZDA.
Znano je, da se je S^.lal odločno uprl Nascrju oziroma njegovemu sporazumu s Saudsko Arabijo o rešitvi .krize v Jemenu. Salala je celo bojkotiral meddržavno komisijo, ki naj bi v tem sporu posredovala. Kljub nasprotovanju pa je ZAR le pričela umikati svoje sile iz Jemena in s tem je bila usoda več ali manj nepriljubljenega
predsednika Salala v Jemenu zapečatena.
Medtem ko se je mudil bivši predsednik Salal na obisku v Iraku, je prišlo v državi do vojaškega državnega udara. Salala so odstavili in na oblast so prišli politiki takoimenovane Irctje sile. To so v bistvu republikanci, ki pa so odločeni s pogovori rešiti medsebojna nasprotja in se otresti egiptovskega tutorstva nad mlado republiko.
Za sedaj je sicer še zelo nejasno, kako se jim bo ta po niritev posrečila. Vodstvo rojalističnih sil, ki podpira bivšega imama Badra, je namreč že izrazilo svoje nezaupanje do novega režima s tem, da ga je obtožilo, »da bi rad prevaral jemensko ljudstvo«. Seveda to še ne pomeni, da ne bi moglo priti do sporazuma z glavno opozicijsko silo oziroma do konference o pomiritvi, ki jo *e napovedala nova garnitu.*. Najverjetneje bodo rojalisti primorani v sporazumevanje — prav tako kot je bilo eno krilo republikancev z odho-
Dobri tovariši
Proslava 50-letnice oktobrske revolucije je pokazala, da je med nami še precej mož. ki so bili kot nekdanji avstrijski vojni ujetniki priče oktobrskih dogodkov v Rusiji.
Eden izmed njih je tudi pleskarski mojster v Kranju tov. Filip Cehovin.
Rojen na Vipavskem je kot mlad dvajsetleten fant mora! v vojsko. Poslali so ga na fronto v Galicijo. Boji so bili strašni. Njihov regiment je štel 750 mož. V nekem boju so skoraj vsi padli. Ostalo jih je okoli 60 in ti so prišli v rusko ujetništvo. Med njimi je bil tudi Cehovin.
j V ujetništvo je prišel že j leta 1915. Bil je v več krajih, j Dolgo so ga držali v Poloc-
kem. Dodelili so ga v kuhinjo štaba III. armije. Nosil je tudi na mizo. Intendant Mahov ga je imel prav rad. Cehovin se ga še danes s hvaležnostjo spominja. Ko je bil štab razformiran, mu je napisal lepo priporočilno pismo in Cehovin je potem v Nižnjem Novgorodu, kamor je bil premeščen, dobil mesto kontrolorja v kinu. Nosil je rusko uniformo in vestno opravljal svojo službo. Njegova dolžnost je bila tudi, da raznese plakate po mestu. To je vedno v redu opravil. Ko je 1918. leta prišlo povelje, da gre lahko domov, je to njegovo mesto v kinu prevzel neki drugi ujetnik. Tudi ta bi moral raznašati plakate po mestu. Prinesel jih je na trg in jih lepo prodal bra-
ATOMSKA GOBA NAD KROPO - Prebivalci Krope in njeni slučajni obiskovalci so lahko v četrtek, 9. novembra, opazovali oblak črnega dima, ki se Je valil ob tovarni Plamen v Kropi. Ob potoku so namreč zažgali odpadno olje, ki Je gorelo z visokim plamenom in se tako kadilo, kot da bi šlo za dimno gobo pri atomski eksploziji. Zraven kadečega in gorečega kupa odpadnega olja pa smo lahko opazili tudi kup neprevidnih otrok, ki so v plamen metali kamenje, tako da so na vse strani pršele iskre. Gotovo se niso pri svoji mladostni razigranosti zavedali posledic, ki bi lahko nastale, če bi nekomu od otrok na bregu spodrsnilo in bi padel v gorečo gmoto. Neprevidnost res ni noben pogum. — Foto: F. Perdan
dom egiptovskih sil postavljeno ob zid — če se bo tudi Saudska Arabija držala sporazuma z ZAR in ustavila vso vojaško pomoč svojim zaveznikom.
Na prvi pogled kaže, da bodo zaradi neumešavanja v Jemenu le dobili oblast ljudje, ki zastopajo ljudstvo, vendar v bistvu to le ni tako enostavno. V Jemenu ima ljudstvo namreč izredno malo vpliva na politična dogajanja. Glavni sili sta še vedno ostali na eni strani vojska in na drugi plemenski poglavarji. Od sporazuma med temi političnimi dejavniki je odvisno življenje v tej puščavski državi.
Za sedaj je zanimiv predvsem odnos novega režima do obeh glavnih zunanjih akterjev v Jemenu. Znano je, da novo vodstvo za sedaj še ni navezalo stika s Saudsko Arabijo in je o odnosih na tej črti še težko govoriti. Na drugi strani pa je tudi znano, da je predsednik jemen-skega republikanskega sveta Rahman el Irianl že nekaj ur po udaru poslal Naserju
pismo, v katerem je zaželel najtrdnejše stike z ZAR in dejal, da je jemensko ljudstvo hvaležno za njeno pomoč.
Brez dvoma je to pismo eno izmed pomembnejših ukrepov nove oblasti, kajti prav Iriani je bil več let eden izmed glavnih nasprotnikov egiptovske navzočnosti v Jemenu. Ob njem (Iria-niju) je tudi važna reakcija ZAR, ki so izjavili, da so dogodki jemenska notranja stvar in se tako ne nameravajo vmešavati v njihove notranje zadeve.
Takšna je trenutna slika Jemena. Da Jemen le ni »Naserjev Vietnam« nam kaže reagiranje tako enih kot drugih. Nikakor si namreč ne moremo zamisliti, da bi Amerikanci v enakem položaju odgovorili na enak način. Sicer pa smo to že doživeli. Na odpor proti njihovi garnituri so odgovorili z bombami, molitvami in požigi.
P. Čolnar
in dogodki
Slovenski fantje v ruskem ujetništvu. Drugi od leve stoji F. Cehovin
njevcem kot papir za zaviT
janje.
V Nižnjem Novgorodu je v kinu spoznal tudi polkov-•nega komisarja tov. Moroz-cova. Le-ta je imel zelo razvit čut za tovarištvo. Ker so v tistem času hodili po hrano k skupnemu kotlu, so seveda stali v vrstah. Tudi komisarja Morozcova je Cehovin videl stati v vrsti za seboj. Stal je in čakal, da pride na vrsto in se ni hotel postaviti tudi ne pred vojnega ujetnika čehovina. Ta lepa tovariška poteza mu je še danes v živem spominu.
Slovenski vojni ujetniki so se tudi slikali za spomin. Cehovin je bil ob svojo vojaško •kapo. Brez kape se pa ni hotel fotografirati. Tedaj mu jo je hitro naredil neki ruski krojač. In je bila še kar podobna avstrijski.
Kakšnih posebnih bojev oktobra 1917 v kraju, kjer je Cehovin bil, ni bilo. Oblast so pre zeli sovjeti in življenje je teklo naprej. 1918 so ga določili, da mora iti domov s skupino ujetnikov. Ko
so čakali na ruski vlak, ki naj bi jih odpeljal proti domovini, je še enkrat šel pogledat v kino, kjer je bil kontrolor. Upravnik kina mu je vesel dal 10 rubljev »za posljednji] trud« in mu želel srečno vrnitev v domovino. Ujetniki so bili veseli, da gredo domov. V Rusiji jo draginja že narasla. Ko je prišel 1915 v Rusijo, je bil kruh po 4 kopejke, ob odhodu pa po 800 kopejk.
Proti domu jih je do meje vozil ruski strojevodja. Ujetnike so na meji sprejeli avstrijski oficirji in jih takoj postrojili. Strojevodja je še gledal iz vlaka, potem pa za-klical: »Pojdite raje z nami nazaj!« Toda hrepenenje po domovini je bilo močnejše. Prišel je domov.
Hudi so bili časi ujetništva* toda Cehovin se še danes 3 hvaležnostjo spominja dobrih ruskih ljudi in če se že ne more zahvaliti tistim v Rusiji, saj morda niso več živi/ potem vsaj na tem mostu izraža svojo hvaležnost.
Pavli« A.
• H <§
Gospod z očali se je še trenutek obotavljal, potem pa odločno potisnil roke v žepe ln brezskrbno nadaljeval svojo pot. Prihajač se je zdaj obrnil naravnost proti njemu in kazalo je, da nima ravno najboljših namenov. Ko pa sta stala tik drug proti drugemu, se je zadovoljil s tein, da je z žepno svetilko bliskovito posvetil gospodu z očali V obraz.
Oslepljen je Mr. Pringle hitro obrnil obraz v stran in krenil dalje, medtem k oje oni drugI šel mirno svojo pot naprej.
Komaj pa je napravil nekaj korakov, ko se je gospod z očali nenadoma obrnil in bliskovito zamahnil z roko po zraku.
Nekaj hipov je bilo slišati kovinsko siča-nje v zraku, potem se je radovedni možak zazibal in se zvrnil na hrbet. Pringle je z vso silo vlekel k sebi tanko jekleno žico, ki jo je držal v roki in hitro vlekel krepko otepajoče se telo k sebi. Skoro je že bil izpeljal težavno delo do kraja-, ko se je naenkrat opotekel ln bi bil padel, če se ne bi oprl ob zid. Prav tedaj pa je planil pokonci tudi napadeni in v njegovi roki se je za-bllskalo in krogla je udarila morda za prst od glave starega gospoda v zid. Strelec ni imel več časa, da bi streljal drugič, le za sekundo, dve je še videl motno senco, ki se je pognala v divji beg in izginila kot da se Je vdrla v zemljo.
Seržant Gibbs Je vedel, da zasledovanje
ne bo Imelo uspeha ln se je najprej pobrigal za to, da nekoliko uredi svojo zunanjost, ki je pri napadu kar precej trpela. Nato je ob luči žepne svetilke dodobra pregledal tla in s tiho kletvico snel in zmotal žico, ki bi ga skoro stala življenje. Tudi pipo, ki Je odletela precej daleč stran, je poiskal in ko jo je spet držal v roki, jo je ljubeznivo gledal in se nasmehnil. Zakaj prav ona mu Je rešila  življenje.  Tisti  hip,  preden  mu je zanka sedla okrog vratu, je z roko prijel pipo v ustih in zanka ni zajela samo vratu, ampak k vratu pritisnila tudi roko. Ker ga zanka nI dušila, je imel dovolj časa seči po orožje, kl ga je od tedaj, ko se je začel natančneje ukvarjati z Levvisovo in Davvso-novo  smrtjo, nosil vedno  s  seboj. Precej hudo je bil zdelan in vse prej kot dobre volje, ko je kako uro nato stal v žarki svetlobi sobe št. 7. v Scotland Yardu.
»Tega zgrešenega strela si ne odpustim svoj živ dan, kapitan,« je dejal srdito. »Takšna packarija! Imeti takega bandita tri korake pred cevjo in streljati mimo — vrag vzemi vse skupaj! Skoraj bi bil pljunil na tla, pa se je še o pravem času zavedel in si je z velikim pisanim žepnim robcem oii-ral rdeči, obtolčeni obraz.
Komisar Conway je kot vc:'.no sedel nekje v temi za pisalno mizo in ni niti z besedico prekinil obupnega seržantovega poročila. Čeprav je bila ta skrivalnica z njegovim, vsega zaupanja vrednim pomočnikom, ki ga je pripeljal s seboj iz Dovvra, čisto odveč, je imel vendarle prav posebne razloge za to skrivnostno vedenje v sobi št. 7.
Tudi ko je Gibbs že končal s svojim poročilom, je  trajalo  še precej  časa, preden je komisar spregovoril, iz česar se je dalo sklepati, koliko mu da zadeva opraviti. »Smola, dragi moj,« je dejal končno in
seržant je kar zaslutil tisti porogljivi nasmešek okrog ust svojega predstojnika, ki ga je tako dobro poznal in ki se je pri njem, kadarkoli se je prikazal, počutil tako preklicano neprijetno. »Ne to, da ste streljali mimo ln zgrešili, kajti konec tega lopova si zamišljam drugače, ampak to, da ste se dali ujeti kot zajec, je najbolj neprijetno pri vsej zadevi.«
Iz teme je zazvenelo kot tih škodoželjen smeh in Gibbsu je kri silovito planila v glavo.
»Upam, da vas je to izmodrilo in da boste v bodoče previdnejši, kajti opraviti imamo z zelo prevejanim in hladnokrvnim lopovom,« je nadaljeval s poudarkom Con-way. Celo Davvson, ki je bil vendar med najbolj izkušenimi in spretnimi našimi ljudmi, je moral, žal, skusiti, da je temu tako.«
Seržant je živahno dvignil glavo in napeto zri v temo. »Mislite torej, kapitan, da . . .?«
Nevidni kapitan je na to napol izgovorjeno vprašanje odgovoril le posredno.
»Mislim, da ste protokole o Davvsonu in . Lcwisu prebrali z mnogo razumevanja, kar I je pripomoglo,  da ste se v napadu hitro i Z2iai!i, zraven ste imeli pa še srečo in to I je tudi nekaj vredno. Tako ste na vso srečo ! živi in zdravi in ste rešili sebe ln mene sramote. Saj veste, da so nama v Scotland Yardu precej gorki pa jim tega še zameriti ne morem.«
»In jaz sem streljal mimo!« je stokal Gibbs in se grabil za kuštravo glavo. »Ne govorile toliko o tem,« mu je ukazal glas iz teme, >;ni treba, da bi kdo vedel o tenj. Obžalovanja vredno je le to, da je lopova ponesrečeni napad opozoril in si bo zdaj nadel
drugo masko ter ga bo treba znova iztak-niti v njej. Ali ni ničesar takega, na kar bi se mogli opreti?«
Seržant je žalostno zmajal z glavo.-»Nlčesar,   kapitan.   Osvetljeval   sem ga kvečjemu dve ali tri sekunde in videl umet no brado in lasuljo na glavi. Niti v oči mil nisem mogel pogledati, ker je takoj okrenll glavo vstran.«
»Kaj pa postava?«
»Tako ima vsak tretji moški v Londonu,« je odkimal Gibbs.
»Kje pa ste naleteli nanj?« »V bližini Foundling-Hospitala. Takoj sem spoznal, da je to človek, kl se je zadnje večere ponovno potikal okrog vašega stranskega vhoda tu zunaj in sem si ga hotel enkrat pobliže ogledati. Zdelo se mi je> da nekaj namerava, ker se je tako malomarno vedel, oči pa so mu streljale na vse plati. Ko pa je nato nenadoma smuknil v taksi sem se peljal za njim. Dvakrat je še menjal taksi in ni bilo posebno lahko ostati mu za petami. Vendar je šlo še kar dobro do zadnjega trenutka, kakor je to vedno. Na nekem križišču je on  ravno še smuknil  čez, mi pa smo morali čakati nekaj minut in tako se ml je izmuznil. Samo to sem še videl v katero smer je vozil taksi, pa sem se peljal tudi jaz v isto smer in kar na ugibanje brskal tam okrog. — In naenkrat sem ga imel spet pred seboj. — Vrag vedi, kaj je imel opraviti tam?«
Komisar se za to vprašanje menda nI posebno zanimal, očitno je v svojem kotu pregledoval žično zanko, ker je naenkrat začel govoriti o njej.
(Nadaljevanje)
Križanka, številka 12
V Zg. Dupljah je pri gasilskem domu že pred časom avtobus poškodoval most. Nevarna vdrtina še do danes ni popravljena. Prostovoljni gasilci v Zg. Dupljah pravijo, da bodo to poškodbo popravili skupaj z avtobusnim podjetjem SAP iz Ljubljane. Kaže pa, da so se o tem samo dogovorili in da se bodo del lotili šele, ko se bo zgodila nesreča. — Foto: F. Perdan
1	2	3	t	5	<S		J	S	9	10	11
-12							13				
Vt						15					
16											
18				19					20	21	22
		23	Vi					25			
26	2?						28				
29						30					
31						32					
Miha Klinar: Mesta, ceste f
VODORAVNO: 1. reka, ki teče skozi Niš, 7. češkoslovaški politik, predsednik ČSR od 1935 do okupacije Sudetov. Takoj po osvoboditvi zopet predsednik ČSR do 1. 1948. (Edvard), 12. izklopitev, 13. manira, lepo vedenje, 14. pok, 15. vrsta vešče, 16. polotok na severu ZSSR (evropski del), 17. vas pri Bledu, znano letovišče, 18. pritok reke Volge, 19. domač naziv za prebivalko Banata, 20. izrastek na glavi, 23. veliko industrijsko mesto na jugozahodu Sibirije ob reki Ob, 25. ozka deska, 26. večji grški otok v Sporadih, 28. oskrbnik pristave, 29. oseba iz opere Prodana nevesta, 30. žensko ime, 31. mestece v Argentini zahodno od Buenos Airesa, 32. hleb.
NAVPIČNO: 1. mestece na Poljskem ob gornjem toku reke San, 2. glavni junak Finžgarjevega romana, 3. visoka gora v Triglavskem pogorju, znana kot težko dostopna (2738 m), 4. kocka (tujka), 5. domača vprežna žival, 6. kratica za »avtonomna pokrajina«, 7. glasilo Socialistične zveze del. ljudstva Jugoslavije, 8. polet, zanos, zagon, 9. sodobni sovjetski astronavt, mož astronavtke Terješkove (Adrijan), 10. kratica podjetja za proizvodnjo električnih aparatov, 11. vrsta trave, 15. grafično razmnoževanje, 17. otok v Burmi (Andamansko morje), 19. izcedek dreves, 21. starogrška boginja modrosti, 22. turški dvorec s haremom, 24. stara ploskovna mera v kmetijstvu, 25. domač naziv za prebivalca Banata, 26. skandinavski izraz za smuči, 27. drugo ime za skalo, 28. pokoj, tišina, 30. Mladinska knjiga.
tHO
III. DEL
Rešitev za oba, da bi lahko živela n3. njej tudi zagotovljen obstoj, pa bi V] ali vsaj podobna jesenski ruski revol11' Tudi o tem so govorili in se (A revolucija, kj bi dala svobodo in obli1'* zares edina možna rešitev, da bi z \^ in gosposko oblast, ki je nesrečne v jarke in jih še bolj osiromašila in ^ nagrabljeno, na račun ljudskega znoj3 in s tem omogočili tudi invalidom, ži^' invalidsko pokojnino, vsem, ki so postavili po robu, pa svobodo in vif' ne bogatilo več bogatašev, marveč K delajo, ustvarjajo dobrine in s svojim ' kujejo podobo sveta.
Govorili so in se z besedami raj!v! pozabili na resničnost, kljub vrenju IC dih. šele ko so legli in ni mogla zaspat lična in med seboj nasprotujoča si skih in avstrijskih socialistov, ki že mcA mi stolpce socialističnih časopisov. Sp<?. mnenj in pogovorov z njim, mnenj, ki viška revolucija, mnenj, ki jih je pri^1 »Demokracije« in »Napreja« in ki so razcepljenosti v avstrijski, nemški, a, socialno-demokratičnih strankah že zft splošne razcepljenosti med različnimi vojne samo poglobil in razcepil ne sčf; ranju pri vojnih prizadevanjih imper-'' tudi notranje v čudno zmešnjavo struj,, vodilnih socialistov, med katerimi tvof' ditelji«, ki bi radi blesteli kot »politi^ meščanskih strank, a pri tem, kakor njihovi politični nasprotniki, čeprav dosledni in enotni, posebno sedaj, k0 I obdržanju njihove meščanske razredni
GLAS * 10. STRAN
gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje • gorenjski
iz okolice Preddvora'
V okviru tekmovanja jugoslovanskih pionirskih iger »Kdo bolje pozna svoj domači kraj« so učenci v osnovnih šolah v preteklem šolskem letu zbrali precej zanimivega gradiva. Kolikor vemo, so se na Gorenjskem najbolj odrezali v Cerkljah in v Preddvoru. Iz glasila učencev osnovne šole Matija Valjavca v Preddvoru MATIJEV ROD (šolsko leto 1966/67, leto VI, št. 2) povzemamo tokrat nekaj kratkih ljudskih pripovedk, ki so jih zbrali učenci doma in pri starejših ljudeh v svojih krajih.
O DIVJI JAGI
Marjan Tepina iz 8. razreda je o tem napisal:
Popotnik se je vračal skozi gozd. Naenkrat je zaslišal tuljenje. Postalo ga je strah. Mimo je pridivjala divja jaga. Zasadila mu je sekiro v hrbet. Zaslišal je besede:
»Drugo leto ti jo izderemo!«
Vse leto je hodil k domačemu zdravniku, ker ga je bolel hrbet. Naslednje leto je pričakal divjo jago. Vzela mu je sekiro iz hrbta in od takrat ga ni več bolelo.
Drugačno verzijo pripovedke o divji jagi sta zapisala Jurij šavs in Eda Rehberger:
V davnih časih so bile o božičnem večeru divje jage. Videli so » jih ljudje, ki so šli na božični
ženski iz cerkve. Pji Cesarskem mostu sta zagledali človeško postavo, ki se jima je bližala. Namesto prstov je imela kremplje in lasje so ji štrleli pokonci. Zaslišali sta pasje lajanje in čudne glasove. Naenkrat je postava izginila. Ljudje so se divjih jag bali, zato so radi hodili v skupinah.
Tudi na kvatrni teden je vča
skem. Povsod pripovedujejo o njej nekoliko drugače. Prosimo naše bralce, da nam o tem pišejo; posebno s pomočjo mladih bralcev Glasa, ki še hodijo v šolo, bi lahko zbrali več gradiva o divji jagi na Gorenjskem. Povprašajte očeta ali mamo, starega očeta a!i kakšnega drugega starega človeka v vasi, kako je bilo s tem. Verno zapišite, kar vam bo povedal, pa nam pošljite. Članke honoriramo. Ne pozabite pa povedati: kdo vam je to pripovedoval, njegovo starost, iz katerega kraja pripovedka iz- j vira, kdaj je to približno bilo.' Številni zanimivi podatki v pionirskih glasiiih so pomanjkljivi prav zato, ker ne omenjajo pripovedovalca ali pa celo pozabijo imenovati kraj, iz katerega je podatek. Proismo mentorje šolskih glasil,
da v prihodnje po-
sih v gozdu tulilo in lajalo. Nihče ! skušajo upoštevati, da kakršenkoli etnografski podatek precej zgubi na svoji vrednosti, če ni krajevno (in če je le mogoče, tudi časovno) točno določen.
ni upal od doma. Kdor je moral na pot, ga je strašilo.
Jaz sem se temu smejala, čeprav me je bilo že ob pripovedovanju strah. Stara mama pa je kimala: »Četudi ne verjameš,
HUDIČEV BORŠT Pripovedka o nastanku Hudičevega boršta sredi pobočja Za-
res pa je le bilo.«
Pripovedovanja o divji jagi ne plate je znana. Učenci preddvor-poznajo le v okolici Preddvora, \ ske osnovne šole so jo zapisali večer v cerkev. Nekoč sta šli dve ! ampak tudi drugje po Gorenj-v treh variantah.
Andrej Krč:
Ljudje še danes vedo, kako je j nastal Hudičev boršt.
V vasi sta bila dva kmeta posebno dobra prijatelja. Nekega dne je kmet sekal les, prihrumel pa je drugi in vpil, da seka v njegovem gozdu. Začela sta se tožiti in prijatelja sta postajala sovražnika. Hodila sta od sodni-je do sodnije, pravice pa nista našla. Nekega dne je kmet s sodnije grede zaklel:
»Hudič vzemi ta boršt!«
In res ga je vzel. Vlekel ga je proii vrhu Zaplate. Bil je zelo utrujen. Premagal ga je spanec. Ko se je prebudil, se je že svi-talo. Pustil je boršt sredi Zaplate in zbežal. Ljudje pa so gozdu začeli praviti Hudičev boršt.
Darinka Orehovec:
V Tupaličah je bila kmetija. Gospodinja je bila zelo lakomna žena. Nekega dne je prišel k njej berač in jo prosil za jabolko. Ona je odgovorila:
»Raje naj mi hudič boršt odnese na Zaplato.«
Hudič je res prišel in odnesel gozd. Ko pa je bil sredi gore, je pri sv. Jakobu zazvonilo, hudič pa je spustil gozd in zbežal, še danes lahko vidite sredi Zaplate Hudičev boršt.
Cveto Zaplotnik:
Kar poglejte na gore in videli boste eno, ki ima sredi pobočja gozdiček, okrog pa golicavo. Stari ljudje pripovedujejo, da sta se nekoč dva kmeta prepirala za mejo v gozdu. Kregala sta se za eno samo drevo. Eden se je razjezil in rekel:
»Peklenšček naj vzame gozd in na vrh gore naj ga nese!« Sprta sta odšla domov.
Ponoči res pride vrag, dene gozd na rame in ga nese na goro. Težko ga je nesel. Ko pride hudiček na sredo gore, začne na Jakobu zvoniti dan. Saj veste, da takrat peklenščku zmanjka moči. Zato je odložil gozd in stekel v dolino. Po poti je močno rjovel, ker ni prišel do vrha.
Drugi dan kmeta vidita, da gozda ni. Bilo jima je žal, ker sta se prepirala. Sklenila sta, da se ne bosta več. Gozdiček je še sedaj sredi gore in izgleda kot krpa ali zaplata. Zato se gora imenuje Zaplata, gozdiček pa Hudičev boršt.
Tudi pri teh zapiskih manjkajo — žal — podatki o pripovedovalcu in o kraju, kjer je ta aH ona verzija znana. Ne pozabljajte v prihodnje teh osnovnih podatkov! A. T.
H razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta,
ina
76
domači zemlji in imela na t lahko le revolucija taka
(it
) zedinili, da bi bila taka delovnemu človeku, najbrž Lucijo premagano gospodo 2 ljudi pognala v strelske Mučila z vojno, olajšali za |q krvi naropano bogastvo ka vojne, človeka dostojno lj<;poski in roparski vojni <v k svojemu delu, ki bi loijšalo življenje ljudi, ki tlom preustvarjajo in obli-
tjj celo tako daleč, da so Mno klavrno v vseh pogle-,je Štefi pomislila na raz-|j3 različnih vidnih sloven-•će hi mesece polnijo z njihala se je Konstantinovih I, je potrdila uspela boljšega z mnenji iz stolpcev , bržkone odraz splošne ;jj v francoski in drugih >aj pred izbruhom vojne, -ujami, ki jih je izbruh 'k prirepništvu in podpi-itične buržoazije, marveč 5 pravzaprav samo struje ečino še vedno taki »vo-n se prepirali s politiki I bi ne opazili, da so ti .nkarsko sprti, razredno L za biti ali ne biti pri lasti in pri tem spretno
izrabljajo neenotnost in struje in celo sprtost med voditelji, ki se imajo za socialiste in voditelje razredno zavednega delavstva, in ki, kakor da nočejo videti, kako so razredni interesi izkoriščevalskih razredov poenotili v boju proti boljševikom celo med seboj vojskujoče se države, saj so se prav zadnje čase zajedle v ozemlje nove sovjetske države pod krinko samostojnih kontrarevolucionarnih vlad na eni strani Nemčija, Avstro-Ogrska, Turčija, a na drugi strani Anglija, Francija, Japonska in Združene države Amerike.
Nekaj motnega, gnilega in neprečiščenega se je moralo dolga desetletja nabirati v socialni demokraciji. Nabrž se večina socialno demokratskih voditeljev še danes, po vseh bridkih izkušnjah preteklosti in sedanje vojne, še vedno ne zaveda, da je »demokracija« meščanskih strank samo demokracija vladajočega izkoriščevalskega razreda, demokracija pridobitniške in izkoriščevalske manjšine, a za delavski razred in druge delovne sloje nedemokratična, s strani vladajočih »uzakonjena pravica krivice«, izrabljanja, pritiska, nesvobode, nečlovečnosti, namesto da bi bilo nasprotno in da bi oblast resnične demokracije delavstva in drugih delovnih in ustvarjalnih slojev napravila za vse čase konec »pravici uzakonjene krivice« in prisilila s svojimi zakoni, da bi se izkoriščevalski, živalsko egoistični sloj spremenil, počlovečil in se sčasoma zlil v novo, svobodno in v vseh pogledih resnično počlovečeno človeško družbo, v delovno, ustvarjalno in enakopravno človeško družino vseh ljudstev.
Tak svet in tako družbo naj bi po njenem mnenju ustvarila socialistična revolucija, je Štefi že mnogokrat in bo najbrž vse življenje razmišljala.
A kako? Kako, se je ponoči spraševala, ko so drvele skozi njene možgane misli in stavki, ki jih je prebirala v časopisih. Kaj pomaga, če v »Napreju« tiskajo stavke:
— Svoboda ni dar pustih želja in golega hrepenenja, svoboda je plod dejanja in samožrtvovanja.
— Dejanje se lahko rodi le iz enotne volje, usmerjene z jasnimi cilji.
Kaj pomagajo ti stavki, ko ni dejanj, a če so, so kakor utrinki, obsojeni, da se prižgo, prebude varljivo upanje, in šele, ko ugasnejo in zgore v pepel, se človek zave, da utrinek ni zvezda, ni celota, marveč drobec že davno razpadle celote, obsojen, da zablesti in že čez hip zgori, obsojen na popolni razkroj in propad. Utrinek ni zvezda, ki bi se obdržala v vsemiru, ali zemlja, ki se bo obdržala, dokler ji je določeno in če je vladajoči človek v svojem slepem in sebičnem hotenju, da bi vladal in zasužnjeval druge, v strahu za svojo oblast in v ljudomrznosti do soljudi, izvirajoče iz tega strahu, ne bo pred določenim koncem zažgal s slepim sovraštvom sam in jo spremenil v mrtev, po vsemirju tavajoči pepel.
Kaj pomaga v časopisih jadikovati za zamujenim trenutkom, ki ga je januarja zamudil proletariat v nemškem in avstrijskem cesarstvu, ko je bil ta trenutek zamujen že davno prej zaradi pre-
majhnega razumeti anja za narodna gibanja in podcenjevanja narod* nostnih vprašanj v cesarstvu, po narodnostih pisanem kakor ubogi lišček, pri katerem so hoteli biti glava samo avstrijski Nemci in kasneje še Madžari, glava in seveda tudi kljun, in ko so tudi mnogi socialni demokrati nemške narodnosti mislili, da spadajo k tej vladajoči glavi in kljunu in v svojem nemštvu pozabili na nemške Marxove besede, da narod, ki zasužnjuje druge narode, tudi sam ne more biti svoboden. Bili so gluhi za narodnostne probleme in za resnična proletarska stališča, ki bi jih morali zavzeti do nenemških narodov in nenemškega proletariata, ki je bil v primerjavi z nemškim proletariatom dvakrat zatiran, ne samo socialno, marveč tudi narodno.
In taki pogledi prevladujejo še danes. Zato je zaman kriviti češko razredno zavedno delavstvo za januarski zamujeni trenutek, če so bili voditelji avstrijske socialne demokracije gluhi za rešitev češkega narodnega vprašanja in s tem prepustili, da se sedaj s tem vprašanjem okorišča češka buržoazija. In s pomočjo češke tudi šibka, a s klerikalnimi mrežami za lov na preproste verne slovenske ljudi opremljena slovenska buržoazija, ki je s svojo majniško deklaracijo mnogo bolj razgibala večino slovenskega ljudstva k boju za slovensko narodno svobodo, ne glede na to, da mu bo resnično človeško svobodo vzela, če bi se dokopala na oblast, saj so se celo mladi socialisti opredelili za deklaracijo in celo zametujejo tivolsko resolucijo kot star papir, ne toliko zaradi njene vsebine, marveč zaradi tega, ker očitajo starejšim socialnim demokratom, da so jo kot tak papir zaprli v predal, ne da bi se prizadevali za njeno uresničitev in je tudi vsebinsko ne izpopolnili do kraja, kar jim je očital tudi Cankar, ki najbrž danes tudi sam ne vidi več poti iz prahu, v katerem se je znašla avstrijska socialna demokracija, razcepljena kar v štiri struje in brez enotnega revolucionarnega programa.
To je avstrijska stvarnost, stvarnost avstrijskega socialističnega gibanja, ugotavlja štefi, čeprav bi rada videla, da bi bila ta stvarnost drugačna. Kar zadeva majniško deklaracijo, so ji misli sodruga dr. Henrika Turne mnogo bližje kakor misli socialistične mladine. Uresničitev zahtev majniških deklaracij, češke deklaracije in deklaracije poslancev jugoslovanskega kluba, je možna le z zmago antante ali pa s pomočjo notranje narodne revolucije v cesarstvu. Tako daleč pa si slovenski klerikalni in narodnjakarski voditelji ne upajo. Preveč upogljivo hrbtenico imajo in se zato zadovoljujejo s cesarjevimi obljubami, obenem pa najbrž špekulirajo na morebitno zmago antante in na to, kar jim bo antanta podarila.
To pa v nobenem primeru ne bo resnična osvoboditev revnega slovenskega ljudstva, se štefi zaveda.
— Le ena pot do svobode slovenskega ljudstva je, le ena pot k demokraciji ljudstva, le ena sila, ki ga lahko k tej demokraciji popelje. In ta sila je združeni mednarodni revolucionarni proletariat^
GLAS * 1.5. STRAI7
Vam v pouk
Kdo je bil Albreht Durer?
Najbrž še niste slišali in ne brali tujega imena Albreht Durer. Kako naj bi potem vedeli kdo je bil to? Durerja Se vedno štejemo k največjim slikarjem sveta. Živel je od 1471. do 1528. leta v nemškem mestu Nurnbergu, kjer •bi lahko še danes videli njegovo rojstno hišo. Umetnik je živel v zelo razgibanih časih. Iz zgodovine veste morda, da so tedaj odkrili Ameriko, da je bila v Nemčiji velika reformacija, ki je vplivala tudi na naše kulturno življenje. V tem času je živel v Italiji prav tako umetnik svetovnega slovesa Leonardo da Vinci. Albreht Diirer je več svojih risb vre-zal v les ali v bakrene ploščice in jih nato odtisnil na papir. Tako imamo ohranjeno njegovo sliko, sliko njegove matere, šopek vijolic ln šo mnogo drugih.
O turistu Zvonku
Zvonko je osemleten deček. Stanuje v gorenjski vasi in hodi v drugi razred osnovne šole. Vse to pa ni tako pomembno. Pomembnejše je, da se Zvonko rad in pridno uči, da kolikor toliko rad uboga in se igra z mlajšim bratcem Pavelčkom.
V nedeljo sta bila Zvonko in Favelček turista. S starši sta se v avtu prvič peljala iz domovine v Italijo. V domovini je čudovito lepo vreme. Zvonko gleda skozi okno in predeklamira vse jesenske pesmi, katere se je v šoli naučil. Od daleč pozdravlja Vrbo, našteva domače gore, opazuje ovce in krave, ki se pasejo po raz-sežnih travnikih. In že so pa meji. Pregled potnih listov. Še enkrat se ustavi avto. Zdaj smo v Italiji. Tu je vse drugače, še govoriti ne znajo več po naše. Mali turist utihne. In vendar sije tudi v Italiji sonce, po cesti vozijo avtomobili, na obeh straneh ceste so travniki in gozdovi. Po travnikih se pasejo krave. Take so kakor doma. Vse je tako kakor do-
ma, vendar vse drugače. Tedaj je mali turist Zvonko le povprašal svojega bratranca Branka, ki je v gimnaziji: »Kako pa krave mukajo v Italiji?« »I kako, po italijansko,« je bil kratek odgovor. Mali turist je moral biti z odgovorom zadovoljen.
Darina Konc
Šahovska deska
Za igranje šaha nam je potrebna šahovska garnitura. Sem spadajo šahovska deska in figure. Danes si bomo ogledali šahovsko desko:
Prizorišče borbe med belimi in črnimi figurami je ša- ■ hovska deska. Razdeljena je na 64  polj, 32 belih in 32 črnih:
V Bohinju
Bila je lepa nedelja. Nebo je bilo brez oblačka. Zato smo se mamica, očka, sestrica in jaz domenili, da bomo sli na Vogel.
Res smo se po kosilu, katerega sva z mamico pripravili zelo zgodaj, odpeljali proti Bohinjski dolini. Med potjo smo se peljali mimo Bohinjskega jezera, ki je bilo spremenjeno v pravo ogledalo. V vodi so odsevale prav vse barve, s katerimi je bilo obarvano jesensko listje. Avto se je ustavil. Bili smo že pod Voglom. Izstopili smo in se napotili proti žičnici. Gondola nas je kmalu popeljala na vrh, kjer je bil prekrasen razgled. Pod nami je ležalo jezero, ki so ga z vseh
strani obdajale gore. Videli smo celo Triglav. Sonce je močno sijalo in bilo je topleje kot v dolini. Odšli smo na majhno jaso sredi bukovega gozda, kjer smo se sončili, igrali in nabirali cvetje.
žal smo morali kmalu v dolino. Nekaj časa smo čakali, da je pripeljala žičnica, potem pa smo bili hitro v dolini. Odpeljali smo se še na Brod, kjer imamo p>;ja-telje. Ko se je začelo mračiti, smo se odpeljali domov. Bila je zares lepa jesenska nedelja.
Smiljana Vončina, 5. c, osn. šola Simon Jenko Kranj
wm m
f l
m M ■ m
§1   i %   / '* _ WM. _j
Pri postavljanju deske morate paziti na to, da se vsakemu igralcu v desnem kotu deske nahaja  belo polje.
Vlasto
Ptihrumel je vihar, ta strašni gospodar, vse pred sabo je rušil, celo skale je rušil.
Ljudem je vse uničil,
vse pobral, vse razrušit,
goli in bosi ostali,
ne vedoč, kaj bi v lonec dali.
Vihar gospodaril je ves dan, ljudje so delali zaman, sedaj je dan mračan, strašan, ljudje so kuhali sok neslan. Vinko Kokalj, 7. razred, osnovna šola Duplje
Šopek rož na Prešerna v grob
Vsako leto 1. novembra se spomnimo vseh umrlih in jih obiščemo na njihovih grobovih. Učenci našega razreda smo obiskali Prešernov gaj. Bil je žalosten in meglen dan. Najprej smo prižgali svečko pred spomenikom bazoviških žrtev. Nato smo se ustavili pred grobom pesnika dr. Franceta Prešerna. Ogledali smo si spomenik, prižgali svečke in položili tja šopek jesenskega cvetja.
Nekaj svečk smo prihranili tudi za pesnika Simona Jenka. Za nami so tiho prihajali še drugi otroci. Preden smo zapustili Prešernov gaj, sera se ozrla. Pred Prešernovim grobom je vse žarelo od tolikih svečk. Bilo je res lepo in svečano.
Tatjana Cijan, 4.
osnovna šola France Prešeren, Kranj
a,
Dragi pionirji!
Bliža se 29. november, dan ko bomo pregledali vaše prispevke, ki ste jih napisali v zvezi s praznovanjem 25. obletnice pionirske organizacije in 50-Ietnice oktobrske revolucije. Prav gotovo ste gledali televizijske oddaje, posvečene praznovanju 50-letnice, morda pa ste celo sodelovali na proslavah v šoli in vašem domačem kraju. Napišite nam kaj o tem. Kot že rečeno, najboljši prispevek bomo nagradili.
UREDNICA
V nedeljo je bilo v Kranju kolesarsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 130 tekmovalcev iz skoraj vseh osnovnih šol v kranjski občini. Kljub slabemu vremenu, saj je ves čas tekmovanja deževalo, so sc pionirji vnelo borili za prva mesta. Na sliki: tekmovalci osnovne šole iz Šenčurja — Foto: F. Perdan
DA,0 PSU
(TIGRU
NITI Nt GOV0R1 !SO
PoČtTOA BARBARSKIH SOSEDOV NAS! „ RAZISKOVALO" MiSo DOLGO OPAZOVALI PRVIKRAT SO UPORA1 B'LI SVOJE OROžjC.
C ROŽO £ P£L0VA NESLIŠNO, ZATO TEH STRELOV SPLOrf N]H& Ml OPAZIL. ŠIŠKA 0E POSTAL PRAVI OSTRO= STk£LEC. ZADEL 7E"
TODA VESELO A VB BILO i/ TREtiVTKO KON£C...
Kamilice
Kamilice sodijo med naj bolj znana domača zdravila, kl jih uporabljamo že pri dojenčkih, otrocih in tudi v poznejših letih.
Kamilice imajo lastnost, da blažijo bolečine, zdravijo vnetja in preprečujejo razvoj bolezni. Uporabljamo jih predvsem v obliki čaja, včasih pa so dobrodošli tudi suhi cvetovi, predvsem kadar gre za nevralgione bolezni (ponavljajočo bolečino kakega živca).
Največkrat uporabljamo kamilični čaj pri trebušnih in želodčnih boleznih in zlasti pri otrocih. Odpravili bomo krče in bolečine, če bomo otroku skuhali malce slabši, odraslemu pa močnejši kami lični čaj.
Tudi vnetja odpravimo s tem dragocenim cvetom. Vneto grlo izpiramo z močnim kamiličnim čajem, prav tako tudi gnojenje v ustni votlini, predvsem fistule (šole). V tem primeru skuha-
mo zelo močan kamilični čaj, zamočimo vanj košček vate, ga odcedimo in dene-mo na vneto dlesen. To ponavljamo nekajkrat in vmes menjujemo vato, dokler vnetje ne izgine.
Kamilice pomagajo prav tako pri hudem zobobolu; v tem primeru moramo zob izpirati z močnim čajem. Kamilice so dobrodošle ludi pri čireh; le-ti se hitro odprejo in tudi zacelijo.
Končno pa so tu še živčne bolezni, ki jih blažimo s kamiličnim čajem, pa nevral-gične bolečine. Za slednje uporabljamo tucii suhe kami-lične-cvetove. Takole ravnamo: v vrečico iz platna de-nemo suh kamilični cvet (morda ves zavitek), ga dobro zašijemo, segrejemo in denemo na boleče mesto.
Zbiramo samo kamilične cvetove brez stebelc. Sušimo jih na soncu ali pri toplem štedilniku. Posušene hranimo v suhem prostora v vrečki, škatli ali stekleni posodi.
Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard
Nekaj misli ob urejanju vrta
Današnji vrt nam ne služi le za korist ali v okras. Postal je tudi priljubljeno bivališče na prostem, kjer delamo, se učimo, igramo in počivamo. Zato mora biti vrt prav tako premišljeno, smotrno in lepo urejen kot stanovanje. Na ureditev vrta najbolj vpliva razporeditev stanovanjskih prostorov in seveda arhitektura stavbe, ki je lahko privlačna ali pa jo je treba z ureditvijo vrta oz obsaditvijo zakrivati ali izboljšati. Pusto steno ob hiši zelo poživi lepa brajda, posamezna poga-njalka ali slikovit zimzelen grm.
Na ureditev vrta ne vpliva le izbira rastlin. Posebno važno je, da se hiša, poti, stopnišča, nizki zidovi, ograje, klopi in podobno med seboj ujemajo ter da so v prijetnem kontrastu z rastlinjem. Kjer je le izvedljivo, naj bo dnevna soba s teraso povezana z vrtom, lahko tudi preko nekaj stopnic.
Zelo važna je lega hiše v vrtu. Po možnosti naj bodo dostopi do hiše z garažo čim bližje cesti. Poti bodo tako najkrajše, za vrt pa pridobimo precej dragocenega prostora. Težko pa je prijetno urediti vrt, ki ga po vsej dolžini seka dovozna pot h garaži.
Nekaj slabe volje povzroče ob urejanju vrta vedno tudi vsi, sicer nujni jaški, greznica in ponikalnica, ki na pravem mestu ne kazijo, nikakor pa ne spadajo v predvrt. Jašek za kurjavo naj bo urejen tam, kjer bo možen dovoz s kamionom, to je blizu garaže, sicer vrtna stran hiše postane eno samo dvorišče. Tudi kletna okna okrog hiše pogosto onemogočijo lepo ureditev vrta.
Vrt urejamo v prostem času, ki je še posebno dragocen. Zato pred betoniranjem ograje, robnikov za zelenjavni vrt in cvetlične grede dobro premislimo, če so zares potrebni in primerni. Vrtna pot, obdana z robniki, bo še vedno zahtevala nekaj vzdrževanja. Ce iz istega materiala izdelamo vrtne plošče in jih položimo po poti, vse vzdrževanje poti odpade. Prst se tudi brez robnikov ne po posipala na plošče, ee zemljišče zravnamo v isti višini ter ga obsejemo s travno mešanico ali pa obsadimo z nizkimi trajnicami, ki tla docela prekrijejo.
Zvečer pridejo gostje
Vseeno je, ali ste goste povabili pred osmimi dnevi ali pa ste jih povabili zadnji dan. Povabili ste jih in morate jih sprejeti. Ker gostje ne bodo na večerji, ni potrebno da zanje pripravite svečan sprejem, saj so to vaši bližnji prijatelji. Vseeno pa morate poskrbeti za ugled  dobre gospodinje.
O Se malo uredite stanovanje in postavite vse stvari na svoje mesto.
G Zamenjajte ovenelo cvetje s svežim, če nimate svežega cvetja, pa od starega šopka izberite cvetove, ki so se najbolje obdržali in napravite manjši šopek.
9 Vnaprej pripravite kozarce in vse, kar boste po-
Recept za odpravljanje gub
S čopičem namažite obraz z beljakom in pustite to masko" na obrazu 20 minut. Potem si ga umijte z mlačno vodo. Koža bo sveža, gub pa ne bo videti nekaj ur.
Dvodelna obleka, pod katero lahko skrijete nekaj odvečne teže v pasu. Kroj jopice, posebno pa majhen ozek ovratnik, naredita postavo vitkej-šo, pa tudi krilo je krojeno za žene, ki imajo neko:."
močnejše boke in zato ni oprijeto.
nudili gostom. Ni važno ali so to sadni sokovi ali whi-sky. To je odvisno od okusa gostov.
0 Ce gostje niso pred obiskom večerjali, potem jim ponudite sendvič s sirom ali suho klobaso. Ce pa so večerjali, jim ponudite olive, kikirikije in mandeljne.
@ Ko vse to uredite, se malo odpočijte. Ugasnite luč, radio in televizijo. Uležite se za petnajst minut, noge imejte nekoliko višje.
© Preden bodo prišli gostje, se uredite.
Ce ste vse to storili, bodite prepričani, da bodo gostje, ki bodo odhajali, pomislili: res je izredna gospodinja. Hodi v službo, lepo skrbi za hišo in tako sveža je.
Likanje moških hlač
Ne pozabite, da morate najprej zlikati kolena. Likajte s krožnimi gibi in med delom večkrat nanovo namočite krpo, čez katero likate.
Pred likanjem obrobite s širokimi vbodi in ostanki svile robove hlač, da se med likanjem ne bi pričeli svetiti.
Najbolje je. če likate čez posebno likalno desko. Ce je nimate, likajte čez navadno desko, ki ste jo ovili s tanko volneno odejo.
Žepe in notranjo podlogo v pasu likamo pred hlačnicami; tega ne smete pozabiti! Hlačnice zlikajte najprej z notranje strani, potem šele pre-vlecite z likalnikom hlačnico z zunanje strani. Na koncu zlikajte hlače še enkrat po vsej dolžini!
Da se meso ne osuši
Ce ste kupili več mesa, ki ga ne boste takoj porabili, in se bojite, da bi se meso posušilo, ga premažite z jedilnim oljem in spravite v plastično vrečko. Potem ga dajte v hladilnik. Meso bo tako ostalo sveže več dni.
Vi in vaš klobuk
Vzljubite svoj klobuk toda šele tedaj, ko ste se dodobra preprečali, da se vam kar najbolje poda. Zato preberite nekaj nasvetov!
• Če imate majhno brado, boste našli skladnost, če ne boste segali po klobukih z majhnimi krajci.
• če ste visoke rasti, si morate privoščiti velik klobuk.
• Da bi bili videti manjši, imejte klobuk in čevlje v enaki b^rvi.
9 Če ste nizke rasti, sezite po klobuku, ki ni prevelik, v barvi pa naj se razlikuje od čevljev.
• če ste skladno grajeni, nosite klobuk, ki ne bo poudarjal ramen. Izogibajte pa se drobnih in nežnih pokrival.
O Kadar kupujete klobuk, imejte na sebi plašč ali kostim, h kateremu boste nosili novo pokrivalo, barve pa izbirajte pri dnevni svetlobi.
• Z novim klobukom na glavi se poglejte v ogledalu od peta do glave. Morda boste s klobukom sede veličastni, ko boste vstali, pa bo naravnost smešen.
9 Plačajte raje več, kot ste predvideli, kajti ceneno pokrivalo ni vedno dobro; izjema je le bel klobuk.
In še pravilo: klobuk se ne sme povsem ujemati z vsemi vašimi oblačili; raje malo več nasprotja, da bo učinek večji.
Nadomestni deli, pribor, gume za kolesa, servis za
mopede, motorna kolesa, in avtomobile
PUCH, FIAT, KTM, BMW
Fahrzeughaus
P. KROPFITSCH
Klagenfurt — Celovec
Standerhaus bei Hauptpost: Kfz. VVerkstartten, Villacher ring 15 PRI GLAVNI POŠTI
Bodite spretni!
Vrata v vašem stanovanju se slabo zapirajo . . . To pomeni, da so se upognila na stran in zaradi tega ne dela več niti kljuka, spodnji del vrat pa se zatika ob pirketna tla. Dvignite vrata, v tečaje pa denite kovinski prstan. Zadovoljni boste!
Vaša vrata škripajo. . . Snemite jih in tečaje namažite z mehkim svinčnikom, petrolejem ali svinčnikom z mino. Potem vrata spet denite v tečaje in jih nekajkrat poskusite odpreti in zapreti.
Vaše okno se težko zapira .. . To pomeni, da se je posušila barva v tečajih. Očistite jih z grobim smirkovim papirjem. Okno se težko zapira tudi v primeru, če je
les nabrekel izaradi vlage. Robove okna zdrgnite s smirkovim papirjem, potem pa jih namažite s suhim milom. Enako naredite tudi pri predalu, ki se vam zatika.
Pohištvena furnirska obloga je odstopila . . . Denite nanjo debelo volneno krpo in jo polikajte z vročim likalnikom. Ali pa zmočite furnir, ki je odstopil, z mokro krpo in denite potem nanj utež, ki bo v dveh urah vrnila furnirju prvotno obliko.
Furnirska obloga je izgubila sijaj... Napravite mešanico špirita in kikirikije^ vega olja (enaki količini) in drgnite s to mešanico mesto brez leska. Učinek b6 razveseljiv.
V nekaj stavkih
KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovine m ljudske umetnosti, galerijska zbirka akad. kiparja Lojzeta Dolinarja in občasna zgodovinska razstava Oktobrska socialistična revolucija v Rusiji. Občasne razstave so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Stalne zbirke pa ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in sobotah ob istem času.
Koroška Bela — Vodstvo osnovne šole na Koroški Beli je obvestilo vse starše na območju Javornika, Koroške Bele, Potokov in Javorniškcga Rovta, da bo orientacijski vpis otrok v prvi razred osnovne šole za šotsko leto 1968/69 od ponedeljka, 6. novembra, do sobote, 11. novembra. Vpisovali bodo otroke rojene po 30. juniju 1962.
MOJSTRANA — Po močnem deževju so naraščajoče vode spet ogrozile objekte, ki so bili poškodovani že pri lanski povodnji. V Gozdu ob Hvadniku so vseskozi opazovali stanje vode in jo krotili z drevjem. Na vzhodni strani Mojstrane je voda spodkopala desni podpornik že lani podrtega mostu. Na Hrušici je voda spodkopala del železobetonskega branika. Na Jesenicah tokrat ni bilo škode, ker so obrežje Save razmeroma dobro zavarovali.
Gozd Martuljek — Zgradbo železniškega postajališča v Gozd Martuljku prav sedaj preurejajo v počitniški dom želez, ničarjev prometne sekcije Ljubljana. Predvidevajo, da bodo nekaj del končali še pred zimo.
KRANJSKA GORA - Elektro podjetje Kranj gradi rov daljnovod po Gornjesavski dolini, predvsem za nove potrošnike električne energije, kot bodo nove žičnice ter nove stanovanjske in druge stavbe. Letos bodo daljnovod dogradili do Taber.
_ Jesenice — Na Jesenicah so zemljišča, ki so bila po urbanističnem načrtu predvidena za postavitev eno- in dvostano-vanjskih hiš, v glavnem že pozidana. Po urbanističnem načrtu so za gradnjo predvidena zemljišča na Lipcah, nekaj zemljišč za manjše zasebne hiše pa je določenih tudi na zahodni strani Hrušice proti Belemu polju.
MOŠNJE — Prejšnjo nedeljo so v Mošnjah gostovali člani dramske skupine Svoboda iz Bohinjske Bele z dobro pripravljenim delom Vojak Tanaka. Prebivalci, ki so kljub slabemu vremenu napolnili dvorano, so bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni. Glavno vlogo je igral Ludvik Knafelj, ki je delo tudi režiral. Prihodnjo nedeljo bodo to igro uprizorili v kulturnem domu v Podnartu, teden dni kasneje pa še v Bohinjski Bi. strici.
Podnart — Mešani pevski zbor Svobode Podnart in folklorna skupina Svobode iz Gorij bosta v nedeljo, 19. novembra, gostovala na Primorskem in v Goriških brdih. V Medani bodo skupaj nastopili na prireditvi s plesi in pesmimi jugoslovanskih narodov. Skupini sta že nekajkrat nastopili na skupnem koncertu: v Črnomlju in Metliki, v Dolah pod Gorjanci ter v Št. Janžu na Koroškem.
RADOVLJICA — V soboto, ob 20. uri, bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine v Radovljici javna mladinska oddaja RTV Ljubljana Spoznavajmo svet in domovino. Na sporedu je namreč tekmovanje v znanju med Radovljico in Slovenskimi Konjicami. Občinski komite, ki bo oddajo organiziral v sodelovanju z RTV Ljubljana, se je na oddajo dobro pripravil. V Slovenske Konjice so poslali tri mladince, kl naj bi se seznanili s kulturno-zgodovinskimi in drugimi zanimivostmi kraja. V sami Radovljici pa so za odgovore s področij glasbe, zgodovine itd. določili posameznike in skupine, da bedo lahko odgovarjali na vprašanja, ki jim jih bodo zastavili poslušalci v Slovenskih Konjicah. Ekipo treh mladincev, ki bodo odgovarjali na vprašanja o zadnjem zasedanju OZN ln o stoletnici slovenskega gledališča, sestavljajo: Milena Dežman, študentka, Peter Vengar, gimnazijec in Miran Odar, kemijski laborant.
JESENICE — Občinski odbor sindikata družbenih dejavnosti na Jesenicah bo v ponedeljek, 13. novembra, razpravljal o osnutku zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranja nekaterih oblik družbenega varstva otrok v SR Sloveniji. Tega posveta se bodo udeležili vsi predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo z otroškim varstvom.
MOJSTRANA — V sprejetem urbanističnem načrtu za Dovje in Mojstrano je predviden hiter razvoj turizma v dolinah Vrata, Krma in Kot. Po tem načrtu naj bi Mojstrana postala križišče poti med zgornjesavskim, triglavskim in blejskim turističnim področjem. Največ možnosti za razvoj ima dolina Krma. Tu so predvidene že znane triglavske žičnice. Dolini Kot in Vrata naj bi zajel strožji varstveni režim v. mejah razširjenega Triglavskega narodnega parka. Večje nove objekte tu ne bi gradili, da bi dolini ostali taki kot sta. Že sama pot skozi Vrata na Triglav je lepa, tu je slap Perič-nik in slikovita okolica Aljaževega doma. Tudi Zgornja Ra-dovna ob vhodu v dolino Krma bo vključena v narodni park. V naseljih Dovje in Mojstrana se bo razvijal predvsem letni rekreacijski turizem.
Primskovljani sprašujejo:
Zadružni ali kulturni dom?
DPD Svoboda Primskovo — Kranj je te dni seznanilo pristojne občinske činitelje s stanjem njihovega doma, ki se zdaj imenuje sicer »zadružni«, čeprav je bil zgrajen za potrebe kulturne dejavnosti in družbenopolitičnih organizacij. »Morali smo javnost naše občine seznaniti s temi dejstvi, z ovirami na poti, pa tudi z našimi željami in predlogi glede ureditve nevzdržnih razmer. Stanje, kakršno je sedaj, prav po nepotrebnem krni kulturno in politično dejavnost v tem delu Kranja.« Tako je v posebnem dopisu občinskim organom zapisal predsednik DPD Svoboda Primskovo Franc Stanjko. Oglejmo si pobliže dejstva, kratko zgodovino doma in sedanje stanje!
Kot v mnogih slovenskih krajih so tudi na Primskovem začeli V prvih letih po vojni graditi svoj kulturni dom. S prostovoljnim delom sto in sto žuljavih rek, z gmotno pomočjo požrtvovalnih domačinov in z družbeno pomočjo je bil kulturni dom (pozneje preimenovan v zadružnega) zgrajen leta 1952.
»Vendar pa se upanja, ki so  jih   Primskovljani imeli za ta svoj, z lastnimi silami in pod zelo težkimi poboji ustvarjeni dom, niso v celoti izpolnila.   Domačini   so bili prepričani,   da    bo postala nova, lepa in velika zgradba resnično matično središče in delovno torišče predvsem kulturnih, družbenih in političnih   organizacij    tega    dela j Kranja. Menili so, da bodo imele vse terenske organiz.a- | cije v domu dovolj primer- i nih prostorov za zbiranje in ' udejstvovanje  avojega   član- 1 stva.  Skratka,  živo  je bilo upanje, da bo novi dom po- I stal  osrednje  žarišče vsega kulturnega in političnega dela | na  Primskovem,   Klancu  in , Gorenjah.
Iz nerazumljivih razlogov j pa je že v naslednjih letih j postal dom pravno lastništvo sprva kmetijske zadruge Kranj, ki jo je pozneje nasledila kmetijska zadruga Sloga Kranj s sedežem daleč od Primskovega. Prav v tem dejstvu pa je srž vseh dosedanjih nesporazumov. Zadruga namreč s svojo razdelitvijo domskih prostorov močno krni že tako s težavo vzdrževano kulturno in politično dejavnost tega delavsko kmečkega naselja.«
Tako pravijo sedaj Primskovljani, člani DPD Svobode in ostalih organizacij. Pravijo, da prostovoljni delavci — udarniki pri svojem neplačanem trudu gotovo niso mislili, da se bo v dom, ki so ga oni zgradili, vselila trgovska dejavnost. Niti na misel jim ni prišlo, da bo postala kultura v tej* zgradbi le brezpravni podnajemnik. Ali ne bi bilo bolj prav, se sprašujejo,  če  bi  pri odločanju, čemu  naj  dom  služi, imeli prvo  besdo  predvsem tisti prostovoljni   delavci,   ki so opravili po 2397, 1SS9, 904, 789, 774  in  756  udarniških ur? Primskovljani so pri gradnji tega doma opravili skupno prek 87.000 prostovoljnih delovnih -ur,- razen tega so od
hiše do hiše zbirali denar; v letu 1948 so zbrali 148.476 din, leto pozneje pa 193.183 din. Za tista leta to ni bil majhen denar. Hkrati so bile še druge akcije. Občani so s prostovoljnim delom naredili 90.000 kosov opeke, poskrbeli so za ves prevoz, nakopali so čez 400 kubičnih metrov gramoza, zvozili do gradbišča vse apno, prav tako 135 kubičnih metrov kamnitih krogel za betoniranje, 70 kubičnih metrov lesa iz občinskih gozdov itd. Vse to je bilo plačano le z udarniškimi značkami. Za gradnjo je skrbel poseben gradbeni odbor, ki je s prošnjami za pomoč naletel pri nekaterih podjetjih na veliko razumevanje. Vsa dela pri izkopavanju z buldožerjem je brezplačno opravilo npr. gradbeno podjetje Projekt, betonski mešalec za ves čas gradnje je brezplačno posodilo Kranjsko gradbeno podjetje, Elektro Kranj ni zaračunalo porabljene električne energije, na žagi v Britofu so brezplačno razžagali 150 kubičnih metrov lesa, Savske elektrarne so posodile ročno dvigalo in dva vagončka itd.
Po štirih letih izrednih naporov so bile premagane vse ovire, dom je bil zgrajen. Primskovljani so dolgo gledali, kaj se godi z njim, ni jim bilo vseeno, čemu služi. Zdaj pa so vzkipeli:
»Zdaj pa iznenada grozi temu domu, ki bi se pravzaprav moral imenovati kulturni, ne pa zadružni, uvedba lokala za točenje alkoholnih pijač! Namesto da bi lastnik
— kmetijska zadruga Sloga
— mislil na uvedbo centralnega ogrevanja! Prav zaradi te pomanjkljivosti — centralnega ogrevanja — je v zadnjih letih ohromela celotna družbena, politična in kulturna dejavnost v vseh zim-
skih mesecih. Delavsko pro svetno društvo ne more razviti dela svojih sekcij, vse javne prireditve in proslave pa so zaradi mrzle dvorane (ki se z navadnimi pečmi ne da ogreti) slabo obiskane. Spričo teh težav ta velika dvorana (največja.v Kranju) ni izkoriščena.«
Primskovljani upravičeno trdijo, da pomeni njihov dom družbeno imovino velike, več kot stomilijonske vrednosti, obenem pa je tudi.spomenik visoke politične zivesti širokih množic v prvih letih po osvoboditvi. »Morda mi,« pravijo v pismu, ki so ga poslali tudi na občinsko skupščino, »prostovoljni, neplačani graditelji doma na Primskovem, nismo premalo skromni, če pričakujemo tudi javno podporo pri naših zahtevah:
—- da se znova in pravično uredi pravno lastništvo doma s tem, da postanejo določene krajevne organizacije solastniki tudi v pravnih listinah;
— da se v dom, ki naj bi bil predvsem torišče kulturnih dejavnosti, ne uvajajo še nove trgovske dejavnosti, najmanj pa gostilniške;
— da sedanji pravni lastnik (KZ Sloga) izprazni določene prostore, ki jih potrebuje DPD Svoboda Primskovo za razvoj svojih dejavnosti;
— da pravni lastnik sode Iuje z organizacijami (SZDL, ZK, ZB NOV, Svoboda, mladina, strelci, rezervni oficirji, invalidi, RK, krajevna skupnost, vrtec itd.) in podjetji (Živila Kranj itd.), ki imajo v domu svoj sedež, in najame posojilo za ureditev centralnega ogrevanja vseh prostorov v stavbi;
— da se stanovanja v domu prvenstveno dodeljujejo ljudem, ki aktivno sodelujejo v kulturnem (režiserji, pevovo-dje, organizatorji) oz. javnem življenju Primskovega.«
Primskovljani želijo le to, da se stanje uredi tako, da bodo vsi zadovoljni. Predlagajo, naj  pristojni občinski organ kot nepristranski raz-I sodnik   skliče predstavnike j vseh uporabnikov prostorov v i njihovem domu, da bi našli '. sporazumno    rešitev glede upravljanja   doma. Sedanje neurejeno stanje namreč že vrsto   let   hromi družabno življenje in greni voljo vsem družbenim   delavcem Primskovega, Klanca in Gorenj, i A. T.
KOMPAS
Vas vabi vsako soboto
od 19.30 do 23. ure
V RESTAVRACIJO KOMPAS LJUBELJ
na PRIJETNO ZABAVO
IGRA CITRAŠKI KVARTET AHAČIČ IZ TRŽIČA
Članstvo ZK v opadanju
Starost članov Zveze komunistov raste. Zveza komunistov se stara, in to hitreje kot se pomlajuje. Problem je očiten: premalo mladine vstopa v članstvo zveze komunistov. V jeseniški občini so osnovne organizacije letos sprejele samo 22 novih članov, medtem ko jih je bilo dvakrat več izključenih ali pa so samovoljno zapustili zvezo komunistov.
Zanimiva je tudi starostna struktura občinske konference ZK. Od 75 članov občinske konference je samo eden star manj kot 25 let, v starosti od 25 do 30 let je sedem članov konference, vsi drugi pa so starejši. Poprečna starost članov občinske konference je 41 let. Iz tega sledi, da se mladina prekasno vključuje v aktivno politično delo. Kar se pa Janezek nauči, to' Janez zna. Hočem reči, kdor se mlad ne vključi v aktivno družbeno-pelitič-no delo, se bo tega dela v poznejših letih sam izognil.
Morda premalo uporabljamo izkušnje iz NOV, ko je
Nesreča z lovsko puško
V ponedeljek se je na Dov-jah pri Jesenicah Vaclav Pa-ulus po nesreči obstrelil s /Iobertom. Okoli desete ure dopoldan je s svojim lovskim psom lovil na travniku. Ko 6e je njegov pes spopadel z nekim drugim psom, ju je hotel ločiti tako, da ju je udaril s puškinim kopitom. Pri tem se je puška sprožila; krogla je šla skozi prsni koš in izstopila na hrbtni strani. Hudo ranjen Paulus se zdravi v jeseniški bolnišnici.
L. M.
mladina do tridesetega leta starosti v pretežni meri imela v svojih rokah vse ključne položaje, bodisi vojaške ali politične. Podoben položaj je bil tudi v prvih povojnih letih. Od teh dragocenih Izkušenj pa se počasi, toda vztrajno odmikamd. Do sedaj smo ta problem le ugotavljali, nismo se ga pa nikdar resno lotili reševati, ampak nam problem še nadalje plava v vodah stihije. Morda zato, ker je življenje preveč zapleteno, zapletena vprašanja pa se rešujejo na daljši relaciji, na kateri nam večkrat zmanjka volje in vztrajnosti.
Jože Vidic
Na ovinku v Gobavcah pri Podnartu sta v četrtek okoli dvanajste ure trčila dva avtomobila. Voznica osebnega avtomobila KR 122-22 Jana Lazar je v že omenjenem ovinku pri srečanju z nasproti vozečim avtomobilom, ki ga je vozil Franc Strniša, nenadoma zavila v levo in trčila v Strnišev avto. Pri nesreči ni bil ranjen nihče, škode na avtomobilih pa je za 5.000 N din
Nesreče tega tedna
V tem tednu se je na Gorenjskih cestah pripetilo nekaj težjih prometnih nesreč.
Na vaški poti v vasi Gorenja Zitina pri Škofji Loki se je v četrtek dopoldne hudo ponesrečil Albin Jež. Omenjeni je s tovornim avtomobilom, last Gozdnega gospodarstva Kranj, vozil hlodovino iz Gorenje Zitine proti Javorju. Na mokri in mehki cesti je na ovinku vozilo zaneslo s ceste, tako da je padlo okoli 12 metrov pod cesto. Voznik je v nesreči dobil hude notranje poškodbe in so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
V četrtek zvečer je voznik osebnega avtomobila KR 43-32 Rudi Globavs roj. 1944, v vinjenem stanju zadel v obcesitno ograjo na cesti JLA v Tržiču. Pri tem je poškodoval desno stran avtomobila, vendar nesreče ni prijavil in je vožnjo nadaljeval v smeri proti Kranju. V Ziganji vasi je v prekratki varnostni razdalji vozil za tovornjakom KR 28-18. Ko je voznik to-
Prihodnji teden v kinu
Posebnih presenečenj prihodnji teden v kinematografskih dvoranah skoraj gotovo ne bomo doživeli. Videli bomo tri premierske filme in naključje je, da so iz filmskih hiš treh različnih dežel, ki predstavljajo nekakšne filmske »velesile«.
Prvi film je nastal v ameriških filmskih ateljejih. Re-žiral ga je Georg Steevens. Film z naslovom Shane je vvesteren. Zgodba o skrivnostnem revolverašu, ki reši nekaj ljudi pred smrtjo, sa dogaja 1890. V filmu igra glavno vlogo AUan Ladd, posnet pa je v barvah.
Dedek Mraz je sovjetski film v barvah. Prisrčna filmska pripoved za otroke, polna poezije in otroške razigranosti je ta film. V Kranju bo na sporedu več dni. Naj opozorimo bralce še na to, da je film dobil na beneškem festivalu »Zlatega leva«. To veliko priznanje, ki so ga podelili temu filmu priča, da je med svojimi vrstniki filmov
za otroke res izredna mojstrovina. Redki so takšni filmi, ki dobivajo nagrade na tako velikih festivalih. Dedek Mraz jo je dobil. Prav zaradi tega pa bi bilo prav, če bi otroci tega filma ne zamudili. No, pravijo, da film radi gledajo tudi tisti, ki v Dedka Mraza ne verjamejo več.
Zadnji film, ki pa bo skoraj verjetno imel veliko gledalcev, je francoska »policijska« komedija. Fantomasova vrnitev spada v serijo filmov o Fantomasu. Videli smo že nekaj filmov iz te serije. V njih igrata Jcan Marais in Luis de Funes. Zanimiv filmski par sta. Oba poznamo in veliko je gledalcev, ki ju radi gledajo. Naj še zapišem, da je Luis de Funes nastopil v filmu Luk-susna restavracija, ki smo ga v Kranju videli pred nekaj tedni. Poleg njiju pa v Fan-tomasovi vrnitvi nastopa tudi Mvlene Demongeot. Film je v barvali in na širokem platnu. •s
vornjaka pri srečanju z avtobusom zmanjšal hitrost, se je Rudi Globavs zaletel s svojim avtomobilom v zadnji del tovornjaka. Pri nesreči ni bil nihče ranjen, na vozilih pa je za 3200 N din škode.
Na cesti v vasi Breg ob Savi je voznik Ivan Prime obračal svoj osebni avtomobil LJ 434-67 v trenutku, ko je iz smeri Kranja pripeljal voznik osebnega avtomobila KR 94-46 Peter Zevnik. Pri trčenju ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 6000 N din.
V sredo popoldne se je na cesti v Starem dvoru pri Sk. Loki v prometni nesreči hudo poškodoval Anton Sko^ iz Škofje Loke. Z mopedom je s stranske ceste pripeljal na prednostno in ni upošteval prednosti avtomobila KR 109-49, ki ga je vozil Janko Su-bic. Pri nesreči hudo ranjenega Antona Škofa so odpeljali v bolnišnico, na vozilih pa je za 2400 N din škode.
L. M.
Neutemeljen strah
V jeseniški občini so letošnjo jesen pričeli s kampanjo, naj bi vsi občani, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s šušmarstvom, prijavili svojo dejavnost, da bi lahko nemoteno in po zakoniti poti še nadalje opravljali malo obrt. O tem so bili občani obveščeni prek lokalnega radia  in  časopisa Železar. Akcija je uspela, kar nam pove tudi podatek, da je letošnjo jesen na novo prijavilo 58 občanov malo obrt, seveda s precejšnjo mero strahu in previdnostjo. Strah izvira iz bojazni, da jih bodo občinski organi obremenili s prevelikimi dajatvami, pa tudi iz težkega gospodarskega položaja nekaterih podjetij. Nekateri modrujejo takole: če bo železarna prisiljena odpuščati delavce, ker ne bo naročil, bo verjetno najprej odpustila kmete in tiste delavce, ki imajo prijavljeno malo obrt. Ta teza pa je netočna, ker še nikjer niso zavzeli ali razpravljali o takšni
politiki pri morebitnem odpuščanju odvisne delovne sile.
Tudi prva bojazen ni utemeljena. Na občinski skupščini so mi pokazali odločbe, ki problem prikazujejo v drugačni luči. Od 58 občanov, ki so letos prijavili malo obrt, plačajo samo trije prispevek v letnem pavšalnem znesku 10.003 S din, vsi drugi pa od 2.000 do 5.000 S din. Pri tem moramo vedeti, da ti zavezanci lahko opravljajo usluge samo za občane, ne pa tudi za družbeni sektor. Če bi namreč ti obrtniki opravljali usluge tudi za družbeni sektor, potem ne bi plačali prispevka v letnem pavšalnem znesku, temveč po preteku leta po dejanskem dohodku.
Skupno je v jeseniški občini prijavljenih 194 malih obrtnikov in 107 rednih storitvenih in proizvodnih obrtnikov. Poleg tega je v občini 18 avtoprevoznikov in 27
gostilničarjev.
Jože Vidic
Pred zapornicami v Podnartu se skoraj vedno nabere kolona avtomobilov. Vozniki negodujejo, ker čakajo po 15 do 20 minut in bi bili med tem časom lahko že v Kranju. Res nerazumljivo, č« vemo, da imajo na železniški postaji v Podnartu avtomatsko upravljanje vseh signalov to zapornic. — Foto: F. Perdan i ; ,
SOBOTA — H. novembra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Dvajset minut z malimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 11.15 Kar po domače — 12.10 Burleska in rapsodija
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz studia 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat —
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in M. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
18.00 Aktualnosti doma in v svotu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Zvoki iz Španije — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za nase izseljence — 23.05 S plesen in pesmi j j v novi teden
NEDELJA — 12. novembra
6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke
— 8.45 Nekaj skladb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
— 10.00 še pomnite tovariši
— 10.25 Pesem borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s po slušalci — 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Iz partitur mojstrov — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne
— 17.05 Arije iz oper Pucci-nija — 17.30 Radijska igra — 18.30 Bežni prividi — igra pianist Pavel Štefan — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Melodije s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Se-renadni večer — 23.05 Literarni nokturno
PONEDELJEK — 13. novembra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov —- 9.45 Mladinski pevski festival 1967 — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15
Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Med violinisti — 12.30 Kmetijski nasveti
— 12.40 Poje Pittsburški slovenski oktet — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Poje mešani zbor KUD »Jože Hermanko« iz Maribora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert znamenitih opernih pevcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Radi ste jih poslušali
— 23.05  Literarni nokturno
TOREK — 14. novembra
8.08 Z našimi solisti v komičnih operah — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo
— 9.25 Tri slovenske vokalno -instrumentalne skladbe — 9.40 Cicibanov svet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Opoldanski orkestralni spored — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo kmečki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam —14.05 Pet minut za novo pesmico
— 14.25 Popularna orkestralna glasba — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Prleška gostovanjska suita — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Lahka glasba hrvaških avtorjev — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Od premiere do premiere — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset glasov — deset pevcev — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni pro gram JRT — 23.05 Literarni nokturno
SOBOTA — 11. novembra
9.4(v TV v šoli, 14.50 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) — 17.40 Vsako soboto, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinska igra (RTV Beograd) — 19.15 Sprehod skozi čas, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) -20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Ljubezen, ah ljubezen (RTV Beograd) — 21.40 Junaki cirkuške arene, 22.10 Gideon iz Scotland Yarda, 23.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska igra, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV  Zagreb)   19.54 Lahko
noč, otroci, 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.40 Narodna glasba (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 21.40 Nekaj starega, nekaj novega (RTV Beograd)
— 21.55 Serijski film, 22.45 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
NEDELJA — 12. novembra
9.25 Poročila. 9.30 Dežela ptic (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Godala v ritmu, 11.10 Kaleidoskop, 11.30 Film za otroke (RTV Ljubljana) — 13.30 Nogomet
— Bolgarija : Švedska (In-tervizija)  — 15.20 šahovski
komentar (RTV Zagreb) — 15.50 Dežurna ulica, 16.3C Ljubezen, ah ljubezen (RTV Beograd) — 18.20 Oživele kronike — Brežice, 19.10 Dolgo vroče, poletje (RTV Ljub ljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.50 Lirika Alekse Santića (RTV Sarajevo) - 22.05 TV dnevnik II (RTV Beograd)
PONEDELJEK 13. novembra
9.40 T V v šoli. 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 11.40 Življenje   osvaja  zemljo (RTV
Ljubljana) — 16.55 Poročila, 17.00 Mali svat (RTV Zagreb) — 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.20 Zlogovna rast slovenskega jezika, 18.40 Otrok nam kljubuje, 19.00 Lokacije turističnih objektov (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Znanstveniki na Antarktiki (RTV Ljub-ljr.na) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 TV drama (RTV Beograd) -21.40 Dialogi (RTV Ljubljana) - 22.10 TV dnevnik II. (RTV Beograd)
TTJREKj--J[4. novembra
9.40 TV v šoli, 10.35 Angle-
ščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.00 Poročila s plenuma CK ZKS, 18.15 Galerija Jaki v Nazarjah, 18.30 Film za otroke, 19.00 TV obzornik, 19.25 S plenuma CK ZKS, 20.00 Cik cak, 20.10 Veliki mož — ameriški film, 21.40 Kulturna tribuna, 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana)
Kranj CENTER
11. novembra angl. italj. barv. CS film VRNITEV IVANHOEA ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film DVOBOJ V TEKSASU ob 20. uri, premiera amer. barv. filma SHANE ob 22. uri
12. novembra am. film BU-STER KEATON-GENERAL ob 10. uri, amer. barv. film SHANE ob 13. uri, amer. barv. CS film DVOBOJ V TEKSASU ob 15. in 19. uri, angl. italj. barv. CS film VRNITEV IVANHOEA ob 17. uri. premiera franc. barv. CS filma FANTOMASOVA VRNITEV ob 21, uri
13. novembra franc. barv. CS film F J. NTaM PiSOVA VRNITE.V ob II., 10 i i 20. uri
14. novembra franc. barv. CS film FANTOMASOVA VRNITEV ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORZlC
11. novembra jug. barv. film   ZLATA    FRAČA ob
18. uri
12. novembra angl. italj. barv. CS film VRNITEV IVANHOEA ob 14. in 20. uri, jug. barv. film ZLATA FRAČA ob 16. in 18. uri
14. novembra franc. film DNEVNIK ŽENE V BELEM ob 16., 18. in 20. uri
Stražišče SVOBODA
12. novembra amer. barv. film CHANE ob 15., 17. in
19. uri
Cerklje KRVAVEC
12. novembra amer. barv. CS film SEJEM V TEKSASU ob 15. in 17. uri
Naklo
12. novembra franc. barv. CS film FANTOMASOVA VRNITEV ob 15 in 19. uri
Kropa
12. novembra amer. barv. CS film SLADKA [RMA ob 15. in 19. uri
Škofja Loka SORA
11. novembra angl. barv. film FANTOM LONDONSKE OPERE ob 18. in 20. uri
12. novembra angl. barv. film FANTOM LONDONSKE OPERE ob 15., 17. in 20. uri
14. novembra nemški barv. CS film KOMISAR X ob 18. in 20. uri
Jesenice PLAVŽ
11. novembra italj. film VISOKA SOLA NEZVESTOBE
12. novembra italj. film VISOKA SOLA NEZVESTOBE
13. novembra nemški film CRNA PANTERJA
14. novembra nemški film CRNA PANTERJA
Dovje-Mojstrana
11. novembra franc. film DNEVNIK ZENE V BELEM
12. novembra amer. barv. VV film ŽIVLJENJE NA NITKI
Kranjska gora
11. novembra amer. barv. CS film LJUBEZEN NA PESKU
Kamnik DOM
11. novembra amer. barv. VV film SVET SUZIE WON-GOVE ob 20. uri
12. novembra amer. barv. W film SVET SUZIE WON-GOVE ob 17. in 20. uri
13. novembra amer. barv. VV film SVET SUZIE WON-GOVE ob 20. uri
Velepa]
Velepapirnica
r
4Vl+>^
1
Villach - Beljak, Hauptplatz 25, telefon (04242) 41-26
Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin — Pisalni stroji —
Ves pribor za tehnično risanje
Podjetje za PTT promet v	Kranju
sprejme takoj ali po dogovoru	
v delovno razmerje	
kvalificirano kuharico	
za okrepčevalnico v Kranju.	
Pogoji za sprejem so naslednji:	
dobro zdravstveno stanje	
večletna praksa v stroki	
Kandidatke naj se osebno zglasijo	v sekreta-
riatu podjetja.	
HOTEL
GRAJSKI DVOR
RADOVLJICA v zimski sezoni 1967—1968
VAS VABI
Vsako soboto od 20. ure dalje na ples v veliki restavraciji
Ples bo tudi 28. novembra pred praznikom republike
Igra orkester Pranja Zorka iz Radovljice. Cenjene goste obveščamo, da že sprejemamo rezervacije za silvestrovanje. Informacije dajemo tudi telefonsko Radovljica 70-275
Za cenjeni obisk se priporočamo
KOLEKTIV
Kupujte dobro - kupuje poceni - kupujte uri S Ai!				li
VILLACH, Ali		SAMONIG		- ECK
Želite POTOVATI? Nič skrbi s prevozom
Avtopromet
Gorenjska Kranj
vam nudi udobna, varna in poceni potovanja v svojih avtobusih
KRANJ—TRST—KRANJ ob 6. uri — povratek ob 18. uri
KR AN J—TRBIŽ—KRANJ ob 6. uri — povratek ob 13. uri
KRANJ—TRBIŽ—TRST ob 6. uri — povratek ob 18. uri
KRANJ—TRBIŽ—CELOVEC ob 6. uri — povratek ob 18. uri KRANJ—TRST—KRANJ ob 6. uri — povratek ob 18. uri KRANJ—TRBIŽ—KRANJ ob 6. uri — povratek ob 13. uri KRANJ—TRST—KRANJ ob 6. uri — povratek ob 18. uri KRANJ—TRBIŽ—KRANJ ob 6. uri — povratek ob 13. uri KRANJ—CELOVEC—KRANJ ob 7. uri — povratek ob 14. url
11. NOVEMBRA:
Odhod 25. NOVEMBRA:
Odhod
29. NOVEMBRA:
Odhod
30. NOVEMBRA:
Odhod 2. DECEMBRA:
Odhod 9. DECEMBRA:
Odhod 16. DECEMBRA:
Odhod 23. DECEMBRA:
Odhod 23. DECEMBRA:
Odhod
INFORMACIJE:
v Kranju poslovalnica Turist, cesta JLA 1, telefon 21-565 in v turističnem oddelku podjetja Trg revolucije 4, telefon 21-081; v Tržiču poslovalnica podjetja, Cesta JLA 2, telefon 71-268
cena 35 N din cena 19 N din cena 45 N din cena 40 N din cena 35 N din cena 19 N din cena 35 N din cena 19 N din cena 17 N din
oooo
An rPti
Ljubljana
vam nudi pod izrednimi pogoji vozila
DM Ost. str.
AUDI-N 72 KS 2 vrata                                   5.688 13.506,04
AUDI-N 72 KS 4 vrata                                     6.015 14.200,42
AUDI-L 72 KS 2 vrata                                   5.888 13.931,04
AUDI-L 72 KS 4 vrata                                     6.215 14.625,42
AUDI-L 80 KS 2 vrata                                   6.000 14.169,04
AUDI-L 80 KS 4 vrata                                     6.315 14.838,20
AUDI — 80 VARIANT - osebno vozilo           6.382 13.250,75
dostavno vozilo        6.382 10.172,29
AUDI-SUPER 90 2 vrata                                6.358 15.100,75
AUDI-SUPER 90 4 vrata                                  6.708 17.288,50
UDOBNA VOŽNJA, VELIKA MOČ, MAJHNA PORABA — UGODNA CENA, BOGATA IZBIRA V 8 IZVEDBAH
Informacije: AUTOCOMMERCE LJUBLJANA, Trdinova 4 Telefon: 313-580, 313-588
Poročilo o žrebanju 45.' kola srečk, ki je bilo dne 9. 11. 1967.
Srečke s končnicami
so zadele dobitek N din
20	6
030	100
54030	600
65290	600
B0<00	400
0653320	8.008
51	6
71	6
40661	2.000
70651	1.006
72911	'400
72	8
1182	200
32032	1.000
79122	600
0100772	50.008
1070872	8.008
	4
15743	404
62633	604
95493	604
98633	404
54	8
64	6
84	8
51794	400
0874004	8.000
0924814	100.000
15	8
255	40
13635	1.000
25975	1.000
52475	600
0642795	30.000
0834585	8.000
0864435	10.000
46	20
05006	400
23126	600
43196	400
0151246	8.020
7	4
14G47	604
50527	604
84037	404
0290077	10.004
08	10
48	6
668	80
53278	400
03572C3	8.000
29	10
59	6
53769	400
86249	600
0516889	8.000
0877739	8.000
Prešernovo gledališče Kranj
NEDELJA — 12. novembra
ob 10. uri URA PRAVLJIC TOREK —  14. novembra,
ob 16. uri Mikeln: 2x2 = 3 za red TOREK — POPOLDNE, ob 19.30 Mikeln* 2 x 2 = 5 za red PREMIER-SKI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko
MALI OGLASI
Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu fer vsa kamnoseška dela opravlja UDOVC BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21058
Prodam
Prodam otroško ZIBELKO. Rebolj, Koroška c. 16, Kranj 2301
Prodam motorno ŽAGO jobu in motorno KOLO java. Eržen, Rudno 9, Železniki
2295
Prodam ZASTAVA 750, dobro ohranjen, in suha bukova DRVA. Lotrič, Vošče 7, Radovljica 2289 Prodam    rabljeni dvojni PLETILNI   STROJ znamke orion. Naslov v oglasnem oddelku 3305 Prodam ELEKTROMOTOR 4 KM, 1400 obratov. Pivka 45, Naklo 2314 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, plinski  GORILNIK  in dva LEŽALNIKA. Kranj — Stra-žišče, Ješetova 29 2317 Prodam ŽREBICO, staro 20 mesecev,   žemlja,  Vrba 23, Žirovnica 2320 Prodam 6 m' suhih smrekovih PLOHOV. Ferčej, Zasip 63, Bled 2321
pletenine
VOLNA
KRANJ     Cankarjeva 6
Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom, KRAVO 8 mesecev brejo ali zamenjam za BIKCA. Cerkljanska Dobrava 2 2322
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Šmartno 7, Cerklje 2323
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Cešnjevk 11, Cerklje 2324
Prodam rabljeno POHIŠTVO zaradi selitve. Cerklje 61 2325
Prodam plemenskega BIKA. Krivic Jože, Zgoša 4, Begunje 2326
Prodam namizni ŠTEDILNIK gorenje, železno PEČ in dve POSTELJI z mrežo. Kranj, Jezerska c. 23 2327
Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Sp. Bela 9, Preddvor
Prodam NACRT enostano-vanjske hiše, PEC na žaganje, razna rabljena VRATA in oddam GARAŽO v najem. Kranj, Smledniška 41 a 2329
Prodam zazidljivo PARCELO na Orehku. Naslov v oglasnem oddelku 2330
Prodam polavtomatični PRALNI STROJ lawa-lux AEG, sobni FILUDENDRUM, polavtomatski PROJEKCIJSKI aparat »kenderrhann« (diapozitivi). Ahačič, Škofja Loka, Partizanska 22 2331
PEC,    železno, samotno, prodam. Vprašati med 14. in 16. uro. Kranj, Cankarjeva 15 2332
Predam 300 kg PESE. Ple-velj, Velesovo 9, Cerklje 2333
Prodam VESPO 125 ccm. Marn Ivan, Zupančičeva 10, Kranj 2334
Prodam 7 tednov stare PUJSKE in KOSILNICO reform. Stara Loka 51, šk. Loka 2335
Prodam dvostanovanjsko HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku 2336
Prodam KONJA. Britof 52, Kranj 2337
Zaradi odpovedi garaže nujno prodam po ugodni ceni VW — 1200. Naslov v oglasnem oddelku 2338
Prodam FIAT 750. Ajdovec Franc, Šenčur 140 2339
Prodam  AVTO  sirnica — 1000 ccm v dobrem stanju. Babni vrt 1, Golnik 2340 Prodam   lažjega KONJA. Naslov v oglasnem oddelku 2341
Prodam plemenskega VOLA. Zalog 61, Cerklje 2342
Prodam dva PRAŠIČA po 120 kg težka. Petelinkar, Zalog 66, Cerklje 2343
Poceni prodam dobro ohranjene (fjakerske) SANI. Brezje 63 2344
Poceni prodam PLETILNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 2345
Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK in KOŠEK na kolesih. Naslov v oglasnem oddelku
2346
AUDI — 72 KS, skoraj nov, prodam po zelo ugodni ceni zaradi odhoda v tujino. Naslov v oglasnem oddelku 2347
Prodam emajlirano BANJO 163 cm. Kranj, M. Pijade 7, stan I. 2348
Prodam PRAŠIČKE po 35 kilogramov težke. Cesta na Klanec 5, Kranj 2349
Prodam originalno hempel polavtomatsko STRUŽNICO. Naslov v oglasnem oddelku 2350
HIŠA v Lescah, delno vse-ljiva, z gospodarskim poslopjem, primerna za vsako obrt, naprodaj. Pojasnila: Dežman, Privoz 20, Ljubljana 2351
Prodam KRAVE po izbiri s teletom ali brez. Šutna 21, Žabnica 2352
Prodam trodelno in peril-no OMARO, dobro ohranjeno. Ogled v nedeljo in ponedeljek popoldne. Irena Veter, Kranj, nebotičnik
2353
Tovarniško nov candy SA-75 prodam za 270.000 Š din. Naslov v oglasnem oddelku 2354
Prodam ZASTAVA ĆO0-D, dobro ohranjen, letnik 1961, cnostanovanjsko HIŠO z vrtom, lepa sončna lega 3 km od aerodroma Brniki, in KLAVIRSKO HARMONIKO veltmeister. Naslov v oglasnem oddelku 2355
Prodam kombiniran otroški VOZIČEK jadran. Bizaj, Smledniška 70, Kranj 2355
Prodam drobni KROMPIR igor, zimska JABOLKA, sladki mošt in repo. Oljševek 11, Preddvor 2357
Prodam 3 VRATA z okvirji, lesene dele za gumivoz, navi-jalno OS za cirkularko in novo črno SUKNJO za srednjo postavo. Žabnica 28
2353
Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom, MOPED — na tri prestave, gumi VOZ 2 t. in KONJA sposoben za vsako delo. Ilovka 3, Kranj
2368
Prodam dva motorja java 175 ccm in 250 ccm, moto-cross z obleko ali zamenjam za moped in AVTO renault L-4 v odličnem stanju. Primožič, Slap 11, Tržič 2369
Hranilnica in posojilnica
lux in hohner — atlantic IV, 120 basni. Prosenc, Šmartno 32, Cerklje 2404
Eisenkapel Železna kapla —
Menjalnica. Govorimo slovensko,
Prodam MOPED T-12 toni os, 3000 km, dva avstrijska MOPEDA puch z malimi kolesi. Gostilna »Krvin« Slap, Tržič 2370
Prodam bakren KOTLIČEK za vzidljiv štedilnik in VRATCA za krušno peč, vse dobro ohranjeno. Žun, Pot v Bitnje 4, Kranj 2371
Prodam avtomatične »fort« NAPAJALNIKE za živino. Po-renta, Breg ob Savi 3, Kranj 2372
Prodam odlično ohranjen osebni AVTO DKVV-F11 dvobarvni. Kranj, žanova 24 (Klanec) 2373
Zelo poceni prodam polavtomatični pralni stroj. Rebolj, Kranj, Mlakarjeva 2
KUHINJA V DELFINU ZOPET ODPRTA
Sporočamo, da srno odprli preurejeno kuhinjo v gostilni Delfin (za trgovino Delikatesa v Kranju). Okusne in poceni malice. Vsak dan sveže morske ribe in postrvi.
Kolektiv
NOVO! 9 kosov na m»
m
UGODNOSTI:
krije do 23 H — 9 kosov na m7
— v različnih barvah — najcenej-Se kritje — hitra dobava
vam nudi
Likozar Marjan
- CEMENTNI IZDELKI,
Benedikova 18 (Stražišče), Kranj
Prodam motorno KOLO 250 ccm puch. Ogled, gasilni dom škofja Loka v nedeljo od 7. — 12. ure 2359 Prodam otroško POSTELJICO z vložkom in ODEJO. Štiglic, Gradnikova 4, Kranj 2360
Prodam   dobro ohranjeno SPALNICO po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 2361
Prodam razni GRADBENI matarial.   Campa, Kolodvorska 7, Kranj 2362 Prodam  KONJA po izbiri in KRAVO. Sv. Duh 41, Šk. Loka 2363 Prodam lesno otroško BANJO in opremo za dojenčka. Kranj, Tavčarjeva 26 2364 Prodam suhe smrekove in borove   DESKE.   Naslov v oglasnem oddelku 2365 Poceni   prodam ŠIVALNI STROJ singer. Kranj, Valjav-čeva 12 II 2365 Nerabljene železne VIJAKE za stiskalnico furnirja proda Tavčar, Grenc 23, škofja Loka 2367
Ugodno prodam ZASTAVA 750. Suha 24, Kranj 2379
Prodam PLETILNI STROJ
passap avtomatični. Naslov v oglasnem odd. 2400
Prodam nov DALJNOGLED agfa — binocular 8 x 30, zahodno nemški. Naslov v oglasnem oddelku 2401
Zaradi selitve ugodno prodam skoraj novo SPALNICO (5 delna omara). Naslov v oglasnem oddelku 2402
Prodam dva prašiča od 30 — 35 kg težka. Šenčur 278
2403
Prodam dve harmoniki hohner — atlantic — IV de
Kupim takoj ELEKTROMOTOR 10 — 12 KM in disel-motor 15 KM. Koželj Lojze valjčni mlin, Hotemože 16, Preddvor 2374
Kupim mladega čistokrvnega PSA ovčarja. Močnik, Britof 116, Kranj 2375
Kupim desno OHIŠJE za javo 175 ccm. Drvenšek, Britof 80, Kranj 2380
POPRAVILA pralnih strojev »Candv« izvršuje šU-ŠTERŠIC JARO, Kranj, Prešernova ul. 4-teIefon 22-745. Rezervni deli na razpolago
2381
Iščem GOSPODINJO k tričlanski družini. Ponudbe poslati pod »šk. Loka« 2382
Prevzamem večja in manjša dela za pleskanje. Naslov v oglasnem oddelku 2383
Iščemo ŽENSKO, ki bi v ds-poldanskem času hodila na dom varovat 2 letnega otroka, in delno gospodinjila. Švigclj, Valjavčeva 4, Kranj 2384
Obveščam   lastnike televizorjev in ostalih akustičnih naprav, da sem  odprl DELAVNICO na Koroški Beli, ' Poljanska pot 6. Televizorje popravljam na domu. Obve-| stite me lahko osebno, prek znancev ali z dopisnico. Jen-sterle Ferdo,   Jesenice, Poljanska pot 6 2385 Dragemu   očetu KOZJEK LEOPOLDU in sinu Poldetu za njun god želimo vse najboljše, sreče in zdravja še mnogo let, vsi domači 2386 DEKLE   z   dežele s hišo, premoženjem   i poklicem želi spoznati treznega, poštenega fanta od 40 — 50 let. Ponudbe   poslati   pod »Treznost« 2387 VAJENKO sprejmem. Kolar, »Buffet« na Gradu, Šk. Loka 2388 Starejšo komfortno hišo 5 kilometrov od Ljubljane zamenjam za starejšo v okolici Škofje Loke. Ponudbe poslati pod »malo doplačilo«
2389
Vzamem v varstvo otroka na dom. Naslov v oglasnem oddelku 2390
MIZARSKI pomočnik dobi takoj zaposlitev v Kranju, za stalno ali honorarno. Naslov v oglasnem oddelku 2391
KMETOVALCI in VRTIC-KARJI! Na zalogi imamo sadike jablan in hrušk. Dobite jih lahko vsak dan na naših okoliših v Naklem, Podbrez-jah, Kokrici in Goricah. Na
				Vsa glasbila,
M	U S	I	K	note
S	LAT	I	N	in popravila
				Villach, Draulande 3
istih okoliših tudi odkupujemo ajdo in jo zamenjamo za belo moko v razmerju 1:1 KZ Naklo 2392
BLATNIKE raznovrstnih barv za rogova kolesa dobite, in sprejemam avtomobilske obroče ter ostalo za žgano lakiranje. Se priporoča, mehanična delavnica, Tekstilna 14, Kranj 2393
DOM na ČEMŠENIKU (nad Kokro) posluje v zimski sezoni 1967/68 kot planinska postojanka in je redno oskrbovan ob sobotah, nedeljah in drž. praznikih. Planinska sekcija »SAVA« Kranj 2394
Iščem žensko za enkrat tedensko čiščenje stanovanja. Naslov v oglasnem oddelku 2395
SOBO oddam ŽENSKI, ki bi pomagala v gospodinjstvu, Kranj, Vodopivčeva 19 2396
Pozivam poznano osebo, ki je odpeljala moško kolo št. 477585, da vrne. 2397
V nedeljo 12. 11 1967 praznujeta na Hujah PORENTA Valentin in Marija, Pavovče-va mama in ata svoj ižvljenj-6ki praznik 40 obletnico poretke, k temu dnevu jima naj-iskreneje čestitamo in še na mnoga leta. Vsi domači 2398
V Kranju iščem dobrega INŠTRUKTORJA za peti razred os. šole, za slovenščino, rnatematiko in angleščino. Ponudbe poslati pod »Uspeh«
2399
Prireditve
Gostilna pri MILHARJU v gmartnem prireja v soboto in nedeljo tradicionalno MAR-TTNOVANJE. Obakrat bo za razvedrilo poskrbel »KVARTET STEGEN«. Vabljeni!
2376
V soboto 11., in nedeljo, 12. 11. 67. prireja GOSTIŠČE v Trbojah »VESELO MARTI-NOVANJE«. Za zabavo bodo igrali v soboto »VESELI VANDROVČKI« in v nedeljo »trio CIRILA ŠAUSA«. Na dobro pijačo in domače spe-cialitete vabi gostišče Zarja
2377
PGD — Gorenja vas nad Skorjo Loko priredi dne 11. 11. 1967 s pričetkom ob 19. Uri PLESNO ZABAVO. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Igrajo »GORENJSKI FANTJE«. Vabi odbor! 2312
V soboto in nedeljo vas vabi GOSTILNA pri JANČETU iz Sr. vasi na veselo MARTI-MOVANJE s pričetkom ob 18. in 15. uri. Za zabavo in ples bo poskrbel kvartet iz AVSTRIJE. Vabljeni!
2316
etaže pormene^ stopnice
(entromerkur Ljubljana
nudimo bogato izbiro galanterije,
ur, zlatnine, ženske in moške mode,
vse za otroke, novosti iz uvoza;
edinstvena izbira opreme za šport in ribolov,
muzikalij, kristala in porcelana;
lasten urarski in krojaški servis
Obiščite nas!
Zahvala
Ob mnogo prerani smrti in neizmerno težki izgubi dragega moža in očeta
FRANCA ROPRETA
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, ter vsem. ki so nam izrazili sožalje. Posebej želimo izraziti zahvalo dr. Cofu, dr. Žgajncr-ju in vsem zdravnikom ZD Kranj za lajšanje bolečin ob bolezni. Zahvaljujemo se kolektivu Kranjskih opekarn, obratu Češnjevek, zu vsestransko pomoč, posebej pa direktorju z? poslovilne besede, vsem gasilcem za zadnje slovo in poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem sosedom, učencem III. razreda šole Crcklje, č. duhovniku iz Cerkelj za spremstvo.
žalujoči: žena Angela
in hčerke
Velesovo, dne 9. 11. 1967
mesanicakav 9
KVALITETA
Zahvala
Ob bridki izgubi mojega dragega moža in očeta
FRANCA DOLINSKA
se sikreno zahvaljujem vsem sosedom, tov. Jezersku in znancem, ki so mi v težkih dneh stali ob strani, darovali cvetje, izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vso zahvalo zdravnikom primariju dr. Brandsteterju, dr. Vidali-ju, dr. Andoljšku in vsem sestram I. nadstropja Jeseniške bolnice. Posebna zahvala dr. Sajevcu za njegov trud ob njegovi hudi bolezni. Zahvaljujem se tudi javorniški godbi ter za poslovilne besede pri odprtem grobu tov. Korbar Francu.
žalujoči: žena Marija, Mirica, sin Ivo z ženo in drugo sorodstvo
Kočna, 19. 10. 1967
Obiščite našo novo trgovino visoke mode pod imenom
f3outique
(Ljubljana,
Uikloiiceva c. S 4Cateit» - Z^cbuš
se poti
Zahvala
Ob izgubi naše drage mame, stare mame
Jakopič Angele
rojena Podjed — Mlekarjeva mama
zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji
žalujoči: hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo
Špecerija Bled v Bohinjski Bistrici
V prejšnji številki se nam je pri vesti o gradnjah Modnih oblačil in Špecerijc (pisali smo o podjetju Koloni-ale) Bled v Bohinjski Bistrici prikradlo več neljubih napak.
Podjetji gradita v Bohinjski Bistrici novi poslovalnici, ki Pa nikakor ne bosta dokončani do 29. novembra. Špecerija Bled bo uredila novo samopostrežno restavracijo z bifejem. Trgovina bo velikega pomena za vso bohinjsko dolino, še posebno pa za mečno razvijajoči se turizem v Bohinju. V trgovini bodo prodajali poleg živil tudi gospodinjske pripomočke, obstaja pa tudi možnost za prodajo izdelkov Modnih oblačil po tovarniški ceni.
Največja ovira za otvori-. tev nove trgovine je vprašanje dostopa do trgovine. Občina je sicer že odobrila denar za gradnjo ceste, vendar dvomijo, da bodo dela dokončana do konca leta.
	
Poskusite	aromo
in okus	kave
(2o\	ka
Škofja	Loka
Kranj, 11.11.1967
Tržni pregled
V KRANJU
Jabolka 0,80 do 1,20 N din; hruške   1,50   do   3   N din, grozdje 3,40 do 3,60 N din, krompir 0,60 do 0,70 N din, zelje 0,70 do 0,80 N din, kislo zelje 1,60 do 2 N din, kisla repa 1,50 do 1,60 N din, rdeča pesa 1,20 do 1,30 N din, črna redkev 1 do 1,20 N din, korenček 1,20 do 1,40 N din, petršilj 2 do 2,40 N din, solata 2,40 do 2,80 N din, paprika 1,60  do 1,80 N din, čebula 1,30 do 2 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 5 N din, orehova jedrca 24 do 26 N din za kg; ajdova moka 3,50 do 4,50 N din, koruzna moka 1,60 do 1,80 N din, kaša 3,50 do 4 N din, ješprenj 1,60 do 1,80 N din, oves 0,60 do 0,70 N din, pšenica 1 do 1,20 N din, fižol 3 do 3,50 N din za liter; jajca 0,74 do 0,85 N din.
Najboljši gorenjski športnik
Prvi glasovalni kupon za najboljšega gorenjskega športnika
športniki, ki so jih naši špottni sodelavci uvrstili v zaključno izbiro (po abecednem redu): Majda Ankele (alpsko smučanje), Albin Felc (hokej), Blaž Jakopič (alpsko smučanje), Silvo Logonder (košarka), Vlado Martelanc (kegljanje), Marjan Mesec (smučarski skoki), Polde Milek (atlet.), Peter Stefančič (smučarski skoki), Lidija Švarc (plavanje), Jože Turk (kegljanje), Ludvik Zaje (smučarski skoki).
Vsak bralec ima pravico poslati neomejeno število glasovalnih kuponov. Upoštevali bomo kupone, ki bodo prispeli v uredništvo najkasneje do petka, 24. novembra. Točkovanje bo izvedeno po ključu: 5, 4, 3, 2. 1 točka.
Najboljši gorenjski športnik bo prejel prehodni pokal Glasa.
Končan je jesenski del pionirskega in mladinskega prvenstva Gorenjske v nogometu
Kranj in Triglav v vodstvu
Glasovalni kupon
Najboljši gorenjski športnik
1. ......................................................................................................................
2............................;........................................:...............................................
3. .....................................................................................................................-
4......................................................................................................................
5. ........................................................................................................................
Naslov Podpis
Z zaostalo tekmo Železniki : Lesce (1:1) je bil končan jesenski del pionirskega prvenstva Gorenjske v nogometu. V vodstvu je ekipa Kranja z istim številom točk' kot drugouvrščeni Triglav. Zanimivo je, da so pionirji Ločana — vodeče ekipe gorenjske članske lige — na zadnjem mestu. Najverjetneje bo v lestvici še nekaj sprememb, ker še vedno niso rešene pritožbe nekaterih klubov glede registracije tekem zaradi starosti nasprotnikov.
PIONIRJI Kranj      8   5   2   1   18: 5 12 Triglav    8   5   2   1   16: 3 12 Tržič       8   5   0   3   13:11 10
Naklo 8 Jesenice 8 Železniki 8 Lesce 8 Svoboda 8 Loean 8
12: 7 11: 7 6:11 4:14 7: 9 1:21
V mladinski konkurenci je v vodstvu Triglav pred Jesenicami. V tem tekmovanju se bodo nasprotniki srečali med seboj po trikrat. Tudi v tem tekmovanju je uvrstitev negotova, ker tudi tu niso rešene nekatere pritožbe.
MLADINCI
Triglav Jesenice Ločan Kranj
10: 2 6: 8 8: 6 7:15
. Didić
II. gorenjska rokometna liga
Veterani pred Storžičem
Končan je jesenski del tekmovanja v II. gorenjski rokometni ligi. Prvo mesto je osvojila ekipa Veterani, za katero igrajo bivši rokometaši Kranja in košarkarji Triglava.
20:14 (9:7).
Opomba: Izrežite kupon in ga izpolnjenega pošljite na naslov: Uredništvo Glasa, Kranj, Trg revolucije 1. Kupon lahko pošljete v pismu, nalepite na dopisnico ali pa ga oddaste v uredništvo.
Z istim številom točk, vendar s slabšo razliko v golih, je Storžič osvojil drugo mesto, medtem ko je Tržič B tretji. Med temi tremi ekipami je treba iskati novega prvaka, ki bo naslednjo sezono igral v gorenjski ligi. V kvaliteti znatno zaostajata Žabnica B in Selca B, ki sta zasedli zadnji mesti.
Rezultati zadnjega kola —
Veterani : Tržič B 42:16 (17:8), Storžič : Besnica 27:15 (11:3), Duplje B : Žabnica B
LESTVICA VETERANI STOR2IC TRŽIČ B Duplje B
(-D Besnica Žabnica B Selca B
STRELCI:
0 1 181 0 1 141
0 1 132:
G0 10 94 10 86 10
0 3 106: 83
1 4 123:133 1 5 61:142 1 5 47:169
MODNA OBLAČILA
industrija konfekcije
je za novo jesen pripravila pestro izbiro ženskih in moških plaščev iz kvalitetnih uvoženih tkanin in tkanin domačih priznanih proizvajalcev.
sami boste izbrali tisto, kar vam bo najbolj ugajalo. Mi pa vam bomo skušali ustreči in svetovati.
Obiščite prodajalno
v Kranju, C. JLA 2
V
novo sezono v novem c lil" c
1. Vovk (Besnica) 49, 2. Klavora (Veterani) 45, 3. D. Rakovec (Duplje B) 36, 4. Rus (Veterani) 37, 5. do 6. Selan (Besnica) in Cu-far (Veterani) 36,■ 7. Slapar (Tržič B) 33, 8. Pirih (Storžič) 31, 9. Ribnikar (Selca B) 10. F. Rakovec (Duplje B) P. Didić
2.7, 26.
Preberite mimogrede
0 Tržiški rokometaši so izgubili v zadnjem kolu slovenske lige tekmo s trboveljskim rudarjem z 18:12 (10:3), in so tako v jesenskem delu zasedli sedmo mesto.
g Kranjski kcgljači so dosegli nov lep uspeh na državnem prvenstvu parov. Dvojica Turk-Martelanc je bila druga, dvojica Ambrožič-Kor-dež pa tretja. Zmagala sta Mlakar in Steržaj.
• Na drugem jesenskem krosu AZS so dosegli kranjski mladinci dobre uvrstitve. Hafner je bil drugi, Sraj pa tretji. Zelo dober je bil tudi Jeseničan Glavič s sedmim mestom. Med člani je bil najboljši Kranjčan Sitar, ki je osvojil sedmo mesto.
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posamez nih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
Strelsko tekmovanje v Kranju
Počastitev dneva republike
Občinska zveza ZB in ZROP Kranj sta organizirala strelsko tekmovanje v počastitev dneva republike in dneva JLA. Tekmovanje je bilo pod vodstvom predsednika SD Bratstvo - edinstvo tov. Radojčiča.
Na tekmovanju je nastopilo 30 tekmovalcev.
REZULTATI   EKIPNO: 1.
Mladinci Kranj 686 (od 1C00
možnih) krogov, 2. VVI Kranj 659, 3. ZB Kranj 643, 4. ZROP 577, 5. JLA Kranj 562.
POSAMEZNIKI: 1. čeme (ZROP), 2. Bevc (VVI) 159, 3. Kropar (ZM) 156, 4. Juršak (ZB) 151, 5. Žižič (JLA) 143.
Za tekmovanje je dala na razpolago puške, tarče in municijo SD Bratstvo - Edin stvo Kranj. L. Juršak
Aerodrom Ljubljana
Hotel letališče obvešča vse ljubitelje zimskega športa, da začne z rednim poslovanjem v brunarici in depandansi na Krvavcu v Tihi dolini s 1. decembrom 1967.
Zaradi razporeditve prosimo vse zainteresirane, ki žele preživeti svoj dopu.:t na Krvavcu, da pravočasno rezervirajo mesta v naših objektih. V letošnji zimski sezoni bomo prirejali tudi začetne smučarske tečaje. Točen razpored bomo objavili naknadno.
Sprejemamo rezervacije s predplačilom za novoletne praznike.