J 311 lese dneh i gOS|j idobij vios j i m takoji 3VI brez Natisov 15.000. ^BKg Sierc" izhaja vsaki l datiran z dnevom dnje nedelje. jiina velja za Av- za celo lelo lie, za pol in četrt ; za Ogr- \ 4 K 50 vin. za celo .jo slane " j leio 5 kron, za :o pa 6 kron; mstvo se no z ozi- visokost pošt- :io je pia- 1 samezne .jo po 6 v. n uprav- iško po- /. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zaslonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznani! (inseratov) je za celo stran K 64, za V. strani K 32, za »/* strani K 16, za '/» strani K 8, za >/„ strani K 4, za '/«« strani K 2, za •/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Popoln lai' kn »al? aoro em ■ i"iecial« ai j iztisov letošnjega., Štajerčevega" k m e t s k e-K o 1 e d a r j a imamo še na razpolago. Kdor si ga torej želel, naj nam to hitro naznani. ! koledar je tako priljubljen, da so vsi z njim zadovoljni. Na delo! od Ki ! 'opravi cimet I r d i miilii -'>0 delili -vol Volitve za koroški deželni zbor ec bodejo lile meseca marca. V kratkem pa se bodejo pisale tudi volitve za štajerski deželni zbor, |se bodejo vršile bržkone koncom maja odno- v prvi polovici junija meseca. Treba se tedaj malo pomeniti o tej zadevi. ■ eino že, da se nam ne gre zato, da mesto hvalili lastno svojo malho. Mi ne bodemo zapadli v staro napako, da bi volileem vse mogoče in nemogoče sih- ibovali. Tako obljube so vedno, le pesek v oči. olitiki se sploh ne more ničesar oblju- 1 >ii'> pa še v naši avstrijski politiki ne. torej v politiki kaj obljubuje, ta je skoraj io ali nevednež ali pa — lažnik. Žalibog da se je ravno v slovenskih krajih v politiki tako močno razširila in udomačila. izarjamo le na naravnost neverjetne laži, s Primi so prvaki raznih strank pri zadnjih .vnozborskih volitvah nastopali. O napred- ih se je govorilo približno tako kakor o hu- ibr.emu duhu. prvaški kandidati pa so bili elji, sami modrijani, sami poštenjaki in itniki že na tem svetu. Marsikatero teh laži že takrat odkrili. Povedali smo tudi že Jrej, da bodejo ti prvaški kandidati postali drugačni,kadar se jih izvoli za poslance. In |raj se nam zdi, da smo uganili do zadnje &ce. Naši vbogi volilci vedo to vse sami prav [bro... Res je, da se je treba pri vsakemu kandi-1 naJ8ibode potem za deželni ali za državni •, ozirati na njegove osebne lastnosti. Kajti tnec, kateremu je dal Bog mesto možgan lanice v glavo, — ali pa poslanec, ki nima ija ter kateremu je poštenje deveta briga, tak poslanec ne more biti za nas. Tudi zah-10 smelo od svojega poslanca, da razume jpenenje in težnje našega stanu, da ima zanje in potrebno znanje. Najvažnejše pa je vpra-^je, na kateri program kandidira kateri stranki pripada poslanec. V tem oziru imamo na Slovenskem dvoje idajnih strank. Omenimo naj naj prve „na-ir.o- ali ..liberalno- stranko. Na Koroškem se doslej še ni mogla mnogo razviti, ker jo Rejci, Podgorci, Grafeuauerji in Einspielerji ne istijo do sape. Na Štajerskem pa so si libe-Ici v .narodni stranki'' vstvarili taborišče, s Hd hočejo zmagovati. Mi na zmago teh pr-iških liberalcev ne moremo verjeti. In našega menja so tudi drugi ljudje. Tako smo čitali feed kratkem v ljubljanskem ., Slovencu" vest, Jrode ,narodna stranka" s svojim ,Narodnim listom" in s svojim „Narodnim dnevnikom" kmalu konkurz napovedala. Ta politični konkurz bi nas v resnici prav nič ne presenetil. Kajti ,narodna stranka" je bila v kratkem času svojega obstoja vzor neznačajnosti, m 1 a č-11 o s t i in polovičarstva. Vsa politika -narodne stranke" nam kaže prav jasno, da jo vodi ponesrečeni pesnik in večni študent Lojze Spindler. Stranka, ki menja svoje nazore hitreje, nego njeni voditelji spodnje hlače, nima o b-s t o j a. V začetku je imelo lahkoverno naše ljudstvo do te kričave male strančice nekaj zaupanja, ali zdaj vidi že najbolj zagrizeni „na-rodnjak", da jo vsa politika tega nesrečnega celjskega konzorcija le — narodnostna gonja. In v to gonjo se naše ljudstvo ne da več zapeljavati. Druga stranka je klerikalna, ki se sicer po navadi drugo ime priklada. Ali vrana ostane vrana, pa če jo prav rumeno pobarvaš. Primanjkuje nam prostora, da bi še enkrat vse ponavljali, kar se tiče klerikalstva. Dokler bode glavno strmljeuje klerikalh.m;;, da -izrablja sveto vero v svrho politične nadvlad e, toliko časa ostanemo tudi pri svojem prepričanju: da je klerikalizem velikanska rak-rana na truplu našega ljudstva. Te dve stranki se sicer navidezno naspro-tujeti, ali v enem sta si ednaki: v p a n s 1 a-vizmu. Ravno sedanji resni trenutki, ki nam prinesejo lahko vsak dan krvavo vojsko, so dokazali vse veleizdajalske nazore prvakov obeh strank. Zdaj se pač več ne čudimo, da sedijo med prvaškimi voditelji možje, ki so že mesece dolgo zaradi veleizdajalstva v preiskovalnem zaporu sedeli. Prvaki so zdaj dokazali, da jim ni nič za avstrijsko domovino, pač pa mnogo za Srbijo. Te stranke stopajo zdaj v volilni boj za deželni zbor. Delali se bodejo ti ljudje zdaj za najboljše prijatelje ljudstva in cesarja. Mi pa pribijemo še enkrat ta-le dejstva: 1. Prvaki hočejo Avstrijo razbiti in se družijo zato z njenimi največjimi sovražniki. 2. Prvakom se ne gre za ljudstvo, marveč edino za narodnostno gonjo. 3. Prvakom sta vera in narodnost edino sredstva v politiki, s katerimi hočejo doseči svoje preje označene cilje. Teh trditev nam ne more noben prvaški list ovreči. Mi pa smo na stališču, da je glavna naloga poštenega poslanca — gospodarsko delo. Bogati narodi naj se borijo za te ali one politične vzore. Slovenci pa so revni, so pravi berači, in zato je prva njih dolžnost, da si izboljšajo gospodarski p o 1 o ž aj. Pri nas je pamet vodnica, pri prvakih pa fanatična zaslepjenost. Zato, naprednjaki, na delo, na delo . . . Politični pregled. Vojska?! dni so se razmere med Avstro-Srbijo znatno poslabšale. V3e Zadnje Ogrsko in je že prepričanja, da m o r a priti do vojske. Odkar je izvršila naša država aneksijo Boznije in Hercegovine, pripravlja so mala Srbija očitno na vojno. Izzivanje vplivnejših oseb na Srbskem, kakor zlasti mladega prestolonaslednika Jurčka in vojnega ministra Živkoviča, je postalo vedno bolj predrzno. Temhujše je bilo to izzivanje, ker je srbska vlada kar javno obo-roževala svojo armado z ozirom na vojsko z našo državo. To se seveda nobena velevlast ne more pustiti dopasti. Vsled tega je končno tudi avstrijski vladi počila potrpežljivost in zahtevala je od Srbije pojasnila. Velevlasti so se doslej večinoma izjavile za avstrijsko stališče in smatrajo srbsko izzivanje za napačno. Da pokaže še enkrat, da nam ni za vojno in da hočemo mir obdržati, zahtevala je naša vlada, da naj evropske velevlasti vplivajo na Beligrad in zahtevajo tam konec izzivanja in oboroževanja. Pri temu je nakrat Rusija spremenila svoje stališče. Medtem, ko je imel ruski zunanji minister doslej popolnoma ednake nazore nego ostala evropska diplomacija, spremenil jih je zdaj nafiP.-.,. krat. Rusija zahteva zdaj, da vplivajo velevlasti tudi na Dunaju; to se pa pravi, da se Rusija ne strinja z avstro-ogrsko politiko. Tako stojimo torej pred odločilnimi dogodki. V teh bojih imamo samo enega popolnoma zauesljivega in zvestega pristaša in to je Nemčija. Vsak dan pa nas zamore presenečiti vest o mobilizaciji. Govori se celo, da je mobilizacija deloma že izvršena odnosno sklenjena. V naslednjem zadnja glavna poročila : Dunaj: Vlada objavlja sledeči ojstri oklic: Stališče naše politike napram srbski hujskanji, namreč želja, da se ohrani mir in potrpežljivost do skrajne meje, se je p r e d r u g a č i 1 o. To je dejstvo, ki je Evropi znano. Od srbske politike do božanskega vprašanja ne vodi nobena pot in noben most. Vkljub temu je pričela Srbija oboroževati. K temu pridejo še izrazi visokih oseb (prestolonaslednika), najvplivnejših politikov in časopisov v Belgradu. Nobenega dvoma ni, kaj da hoče Srbija. Srbija zahteva del Boznije, da bi potem polagoma vse dobila. Vse njeno oboroženje je naperjeno proti nam. Iz te srbske politike bodemo mi izvajali konsekvence. Belgrad. Tu se je ustanovilo novo minister-stvo, kateremu predseduje napredni Novakovič in v katerem so vse stranke zastopane. Nova vlada je Rusiji zelo prijazna. Zunanji minister je Milovanovič, ki je napetega razmerja med Avstrijo_ in Srbijo največ kriv. Vojni minister ostane Živkovič, kije glavni vodja stranke vojske. Nova srbska vlada se smatra v splošnem za vojni kabinet. Borovnice pri Ljubljani. Že dalje časa se klatijo po Kranjskem srbski špijoni. Ker so se pokazali tudi ob velikem viaduktu na progi južne železnice v Bo r o v n i c i,. postala je nevarnost, da hočejo ta viadukt v zrak spustiti. Zato se je te dni viadukt vojaško zastra-ž i 1. Dva oddelka infanterijskega polka štev. 27 sta prevzela stražo, ('uje se tudi, da je karavanska železnica vojaško zastražena. Berlin. Nemčija se je postavila popolnoma - 2 — na avstrijsko stališče. Nemčija pravi, da anek-cija Bozne iu Hercegovine Srbijo sploh nič ne briga. Belgrad. Odbor za srbsko narodno obrano je izdal oklic, v katerem naznanja, da je vojna p r e 9 durmi. V tem oklica čitarao m. dr.: „Srbski jnnaki! Vsak hip zna priti avstrijski ultimatum, kateremu mora slediti 3 dni pozneje dohod avstrijskega vojaštva. Tako je sklenil avstrijski vojni svet." Budimpešta. Tn so aretirali nekega Banca, ki je dejal, da je odposlanec Nemčije. Baje pa je srbski špijon, ker so našli v njegovih kovčkih orodje in municijo. Gotovo je Banca srbski oficir, ki je hotel vtihotapiti vzorce našega stre-ljiva in orodja. Paris. List „ Temps" piše: ..Srbija naj nam bode še tako simpatična, ona ni vojske vredna. Nobena vlada noče te vojske in bilo bi zločinsko, ako bi jo pričeli. Izvoliti se mora med razširjenjem srbske meje in razburjenjem Evrope. Mi smo že volili". Iz tega je razvidno, da Francozi nočejo blazne Srbe podpirati. Dunaj. Noben list ne sme ničesar poročati o vojaških tajnostih' in premikanju vojaštva. Grafika .Tagepost" je bila zato v sredo zaplenjena. Vesti o mobilizaciji itd. moramo torej tudi mi zamolčati. Kaj bi nas koštala vojska? Troški nemško-francoske vojske so znašali na nemški strani skupno 2.065 milijonev kron. Vojska je trajala 305 dni, torej je koštal vsak dan vojske okroglo 68/i milijonev kron, vsak vojak vsak dan pa 7 kron. Pri temu pa niso računih troške za zo-petno oboroženje, poraba materijala, penzije za vdove, sirote in invalide in izgube na zasebni lastnini. Skupni troški te vojne na francoski strani so znašali 5 milijardov. to je 5.000 milijonev kron. — Cisti vojni troški rusko-japonske vojske so znašali za Ruse 3.390 milijonev, za Japonce pa 2.860 milijonev kron. Ako se hoče po teh številkah izračuniti troške bodoče avstrijske vojske, potem se mora ceniti velikost armade. Skupno bi se moralo računiti okroglo 2 milijona mož na dan. Ako se vzame za, enega vojaka dnevno 7 kron, koštala bi vojska vsak dan 14 milijonev kron, vsak mesec 420 milijonev, eno leto pa 4.110 milijonev kron. K tem velikanskim troškam prišle bi še razne podpore, penzije, itd. Tako bi torej bili vojne troški velikanski in čutili bi jih še desetletja. K temu pride še dejstvo, da od Srbije nimamo pričakovati nobene vojne odškodnine, kajti, — kjer ni nič, izgubil je cesar pravico. Zasedanja. V krogih poslancev se razglaša, da bode vlada državni zbor dne 16. marca sklicala. Državni zbor imel bode potem hitro volitve v delegacijo izvršiti. Delegacije same bodejo imele v kratkem zasedanju dovoliti kredite za skupni proračun države za 1. 1909. Državni zbor sam bi imel potemtakem izvršiti oziroma skleniti edino rekrutno predloga, nadalje postave glede podržavljenja železnic in postavo glede aneksije Boznije ter Hercegovine. Državni zbor bi zboroval okroglo od 16. marca do 5. aprila. Seveda je vse to odvisno od tega, je-li se bodejo stranke med seboj in z vlado sporazumele ali ne. Ako bi ta cilj nebi bil dosežljiv, potem je skoraj gotovo, da vlada zbornico razpusti in § 14 — ostane vladar. Državna zbornica se bode baje meseca marca zopet sklicala. Vlada hoče napraviti zopet poiskus, je-li bode s temi poslanci mogoče pametno delati ali ne. Da je naši državi v tej vojni nevarnosti delavna zbornica potrebna, mora vsak pametni človek sprevideti. Ako bi posamezni poslanci pa mislili, da so njih narodnostni in osebni nazori več vredni nego splošna ljudska in državna korist, ako bi vsled tega zopet na pobalinski način onemogočili zasedanje državne zbornice, — potem bi morala vlada zbor sploh razpustiti. Posledica tega bi bila, da bi se vlada vse potrebne postave sama- na podlagi zloglasnega § 14 dovolila. Mi bi torej ne živeli več v ustavni državi, temveč pod vlado absolutizma. Ustaška kri 1. 1848 je torej zastonj tekla . . . Finančni položaj države dela baje novemu ministru Bilinskemu velike skrbi. Denarja manjka na vseh krajih in koncih. Vzrok pomanjkanja so zlasti sredstva za vojaške namene. Ako bi k navadnim vojaškim troškom še oni morebitne vojne prišli, potem bi se moralo zopet nove davke urediti. Kakor vidimo, bode bodočnost še — lepša. Davki so prvi in zadnji uspeh vse avstrijske politike. Novi deželnozborski volilni red, katerega je sklenil štajerski deželni zbor kot postavo, je bil te dni od cesarja potrjen. Volitve sicer še niso potrjene, ali pričakovati je, da se bodejo v dnevih konca maja odnosno začetka junija vršile. Prestolonaslednik in kmetijska družba. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je odložil pro-tektorat čez c. k. kmetijsko družbo. Pravijo, da ni bil zadovoljen z vodjo avstrijskih kmetov Simitsch pl. Hohenblumom. Baje pa mu tudi to ni dopadlo, da se je načelnik družbe knez Auer-sperg v raznih lastnine prestolonaslednika se ti-kočih zadevah za državo potegnil. Upajmo, da kmetijski družbi ta korak ne bode škodoval in da bode i naprej ščitila koristi kmetov. Dopisi. Kaplja pri Arnfelsu. Ljubi „Štajerc!" Mi imamo na Kaplji že od leta 1887 nemško šolo z dvema razredoma in imamo tudi denarje od nemškega „ Schulvereina." Lansko leto smo zopet en razred postavili. Ker je naša občina uboga in bi zopet od „Schulvereina" denarje potrebovala in ker tudi cela občina hoče, da bi naša šola ostala nemška, zdaj je nastopil neki hudi sovražnik nemške šole. Mož je Čeh in je že 16 let na Kaplji. Ta človek misli, da mora cela občina tako plesat, kakor on godi; pa ne bo. Nadalje prihodnjič. Ponikva Ob juž. žel. Kakor smo že poročali, da so naši klerikalci hudo poparjeni, ker niso mogli na dan volitve pripravljenega smodnika izstreliti. Sedaj se močno hudujejo in čndijo in ne vejo kam smodnika spraviti. In sedaj pa že komaj čakajo te verne duše odrešitve o zopetni volitvi. Najhujše jih vest peče do naprednjakov in jih hočejo v prihodnje premagati. Posebno se pogovarjajo s tistimi ki niso bili pri zadnji volitvi, ker nekateri pravijo, sedaj bodem pa na kaplanovo stranko, volil ker so mi dve cigari dali ko so prišli za svete tri kralje kropit. Torej, lepo od Vas, kateri boste za cigare volih. Posebno imenitno in bahato se nosijo naši klerikalni in modri mladeniči odkar so igrali neko igro pod komando kaplanovo. Izvrstno dobro se počuti neki Preložnikov Jurček in ga zelo vest peče ter se hudo boji Velikonočne spovedi ker ne ve če bode dobil odvezo ker je Štajerca bral in ga dalje časa v žepu nosil. Ja pa še več, iz cerkve domov gredoč zabavlja čez naprednjake in si s tem svojo jezo ohladi, da pripoveduje bab-nicam svoje grozno mnenje o Štajercijancih. Pa ta Jurče se celo predrzne prestopiti prag v stanovanje naprednjaka s takšnim obnašanjem, kakor da bi bil dotični kakšen ubijalec in mu pretil s tožbami in pa da se nemčurjev nič ne boji. " Pravi; da ga je dotični na časti razžalil, ker je baje enkrat rekel da je Preložnikov Jirgl. Bodi ti povedano enkrat za vselej da nas v miru pusti, ter nam ne pripoveduj vedno o ka-planovi nedolžnosti in o tako velevažnem delu če se mu res tako dobro zdi, da se ga kdo pri tepežu boji. Potem pa opusti tiste neumne reči, ker veš da tako pisarjenje je za šolarčke pa ne za odrašene ljudi. Ce te pa glava boli, tedaj pa pojdi k tistemu saj veš h komu in te naj s ku-šarjevo možo namaže ter mu povej da si naj tudi sam svoj predolgi jezik namaže in naj opusti ogovarjenje ljudi; saj je mož in naj ne posnema govorjenje starih bab. Reci mu tudi naj se ne vtika v take reči ki njega sploh nič ne brigajo. Bolj ko nas boste sovražili in obre-kovali bolj se bode množilo število Štajercijan-cev. Vi napredni kmetje in delavci pa, ne bojte se njih sovraštva in ne verujte njihovi hujskanji ter ai pridno naročajte naš potrebni napredni list. * * * Jesenice Gorenjsko. V sredo 17. februarja smo imeli občinsko sejo, kateri je predsedoval gerent Anton Čebulj z svetovalcoma Antona Pongratz-a in Peter Rozman-a, nasprotno se ni vdeležil seje dr. France Kogoj, kateremu sploh seje nič več ne vgajajo, ker so te prav pogoste in dolgo časa zamudne. Tudi svetovalec ne dobi niti vinerja za to, kajti delo v občini in za blagor občanov je za svetovalca, kakor za župana vedno brezplačno. Zaradi tega! našim Savskima svetovalcoma za njihf valnost in trud najiskrenejšo zahvalo iz čina jeseniška je imela koncem leta moženja v gotovini 4H5697 K, kateri! pa izvzemši 1400 kron prav v sumljiv čih hranilnicah in posojilnicah naložeil je za vse to-odgovoren jeseniški gerentj leto 1908 sprejeli smo od c. kr. davčna v Kranjski gori 21123 K občinskih mrliške uglede 192 K, za semnje 2221 činskih gozdov 1259 K od tega je plačali posestnik in oštir Janez Ferjan, ker j« gozd samolaštno posekal in pri temi bil, za klavnico 1730 K — za oba 508 K in od Antona Trevna bivšegai vsled pritožbe svetovalca Pongratza, 1263 kron; iu več manjših svot, katetJ to; In po! AH d: blama blai ličali imnosti IVslia ikalci lal ir demo navajali. Izdatkov je pa občina im ; j,, i, ogromne. Navedeti hočemo samo nakatert p po gerentu in podžupanu !> . :; k |] :.'; \ trao\ bencem 4031.61 K. Pisarniške potrebščin« >, Komisije in policijski ogledi 529 K. J« en« r mu ponočnemu čuvaju 396 K. Jeseniške^ žalostr skemu čuvaja 360 K. Draginnki ilokkd: ,]r \> kim učiteljem 1.311 1\. !\:tp!nii<>m in or.i ;,. Tl,]u 690 h. Jeseniškim revnim šolarjem šil. mi Za jeseniška pota in mostove 3232.32 moral i Savi se je samo ena pot in eden most i trauiti. vse drugo .-o Jesenice i,;,r:i'n;h\ I'.::/,- ',]uo Jesenicah, na Savi je itak vedno tema,mju]„ Za živinogledca, živinozdravnika in popij N'ajbc klavnice 2071 K. Potem za pokopališči^ ;>.:in,e i-r,-!:;!!.e :•.'- r. nik in šolskemu svetu za popravljenje šole vKn mor 552574 K! Tedaj je bilo vse za Jesenttfcjjuhj Savo skoraj nič, izdano. Ubožni zak!-'Wovano dohodkov 1507 K podpor pa samo za spadal ii reveže, kajti na Savi nimamo občinskihfcikdar 2356 K. To vse smo zabeležili, da obfiA I I Savi razvidi, kaj in koliko potrebujejo »j,- |irjž od na Savčauov. Menda komentarja 1; di tožil potreba. Seveda doklade mi plačujei danes samo boro slovensko štirirazrei mi-.Savi zahtevamo,. smo pa nemčurji kJfcr tarji! O tem govorimo še v drugič v "v!»nkovie -----------------------------------------------------(Bgim je, Slike iz Brežic na ' Pravzaprav kažemo le hudo nezad ako napadamo dr. Benkoviča in njegora na brezobzirni način. Kajti splošno reči kovic nas je že marsikatero uro prav ltj val. Mož ima sicer zlasti v državni zboi nedotakljivi poslanec grozovito surov jRai,),!:i človek se ne čudi, da so ga trezni | „].,,. „., stavili že davno na eno stališče z Ki stav?) grofom Sternbergom. Ali sam za svojo Lj^. veliko osebicoje Benkovič zelo občuti -halona dan je pripravljen, reparirati svojo «feaj H sodiščem. Benkoi Tako je ta politični ..l'roze-,-h;iiU'l;lvno ^j vič našemu uredniku Linhartu in ,»,., sploh že bogve kolikokrat obljubil, da Loi f0 : Žalibog da je večidel le pri obljubi ostafciim„ ' se nismo mogli meriti s tem modrijanoifc,^ I modrijani pred sodnijo. Posebno vesel:! iipnkovič ko nam je dr. Benkovič obljubil, da ker smo mu črno na belem dokazali odvetnik prokleto dobro računati. Mi r vse pripravljeno, da možu pred sodnijo njegovimi spisi dokažemo, da je res oj dvakrat in trikrat toliko računil, kaki smel. Ali Benkovič se je premislil in Hudomušni ljudje pravijo, da je imel sij Enkrat pa nas je možakar le bilo takrat, ko smo ga krstili za dr. O Za božjo voljo, to vendar ni nič hudegj je sicer, ako prvaški odvetnik vid juh ;"'a;(, ~~Z',\, in potrojenim računom „nima nič cvenbacjj ^.^ Benko-Cvenkoviču se to na noben na^jBai;ilski padlo. Zato nas je zatožil. Pa se je grozno blamiral, do kosti osmešil. Kajti nik Linhart je bil pred sodnijo popolni ščen in dr. Benkovič je moral vse Hudomušni ljudje pravijo zopet, da klijenti s tem niso bili zadovoljeni, ker hajali od tega časa iz njegove pisarne mastni računi... oproši aškem Zani Schalo božjo *) Glej prejSne šteTilke. — 3 dokladj !2 K ičal ,ie ob :em za I'rinskiJ I SV( , povi) •tore ol i imelaj it ere! iskimj -čine I Jesed iSkcmia ludi jaj orgauj m 30 '.32 )st popj '-svetlai ma, rca" pa Benkovič od tega časa naprej ne toži. Le obljubuje mu, da ga bode tožil. [v državni zbornici si je mož vzei poguma ter fpričel po ,Štajercu" udrihati kakor turški L(iš po kristijanih. Ali njegovi udarci nas niso ve psovke so od nas odletele; blato | je na nas metal, padlo je zopet nanj na- poleg tega se mu je ves svet smejal. Ali dr. Benkovič ni mož, ki bi se zaradi blamaže vstrašil. Ne, on ima dovolj poguma, blamira tudi dvakrat, trikrat, makari deal Ker so se pa v državni zbornici že davno Klicali njegovih blamaž, delal • je mož svoje jimnosti doma v Brežicah. Tako je svoj čas izdajal listič pod imenom straža". V tej cunjici, katere so se palci -ami sramovali in ki je morala vslcd no poginiti, je zlasti brežiške trgovce idal in ljudstvo v bojkot silil. Ena teh šteje bila konfiscirana, pa se je vendar zelo po okraju razširila. Zato jo je razobesil trgovec v svoji izložbi. Nad listom pa je avil napis: ,Hier sind Hundspeitschen zu iTukaj se dobijo pasji biči). Ta opomin ! žalostni dogodek, katerega žalostni junak je dr. Benkovič sam, je moža tako razburil, [je tekel brzonog na okrajno glavarstvo in sil, naj se trgovcu to šalo prepove. Trgovec [moral tudi res .Posavsko stražo" iz izložbe aniti, ali pasjih bičov pa je imel tam še no. . . Benkoviču pa se je zopet celo mesto do. Najbolj smešna pa je bojazen Benkoviča g. Kari Schalonom. (». Schalon je mestni Inik in ve vsled tega, kako se ima ravnati in ;o mora nastopati. Da dr. Benkoviča posebno ljubi, to je umevno; kajti Benkovič ga je :ovano na nečuvani način v državni zbornici .dal in psoval. Ali g. Schalon vkljub temu nikdar ničesar protipostavnega ukrenil. Ven-se ga Benkovič približno tako boji kakor :i. Vsled tega je Benkovič Schalona di tožil in je prišlo isti dan (27. prosinca U do razprave. Ravno ta obtožba je take smešna, tako 'ja. da se mora človek res čuditi, da je nkovič — odrašen človek in poslanec. Med Km je Benkovič g. Schalona tožil, češ da je porednega pobiča z besedami domu ..Marš domu, ti Benkovič.'- Nadalje je ilonu, da je ta nekdaj dejal: Mi bode-prvake že „abkrageln" (vrat vzeli)." Od časa sem ima Benkovič tak strah, da nosi o revolver seboj. Po našem mnenju mu reiver ne bode dosti pomagal. Ako ima Benko-že res tak strah, potem naj vzame vsak - druge spodnje hlače. Benkovič je g. [halona tudi tožil, češ, da ta vedno nekaj mrmra, ga sreča in da mu kaže osle (!). Končno stavil Benkovič še sledeči slučaj pod obtožbo: kega dne je dohitel Benkovič na cesti g. '.alona. Nehote sta šla drag poleg drnzega lekaj korakov naprej. Nakrat se obrne Schalon Benkoviču in mu pravi: Vi, gospod doktor, ivno tako izgleda zdaj, kakor da bi šla skupaj; se pa resženiram; pojdite raje naprej . . . To je nekaj dogodkov iz Benkovičeve tožbe. Blimo, da bi niti Korenova Mica zaradi takih stvari ne tožila, ker bi se bala blamaže. No, Benkovič pa je tožil in g. Schalon je bil seveda Sai :adovfl ;ovo gij ečenoj v lopo [ zborna ■o v poslan] Lloivfa^ vojo ne I tljiv in i o oastj nsel ..Stoj la bodel ostalo anom selili smo cla nas ^ oproščen. Cela dvorana in celo mesto se je .. da zm Iraškemu poslancu krohotala ill smo i Zanimivo je še za omeniti, da je Benkovič ijo z la k ^halona enkrat na cesti prosil, naj ga pusti u. i° iS F* b°žjo V0'J° P1'' m'ra • • • in 'te junak je re-fitelj ter odrešenik slovenskega ljudstva (Prihodnjič naprej.) Novice. n — nij •l slabo tožil. T Cvenkai de8a- & Železna metlja. Po očila, tikbča se zunanje o podvoje na-e politiko, so vedno resnejša. Zdaj pričenja 3venka. ^ v|a(la ve- oneržije kazati, zlasti proti onim 'kil NaJa'sk"u elementom, ki so zlorabljali svojo je blam poglanižiio imenuniteto v zločinske namene. Za ijti nas a j^ je ZOpet to-le zanimivo : Pred nekaj meseci Dlnomao ^,„.,1 je ljubljanski župan Ivan Hribar \ roško pia jpremstvu z nekim Cehom in nekim Poljakom Benkon V Petersburg. Tam so se ti avstrijski gospodje ker so ndeleževali panslavističnih demonstracij. Danes te vedno 'jc nii-a zulianja politika pred dejstvom, da je I Kusija nakrat spremenila svoje stališče in da jo moramo smatrati za nam sovražno, s Srbijo r zvezano državo. Hribar kot glavni voditelj slovenskega prvaštva je torej danes razkrinkan iu stoji tukaj kot politični Judaž Iškarijot, kateri se brati z nam sovražno državo. Isto igro vidimo v potovanjih češkega Kloufača in raznih slovenskih velikašov na Srbsko. Naravnost pred izbruhom spora s Srbijo se je nahajal Kloufač tam doli v Beligradu. In dne 2. decembra so razstavili v Ljubljani sliko srbskega Jurčka. Vsako vojno sodišče bi take v e 1 e i z d a j a 1-ce poslalo na vislice. In čuje se, da je pričela vlada tudi zdaj z železno metljo pometati. Uredila so so preiskovanja in razni češki poslanci so že obtoženi zaradi veleizdaje in pro-t;. vojaške propagande. Časi se spreminjajo in enkrat mora tudi vsaka potrpežljivost počiti. Le naprej, — zob za zob! Hi znamo tudi! V nekem prvaškem listu smo čitali te dni po vrsti urejena imena raznih naprednjakov. Srednje črke so kazale potem besedo .,Pereat". To šalo si mi seveda tudi lahko privoščimo. Evo poskus: Spindler Korošec Roblek Šnsteršič Pišek Narodni list Hribar Roškar Gospodar Gostinčar Benkovič. Naši čitatelji vidijo, da ta stvar ni posebno težavna. Evo še en poizkus: Tercijalka klerikalec prvak liberalec izdajalec. Za danes pač dovolj ? Ako treba, napravimo še par teh sličic! Kmetje, pozor! Znana pooblaščevalna postava s Srbijo izgubi koncom marca svojo veljavo iu z njo tudi uvoz-m"bt>kega mesa v naše kraje. Nekatere stranke delujejo že sedaj, da bi se dotična postava zopet podaljšala. To hotenje je zlasti zato nevarno, ker imamo v novi vladi tudi ministra dr. Weisskirchnerja, kateri je bil vedno prijatelj srbskih zahtev. Pričakovati je torej, da pride srbska pogodba, ki pomeni za naše živinorejce velikansko oškodovanje, zopet na dnevni red. Pri temu je le en izrek mini-sterskega predsednika pl. Bienertha zanimiv in vsega vpoštevanja vreden. Bienerth je namreč dejal: „Ne bojte se pred trajnim oškodovanjem kmetijstva vsled srbske trgovinske pogodbe; kajti skoraj gotovo je, da bodejo elementarni dogodki ponovljenje provizorija marca meseca izključili". Z drugimi besedami povedano: Ministerski predsednik prizna sam, da je srbska pogodba oškodovanje avstrijske kmetije. Ali on upa na vojsko s Srbijo, ki hi onemogočila pogodbo. Mi pač le vemo in smo to opetovano dokazali, da je tozadevna pogodba s Srbijo za naše domače živinorejce velikansko oškodovanje in nevarnost za njih obstoj. Zato opozarjamo že danes vse poslance, posebno pa slovenske poslance, naj storijo svojo dolžnost. Zadnjič jo niso storili. Voditelji in poglavarji klerikalne prvaške stranke so takrat za vlado in proti kmetu glasovali. Tudi poslanec ,,narodne stranke" g. Ježovnik takrat ni bil navzoč in vsled tega ni glasoval proti vladi. Ježovnika so izgovarjali gotovi ljudje, da je bil bolan. Mogoče, ali ako je tako hudo bolan, da že mesce dolgo ne more svoje dolžnosti izvršiti, potem naj odloži svoj mandat. Kajti kmetje niso izvolili poslanca, ki bi doma svoje bolezni zdravil, temveč poslanca, ki naj bi veliko hujše bolezni na truplu kmetskega ljudstva zdravil . . . Korošec, Pišek,, Benkovič e compa-gnia bella pa naj izstopijo iz kluba dr. Suster-šiča, ako bi ta in z njim vsa ožlindrana gospoda proti slovenskemu kmetu nastopili. Poročali bodemo o celi stvari še natanko. Ali za danes le ponavljamo: Kmetje, odprite Oči in pozor na delovanje vaših poslancev. Slabe kristjane se kažejo gotovi duhovniki raznih krščanskih ver v Jeruzalemu. Ti možje se skoraj vedno pretepavajo in pobijajo. Te dni enkrat so se sprli grški in arabski kristijani med seboj. Grški duhovniki so postrelili ob tej priliki štiri arabskih kristijanov. Vsled tega so napadli Arabci grške cerkve in kloštre. Grški škof Euthy-mios je bil pred durmi kloštra ubit. Turška vlada je vsled tega prepovedala čitanje maš. Za Turke morajo biti ti pretepi pač posebnega vpliva. Duhovniki s sabljami in revolverji v rokah, ki pri-drgujejo danes večno ljubezen do bližnega, jutri pa se drug drnzega pobijajo, so pač čudni gospodje. V Ljubljani so se pričele tudi že kazati posledice panslavistične gonje. Prišlo se bode pač do istega zaključka kakor v „zlati" Pragi. Tako je dvignilo državno pravdništvo tožbo proti advokatu dr. Kokolju in uredniku n Slovenskega Naroda" Rasto Pustoslemšeku. Ta dva prvaka sta tožen zaradi razžaljenja vojnega ministra ki sta ga napadla zaradi septemberskih dogodkov na prav grdi način. Zanašata se pač na ljubljanske porotnike, kateri oprostijo prvaške hujskače prav radi. Ali videti hočemo le, kako bode ta stvar končala. Istotako je državno pravdništvo dvignilo obtožbo proti prvaškemu dr. Žerjavu, ker je le-ta priporočal, naj se deželnega predsednika z brahialno silo napade. Radovedni smo na izid teh razprav. Kajti vraga, tudi za prvake mora veljati postava! Politika dohodkov. Eden glavnih voditeljev avstrijskih klerikalcev je na vsak način sedanji minister dr. Weisskirchner. Mož je bil najprve magistratni direktor na Dunaju in se je pustil penzijonirati. Potem je postal predsednik državne zbornice in zdaj je trgovinski minister. Da se take službe ne plačajo preslabo, dokazujejo nam sledeče številke. Kot predsednik državne zbornice dobival je Weisskirchner letne plače 30.000 K. Obenem je vlekel penzijo kot magistratni direktor v znesku 16.000 K; skupaj tedaj letnih dohodkov 40 tisoč kron. Zdaj dobiva kot minister še 10.000 K več, torej skupno 56 tisoč kron. Ne vemo sicer, kako dolgo bode minister ostal. Ali ako bi odstopil, dobival bi potem minister-ske penzije letnih 8.000 K. Z magistratno penzijo bi dobival torej kot vpokojeni človek naj-manje letnih 24.000 K, to je 1.000 goldinarjev na mesec. Taka politika se že izplača. . . Za SVOJ jubilej si naš cesar ni druzega nego dobrodelne priredbe želel. Vkljub temu so klerikalni Dunajčani proti cesarjevi želji napravili velikanske slavnosti. Za te nepotrebne slavnosti se je izdalo le na Dunaju okroglo 7''a milijona kron. Koliko dobrega, koristnega bi se v zmislu cesarjeve želje s tem denarjem lahko storilo! Ali klerikalci vseh narodov gospodarijo povsod z ednakimi sredstvi in na ednak slab način! Pod črno zastavo. Kakšno ljubezen imajo klerikalci do šole in učiteljstva, to kažejo pač najbolje razmere na Tirolskem. Te razmere vpijejo naravnost do neba. V 15 okrajih nemške Tirolske se nahaja skupno 791 šol, med njimi pa 232 pomožnih šol, v katerih se podučuje le od 1. novembra do zadnjega aprila. Vsak hlapec, ki zna pisati in citati, zamore na teh šolah učitelj postati. Izkušeni učitelji imajo letne plače do 800 kron. Beda učiteljstva je velikanska. Tu se pač vidi, da bi klerikalizem, ki se boji ljudske izobrazbe, najraje vse šole zaprl in iz učiteljev mežnarje naredil. Nemščina — svetovni jezik. Prvaki se pač zamanj trudijo, da bi dokazali „mali pomen nemščine". Nemščina ostane vkljub temu svetovni jezik. Število časopisov je tako rekoč merilo za kulturo narodov. Na celem svetu obstoji 45.000 listov, od katerih jih izhaja 8.000 na Nemškem, ki imajo 12 milijonev čitateljev. Cela Severna Amerika ima le 16.000 listov, vkljub temu, da je 26 krat tako velika kakor Nemčija. 15.000 listov ima ostali svet. Torej je najmanje četrti del vseh časopisov v nemškem jeziku pisanih. In prvaški Slovenci so še vedno nasprotniki tega, da bi se ljudstvo nemškega svetovnega jezika priučili. Iz Spodnje-Štajerskega. Tožba proti uredniku Linhartu. Kakor znano, naznanili so razni prvaški gospodje našega urednika, da se je dne 13. septembra v Ptuju pro-tipostavno obnašal. Pri prvi razpravi je bil g. Linhart tudi na podlagi nasprotniških prič obsojen na 8 dni zapora. Ali pri rekurzni obravnavi v Mariboru se je prva sodba razveljavila in se je zapovedalo, da se morajo tudi Linhartove priče zaslišati. Druga razprava se je vršila pretekli ponedelek v Ptuju. Tudi to pot ni prišlo do sodbe. Obravnava se je namreč preložila, da se zasliši še druge priče. Stvar je zelo zanimiva, kajti zgodilo se bode še marsikaj, kar bode označilo način prvaškega nastopanja. Ob pravem času bodemo že natanko poročali! „Anarhist." S to otročjo-pobalinsko psovko hoče ..Narodni list" pristaše našega lista od „Štajerca" odvrniti in našega urednika očrniti! Smešno! Vekoslav Spindler pač misli, da je politiko tako lahko delati, kakor slabe poezije. Mož si vzame zato tudi v politiki nekako „licencio poetica" in laže, laže prav po — po — etsko. No, s takimi sredstvi si Spindler in njegovi listi ter njegova stranka pač ne bodejo pomagali. Spindler naj enkrat pove, kaj ima proti našim nazorom, ne pa kakšne psovke zna proti našemu uredniku. Malenkosten in brezznačajon bi bil človek, ki brska po mladeniških otročarijah nasprotnika, da bi s tem svojo nezmožnost pokril. Mi vemo n. pr. iz najzanesljivejših virov, da se je g. Vekoslav Spindler svoj čas v nežni mladosti v hlače podelal,; ali mi mu tega vendar ne bodemo nikdar oponašali. Sicer pa resr.o povedano: Vekoslav Spindler, pesnik in general-major ..narodne stranke". — zakaj ste Vi svoj čas v Mariboru urejevali nemški list, ko danes vendar Nemca živega ne morete videti ? Tudi 6te bili kot študent hud socialni demokrat in ste bili celo tako navdušeni, da ste enkrat iz Maribora v Ljubljano peš priromali na strankarski zbor socialnih demokratov. Pozneje ste bili urednik klerikalno-prvaške tetke ..Domovine." Potem šele ste postali radikalni Slovenec, in ste uresničili ..narodno stranko." Kaj je vse to? Kaj dokazujejo vse te spremembe ? Spindler, pometajte pridno pred lastnimi durmi in pesnarite v božjem imenu naprej. Kajti Vaše slabe pesmi itak nikdo ne čita, Vaših političnih kozlov pa so se tudi najpohlevnejši backi naveličali . . . V Polenšaku se je dognalo, da je kramar Ploj ftngiral nekak vlom v njegovo trgovino in hotel na ta sleparski način priti do večjo zavarovalne svote. Ploj je bil slučajno čitatelj našega lista, čital je pa_ seveda tudi drugo časopise. Vsled tega pa nas napadajo prvaški list!. Češ da smo pravzaprav mi krivi Plojeve lumpa-rije. Odkrito povemo to-le: V vsaki torej tudi v naši stranki se nahaja med poštenjaki nekaj falotov. Zanje se ne more ne nas in ne našo stranko ali naš list odgovorne delati. Kajti ko . bi bila naša stranka za vsacega lopova odgovorna, no, potem ki pač tudi morala katoliška cerkev biti odgovorna za vse lopove in zločince v duhovniški suknji. Med katoliškimi duhovniki najdemo sleparje, lažnike, goljufe, tatove, morilce in krivoprisežnike. Ali je zanje cerkev odgovorna ? Ne, nikdar ne! Tako tudi mi ne moremo biti odgovorni za Ploja. Sicer pa se za moža tudi nikdar ogrevali nismo. On bode svojo kazen sam odslužil, — klerikalni gonji in klerikalnemu časopisju pa to pač ne bode pomagalo. Pa amen! Iz ljutomerske okolice se nam poroča: Prvaki pridigajo povsod boj proti nemškemu jeziku ter zasledujejo z neizprosno silo Nemce in njihove prijatelje. Sami med seboj govorijo sicer kaj radi nemški, ker vejo prav dobro, da jim ne bode na škodo, če se izvežbajo tako, da bodo zamogli rabiti ta kulturni jezik med olikanci, ne pa samo med seboj in v razgovorih z domačimi kuharicami ali pestunjami. Lotmerški ugledni odvetnik, kaj dobro znani dr. Karlek Grossman, iztuhtal je pa še eden šport, ker so mu prejšni in dosedanji že precej zarujaveli. Možic sicer ni priljubljen, akoravno bi bilo to z ozirom na njegov značaj pričakovati; tudi še ne leži popolnoma na političnem smetišču, ker še hoče baje postati poslanec. Da bi imel razun svojih ljudij — morda jih je celih 20 — med volilci še nekaj Nemcev in seveda vse takozvane nem-škutarje, začel je mešati, če govori slučajno slovenski, nektere nemške besede. Posebno ljubka se mu zdi besedica „gauneru in v vsakem petem stavku začenja z »also". Ti vrag ti! Morda še pogrunta daljne izraze ter nas osreči z novo slovnico in z lastnoročno pisanim slovarjem. Nekoliko potrpljenja toraj, saj vemo da ne bode zaman. Danes nam pa zadostujeta nedolžni besedici, ki nista seveda v nobeni posredni ali neposredni zvezi „Gauner also". Mestna uprava v Ptuju nam poroča: Od strani poljedelskega ministerstva dalo se nam je mašino za trsje (Rebenzerfaserungsmaschine) na razpolago. Znano je že, kakšne dobrote ima odpadajoči enoletni trsni les kot živinska krma ali hlevska stelja. Marsikaterega bi tedaj go tovo zanimalo, kako se dela s to mašino in kako se jo rabi. Razstavili smo vied tega to mašino v mestni plinarni (Gasvverk) in jo uredili na nagon z močjo. Vsakourno delo znaša okroglo 300 do 350 kil lesne substance. Promet mašine se izroči interesom od 7. ure zutraj do 6. ure zvečer z opoludanskim odmorom od 12. do 1. ure. Delavce ki so potrebni pri mašini, dostaviti ima sam interesent. Po posebni želji pa smo pripravljeni, da dostavimo te delavce proti odškodnini 20 vinarjev za moža in uro. Dobljena lesna substanca se*mora takoj zopet odpeljati. Vse pri tej mašini delujoče osebe so proti nezgodi na naše lastne troške zavarovani. Mašino samo se daje interesentom brezplačno na razpolago. Edino za dostavljenjc za nagon mašine potrebne mašinelne moči je za vsakih pričetih 15 minut pristojbino 60 vinarjev plačati. Ker se izdeluje v eni uri 350 kil lesne substance, znašajo izdelovalni troški 68 vinarjev za 100 kil. Za škodo, ki bi jo napravili vsled nepaznosti uslužbenci, odgovoren je seveda sam interosent. Naznanila sprejema ptujska mestna uprava. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in brarnarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi /. dvema zvezdicama (*• pomenijo letne in živinske sejme. Dne 25. februarja v Lipnici*; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 27. februarja v Vu-zenici**, okr. Marnberg; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 1. marca v Konjicah*; v Ormožu*; na Planini*, okr. Sevnica; v Marnbergu (sejem z rogato živino in konji); Celje*. Dne 2. marca v Ljutomeru**; v Ormožu (svinjski sejem); v Tržišču**, okr. Rogatec; v Radgoni*; v Pišecah*, okr. Brežice. Dne 8: marca v Lučah*, okr. Arvež (sejem z drobnico); v Vranskem**; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Racah*, okr. Maribor; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarjij J v Imenem (sejem s s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 4. marca v Pe-trovčah*, okr. Celje; na Bregu pri Ptuju (svin-ski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji). Dne 5. marca na Spodnji Poljskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica. Dne 6. marca v Brežicah (svinjski sejem); pri Sv. Petru pod Sv. Gorami**, okr. Kozje. Kinematograf v Ptuju prične zopet to soboto dne 27. svečana igrati. Na prvem programu stojijo m. dr. sledeče točke: Potovanje skozi Švico, Tvoja žena nas slepari, Maščevanje Nea-politanca, Potovanje skozi Stockholm, Japonski metulji, Išče se deklo, Zaradi zdravja otrok, Roman nesrečneža. Ta program se bode predstavlja! do 1. marca. Od 1. do 5. marca se igra novi program, na katerem so sledeče točke: Edinbourgh in Glaskow, Nevesta križarja, Svetilka, Donski kozaki, Moderni kipar, Sto markov nagrade, Knežja ljubezen, Tele ki eksplodira, Začarani kučijaz. Od 5. marca naprej se bodejo prestavljale slike iz potresa na Italijanskem. Predstave se vršijo vsak dan ob 8" uri zvečer, v nedeljah in praznikih pa ob 3., pol 5,. 6. in 8. uri zvečer. Cene prostorov od 30 do 80 vinarjev. Priporočamo obisk najtopleje! Salmijak pil. Drugim listom smo posneli vest, da je umrl v Ptuju dotični sodarski pomočnik, ki je pomotoma mesto vina salmijak pil. Danes lahko hvala Bogu poročamo, da to ni istina in da živi dotičnik še zdrav in zadovoljen. Pravijo, da ljndje, o katerih smrti se poroča, še prav dolgo živijo. Želimo to tudi našemu sodarju! Požar V Mariboru. 24. t. m. zjutraj je pričela goreti tukajšna fabrika za usnjo g. A. Nasko. Požarna bramba je ogenj kmalu vdušila. Škoda jo velika. Požar. V Jablansku pri sv. Lenartu je pričelo te dni v gospodarskem 'poslopju posestnika Joh. Sorko goreti. Ogenj je poslopje z vso krmo vpepelil. Škode je za 800 kron, medtem ko je posestnik le za 600 K zavarovan. Iz Koroškega. Pozor, deželnozborski volilci 1 24. t. m. so se razpoložile v vsaki občini volilne liste za deželni zbor. Naloga vsakega zaupnika in napred- njaka jo tedaj: 1. Da pogleda vsa; i; jpj^rat na činsko tablo, ali je dotični razglasi iwjtzu delavc 2. da takoj po izložbi volilnih li^t i pogledajo, je-li so tndi vsi napmli ; kak sani. 3. Volilec za deželni zbor je \ ;1 na stov in kmetskih občin vsak 24 leti državljan, ki je tndi občinski volilo- it j2 (flessine. najmanje 8 K direktnega davku. ',' ■■ j:ll| .)0 .)0t: riji pa je sploh vsak samopravni av--;|s 0I] žavljan volilec, ki je bil v svoji občiniHf r;i z.|.i t i 11 si bruarja vsaj eno leto. Ako bi kdo in.; Lakota dii pristašev ne bi! v listi vpisan, naj --}st,,v so nat v njo reklamira; prinese naj .- t]an beno knjižico, davčno polo ali kakšni« |{e(ja j;. kument. Formulare za reklamiranje seB^ niee-a'r stonj pod naslovom: „Parteisekreb.m:.■ ~ furt, Gutenbergliaus i illtOVŠCI' nih listah imena oseb, ki so nasprotnik^ pa niso volilci, naj se zahteva, da sel črtajo. V obeh slučajih se mora dri« dnevno reklamacijsko dobo. NapredKe delo! ' anja k. Spodnji Rož. Ljubi „Stajerc!" Ptfernar I I se nam deželno-zborske volitve K a!-., -jkov. da te in marljivo letajo politični popi v mesto mogo< posvetovat se z kranjskimi rogovileži! rati. nejši je Pevcarjov Honzi, tisti od kBVečina km edini njegov pristaš, Helfarjov župan lamljenja in rekel, da je „ta veri švimller- v okwije tudi o t varjenieš. lini,i ..utajen--, da se iieljsj] ptički tako dobre' poznajo, ti prav temu pripeljemo. Omenjeni gospo:! i :0r da bi sk kakor zdajčas lesice, ki lajajo po j olju. ^ orodja noma je zapisana strast in zavijača. I ,/.-,j polagon zuit! Radovedni smo, kaj hojo M-"-: Kmet mor našemu kandidatu Kirschner p. d. RaJobavo večji tali, čeravno so ga pri zadnjih državniftala in raz volitvah hvalili in v ožji volitvi k-nete^ranje ročevali. Nedavno so Jvueiškr del *p km dali delavcem, ki so pri farovžu stndein i; kov. K diti jest k liberalnemu „Zeetr. Pa vsekqretov biti, " pomagalo, delavci so šli tje, kjer se jih : ;.:■ ■ 'i ' il,i : ../ ■■■::: .zabiti od jeze skoraj zboleli. Zeca še ne naki brž postrelili, tam bo treba -e tj, če lista" (Waffenpass). Grdo pa je, da zda, da se ko sovražite in zasledujete Zceavo le poprej tam toliko veselili in eelo h, m njej lezli in plezali, zato Miciko „vj ranjo pretepali! Dalje več. Iz Prevalja se nam piše : Stara nafl lezna srajca! Vsako leto nabirajo fan'' "i v zemlji carji denar za nakup sveč za farne f-eiifi kako se ; izostane nobena hiša, v katero ne :rre gospodje, tudi ni nobenega vpraša na denar mora sem : vzamejo ga namreč ;: ali primer« od naprednjakov. ja tudi od pro-estaat.-Iaju k kronah ni določbe- Na vrh te fehtavf napravi veselica, pri nas se reče „svei „svečerija" je vsako leto prav dobro obredi vsako leto prav dobrega padu je na vse preteganje, tudi so se, kaki leto začeli grabiti, a gostilničar bračat bil takoj na svojem mestu, nagnal je \>vm iz hiši, in prepovedal; ako se vrnejo na»o marsika kosili bodo bikovko. V listu »Mir" seStetel. Ker ti črni kapuni, kako lepo in mirno • njemo amp ta veselica; ja priporočajo jo nam Prevoda, in zat za izgled. No, po tem izgledu pa mi Preglja. Ce pa ne bomo hodili. Zakaj pa ne? Po tem newrimo, sprt izgledu hodijo naj ta črni kapuni. Vidliak in istem je prišla temna noč, kako so plesali fanis pridelka kletami v temnih prostorah, objemali ■ razpolago ljubezni v temni drvarnici — (ja e. •ana. manj precej ranjeno, podrla so se drva na ie s pepelom sena samo ena ko dr bi al ov. Kakor me uče dosedanje izkušnje, katere Ijal pri Tomaževi žlindri, je skoz dveletni po-)je košnje vsako leto), dala parcela gnojena več krme, ko parcela, na kateri je bila tro-Tomaževa žlindra, dasi sta bili obe parceli iga veliki in v enakem kulturnem stanju. Ako mel pepel še dušik v sebi v podobi čilskega solitra žveplenokislega amonijaka, bi ga morali prištevati glavnim gnojilom. Seveda ga je pri trošenju treba veliko več vzeti, kakor pa umetnih gnojil. Če pa imaš premalo pepela, pa bolje storiš, da pognojiš vsako leto en del travnika. S takim gnojenjem začni tam, kje je travnik najbolj pust. Da bodsš s pepelom dobro postregel trav-rastlinam, ti ga je treba v zadostni množini raz-Če pepeliš premalo, ostane ti vse na vrhu; zemlja niškim trositi. pridrži hrane. bujno rast r; pelom telje v telje radi Prav sebn kak< vse zgoraj pri vrhu, Na travnikih pripomc rastejo. Res čudno, k; stičnih detelj po tra\ začne detelja rasti, ideti. Ker vpliva pepel tako se izboljša travniški pridelek v drimesane detelje je tako senc dobro se nam pepel obnaša tud hu; in korenine dobijo premalo ire pepel, da trave in detelje iko ugodno pospešaje pepel nikih. Ko smo gnojili s pe-prej pa ni bilo nobene de- ugodi ist de-«akem oziiu. Zadosti bolj tečno. na deteljišču, po-; bo učila, na večletni detelji. Bližnja prihodnost; dobro in kakv po ceni je to gnojilo. Je trda, pusta trava, Da malo mleka krava. V kakšno daljavo sadimo amerikanske trte? — Predno sadimo amerikanske trte, pomisliti moramo, s kakšno, trtno vrsto jih bodemo požlahtnili. Če bodemo cepili trte, ki zahtevajo dolgo režnjo n. pr. refož, sadili bodemo amerikanske bolj narazen nego če bodemo cepili trte, katerim ugaja kratka rej n. pr. žlahtr.ino, por-tugalko. Nadalje moramo tudi pomisliti, kako bodemo vinograd obdelovali. Če hočemo v vinogradu orati, moramo saditi trtne vrste vsaj 150 do 200 cm razsebe zato pa sadimo trte v vrsti bolj goito (100 do 130 cm), če pa mislimo v vinogradu kopati, postavljali bodemo vrste lahko bolj blizu a trte vrsti bolj narazen. Ker raste amerikanska trta bolj močno nego stara domoča trta, zato ji moramo dati več prostora. V rodovitni zemlji saditi je bolj redko nego v mršavi. Pregosto sajenje se hudo kaznuje, ker grozdje v takem vinograda radu rado gnije in tudi bolezni ga bolj napadajo. Priporočamo, da se sadi tako, da dobi vsaka trta vsaj l'/j do 2l/j m' površine. Boljše je če se sadi trte v vrsti bolj gosto in trtne vrste bolj naredko, nego če se sadi na vse strani v jednaki daljavi. Da dobiš rano kunrire, sadi jih meseca marca v lončke, ki jih napraviš iz kravjeka na sledeči način: V lonček teremu pri lonček, ki nato v pr; Na solncu li nekoliko kravjega blata, ka-ekoliko zemlje. Drugi podoben prst manjši, porini 50 ti lonček iz blata. apolni nato z dobro 2 do adice, . pogrneš kumare zrastl z loncem vred na cvetele, prikrajšaj 3 do 4 liste, nakar 3 semen ski cvetličnjak. s steklom s in se ni prosto. Da rastlinicam tudt sa cvetlice < mešaš lahko je pa na vse slrani z ega in v sredini naprav ga nekoliko posuši ter vrtno zemljo. V vsak lonček de zrni. Vse skup postavi v zimske gr; ali pa če teh nimaš, v zaboj, ki aa ter postaviš na solnce. Ko so bati več slane, zasadiš jih ti bodo kumare kmalu glavno vejo, čim poženejo bolj razkošatijo. Kako saditi cepljene kako divje trte? — Če pride domača trta v zemljo, požene korenine, katere pa Taka trta se zato slabi. Kedar sadiš to-sadi jih tako, da pride plemeniti V ravanskih vinogradih naj bo )b površini zemlje, tam pa, kje žo zemljo nasipati (zemljati), sadi i Da se ti trta po sajenju ne pa pravi vrhu nje kupček iz rahle zemlje. bo (ako visok, da pogrne za 3 do 4 Poleti, ko trta krepko raste, kupček jih misliš prihodnje leto požlahtniti v pride zgornje Da se tna jamico, ki bo trtna uš vniči raj cepljenke, ven iz zemlje mesto ravno nograde s sv( Še bolj pliuo Ta cm iš nasprotno tako, d; pod zemeljsko površin zaduši napravi nad nj< Mesto posameznih jarr preko cele trtne vrste. sajenice nego navadno zamogel mno| tem mnogo b del trte cepljeno misliš vi- epljeoke niSi, na- kupček naj gornje oko. azgrni. Divjake, ki zeleno, saditi mo- oko 10 do 15 cm v ti globočini ne segala do divjaka ;c je boljši jarek, ki se razteza Seveda bodemo rabili bolj kratke Na ta način sajene trte bodeS bliže zemljo požlahtniti. Tudi dosežeš s Ij ravno trto, ki ne bo poganjala na pod- lagi toliko mladja, kakor trta sajena po stari navadi 6 — tako, da je gleda 10—15 cm iz zemlje. Zato ne boš imel z obiranjem tega mladja toliko dela in tudi trta se ne bo slabila. Jamico, oziroma jarek zagrniti je šele po cepljenju. Da dobiš dobro maslo. — 1. Rabi nepokvarjeno mleko zdravih živali, katere pravilno krmiš, oskrbuješ in molzeš. 2. Mleko pravilno posnami. Najlažje in tudi najbolj čisto posnameš mleko s posnemalnikom. 3. Smetano hrani v čisti posodi in pazi, da se ti ne skisa, ker je maslo iz sladke smetane nogo boljše nego iz kisle. 4. Rabi dobro pinjo ; kedar medeš, pazi na pravo toploto smetane (14—15° C); ko so se napravili dovolj veliki koščeki masla, jenjaj s tem delom. 5. Masla ne jemlji iz pinje z roko, marveč s sitom. Gneti ga na lesenem gnetilniku in rabi pri tem delu čisto vodo, vendar ne preveč. 6. Maslo deni koj nato v tvorila in zavi v suh pergamentni papir. Razpošlji ga, čim prej mogoče. Ako ga hraniš, deni ga v zračen in hladen prostor. Zaplodimo si akacijo, ki nima trnja! — Kako velike dobrote je akacija za vinorodne kraje, v katerih je še malo ali celo nič gozdov, ni treba šele pojasnjevati. Velik križ je pa pri navadni akaciji njeno trnje ali zbadki, kateri napravo kolja za trte jako podražijo. V novejšem času priporočevati se je začelo v namen pridelovanja kolja za vinograde akacijo, le trnja ne. Gotovo je popolnoma odveč, če bi našim skušenim gospodarjem — vinogradnikom zaploditev te vrste akacije šele na dolgo in široko priporočali. Kdor bi hotel zvedeti kje se jo dobi, obrne naj se na gospoda B. Skalickyja, c. kr. vinarskega nadzornika za Kranjsko v Novemmestu. Loterijske številke. Gradec, dne 20. februarja: 16, 64, 2, 24, 46. Trst, dne 13. februarja: 89, 16, 68, 37, 56. §C* Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Naprodaj je Neka osemnajstletna deklica 127 ia dobre hiše, govori samo slovensko, želi službe najraje v mestu. Naslov: F. B, Ponigl Štev. 123. Oglar (Kohlenbrenner) ob enem popravljam žagne liste, rucne in vodne. Iščem trajno službo. Naslov: Marku« Canin. Cellulosefabrik. Dhvar, Boinija. 126 Vinograd obstoječ iz 11 oralov, deloma novi nasad, 1 orala bukovega gozda, 3 orale sadonosnika in prežo na Johannisbergu (Ilalnze) se proda. Cena 6.000 K. Več se izve pri g. Anton Zajček, 123 Zg. Prislova st. 41. Pridni krepki 83 pekovski učenec se sprejme. Naslov: Schmid's Backer«), Maribor, Postgasse6. Posestvo se po ceni proda; hiša novo zidana, '?, sobi, kuhinja, Spajs, kiel, 1 oral zemlje, ,/'«Xurc °& Vrbe (Velden). Več se izve pri g. J. Štessl v Logavasi (Augs-dorf) p. Vrba. 97 Pri 100 V. Leposcha v Ptuju .se odda stara strešna opeka (alte Dachziegel). £ Znano dobro 9 se kupuje dobro perilo in obleko za moške, ženske iii otroke pri g. Adolf Weasiak, Maribor, Draugasse in Domgassc. 113 V. Pridni mlajši .v lltf mlinarski pomočnik (Wachtjung) se takoj sprejme pri g. Jnnann Bblim, umetni in valčni mlin, Kram (Frauheim). jednostropno poslopje kjer je gostilna S mesarijo. Gospodarsko poslopje ima jako lepe in velike hleve. Vinska klet je prostorna, ledenica nova. Studenec jma dobro pitno vodo. Pri hramu je lep vrt, njiv in travnikov je 6 oralov. Cena 28.000 K. Vse nadaljno pove lastnik Franc Novak v Cmureku, (Mureck, Bismarckplatz 30. 12-2 Jaz Ana Csillag! ■1, mojimi 185 cm dolgimi velikanskimi horelcv-lus-HU dobila sem jih po 11 mesečni rabi po meni iznajdene moje pomade. Le-la je edino sredstvo proti izpadanju las, za pospeševanje rasli istih, za okrepranje lasne ploSOe, in kol tako priznano; ona pospešuje pri gospodih polno, krepko rast brade m dajo že po kratki rabi ravno tako lasem na glari kakor bradi naravni svit in polnost tor jih obvari pred prehitrim osivlj:'!UU do najvišje starosti. Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillas; »ame iznajdene pomade za rast ]&K svoje lase polne in dolge ohrani. Nobeno dru • go sredstvo ne obsega toliko lasne rcdilne snovi kakor Csillag poinada, ki si je pridobila z vso pravico svetovno ime, kajti dame in gospodje dosežejo že po rabi prvega piskerca najboljši uspeh, ker poneha izpadanje las že čez nekaj dni popolnoma in se prikaže nova rast las. Ta uspeh dokazujejo tisočera priznanja, kajti le resnica krut Cena piskerca 2% 4 K, 6 K in 10 K. Poštna razpošiljate v vsak dan pri naprej pla'ilu ali po poštnem povzetju celega sveta iz fabrike Meč novem »ven kla nova temu a Štev. 7/9^ 19. Prostovoljna sodnijska prodaja posesti. Pri c. kr. okrajni sodniji v Vclikovcu po naprošbi dedičev po Paul VVutschinig-u p, v Graienbach-u v zapuščino zadnjega spadajoč«; nine kakor tudi Stnodejeva realiteta v Ober-Gr R.-Z. 4, k. obč. Grafenbach, javno razprodali. obsega 43 ha 72 "a 59 m- površine, od njih 35! nikov, pašnikov in planine; posestvo bi se tudi porabiti za t. zv, „Halthube"; napravi hodka 268 K 80 h in se izkljiče za 9000 znaša 900 K. Največja ponudba se od dneva} obrestuje po 5°/0 in se ima vplačati po eno L preteku vsakih treh mesecev od dnevu oddaje 1 I pa v gotovini pri podpisani sodniji. Kupec prevzame lahko tabularne zahtew| 4198 K 74 h na račun največje ponudbe. Fifl pa se oddajo le za ali čez cenilno vrednostjo! kojšnemu gotovemu plačilu. Razprodaja se vrši v pondelck, 8. marca 1900 ilopoli OVuM 11. uri na lici mesta v Ober-Grafenbach-u štev. 8. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejaj Na posestvo zavarovanim upnikom osi mrežne pravice brez ozira na prodajalno ceno. o dobah in načinu plačila itd. se lahko pri fej vpogledajo. C. kr. okr. soduija Velikovec, odd] 16. februarja 1909. zkazalo lil! Leposc otrol 86 se išče k večjimi otroki, odi se, katera zna nekaj šivati, « R.U se pri Pouk za krojaške po- Ana Csillag, Dunaj I, Graben št. 14 |p &. T# {*$"t:FctScllil 3^^ 128 Kateri krojači si želijo priučiti narezati, imajo pri meni najboljšo priložnost za učenje; Sismeno vprašanje na nasiov: ndrej Praprotnik, krojač. Cirkovee. pošta Pragerhoi Proda se zaradi smrli eno hiSo, dve sobi, hlevi,2joha zemlje, sadonosnik, vrt za zelenjavo dobri vodnjak. VeC se izve pri lastniku gosp. Viuzenz Pesclietz. spodnji Breg (TurniS) pri Ptuju. 114 Okrogla deblja lls od jeseaa, oreha, javorja ia bukve nakupi v vsaki množini mestna nprava v Ptuju. gjC* Za Velikonoč priporočam ljubke stole za obleke perilo za mizo in postelj, zidane robce kakor tudi vso drugo rezano blago. Adolf Weasiak, Maribor, Draugasse. 112 kamor so poslati vsa naročila. V najem se da lepo kmetsko posestvo v bližini Maribora, obstoječe iz prostorne stanovalne hiše in hlevi, G—12 oralov najboljših travnikov, njiv in sado-nosnikov pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri »Štajercu". 121 Breg pri Ptuju. ka'xlsg p Kovačnica t naj Stanki Gostilna (Einkehrgasthof) Elefant, Ptuj daje s tem potom na znanje, da se je hleve v najboljše stanje uredilo in si usoja, slavno občinstvo ptujskega okraja na to opozarjati. Pristojbina za hleve najcenejša. 125 (reiti) velelini 40 m ... K 22— navadni dobri......,, 17"— franko po povzetju. fi Ugodni nakup! 0 Vzorci ostankov se ne pošiljajo. 116 kanafasi, oksfordi, in vse tkalsko blago lastnega izdelovanja po najnižjih cenah oferira: JOSEF SUCHANEK, I. mehanična in ročna tkalnica ter razpoSiljevalnica na pruski moji. Novi Hradek pri Xoy. Mestu na Metuji (Češko).____ K) minut hoda od farne cerkve tik okrajne ceste jff kovačija takoj, ali pa do J. marca ali 1. aprila t. Lf Najemna pogodba je za toliko ugodnejša, ker se naje^ s kovaškim delom za gospodarja odsluži. Pri kovačnicj stanovanje? svinjski hlev za dvoje ali troje svinj, ] zelenjavo m okoli kovačnico pica in paša za svinje. list (r^rwerbschein) mora imeti kovač sam in tuditoz na razpolago jo samo nnklo (Amhos) in meh citiuB tudi kovač samec (ledičen) kateri se misli o?eniti, li njenega vse pripravno ima taki prednost. Miroljubnost se zajamči in se pričakuje od nastopivžega, da je trezen, in miroljuben značaj; ker so tudi ludje tukaj skoraj bolj brez konkurenta in kovačnica obstoji Že i kateri si je že več kteri kovač opomogel. Dobi se tof njiy za odslužit. Reflektanti kovači poizvejo več Jakobu Roškerju posestniku v Jareninskemdolu. pošla Kfcidi-Tunnel. 'l&li. «-». R«a. T— 0b« atuJoao, od Hirlilkih ceni ©©®®©0©©^yriž N. štev. E 114/9 6 za letoSni itlkl ok: ali ust z malo ekonomijo in = kovačnico = v trgu Vuzenice (Saldeniiofen). Konji 8 kom. z vozmi, šlitami itd. vred proda po ceni F. Cleinscich, Tvvimberg na Koroškem. 107 Važno za poljedelce! Kdor letos potrebuje friško, zanesljivo 3 letno in 7 letno deteljno seme, travno seme za dobro. mokro in suho zemljo, roneno seme dolge sorte, vrtno seme, posebno zeljavo (flančno) gumo za zeleno cepiti, rafijo za vezanje goric, obrne naj se zaupno na semensko trgovino MF* J. Riegelbauer-jevo v ptujf. "9M Vsak kateri je do zdaj tam kupil, je bil zelo zadovoljen. 117 Razprodajalni edikt. 1 Glasom sklepa z dnč 11. lebmarjat,fino m '^° štev. E —£, pridejo ** dne 1. marci'1909 dopoldne oh 10. un, - I. do. 6. uri zvečer, PrAf ako treba tudi naslednje dni ob istih J. 1 UV Polenšaku štev. 33 (Polance) k javni raa k te«ano „ vino „S razno mešano blago, pohištvo v:.\. hoboc „ belo na: jalno in 2 kolesa v skupni ceniini vrcdDO x, fina nam 2087 K 60 h. Imenovani predmeti se ki lfio''i^'],r' 1. marca t. 1. in naslednje dni v zgorj jenih dnevnih urah v Polenšaku štev. Ces. kr. okrajna sodnija Ptuj, odd. II. februarja 1909. f"^ / tto 7 — Meščanska parna žaga. novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju :Ten klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. kemn se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. (karbolinej za sadno drevje, ki se takoj v vodi raztopi) iazalo se je imenitno v zimski dobi 190?;1908. Prospekti, atesti in vzorci brez troškov. -------- nana karbolineja R. AVENARIDS Rmstetten, Nižjeavstrijsko. Prodaja se pri: i Leposcha. Ptuj. V. Schulfink, Ptuj. Veli mlin rodni tek in parnik, 2 nadstropja, visoka lepimi izbami, jako veliko stranska rja na dolnira štajerskem za 90.000 K, pila jako ugojena. Vpraša se pri g. Fr. Korent v Mariboru, Kasernplatz št. 7. 94 ibš rndnik se išče ridni hajer za cimranje (Zimmer hauer ), se razume na vsa dela v jami in zunaj in amore rabiti tudi kot nadzornik. Rudokop Ladanje, z=z pošta Vinica, Hrvatsko. 91 5000 ur zastonj kA'ilsg poiljesj vsakomur brez plačila zastonj in prosto. kron kroo kron •.'Ank. I'- Budllnica .840 J. badilniCA 8'— Srella cifer. »•— ..Schlarw." «•— (Sodb« . .10"— ll. Rta. 1— St'-!j>. /sen. 6'— ». «TC»I kvhtoj. um S,— 1 vaKkot . !»■— »uWj «■- kroo Ura na pen* Materi xelij'o ti&bro, po ceni in txvnes//iva-potovali' na/se obrnejo rSimonaTi/fm.eletta v .ijirf>// naznanila navadne |9 Moja originalna ..železniški-kosta brc* sekundnega kazali s sekundnim kazalcem K 8* garancija. Se poSlje po Max Bohnel, Di IV. Margaretenstras nr»r,t»l». zapri«, eeniliik fan Katalog s 6000 slikami nt stnine prosto, I__________ „5tajerc" i? petek, datira naslednje nina v za a, za leta razmerr slco 4 K 50 leto; za Ner celo lelo Ti ko p; tli naroč. na vis« . Naročr naprej. ^v. seprod; dništvo se 1 iju, gleds slopje š N jo ved ali ono kdar n<: Ali isto je to želimo [buje s ■d d n j a Varstvena marka nAGker" Liniment Caspici comp. masmmŠ nadomestilo za gest- anker-pain-sxptslisr je znano kot odpeljajoče, izvrstno in boiecha c sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apoteki 1*40 in K 2*—. Pri nakupu tega priljubljene*-* sredstva noj se pa« na, originalne steklenice v naSo varstveno znamko „Anker", potem :e doto to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteki ..zlati lei" V Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 690 1.1 a v a d Kajti na 1 prvaška abljani. P b i- o K r tdar tudi ravimi e reši; i je 1 emški je bilje i m iaško va je [bar. 1 /ali: omei Uradne ure za poslovanje s priporoča se glede vsa- iasuxmaammssm gstrankami ob de kega med liranilnidne zadeve spada- ____I 2avn*ih od \mmmBsass3wzm 8 - (2 ura. jočega posredovanja, istotako tu