•Tednik« Izhaja pod tem akrajia- nlm Imenom od 24 oov 1961 da- lje na predlog OMlnslcib odborov SZDL Ptuj In Ormož - Izdaja zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Baumao — Uredništvo tn uprava Ptuj. Lac- kova 8 — Tel 15« - St. tek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 2000. za inozemstvo 3000 din Št. 33 PTUJ, dne 20. avg. 1965 Dm 40 Letnik XVIII. NOVE STANARINE NA SEJI OBČINSKE SKUPSCINE PTUJ V PONEDELJEK. 23. t.m., BODO DOLOČENE NOVE STANARINE IN NAJEM NINE V OBCINI PTUJ TER SPREJETI DRUGI ODLOKI. MED NJIMI ODLOK O NOVIH CENAH ZA MOKO, KRUH, OLJE, MESO IN DRVA. DANO BO TUDI SOGLASJE K PREDLOŽENIM CENAM KOMUNALNIH USLUG. Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik Je za po- nedeljek, 23. t. m., sklicala oba zbora občinske skupščine na skup- no sejo, na kateri bo predloženo poročilo o delu organov občinske skupščine v letu 1964 in program dela v letu 1965, v obravnavi pa bo predlog odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v uprav- nih in drugih državnih organih občine Ptuj; predlog odloka o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ptuj; predlog odloka o določitvi akontacije za nove stanarine in najemnine v občini Ptuj; predlog odloka o pooblastitvi stanovanjskega sklada občine Ptuj za ponovno ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stano- vanj in poslovnih prostorov, ki se dajejo v najem v občini Ptuj; predlog odloka o evidenci in kontroli cen za posamezne obrtne storitve v Ptuju; predlog odloka o spremembi in dopolnitvi od- loka o oblikovanju cen v prodaji na drobno za določene proizvode v občini Ptuj; dano ali odrečeno bo soglasje k predlogu cen ko- munalnih storitev v občini; predlog o oprostitvi Zavoda »Olge Meglic« od plačila prispevka iz dohodka; izvoljenih bo nekaj članov v svete občinske skupščine in imenovanih nekaj članov v upravne odbore skladov; dano bo soglasje k imenovanju občin- skega Javnega tožilca in k razrešitvi namestnika občinskega Jav- nega tožilca v Ptuju. Predlog dnevnega reda vsebuje tudi predloge In vprašanja odbornikov. OBRAVNAVA POROČILA O DE- LU ZA LETO 1964 IN ZAČAS- NEGA PROGRAMA DELA U- PRAVNIH ORGANOV OBČIN- SKE SKUPŠČINE ZA LETO 1965 Upravni organi morajo občin- ski skupščini vsaj enkrat na leto poročati o svojem delu. Poročilo vsebuje opis delovainja upravnih organov občinske skupščine za leto 1964. Drugi organi, ki so bili v tem letu še organizacijsko vključeni v upravo občiiiske skupščine, so že poročali občin- ski skupščini o svojem delu na prejšnjih sejah. To poročilo je predloženo v obravnavo občin- ski skupščini šele sedaj z na- menom, da bi občinska skupšči- na skupaj z obravnavo začasne- ga programa dela upravnih or- janov za leto 1965 in pa predlo- .aa odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih orga- nih občinske skupščine, obrav- navala problematiko delovanja teh organov kompleksno. ODLOK O SAMOUPRAVLJANJU DELOVNIH LJUDI V UPRAVNIH IN DRUGIH DRŽAVNIH ORGA- NIH OBČINE PTUJ Zvezna skupščina je v mesecu novembru 1964 sprejela splošni zakon o samoupravljainiju delov- nih ljudi v upravnih organih. S tem zaikonom je bila konkretizi- rana določba ustave, ki daje tu- di delovnim ljudem v državnih organih pravico do samouprav- ljanja. Na podlagi določil tega zakona je republiška skupščina v mesecu juniju letošnjega leta sprejela zakon o samoupravlja- nju delovnih ljudi v upravnih organdh v SR Sloveniji. S spre- jetjem tega zakoma je bila kon- čana večletna preizkušnja, ali je moč tudi v državnih organih uveljaviti sistem delitve dohodka po delu oziroma uvesti v teh or- ganih samoupravljanje. Rezulta- ti preizkušnje, v katero so bili vključeni tudi naši upravni or- gani, neoporečno opravičujejo uvedbo samoupravljanja v vseh državn.ih organih. S predloženim predlogom odlo- ka, ki ga je sprejel svet za občo upravo i.n notranje zadeve na svoji seji 11. avgusta t. 1., se po- drobneje ureja ta material tudi za upravne organe ptujske ob- činske skupščime. Kolikor ne bo z drugimi za/koni drugače dolo- čeno, bodo veljale določbe tega odloka tudi za vse ostale držav- ne organe v občini. V 1. členu odloka je v skladu z 59. členom zakona določeno, da Veljajo glede samoupravljanja občinski upravni organi za en sam organ. Z 11. členom citira- nega zakona pa je določeno, da se s pravilnikom organa lahko določi, da upravljajo določene pravice samoupravljanja delov- ni ljudje v posamezni organiza- cijski enoti. Tako se lahko na delovne ljudi v posameznem od- delku prenesejo predvsem pra- vice v zvezi z delitvijo osebnega dohodka. V 2. členu odloka so navedene oblilve samoupravljanja delovnih ljudi v občinskih upravnih orga- in sicer, da delovni ljudje: odločajo v nekaterih zadevah samostojno; odločajo v soglasju s tajni- kom občiinske skupščine; da dajejo tajniku občinske s-kupščine mnenja tn predloge glede določenih vprašanj s področja urejanja notranjih odnosov v upravnih organih. Ta oblika samoupravljanja je •"^zlična od obI'k samoupravlja- v drugih delovnih organiza- cijah-, predvsem zaradi tega, ker opravljajo upravni organi funk- cijo oblasti, kar narekuje take oblike samoupravljanja. Pred- stojnik občinskih upravnih or- ganov je tajnik občinske skup- ščine, ki opravlja dve funkciji in sicer je predvsem angažiran na relaciji upravni organi—občinska skupščina, na drtrgi strani pa je starešina vseh upravnih organov in osebno odgovarja občinski skupščini za pravilno in zakoni- to delovanje upravnih organov. Zaradd tega je nujno, da ima gledo urejanja notranjih odmosov določene pravice soodločanja. V naslednjih členih so konkre- tizirane oblike samoupravljanja, 6, člen odloka pa ureja način reševanja sporov, če ne pride do soglasja med delovno skupnostjo in tajnikom občinske skupščine. Pri sprejemanju splošnih aktov je pooblaščen svet občinske skupščine, ki je pristojen za ob- čo upravo, da o sporni zadevi dokončno odloči. Pri sprejema- nju posamičnih aktov pa velja odločitev tajnika, če se ne dose- že soglasje. V tem primeru ima delovna skupnost pravico zahte- vati, da se o zadevi obvesti svet za občo upravo. V 8. členu je določeno, da se določbe tega odloka primerno uporabljajo tudi za delovne ljudi Zavoda za Izmero in kataster zemljišč v Ptuju, ker ima ta za- vod status posebnega upravnega zavoda. V kolikor ne bo s posebnimi zakoni drugače urejeno, se bodo določbe odlotka uporabljale tudi za vse druge državne organe v občini. Če ima katera delovna skup- nost v organu manj kot štiri čla- ne (pri nas primer občinskega javnega pravobranilstva, kjer sta zaposleni dve osebi), se pra- vice samoupravljanja uredijo s posebno pogodbo, ki jo s tako delovno skupnostjo sklene svet za občo upravo. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OB- ČINE PTUJ Občinska skupščina je na svoji seji 31. maja 1965 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ptuj v zvezi z ujtanoviitvijo novega sveta za narodno obrambo. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je treba spremeniti im dopolniti določila statuta občine, ki urejajo status komisij in svetov. Z ustanovitvijo sveta za na- rodno obrambo je prenehala ob- stojati komisija za narodno obrambo. S prinosom pristojnosti reševanja sporov med tajnikom občinske skupščine in delovno skupnostjo delavcev upravnih organov glede uresničevanja pravic samoupravljanja na svet za občo upravo je prenehala po- treba po obstoju posebne arbi- trčižne komisije občinske skup- ščine, ki je doslej imela to na- logo. Ker doslej ni bil urejen status komisije za skrb borcev in invalidov NOV, komisije za odlikovanja in komisije za šti- pendije, je svet za občo upravo in,notranje zadeve sprejel pred- log, da se te komisije us'tanovijo s statutom kot stalne komisije občinske skupščine. Slednje ime- novana komisija bo spremljala politiko štipendiranja v občini in razpisovala tiste štipendije, ki jih ne bodo razpisali ostali da- jalci štipendij, čeprav obstojajo v občini ootrebe po takih kadrih. Z ukiniitvijo sklada za štipendije pri občini je prer^ehala delovati prejšnja komisija za štipendije. Stipendiraiaje prosvetnega kadr^ je prevzel upravni odbor sklada za šolstvo, štipendiranje kadrov za potrebe upravndh organov je bilo preneseno na upravne or- gane same, dočim zdravstveni In ostali kader štipendirajo ustrez- ne delovne organizacije. Naloga te skupščinske komisije bo v glavnem v tem, da bo vsklaje- vala dodeljevanje štipemdij po dajalcih štipendij v občini. Dodatno je predlagana ustano- vitev novega sveta za občo upra- vo in pravosodje, ki bi imel de- vet članov. Doslej je zadeve s področja obče uprave in pravo- sodja urejeval svet za notranje zadeve in občo upravo. S prino- som novih pristojnosti s področ- ja notranjih zadev na občinske organe pa je potrebno svet za notranje zadeve razbremeniti ti- stih nalog, ki jih je imel na pod- ročju obče uprave in da se od- slej v celoti posveti problemom s področja notranjih zadev. Svet za občo upravo in pravosodje bo opravljal vse zadeve, ki jih je doslej opravljal svet za občo upravo in notranje zadeve s pod- ročja zadev obče uprave in pra- vosodja, poleg teaa pa bo ta svet skrbel za pravilno uveljavljanje samoupravnih pravic delovnih ljudi v vseh državnih organih v občini. ODLOK O DOLOČITVI IN PLA- ČEVANJU AKONTACIJE NA NOVE STANARINE IN NAJEM- NINE V OBCINI PTUJ Kot je anano, je zvezna skup- ščina sprejela v okviru gospo- darske reforme tudi predpise o reformi sistema stanovanjskega go-spodarstva. Temeljni smoter te reforme je: — stanovanjsko gospodarstvo vključiti v sistem naše ekonomi- ke? — stanovanjska gradnja in ur- banizacija morata biti realni ma- terialni odraz ekonomskih in družbenih odnosov ter delovne produktivnosti J — stanarina mora postopoma postati ekonomski usmerjevalec obsega reprodukcije stanovanj. Reforma sistema stanovanjske- ga gospodarstva izhaja iz »Reso- (Nadaljevanje na 2. strani) Gibanje gospodarstva v občini Ormož v letošnjem prvem polletju Letošnje polletno gibanje gospodarstva v občini Ormož je za- dovoljivo. Tri gospodarske organizacije imajo poslovno izgubo. Zmanjšati bo treba poslovne stroške in povečati produktivnost dela. Letošnje muhasto vreme je prizad elo kmetijsko proizvodnjo. Gospodarska reforma je prinesla številne spremembe in doV»olnitve, ki jih zahteva naš nadaljnji raz- voj. S tem, da se naše gospodar- stvo vključuje v mednarodno deli- tev dela in da se prilagaja pogo- jem'nadaljnjega razvoja, so se po- javili številni problemi in težav% ki jih je treba sproti reševati in odpraviijati. Med uveljavljanjem gospodarske reforme je prišlo do pomanjkanja nekaterega repro- dukcijskega materiala, spremenje- na je politika investiranja, zviša- le so se cene, nova investicijska vlaganja so ustavljena, delovni kolektivi zmanjšujejo število zapo- slenih itd. Čeprav je devizna re- forma prinesla v na.še gospodar- stvo številne spremembe, i^^e go- spodarski polažaj v občini Ormož ni bistveno spremenil. Letošnja Industrijska proizvod- nja se je v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta v skupnem obsegu sicer zmanjšala, predvsem zaradi izpada na obratu žaga v Ormožu, ostale gospodarske orga- nizacije, kot so: tovarna Jože Ke- renčič, gradbeno podjetje Ograd — obrat opelšarne in oljarne v Središču pa so povečale obseg pro- izvodnje. Kmetijstvo so letos precej pr;- zadele vremenske neprilike. To se bo odrazilo ob koncu letošnjega kmetijskega leta. Letos se predvi- deva tudi minimalni sadni prid«- Ipk v intenzivnih sadovnjakih kmetijske zadruge Ormož, manjši pa bo tudi pridelek grozdja in poljedelskih pridelkov po hektarju od dosedanjih let. Gradbeno dejavnost na območ- ju občine Ormož so letos precej prizadeli restrikcljskl ukrepi, zato je bil v letošnjem prvem polletju manjši obseg gradbenih del in vrednost gradbenih storitev od istega obdobja lani. Promet na drobno je bil v letošnjem prvem polletju zadovoljiv, čeprav je v tr- govinah primanjkovalo nelcaterih industrijskih izdelkov. Večji pro- met je bil dosežen tudi zaradi zvi- šanja cen nekaterim industrijskim izdelkom, ne pa samo na račun več prodanega blaga. Neizpremenjen promet je ostal v gostinstvu glede alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Osebni do- hodki v gospodarstvu enakomerno naraščajo, Z uveljavljanjem go- spodarske reforme so gospodarske organizacije,pričele odpuščati ne- potrebno — nekvalificirano delov- no silo. Dinamika zaposlovanja in številčno stanje zaposlenih je letos nižje, kot v istem obdobju lanske- ga leta. Ob manjšem številu za- poslenih in ob isti ali celo večji proizvodnji se je povečala produk- tivnost dela, kar opravičeno pred- stavlja osnovo za realno zviševa- nje osebnih dohodkov. Boljši gospodarski uspehi od istega obdobja lani Letošnje prvo polletno gospodar- jenje je boljše od istega obdobja lani. V letošnjem prvem polletju je v vseh gospodarskih panogah celotni dohodel? porastel za 29,4 ocist neto produkt ob mvoga glavnega organa, povsem onemogočila ta- ko Imenovana »fLnan*na kriza«, ZDA so namreč zahtevale, naj ti- stim, ki niso plačah svojega de- leža za tako imenovane »mirovne operacije« na bližnjem vzhodu in v Kongu, v duh i i9 člena usta- novne listine ue dovolijo, da bi imeli več glasovalno pravico. Slo pa je za Sovjetsko zvezo in Fran- cijo. ki deleža nista plačail iz svojih povsem določenih razlogov. Generalna skupščina potemta- kem ni mogla nadaljevati dela. SZ je namreč zagrozila, da bo za- pustila OZN, če ji bodo odvzeli glasovalno pravico, ZDA pa so spet izjavljale, da ne bodo več dajale posebnim agencijam OZN svojega (razmeroma visokega) de- leža, če ne bo-io upoštevali nji- hovih zahtev. Nevezane države so tedaj vložile vse sile, da bi ne prišlo do pro- pada OZN, posebno še, ker je Indonezija predtem zapustila to; organizacijo in skupaj s Kitajsko' pričela — vsaj načelno — snovati bolj »pošteno mednarodno orga- nizacijo«, ki t>l bila seveda pod kitajskim vplivom. Tako so se slednjič zmenili, da ne bodo gla- sovali o nobenem vprašanju Te dni je ameriški predstavnik v OZN Goldbarg sporočil, da ZDA na jesenskem zasedanju GS ne bodo več vztrajale pri 19. čle- nu. To pomeni, da se bo delo Ge- neralne skupščine oavijalo spet tako kakor prejšnja lota. Dežele članice bodo spet mogle posta- viti na zasedanju svoje zahteve, prav tako pa oodo us.pešrieje de- lovali tudi vsi organi skupščine. Ali pomeni ameriška poteza tu- di spremembo amenškin staližč? Nikakor ne. V Washtngtonu so sa- mo ugotovili, da so nemogoči ame- riški ukrepi v Vietnamu odvrnili celo tiste Ameriki naklonjene de- žele. ki so doslej podpirale ame- riško politiko tudi v OZN. Tako ZDA niti ne bi dobile potrebne ve- čine za svoj predlog, naj bi uve- ljavili določbe 19 člena v odnosu na ZSSR. Glasovanje bi torej po- menilo novo blamažo zanje tudi pred tem mednarodnim forumom. Seveda se je za jesensko zaseda- nje nagrmadilo precej težkih vpra- šanj. Toda že najnovejše ameri- ško sporočilo nekako odpira ja- snejše vidike. In to je v času, ko vse bolj govore o večji medna- rodni napetosti posebno v Jugo- vzhodni Aziji, zelo spodbudno. Ostali dogodki dni svetovna javnost spet obrača oči proti našemu nebeške- mu sosedu. Ni se še prav poleglo zanimanje za fotografije, ki jih je ameriški satelit Marmer IV poslal z obhoda okrog Marsa, že so v Ivlos- kvi objavili fotografije, ki jih je posnela avtomatična postaja Sond-3 20. julija ob petih 16 minut. Gre za tisti del nam nevidne Mesečeve površine, ki je doslej še niso posneli. Posneto je predvsem območje tako imenovanega vzhod- nega morja. Tudi na tem delu po- vršine so ugotovili veliko število žrel Tako so npr. samo na površini 5 milijonov kvadratnih kilometrov ugotovili 4 žrela s premerom, ki je večji od 200 km, kakih 200 žrel s premerom 100 do 200 kilometrov, 61 žrel s premerom 50 do 100 km, 100 žrel s premerom od 20 do 50 km In več kot 400 žrel s premerom 10 do 20 kilometrov. Naš najbližji nebeški sosed je torej že dokaj dobro »identifici- ran« tudi na nevidni strani, kar bo brez dvoma služilo bodočim astro- navtom pri njihovem pristanku. POLET GEMINI — 5 Te dni pričakujemo izpit dveh ameriških kozmonavtov Coopera in Conrada. V času, ko to poroča- mo, še nista poletela v vesolje, da bi poizkusila, kot temu pravijo, vesoljski »rendez-vous« (srečanje). Poleg kapsule, v kateri bosta po- letela, bo namreč še poseben ra- darski satelit, ki so mu dah zna- čilen priimek »baraba« V drugem krogu naj bi se »baraba« ločila od kapsule in pričela krožiti sama po vzporednem tiru. Kozmonavt Coo- per naj bi se ji potem postopoma približeval s pomočjo radarja in elektronskega računala. V četr- tem krogu naj bi ga dohitel na raz- dalji šestih metrov. Značilno je, da sta kozmonavta sama zahtevala, naj poizkus pre- lože. Sodita, da je preuranjen in da je plod »politične mrzlice« zara- di nedavne sovjetske izstrelitve vesoljske ladje Vzhod. Američani bi pač radi po vsej sili prehiteli sovjetske kozmonavte! Ne glede na to, kako je v resni- ci s tem, pa moramo rsriznati, da pomeni najnovejši poizkus nov ve- lik korak pri osvajanju vesolja. NEURJA V LATINSKI AMERIKI Viharji in tropsko deževje so opustošili južne dele Peruja in Brazilije. Določene dele Brazilije in Argentine pa sta zajela silna vročina in suša, ki povzročata silno škodo na posevkih Sodijo, da je kakih 200 000 ljudi ostalo brez stre- he. Smrtnih žrtev je po prvih ve- steh več kot 150. Dvesto hektar- jev najbolj plodne zemlje je popla- vila voda. Vendar pa poletje ni orizaneslo tudi političnim dogodkom. Grška vladna kriza traia Še naprej. Zna- na politika Stefanopulos In Clri- mokos sta se ločila od unije cent- ra in se razglasila za neodvisna poslanca, da bi tako razdelila dose- danjemu predsedniku Papandreu- ju zvesto ..stranko ter zagotovila opozicijskim silam večino. Po naj- novejših vesteh je mandat sprejel Cirimokos Množična zborovanja in demonstracije po vseh večjih grških mestih pa kažejo, da se lju- dje s tem ne strinjajo. Vse kaže. da bo obračun med monarhističnimi silami in pristaši republike nujen ne glede na to, kako bodo rešili trenutno krizo, POUK LOS ANGELESA O uporu črncev v Los Angelesu smo poročali že poprej. Do več- jih spopadov med črnci in policaji pa prihaja še naprej Zanimivo ie, da ameri.^kl tisk opozarja na de- janske razloge teh dogodkov tj, na gospodarsko in politično neena- kopravnost črnopoltih, ki žive v i^evnih predmestnih Četrtih In nl- nnpfric+rimp naininn^>rsesa SESTMNEK V MOSKVI v Moskvi so modno sporočili, da je bil predvčerajšnjim sesta- nek predstavnikom? KP SZ in Ita- lije. S sovjetske strani so sodelo- vali v razgovorih prvi sekretar CK KP SZ Lejni« Brežnjev ter sekretarja Minail Suslov in lioris Ponomarjev, z italijanske strani pa generalni ijeKretar KPI Luigi Longo, ki je na oddihu v Sovjet- ski zvezi. Na tem sestanku so v prijatelj- skem ozračju izmenjali gledišča o vprašanjih, ki zanimajo obe partiji, in o oerečih problemih mednarodnega položaja m med- narodnega komunističnega giba- nja. v stran 2 »TEDNIK«. — petek, 20. avgusta 1965 -^ran 3 NOVE STA\ARI]\E (ISTadaljevanje s 1. strani) lucije o nadaljnjem ra^-voju si- stema stamovanjskega gospodar- stva", ki jo je zvezna skupščina sprejela v mesecu aprilu 1965. Po resoluciji je treba graditev stanovanj vključiti v splošni si- stem kreditiranja investicij. Traj- ni viri za finainciranje stanovanj- ske graditve v bodoče bodo: '— stanarina, — sredstva, formirana z banč- nim in kreditnim sistemom, — sredstva občanov, — sredstva delovnih in drugih organizacij ter družbeno poliitič- nih skupnosti. Občinski in republiški stano- vanjski sklad se z 31. decembrom 1965 ukineta, njuna razpolož- ljiva sredstva pa, prenesejo v kreditne siklade bank. Stanovanj- ski prispevek, kot vir financira- nja stanovanjske izgradnje, še osta)ne do 1970. leta, vendar se namensko odstopa s 1. januar- jem 1966 delovnim organizaci- jaim. Po resoluciji naj bi stanarine vsebovale sredstva za kritje stroškov: — za upravljanje itn vzdrže- vanje stanovanj, — za zamenjavo in za razšir- jeno reprodukcijo stanovanjske- ga fonda. Ker stanovanjski prispevek za gradnjo stanovanj ostane še do 1970. leta, bo postala stanarina le po.stopoma vir za razširjeno reprodukcijo stanovanj v soraz- merju z realnimi osebnimi do- S temi količniki se glede na starost hiše pomnoži stanarina, ki jo je plačeval nosilec stano- vanjske pravice 1. julija 1965, in se dobi anesek akontacije na novo stanarino. Odlok pa dolo- ča, da se bo akontacija obraču- nala, ko bo dokončno določena stanarina tako, da kdor je plačaJ več, koft bo znašala nova stanari- na, se mu to upošteva pri stana- rini v naslednjem mesecu, kdor je pa plačal manj, pa bo moral razliko plačati v 3 mesecih. ODLOK O POOBLASTITVI STA- NOVANJSKEGA SKLADA OB- ČINE PTUJ ZA PONOVNO UGOTOVITEV VREDNOSTI STANOVANJSKIH HiS IN STA- NOVANJ TER POSLOVNIH PROSTOROV, KI SE ODDAJAJO V NAJEM, V OBČINI PTUJ V zvezi z reformo stanoivanj- skega gospodarstva, v kateri predstavlja prvo fazo ponovna ugotovitev vrednosti stanovanj- skih hiš in stanovanj ter poslov- nih prostorov, mora občinska skupščina določiti tudi strokov- no organizacijo, ki bo izvršila revalorizacijo. Temeljni zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanj- skih hiš, stanovanj in posl,ovnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34/65) dovoljuje, da se za to de- lo lahko pooblasti občinski sta- novanjski sklad. Ker je občinski stanovanjski sklad Ptuj dosedaj vodil gradnjo stanovanj, je stro- kovno usposobljen izvršiti reva- lorizacijo stanovanjskega fonda. Ker mora biti tudi določen rok, do kdaj se mora revalorizacija opraviti, določa predlog odloka kot rok izvršitve revalorizacije 31. oktober 1965. ODLOK O EVIDENCI IN KON- TROLI CEN ZA POSAMEZNE OBRTNE STORITVE V MESTU PTUJ Večina občinskih skupščin na območju SRS je že sprejela od- loke, s katerimi se za nekatere stroke obrtnih storitev uvaja družbena kontrola cen. Ker so ponekod že pojavi neupravičenih hodk! do leta 1970. V tem raz- dobju bodo stanarine rasle po- stopoma, začenši od 1. januarja 1967 dalje, razlika v tem obdobju pa bo subvencionirana v breme stanovanjskega prispevka od 1. januarja 1966. Sele od 1. januar- ,ja 1970 bodo začieli stanovalci plačevati ekonomsko stanarino v breme družinskega proračuna. V procesu postopnega obliko- vanja ekonomskih stanarin stoji na prvem mestu ponovna ugoto- vitev vrednosti (revalorizacija) stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki se odda- jajo v najem. Vrednost stano- vanjskih hiš se določi glede na gradbene cene iz decenibra 1964 in z veljavnostjo od 1. avgusta 1965. V bistvu revalorizacija še ne pomeni stanovanjske reforme, temveč je le pripravo enake startne osnove za uvedbo eko- nomske stanarine. Ker bo delo na revalorizaciji trajalo nekaj časa, zvišane stanarine pa ]e tre- ba plačevati že od 1. avgusta 1965, pooblašča zakon občinske skupščine, da lahko predpišejo plačevanje akontacije na nove stanarine in najemnine. Za dolo- čitev akontacije lahko občinska skupščina predpiše količnike, ki se uporabijo na sedanje stanari- ne in najemnine. Količniki so Iz- račilnaaii v odloku tako, da se je delilo poviprečno gradbeno ceno iz decembra 1964, ki znaša 90.500 dinarjev za en kvadratni meter, s povprečno gradbeno ceno sta- novanja v posameznem letu. zvišanj cen (v Ptuju pri frizer- skih storitvah) se predlaga, da se za mesto Ptuj sprejme odlok o evidenci in konti^li cen za dolo- čene stroke obrtnih storitev. S tem odlokom bi se službi za dru- žbeno kontrolo cen pri občinski skupščini dalo le pooblastilo, da po potrebi pregleda kalkulacije in predloge pri spremembi cen in da v upravičenih primerih izda ustrezno soglasje ali pa za zvi- šanja cen ne odobri. ODLOK O SPREMEMBI IN DO- POLNITVI ODLOKA O OBLIKO- VANJU CEN V PRODAJI NA DROBNO ZA DOLOČENE PRO- IZVODE V OBČINI PTUJ -Upoštevajoč težnjo, da se ma- loprodajne cene nekaterim pre- hrambenim proizvodom, katerim cene določa občinska skupščina, oblikujejo na čim bolj realnih esnovah, so se prvotne kalkula- cije, ki so bile posredovane po republiškem zavodu za cene, del- no spremenile pri nekaterih pre- hrambenih proizvodih. Glede na to in pa na priporo- čilo Izvršnega sveta SRS, se predlaga, da se maloprodajna ce- na pri pšenični moki tipa 600 ka- tegorije »C« zniža od dosedanjih 170 na 168 dinaTjev po kilogra- mu. Iz istih razlogov se znižuje tudi maloprodajna cena polbele- mu kruhu od sedanjih 170 na 168 din in pa belemu kruhu od sedanjih 208 na 204 din po kg.' Beli kruh po predlagani znižani ceni že prodajajo. Ker se smatra, da prej dolo- čena aloprodajna cena pri 'ladkoTju vklju^"ie tudi stroške predpakiranja, se prvotno bese- dilo v odloku v celoti črta. Predvidena proizvodna cena pri belem rafiniranem olju se je delno spremenila, tako da se do- pušča dvig maloprodajne cene od 8 do 10 din po litru. Smatra- mo pa, da se že določena cena ne bi spremenilk, razen pri pol- literskih steklenicah, kjer je predlog, da se cena zniža od se- danjih 290 na 270 din. Zvezni izvrSni svet je sprejel predipis, po kartea-em se Zvezni ! zavod za cene pooblašča, da od- redi najvišje povprečne malo- prodajne cene za goveje, telečje in svinjsko meso, za posamezne kategorije, na podlagi tega pov- prečja pa določa ceno služba za družbeno kontrolo cen občinske skupščine v rednem postopku. Glede na to se določila o malo- prodajinih cenah svežemu mesu v odloku črtajo. Ostala določila odloka z dne 31. julija 1965 bi naj ostala ne- spremenjena. SOGLASJE K CENAM KOMUNALNIH STORITEV V zvezi 2 gospodarsko reformo so se zvišale tudi cene komunal- nim storitvam. Po 15. členu od- redbe o oblikovanju cen- in obra- Pri ceni vode je glede na pred- loženo kalkulacijo svet ugotovil, da znašajo pri sedanji letni uporabi 510.000 m' vode stroški za 1 m' vode 77 din. V ceni vode je zajet tudi prispevek za kana- lizacijo v višini 10%, katerega drugod zaračunavajo posebej gle- de na količino potrošene vode. Svet je ugotovil, da nove cene vode ne bodo v celoti krile stroškov za dobavljanje vode, ker je tistih potrošnikov, ki pla- čujejo vodo nad 77 din za 1 m', relativno malo in te višje cene ne bodo izenačile potrošnje v kategorijah pod 77 din. Tudi nove cene za odvoz sme- ti ne bodo krile v celoti mate- rialnih stroškov zavoda, ker ekonomska cena pri sedanjem obsegu odvoza smeti znaša 205 din za kanto. Svet je namreč ugotovil, da še mnogo hišnih svetov in tudi zasebnih lastnikov stanovanjskih hiš v Ptuju ni na- bavilo kant za odvoz smeti in je zato frekvenca odvoza relativno mala in zato dražja. Cene za odvoz fekalij so se le neznatno podražile, tako da so v skladu s povprečnim nivojem cen. Tudi cene za javno kopališče ne presegajo nivoja cen drugod in ne krijejo stroškov za vzdr- ževanje kopališča in se razlika krije v obliki dotacije iz prora- čuna. SKLEPANJE O DELNI OPROSTITVI ZAVODA »OLGE MEGLIČEVE« PTUJ OD PLAČILA PRISPEVKA IZ DOHODKA Zavod »Olge Megličeve« Ptuj je zaprosil za sprostitev druž- benih obveznosti za leto 1965 in odstop 25°/o predvidenega pri- spevka iz dohodka in 10 "/o iz svojega čistega dohodka, ki ga nameni za sklade, z zagotovilom, da prepuščena sredstva vloži v Z namenom, da se ne bi obld- kovala previsoka maloprodajna cena za brojlerje, predlagamo, da se določi pro^jna csna, in to 1000 din za kg I. vrste. Sedanje maloprodajne cene so v razmerju do drugega svežega mesa obli- kovane previsoko. Ker je predvideno, da bo uki- njen zvezni, republiški in občin- ski prometni davek za drva, je predlagano znižanje maloprodaj- ne cene drvam, in to: čunavanju razlike v cenah (Ur. list SFRJ, št. 33/65) določi cene za komunalne storitve komunal- na delovna organizacija v so- glasju z občinsko skupščino. Zavod za komunalno dejavnost Ptuj je predložil občinski skup- ščini v soglasje nove cene za vodo, odvoz smeti in fekalij ter za javno kopališče. svoj poslovtni sklad. Sklicuje se na 4. točko 59. člena pravilnika o invalidskih delavnicah za po- klicno rehabilitacijo in zaposli- tev invalidov, ki oprošča 50 — 70®/o obveznosti invalidske de- lavnice, če štejejo invalidi na poklicni rehabilitaciji manj kot 25°/» vseh oseb v invalidski de- lavnici. V poslovnem letu ima na poklicni rehabilitaciji 5 de- lovnih iinvalddov, zaposluje pa še 14 delovnih invalidov in 29 za delo manj zmožnih oseb, kar povzroča nižjo produktivnost de- la in slabšo rentabilnost poslo- vanja. Svet za finance je na seji dne 16. 7. 1965 obravnaval obe vlogi in ugotovil, da je zahtevek ute- meljen. Zavodu je priporočeno, da prepuščena sredstva uporabi za strokovno izpopolnjevanje delavcev in modernizacijo poslo- vanja, čemur po mnenju članov sveta doslej ni bilo posvečeno dovolj pozornosti, je pa za na- daljnji obstoj in razvoj zavoda odločilnega pomena. IZVOLITEV ČLANOV V SVETE OBČINSKE SKUPŠČINE Do sedaj je obstajal pri občin- ski skupščini svet za občo upra- vo in notranje zadeve, ki je obravnaval vprašanja organiza- cije in dela občinskih upravnih organov ter vprašanja s področ- ja notranjih zadev. S spremem- bo statuta občine pa je bil usta- novljen poseben svet za občo upravo in pravosodje, ki bo opravljal del nalog dosedanjega sveta za občo upravo in notranje zadeve ter po. predpisih o samo- upravljanju v upravnih organih reševal morebitne spore med or- gani upravljanja in predstojni- kom organa. Glede na to mora občinska skupščina za oba sveta izvoliti predsednika in člane ter določiti organizacije, ki bodo delegirale člane v sveta. Tržni inšpektor in javno tožilstvo imata polne roke dela Do sobote, 14. avgusta t. 1., je tržni inšpektor v Ptuju Franc Kralj predal okrožnemu javne- mu tožilstvTi že pet prijav za- radi neupravičenega navijanja cen. Pregledal je in ugotovil ne- pravilnosti v kmetijskih zadru- gah Jože Lacko, Dravsko polje, Haloze, Hajdina, Ptujsko polje. Marže, ki jih zadruge zaračuna- vajo pri živini, zelo vplivajo na ceno mesa v Ptuju, zato je in- špekcija pregledala predvsem ta del poslovanja zadrug. Pri tem je naletela na velike nepra- vilnosti. Posamezne zadmge so zaračunavale pri goveji živini maržo v višini; Hajdina 20—100 din, Jože Lacko 30—100, Drav- sko polje 50 din, Haloze 53 din. Pri teletih so bile marže v Haj- dini 60—75 din, Jože Lacko 85— 90 din. Dravsko polje 100 din, Haloze 100 din, pri prašičih pa je KZ Hajdina zaračunavala maržo 10—20 din, Jože Lacko 30 din in Dravsko polje 30 din za kg žive teže. Kljub zagovoru, ki so ga dali zastopniki kmetijskih zadrug in odgovorne osebe, tržna inšpek- cija smatra, da gre v vseh pri- merih za špekulativno navija- nje cen oziroma nesorazmerno ustvarjanje protipravne premo- ženjske koristi, zaradi česar tu- di predlaga, da uvede tožilstvo postopek zoper odgovorne ose- be. Po mnenju tržne inšpekcije je v Ptuju zelo mato podjetij, kjer ne bi storili nobenih trž- nih prestopkov. Povsod se čuti tendenca, da se cene neupravi- čeno zvišajo. Nerazčiščeno je doslej še vprašanje zaračunavanja marž v trgovmah. Sedanje marže se zaračunavajo glede na prejšnjo prodajno ceno, v katero pa je bil že vključen prometni davek. Trgovina sedaj zaračunava maržo tako, da zaračuna maržo tudi na prometni davek! Kaj nenavaden paradoks! V zvezi s tem tržna inšpekcj. ja še čaka na republiška navo. dila. TUDI PERUTNINA IN IZBIRA PRED SODIŠČE? Tržna inšpekcija je pregleda« la tudi poslovanje Perutnine in trgovskega podjetja »Izbira«, v obeh podjetjih je naletela ng protizakonite pojave. Perutnina je spremenila prodajne pogoje že s 1. aprilom 1965. Do takrat je kupcem priznavala 6 do 8% rabat, od takrat dalje pa so ra- bate ukinili in pričeli priznavati kasaskonto s plačilnim rokom 11 dni. Ko je »Perutnina« pri- znavala rabate, je izplačala na ta račun za dostavljeno perut- nino do 1. aprila 1965 13,746.795 dinarjev, v času od 1. maja do 30. junija pa so na račun kasa.s- konta izplačali le 833.172 dinar- jev. Spremembe prodajnih po- gojev prepoveduje zakon o po- .clovnih razmerjih na trgu. Pri dobavah perutnine je pod- jetje svoje prodajne cene spre- menilo in začelo dobavljati po novih cenah, ki so različne za posamezne kupce, glede , na ko- ličino dobavljene perutnine in način dostave. Razpon cen je od 1000 do 1200 dinarjev. Prej so bile cene od 700 do 890 dinar- jev. Podjetje opravičuje podra- žitve s podražitvami prehrane perutnine, je pa vprašanje, če je ta podražitev perutnine še v mejah socialistične morale. Trgovsko nod.ietie »Izbira« je od 25. do 31. julija prodajalo moko vsak dan po drugačnih cenah. Šele 2. avgusta so pričele prodajalne trgovskega pcdjetjj »Izbira« prodajati moko po ce- nah, ki jih je določila občinska skupščina. Sedaj se v podjetju ugotavljajo razlike, in ko bodo te ugotovljene, bo podjetje pre- dano tožilstvu. Iz Tovarne volnenih izdelkov Majsperk Inventura v tovarni je bila v redu opravljena, sedaj se pa ne ve, kako bi jo obračunali. Vedo le to, kar je v Uradnem listu, tam pa volna ni omenjena, tako da ne morejo vedeti, kakšne ce- ne bodo surovinam, posebno še uvoženim. Nimajo tudi cen za nekatere artikle. Vsaka podraži- tev se odrazi tudi pri »Volnen- ki«. Za česane tkanine (kamgar- ne) je tovarna znižala ceno za 8 odst., pri mikanih tkaninah je pa cena za 4 odst. višja. To je malo nerazumljivo,^ saj so mika- ne tkanine že doslej šle težje v promet. Sedaj bo pritisk na če- sane tkanine še mnogo večji. Tovarno bo prizadel tudi mini- malni fond obratnih sredstev, na osnovi katerega se računa kre- ditna sposobnost. Banka je dala navodila, po katerih se bo to ra- čunalo. Po teh formulah se po- leg ostalega primerjajo zaloge na dan 31. 12. 1964, glede na 31. 12. 1963. Tovarna je dobila ko- nec decembra preteklega leta večje zaloge, kot povprečno, tako da znaša vsota, ki bi jo morali vložiti v obratna sredstva, 139 milijonov, medtem ko bi ta vso- ta znašala le 59 milijonov, če bi se računalo povprečno stanje zalog. V tovarni mislijo, da 139 mili- jonov ne bodo mogli kriti iz last- nega ustvarjenega dohodka. Ce ne bodo dobili dodatnega posoji- la bodo v letu 1966 kreditno ne- sposobni. Takšen položaj je nastal, ker so podjetja dobila posojila zi stalna obratna sredstva v začet- ku obstoja, bruto produkt so dva- krat, trikrat povečala, obratna sredstva pa so ostala ista. Merila, ki jih je postavila Na- rodna banka, so po mnenju predstavnikov tovarne nerealna, glede na to, da bazirajo na po- datkih določenih datumov. Volnenka zaposluje 420 delav- cev od tega okrog 60 odst. žensk. 2e lani je^ delavski svet rezervi- ral 24 milijonov dinarjev za kri- tje eventualnih izpadov v proiz- vodnji 1965. leta. Ker teh izpa- dov doslej ni bilo, je delavski svet sklenil, da se ta sredstva razdelijo mesečno v enakih delih, da bo dobil vsak delavec soraz- merno z doseženimi rezultati pri delu. Povečanje dohodkov na ta način znaša povprečno okrog 23 odst. V tovarni hočejo doseči pravilno razdelitev dohodka po vloženem delu. Faktor med do- brim in slabim delavcem v istih pogojih je 1,6, kar je že lep sti- mulans za produktivno delo. Po novem letu bodo v tovarni sistematično iskali notranje re- zerve v novi organizaciji proiz- vodnje in zmanjšanju upravnih stroškov. 2e jeseni bo končana nova kotlarna in rezervoar za mazut. S tem se bo povečala hit- rost tehnološkega procesa. Vzorno gospodarstvo? V Majšperku ima KZ »Halo- ze« svoj obrat. Se pa s tem ob- ratom po pripovedovanju do- mačinov ne morejo pohvaliti. Marsikaj očitajo obratovodji Antonu Tacigerju. Več stanovalcev v hiši, kjer je trgovina »Panonije« in postaja LM, je vznemirjeno. 2e nekaj let je pod njimi v pritličju skla- dišče bencina in nafte, kjer je stalno okrog 500 litrov goriva. Skladišče je slabo zaščiteno, ljudje in živali okrog njega pa še manj. Majhna neprevidnost, in lahko pride do katastrofe. Postaja Milice je že posredova- la v Ptuju. Obrat je dobil že leta 1963 odločbo urada za na- rodno obrambo, da se mora skladišče bencina premestiti na za to primerno mesto. Pa ni bilo nič iz tega. Kot da bi metal bob ob steno. Postaja Milice je že dala tudi prijavo za nevestno gospodar- jenje, ker zadruga povzroča pre- cej hude krvi. Tako kupuje sla- bo seno od kmetov, dobro pa na njihovih lastnih travnikih o- pada. Zaradi malomarnosti se jim je pokvarilo seno na trav- niku, da so ga morali potem se- žgati. Sodelovanja med kmeti in za- drugo skoraj ni, ker so kmetje izgubili skoraj vse zaupanje va- njo. V tem obratu je mnogo preveč uslužbencev namesto dobrih kmetijskih strokovnja- kov, ki se zanimajo za kmečko delo in se ga tudi lotijo. Vrhu- nec vsega pa je, če odštejerno, da puščajo stroje kar na pro- stem, kjer potem rjavijo in raz- padajo, da morajo ljudje iz to- varniške menze sami pri kmetih iskati svinje, če hočejo imeti svinino na svojem jedilnem listu, in prositi kmeta, da jo proda prek zadruge, ker jo to- varna ne more direktno kupiti. Za izstavo fakture pa si zadru- ga pridno zaračuna svojo mar- žo. Ce je vse tako, ni čudno, da je zadruga pri kmetu nepriljub- ljena. Vprašamo se, kako dolgo se lahko tako gospodari in kdo je za to kriv? Mogoče lahko kdo ' takšno gospodarstvo razloži ali ga celo opraviči** Težek položa] tovarne Konus, obrata Tanin v Majšperku v tovarni »Konus« obrat Ta- nin v Majšperku ni v nič kaj zavidanja vrednem položaju. 2e doslej je bila situacija precej slaba. Večina delavcev je starih nad 40 let. Od sodelavcev, ko- likor jih obrat zaposluje, je le okrog 10 delavcev mlajših. Naj- bolj pereč problem pa je pri- manjkovanje surovin, zato to- varna ne more delati s polno kapaciteto. Poleg tega taninski ekstrakti ne gredo pri nas več prav v promet, ker so se naši usnjarji preusmerili na izdelo- vanje usnja, kjer ne rabijo ta- nina. Na zunanji ^rg pa ne mo- rejo podreti, ker niso konku- renčni. Gospodarska reforma je to- varno še bolj prizadela. Njeni stroški so se zvišali povprečno za 30 "/e, dovoljeno zvišanje nji- hovih proizvodov pa znaša le 5 ®/o. Zato bo tovarna predložila nove cene za tanin. » Tovarna ;e ^dprla v aprilu 1.1. nov obrat za izdelavo zaščitnih sredstev in ostalo usnjarsko konfekcijo — razne vrste roka- vic, bund, zimskih krznenih ovratnikov. Ta obrat je v mno- go boljšem položaju kot obrnit »Tanin«, vendar tudi tukaj na- stopajo problemi. Obrat zapo- sluje nad 90 ljudi. Večino so mo- rali na novo sprejeti, predvsem ženske, ker se delavci iz obrata »Tanin« le težko preusmerijo s trdega dela na to precizno delo, posebej še glede na starostno sestavo delovnega kadra. KAJ JE ODVEČ v MAJŠPERKU Pol metra široke špranje na le- senem mostu čez Dravinjo. Špra- nje so že tako velike, da bi lahko otrok padel v reko, .ali se vsaj krepko poškodoval. Kdo je za to ogrožanje varnosti v prometu od- govoren? V PTUJU Papirji, ki so razmetani po trgu MDB. Odkar je Na-ma postavila hladilnik za lučke na ta trg, je večji del dneva trg nastlan s pa- pirjem. Ob hladilniku je sicer ko- šara za odpadke, vendar lt> maj- hen del kupcev lučk vržA ovitek v košaro. Najprimernejše hi bilo, če bi prodajalka sama lučko vzela iz vrečke in tako poskrbela, da jih malomnrneži ne bodo razmetavali po trgu. IZ TGA Dne 30. julija je bil v TGA v Kidričevem sestanek delav- skega sveta. Razpravljali so o polletnem obračunu. Kritično so ocenili stvari, ki niso bile v re- du. Razprava o tej točki dnev- nega reda je trajala štiri ure. Največ debate je bilo o proiz- vodnji in njenem vplivu .na do- hodke. Razpravljalo se je tudi o go- spodarski reformi; sicer bolj na- čelno kot kbnkretno, ker v to- varni še ne vedo za cene suro- vin. Elektrarne so sicer že sporočile svoje cene, vendar niso omenile popustov, ki jih dajejo veleodjemalcem, kot je TGA, kjer so popusti izredno važni, saj je letna poraba več sto mijilonov kWh električne energije. Zaradi tega bo delavski svet razpravljal o gospodarskih ukrepih takrat, ko bodo poznani vsi faktorji, ki vplivajo na ceno proizvodov. Na tej seji so sprejeli tudi za- časne sklepe o delovnih razme- rah skladu z novim temeljnim zakonom o delovnih" razmerjih. Razpravljali pa so tudi o šti- pedijah za bližajoče se šolsko leto. Trenutno štipendira tovar- na "14 študentov Nr>vp bodo razdeljene številčno na približno enaka dela — za viso- ke in srednje šole. Severna polobla prefema največ radioaktivnega prahu Ljudje, ki žive v severnejših področjih n zmernem pasu se- verne poloble, so izpostavljeni večjim količinam prahu radio- aktivnega stroncija-90 kakor oni, ki žive bliže ekvatorja. To je ugotovil Lester Machta, strokov- njak ameriškega vremenoslov- skega urada za radioaktivne pa- davine. Znanstvenik je dejal, da večma smrtonosnega prahu, na- stalega ob poskusih ?. vodikovimi bombami na Tihem oceanu, >-še zmeraj dobesedno visi nad naši- mi glavami«. Stroncij-90 se nabira v strat^^- sfori, ki se začenja nekako 13 kilometrov nad zemeljsko povr- šino. btratosferni radioaktivni prah plava v zraku dolga leta, preden sede na zemljo. .Sestav- ljen je iz silno drobnih delcev, ki jih sila eksplozije požene ^^ stratosfero. Machta sklepa, da večina dulgoživega radi aktiv- nega prahu, kakor je to strm- cij-90, k: ga ugotavljajo zmer- nih 7.f"neiiskih širinah, pride i2 stratosfere stran 3 »TEDNIK«. — petek, 20. avgusta 1965 -^ran 3 Ali ne bi bilo koristno ustnnouiti medobčinsko turistino zuezo ZD ptujsko in ormoiko območje? z ukinitvijo okrajev v SR Sloveniji so prenehale delovati tudi okrajne tuij^stične zveze. Mariborske turistične zveze ni več in ustanovljene so področ- ne, t. j. občinske in medobčin- ske turistične zveze, kot npr. za kmKDški del, za Pomurje, za območje Maribora itd. Bilo je tudi govora, da bi za območje občin Ptuj in Ormož ustanovili medobčinsko turistično zvezo s sedežem v Ptuju. Ker je ob- močje Ormoža, predvsem pa Ptuja izrazito turistično območ- je, bi z ustanovitvijo te zveze ne smeli odlašati. Turistična zveza Slovenije v Ljubljani je koncem julija t. 1. razposlala pismene »DEKLA- RACIJE« o organizaciji turi- stičnih društev ter zvez in o njihovem mestu v komunah vsem občinskim skupščinam in tudi občinskim odborom SZDL. To deklaracijo sta prejeli tudi občinska skupščina Ptuj in ob- činska skupščina Ormož in oba občinska odbora SZDL. Uvodoma je v njej navedeno, da bo vse večji in intenzivnejši raz\-oj turizma, čigar pomemb- ^nost se odraža v nizu funkcij splošnega družbenega in gospo- darskega pomena, v bodočem razdobju terjal še močnejše an- gažiranje vseh činiteljev, ki so odgovorni za njegov vsestran- ski napredek. Med te činitelje nedvomno spadajo tudi turi- stične družbene organizacije, ki so že s svojim dosedanjim de- lom dale izredno dragocen pri- spevel^ za ugodni razvoj doma- čega in inozemskega prometa in ki so istočasno postale naj- naprednejša oblika za vključe- vanje slehernega človeka v na- pore za napredek turizma. Za- to je skoraj nemogoče zamisli- ti si nadaljnji in še uspešnejši razvoj turizma, še posebej pa turističnega gospodarstva "brez nenehnega delovanja teh druž- benih sil. Razumljivo je, da bo- do mogle te sile izpolniti svoje poslanstvo le v primeru, če bo- do organizirane tako, kakor to terjata današnje stanje in bo- doči razvoj turističnega prome- ta in če bodo deležne pri svo- jem delu čimvečje družbene podpore. Upravni odbor Turistične zve- ze Slovenije misli, da v tem po- gledu ponekod pri turističnih organizacijah, ponekod«f)a pri občinskih skupščinah in njiho- vih krajevnih skupnostih ni pravilnega stališča in razume- vanja. Med drugim ugotavlja tu- di, da osnovna celica turistične družbene dejavnosti mora osta- ti TD, ^i mora zdrviževati čim večje število prebivalstva, mu vcepljati napredno turistično miselnost in prek njega v druž- benem interesu izvajati v so- glasju z občinskimi skupščina- mi ter sveti krajevnih skupno- sti svoje delovne programe; da naj funkcijo vsklajevanja dela, razširjanje mreže TD in pomo- či TD opravljajo medobčinske in občinske turistične zveze, ki bi glede na vedno bolj razvija- joči se turistični promet mora- le delovati na vseh območjih z enako ali slično turistično pro- blematiko. Ob taki organizaciji turistič- nih društev in medobčinskih ter občinskih turističnih zvez mora TZS vsklajevati njihovo delo in jim nuditi vsestransko pomoč pri izvajanju njihovih delovnih nalog, obenem pa ne- posredno opravljati naloge, ki so potrebne za čimboljši razvoj turistične družbene dejavnosti in turističnega prometa v SR Sloveniji. Vprašanje v smislu te dekla- racije je sedaj, ali bosta tudi občinski skupščini Ptuj in Or- mož v bližnji prihodnjosti za- vzeli takšno sitališče. Ustanovi- tev medobčinske turistične zve- ze za območje Ptuja in Ormoža je potrebna in nujna, ker imata ti dve območji vrsto turističnih in izletniških točk, kjer bi mo- rala obstojati in delovati tudi turistična društva. Znano je tu- di, da mreža turističnih dru- štev na ptujskem in ormoškem območju zdaleč ni izpopolnje- na. Znano je, da Turistično dru- štvo Ptuj dobro deluje in da je od leta 1946 do leta i963 precej dobro delovalo tudi TD na Go- mili v Slov. goricah. V zadnjem času pridno izvaja svoj delovni program tudi TD Polenšak. Go- vora je bilo tudi o ustanovitvi TD na Ptujski gori in še v ne- katerih turističnih krajih, da ne omenjam TD v Ormožu, ki ob- stoja že vrsto let, vendar sla- bo izvaja svoj delovni program. Tako je dovolj uteineljena p(> treba po višji organizaciji turi- stične dejavnosti. TD Gomila je zastavilo zače- tek letošnje poletne turistične sezone po 1. maju t. 1. Pri ob- činski skupščini Ptuj sta bili vloženi v aprilu prošnji za do- voljenje za občasni bife. Ob de- lavnikih je želel postreči doma- če in tuje goste bližnji kmet na Gomili, ob nedeljah ter prazni- kih pa bi postregli gostom v lo- kalu razglednega stolpa, kjer je pokazala voljo prevzeti ta posel članica TD, ki stanuje v bliži- ni. V začetku so gostje odhaja- li iz Gomile še zadovoljni, do- kler ni pričel nekdo iskati na Gomili dlake v jajcu. Tako zad- nji čas gostje z negodovanjem zapuščajo nekoč priljubljeno Gomilo. Franc Holc Slavje upokojencev v Rogoznici v nedeljo, 15. avgusta t.l., so upokojenci, člani podružnice Ro- ;oznica pri Ptuju, razvili svoj prapor. K tej slovesnosti se je zbralo veliko upokojencev, zelo starih in mlajših, pa tudi njih svojci. Za to priložnost se je priprav- ljalni odbor posebej potrudil in izkazal, saj je program izvedel ladvse svečano. Se posebej je pohvaliti požrtvovalne upokojen- ke, ki so r^otranjost dvorane spremenile v pravcati cvetlič- njak. Ni manjkalo zastav, pred Izhodom pa je stal lep slavolok. Poseben vtis je napravila prisot- nost treh praporov sosednih po- družnic. Po otvoritvenih besedah pred- sednika podružnice Arnuša Mar- •ina in govorih je mešani pevski zbor zapel »Pozdrav-« nato pa še celo vrsto pesmi, ki so jih navzo- či toplo sprejeli. Sledile so zbor- na recitacija in posamezne reci- tacije, ki jih je izvajala mladina iz Rogoznice. Nato je razvil pra- por pomočnik tajnika občine Ptuj Franc Voda. Pokrovitelj prapora je Sindikalni svet obči- ne Ptuj. Ob zaključku sta spregovorila še Franc Voda in Bagar Feliks, ki sta upokojencem česitala ob tem prazniku in izrazila prizna- nje upokojencem za njihov delež pri izgradnji domovine. Govornika s^a želela vsem na- vzočim in odsotnim upokojen- cem še obilo sreče, zdravja z že- ljo, da bi še po svojih močeh do- prinašali naši družbi. Nato je govoril še predsednik občinske podružnice društva upokojencev za Ptuj Mirko Maj- cen. V podružnici upokojencev Ro- goznica bodo lahko dobro delali, ker imajo 331 članov. Vendar vsi niti niso včlanjeni. Nasploh se upokojenci v teh krajih še vedno aktivno udeležujejo v najrazlič-1 nejših dejavnostih kulturnega, prosvetnega ali drugega dela. V podružnici imajo tri 90-let- nike in sicer: Kramberger Miha — 91, Rogoznica; Osvald Neža ~ 94, Brstje; Vrabl Anton — 97, Gradišak pri Juršincih. Želimo jim še mnogo sončnih dni! BJ Martin Arnuš pričenja slavnost Poslednja . Marjanova vožnja Ptujčane je prejšnji petek, 13. avgusta, presenetila žalostna vest, da se je v noči od četrtka na petek smrtno ponesrečil z avtomobilom na cesti med Val- doltro in Koprom mladi elek- trotehnik Marjan Kokol iz Vi- čave, zaposlen v TGA Kidričevo. Kakor smo pozneje zvedeh, je prišlo do nesreče okrog 23.50 med četrtkom in petkom (12. in 13. t. m.) okrog 200 m od bol- nišnice v Valdoltri proti Kopru. Marjan je bil skupaj s svojimi starši in prijatelji na večerji, pozneje pa se je hotel malo ohladiti ter se je zapeljal z oče- tovo Olimpijo mimo bolnišnice. Tam je naložil zdravnika in dve bolniški sestri, ki so do tega časa delali, da bi jih prepeljal do Kopra, kjer stanujejo. Cesta je na tem odseku precej viju- gasta in ca 200 m od bolnišnice v smeri Kopra zožena, ker se tam začenja drevored. Marjan je vozil verjetno precej hitro, čeprav, velike hitrosti pravza- prav še niti na 200 m ni mogel doseči, vendar ovinka pred zo- žen jem ceste ni mogel zvoziti. Ko je opazil, da se bliža dreve- su, je močno zavrl, da je potni- ka na zadnjem sedežu za njim vrglo prek njega, vendar je bi- lo že prepozno. Udarca v dre- vo ni mogel več preprečiti. zanj je bil smrtonosen, medtem ko so ostali trije njegovi zad- nji sopotniki izven nevarnosti. Marjan je bil ob nesreči na zunaj le neznatno poškodovan, imel je odrgnjeno čelo in dve lisi na prsih, smrt pa je nasto- pila dve uri po nesreči zaradi notranjih poškodb. Ponesrečence so takoj po ne- sreči prepeljali v bolnišnico v Valdoltri, kjer so jim nudili po- trebno pomoč. Slaba akcija Marjanovega srca ni dopuščala operativnega posega, ki bi ver- jetno rešila ponesrečencu živ- ljenje. Dve uri po nesreči je Marjan umrl. Pokojnik se je spomladi vr- nil iz JLA, se zaposlil v TGA v Kidričevem ter imel polno na- črtov za bodočnost. Nesr^a pa je vse to preprečila. Marjan je našel svoj zadnji dom na ptuj- skem pokopališču, kjer so ga sprejeli in se od njega zadnjič poslovili številni njegovi prija- telji, znanci in sorodniki ter starši, katerim velja tudi naše sožalje. Marjan Kokol Problemi Kidričevega I Intervju s predsednikam krajevne skupnosti Francom Kranjcem Kako se med ljudmi v Kidri- čevem čutijo pnsiedice gospo- darske reforme? V Kidričevem so isti problemi kot drugod. Kakšnega specifič- nega problema pa še ni. Seveda bo huje, ko se bo podražila na- jemnina za stanovanje in poraba električnega toka. Je v Kidričevem res slab zrak zaradi plinov iz tovarne? Kar se tiče tovarniških plinov, mislim, da se na ljudeh ne po- zna njihov vpliv, čeprav je res, da se drevesa v neposredni bli- žini tovarne sušijo. V naselju bolj moti smrad iz silosov kme* tijskega kombinata, posebej še, ko jih odpirajo, ker so v nepo- sredni bližini naselja. Tudi hle- vi so mnogo preblizu. Imate v načrtu nadaljnjo iz- gradnjo naselja? Kolikor bodo sredstva, bomo pričeli z asfaltiranjem cest med bloki. Urejamo tudi naselje II. Hoteli bi elektrificirati ceste proti naselju. Pogodb z izvajal- ci še nismo sklenili. Vse je pač odvisno od tega, koliko bo sred- stev. Kaj manjka v Kidričevem? Primanjkuje nam trgovina. Želimo, da bi lahko zgradili po- slopje, v katerem bi bile trgo- yine in frizerji. Naročili smo že idejni projekt. Glede sredstev se pogovarjamo z občinsko skup- ščino, tovarno in s podjetji, ki t>i te prostore lahko koristili. V Kidričevem imate lepe nove s'>le. .le s tem eden od najbolj Perečih problemov šolstva re- šen? V Kidričevem še vedno pri- J^anjkuje učiteljev. Zanje ni stanovanj. Stanje prostorov se je zelo izboljšalo z dograditvijo šole. Šola ima sedaj tudi telo- vadnico. Kljub temu morajo imeti pouk tudi popoldne. Gojite v Kidričevem poleg »nogobrca« še katere športne panoge? ^ Januarja smo ustanovili v Kidričevem "tVD »Partizan«. Člani društva telovadijo v šolski telovadnici, mislijo pa urediti svoja športna igrišča v bližini kopališča. Kopališče obiskuje mnogo ljudi. Na dan občinskega praznika je bilo tisoč kopalcev in je bil bazen 25 X 11 metrov kar premajhen. Je pa zato okrog bazena še mnogo prostora. Telo- vadci so imeli tudi že prve uspe- he. Predsednik Je inž. Jože Oprčko. žensko vrsto pa vodi Lidija Zehrerova. Časopisi, ki jih v Kidričevem največ čitajo? V Kidričevem prodajalka v časopisnem kiosku proda vsak teden okrog 45 izvodov Arene in TT, ter okrog 25 izvodov Ted- nika. Dnevniki gredo bolj slabo v promet; Delo slabše od Veče- ra, oboje pa od 5 do 10 izvodov. Zelo mnogo čitajo tudi Športne novosti. Za vogalom enega blokov v Kidričevem SEMINAR ZA ZAMEJSKO MLADINO V Bohinju se je končal seminar za zamejsko mladimo, ki so se ga udeležili predstavniki slovenske mladine v Avstriji in Italiji. Na seminarju so razpravljali o kul- turnih gibanijh na Slovenskem. Razgovor s to tematiko so vodili Ciril Zlobec. Mitja Mej^ in Tone Pavček. Poleg tega ie glavni urednik Dela Jože Smole govoril o družbeno političnem in ekonom- skem razvoju v SFRJ. Kje vas žuli čevelj ? Na) vam qa najprej predstavi- mo: Rudi Lenart, rojen leta 1942 v Vintarovcih pri Desterniku, od leta 1964 po poklicu učitelj na Desterniku. Odbornik občinske skupščine Ptuj je postal i965. le- ta v volilni enoti 111 (leva stran Desternika). imate na desterniku kakš- ne večje neprijetnosti? 2e večkrat sem sprožil pred občinsko skupščino vprašanje avtobusne proge Ptuj—Trnovska vas—Cerkvenjak. Avtobus vozi trikrat na teden: v ponedeljek, sredo in soboto, ravno v dnevih, ko na občini niso uradni dnevi. Avtobusno podjetje meni, da je proga nerentabilna. V to bi dvo- mil, posebej še, ker bi mi na De- sterniku želeli, da bi avtobus vo- zil takrat, ko so na občinski skupnosti v Ptuju uradni dnevi. Prebivalci Desternika bodo zado- voljni, če bodo imeli avtobus ta- krat, kadar ga potrebujejo. Ta- krat bo tudi avtobus vedno poln in bo še lahko kdo govoril o ne- rentabilni progi? Največja i^n večletna želja vseh na Desterniku je zdravstveni dom. Ta želja in potreba pa se še doslej ni uresničila. Prebivalci z območja krajevne skupnosti De- stemik morajo pomoč še vedno iskati v ptujskem zdravstvenem domu. Večina išče zdravstveno pomoč šele takrat, ko je že nuj- na. Zato tudi osebje v zdravstve- nem domu negoduje nad »lahko- miselnostjo« pacientov, verjetno pa n.ihče ne vpraša, zakaj je ta- ko. kako pa je pri vas s »>sol- niSkim« problemom? ' Osnovna šola »Bratov Rešev« na Desterniku ima samo enega predmetnega učitelja,' kar je za popolno osemletko brez dvoma premalo. v letošnjem šolskem letu bo po vsej verjetnosti zara- di prevelikega dotoka novih otrok prišlo do triizmenskega pouka, kar se bo spet negativno poznalo v kvaliteti pouka. Sola je brez prirodoslovnega kabineta za poučevanje fizike in kemije. Zato pa je bila letos zgrajena de- lavnica za tehnični pouk, kar bo za našega slovenjegoriškega učenca zelo koristno, čeprav osebno menim, da bi moral biti poudarek na prirodoslovnih predmetih. 2al smo tudi brez te- lovadnice, vendar imamo lepo urejena igrišča pred šolo. 2elel bi, da bi slovenjegoriškemu otro- ku lahko nudili to, kar lahko nu- dijo mestne šole, da se ne bo otrok, ko se bo prišel učit v Ptuj, čutil zapostavljenega, da bo dosegel približno isto stopnjo v svojem razvoju. imate na desterniku raz- gibano družbeno življe- nje? Zal )e na našem področju so- razmerno malo članov SZDL. Vzrok je v premajhni aktivnosti vodstva. Bolj aktivni so mladin- ci. Po formiranju novega vodstva marljivo prirejajo zabave, vendar pozabljajo na ideološko delo med mladino in vaščani. so se kakšne zelje? Želel bi, da bi uspeli najti de- nar za asfaltiranje makadamske ceste čez Desternik, za zgraditev razglednega stolpa na Ojstrovcu, najvišjem vrhu Slovenskih goric, ter primernega gostišča, ker se- danje več ne ustreza namenu. sedaj si izrazil samo ze- lje večine desternicanov, ki jih v občinski skupščini zastopaš. kaj pa tvoje osebne zet je? Želel bi, da bi lahko svoj ko- njiček, starogrško filozofijo, spremenil v resen, redni študij na filozofski fakulteti v Ljublja- ni ali pa v Zagrebu. Pisma uredništvu SLADOLED ALI LED? Dne 11. avgusta ob 18. uri sem vstopil v ptujsko samopostrežno restavracijo, da bi se malo osve- žil. Lokal je bil na pol prazen, natakaricam pa se ni mudilo. Najbrž so mislile, da imam čas Čakati, ker sem bil v uniformi. Čeprav sem čakal 45 minut, jim tega ne bi zameril, tako pa jim, ker so mi postregle s sladole- dom, ki ni zaslužil tega imena. V njem je bilo precej ledu, po- soda pa ni bila čista. Na pritož- bo je natakarica odgovorila, da ona v tem pogledu nič ne more. Zahteval sem šefa, vendar ga ni bilo. Plačal sem sladoled in ga vrnil, da bi ga pokazali šefu. Vprašanje je, zakaj prodajajo v tem lokalu takšen sladoled. Stanislav Djordjevič, V. P. 5008-7, Ptuj POJASNILO UPRAVNICE OKREPČEVALNICE E\TlOPA Pri nas gostje ne čakajo nik- dar po 45 minut in je to nesmi- sel trditi, čeprav se primeri, da \ je ob velikem navalu gostov ob konicah, ko je največ gostov, včasih potrebno malo počakati. Navedenega dne in časa je na- takarica stregla na vrtu, nato pa je postregla piscu članka; na uro ni nihče gledal, 5e pa je gledal pisec, zakaj ni takoj reklamiral počasne postrežbe? Glede sladoleda pa naslednje: prodajamo mlečni in sadni sla- doled. Vsak, ki kolikor toliko pozna to stroko, bo pritrdil, da je mlečni sladoled bolj mehak, sadni sladoled pa je pri isti tem- peraturi bolj trd. Pisec je ver- jetno navajen na mlečni slado- led, zato se mu je zdel naš sla- doled preveč leden. Naši kozarci za sladoled so zloženi pri hladilni omari in se o njihovi čistoči lahko vsak pre- priča. Vsekakor potrebno tudi upoštevati, da zaradi mrzlega sladoleda ohlajen kozarec začne kondenzirati vlago na svojih stenah in od tod videz ' laza- nosti. Upravnica Katica Kmetec Nova imenovanja v občinskem sindikalnem svetu Pruj V sveži z nalogam!, ki so po- stavljene pred sindikate ob iz- vajanju gospodarske reforme, je XIII. razširjeni plenum Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj sprejel sklep o imenovanju no- vih članov v dveh komisijah. V komisijo za gospodarstvo in na- grajevanje po delu so imenova- ni: Bauman Stanko, Bizovičar Marjan, Kosi Janko za predsed- nika, Krajnik Milan, Granda Ivo, Majnik Rudi in Veber Alojz. V komisijo za delavsko in družbe- no samoupravljanje pa so ime- novani: Cater Drago za predsed- nika, Cuček Marjan, Janžekovič Lojze, Joha Štefan, Kranjc Vik- tor — GP »Drava«, Solovjev Bo- ris ^n Zmauc Maks. Imenovani komisiji sta se že sestali na prvi seji, na katerih sta izdelali po- drobnejši načrt. Plenum je ime- noval tudi devet študijskih sku- pin, ki imajo nalogo, da izdelajo poročilo o delu Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj za obdobje 1963-1965 za IX. občni zbor Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj, v katere so imenovani vidni in izkušeni sindikalni delavci. Na- dalje je plenum imenoval komi- sijo za izdelavo referata, ki bo ■prebran na IX. občnem zboru Zveze sindikatov ptujske občine. V komisijo so imenovani pred- sednik .-Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Simon Pešec in pred- sednik občinskih odborov sindi- kata: Jože Šegula, Drago Cater, Ludvik Pernat in Ciril Šatej. SKLICAN OBCM ZBOR SIN- DIKATA DRUZ. DEJAVNOSTI Občinfiki odbor sind-kata de- lavcev družbe^nih dejavnosti je na svoji seji, 13. avgusta t. L sprejel sklep o sklica^aju druge,- ga rednega občnega 'zbora sindi- kata delavcev družbenih dejav- nosti ptujske komune, za 25. sep- tember t. 1. v Sindikalni šoli »Franc Kramberger« v Ptuju. Od- bor je izdelal podrobnejši načrt za vsebinske, kadrovske in or- ganizacijske priprave. Posebne strokovne komisije bodo zbrale in analizirale podatke za poro- čilo. Odbor je imenoval komisijo za samoupravljanje in nagrajevanje v družbenih dejavnostih, za pred- sednika je imenovan ZMAUC MAKS. V svet za občo upravo in pravosodje pri Skupščini občine Ptuj pa je imenovan CIRIL STANJKO. IZ SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI V ponedeljek, 23. avgusta t. 1. bo ob 16. uri v Sindikalni šoli »Frana Kramberger« v Ptuju dru- ga razširjena seja Občinskega odbora sindikata delavcev sto- ritvenih dejavnosti, n^ katero so povabljeni tudi vsi predsedniki sindikalnih podružnic te^a sin- dikata. Odbor bo razpravljal o poteku izvajanja gospodarske ipforme in o problemih v trgo- vini, gostinstvu, v obrti In ko- munali. Člani Občinskega odbora sindikata bodo pred sejo obiskali vse sindikalne podružnice, v ka- terih se bodo seznanili o obsto- ječih problemih, o njih pa tudi poročali na seji. Izdelali bodo program dela, v katerem bodo začrtal: glavne naloge Občinske- ga odbora sindikata in sindikal- nih podružnic. Odbor bo imeno- val tudi svoje pomožne strokov- ne organe. F. B. stran i ">T E D N' I — petek, 20. avgusta 196!» Stran I Ptujske žene na braniku svobode 7 Sodelavke slovenje- goriških partizanov Leta 1941 je bilo v Slovenskih goricah le nekaj žena v vrstah Osvobodilne fronte, ker se upor Še ni dovolj razvil. V Juršincih je pomagala svo- jemu možu dr. Špindlerju Pep- ca Špindler. Na njenem domu so se oglašali kurirji in akti- visti OF. Tu je bilo zbirališče raznih potrebščin za partizane. Zaradi gestapovskih ovaduhov, pekov Malgajev v Juršincih, so Nemci odkrili to postojanko osvobodilnega gibanja in že av- gusta 1941 zaprli dr. Spindlerja, oktobra pa ga v Mariboru ustre- lili. Pepca je ostala doma z dve- ma malima hčerkama, kjer je preživela strašen udarec — smrt svojega moža. Prav tako je zakrvavelo srce še dvema ženama v juršinskem okolišu — materi študenta agronomije Franca Toplaka iz Mostja in materi dijaka Alojza Zormana iz Sakušaka, ko sta jima padla sinova med talci leta 1941. Leta 1941 je začela delati za osvoboditev tudi petnajstletna dijakinja Milena Bokša-Boža iz Koračic pri Tomažu pri Ormo- žu v Slovenskih goricah. Kot kurirka OF je povezovala ptuj- ski okoliš z ormoškim in ljuto- merskim. Najprej je porpagala pri delu Vinku Megli, domači- nu, krojaškemu pomočniku in komunistu, ki se je aprila vrnil iz Zagreba v domači kraj. Ze avgusta je s pomočjo dr. Spin- dlerja v Juršincih spravila svo- jega brata k partizanom na Do- lenjsko. Dne 31. avgusta so Nemci Mileno aretirali, njeno mamo, učitelja Tomažeja pri Tomažu in še osem družin. Od- peljali so jih v ptujske zapore. Ker jim niso mogli dokazati, da delajo v OF, so jih čez tri tedne izpustili. Kmalu po vrnitvi do- mov je Kerenčič potegnil Mile- no v ilegalo z imenom Boža. Oglašala se je predvsem na glavnih javkah OF v vzhodnem delu vzhodne Slovenije pri Na- di Rajhovi na Moti, na vodni upravi pri Jemcu v Radgoni in pri inž. Cvahteju v Ptuju. Ok- tobra 1941 je šla Milena s Ke- renčičem v Radgono, v začetku novembra pa v Ormož. V tem času je Kuhar odšel v Maribor, da bi dobil zvezo, ki je bila zaradi aretacij prekinjena. Toda v Mariboru so ga aretirali. S Kerenčičem je Boža čakala kar 14 dni na Kuharja. Okoli 17. novembra sta s Kerenčičem na- meravala v Središče, da bi ure- dila nekaj varnostnih ukrepov, kajti aretacije so se vrstile in Kuharja so v Mariboru ustrelili že štirinajst dni po aretaciji. Ko je Boža na Pesnici pri Ke- renčičevih spremenila svojo zu- nanjost z drugo obleko, je pri- šla iz Prekmurja huda vest, da je padel organizator upora v ■prekmurju Štefan Kovač. Tedaj je zadel Osvobodilno fronto tudi nov udarec, Nemci so aretirali Jožeta Kerenčiča. Milena je po teh dogodkih odpotovala v Ljubljano, kjer je poročala o OF na tako imenovanem Štajer- skem in v Prekmurju. Iz Ljub- ljane se je vrnila z Janhubo, Mravljakom in Znidaričem, nekdanjimi španskimi borci. Hodili so peš po visokem snegu v hudi januarski zimi. Iz cen- tra OF v Rogaški Slatini, kjer je bil sedež Pokrajinskega ko- miteja KPS za vzhodno Slove- nijo, je odšla Milena v Sloven- ske gorice. Tu se je srečala 26. januarja z Vinkom Veglom pri njegovi teti v Kostanju. Toda še tisto noč so v hišo vdrli Nem- ci, ustrelili heroja Vinka Me- gla, Božo pa odpeljali v ptujske ^pore, čez šest tednov pa na Bori, kjer je ostala do 1. avgu- sta 1942. Tedaj so jo spustili skupaj z 28-letno učiteljico Mi- leno Bercetovo, pomembno or- ganizatorko OF v središkem in ormoškem okolišu. Mileno Ber- ce so kmalu znova zaprli in jo ustrelili 2. oktobra 1942 v Ma- riboru. Njenega moža inž. Ber- ceta je okupator ustrelil že spomladi 1942. Boža-Bokša pa je šele spomladi leta 1943 znova našla zvezo z OF. V Slovenskih goricah se je od marca do septembra 1942 zadr- ževala sekretarka okrožnega ko- miteja KPS za ptujski okraj, učiteljica Mirna Kovač-Barčka, ki je s člani komiteja Lackom, Osojnikom in Krambergerjem, ustanovila aprila 1942 Slovenje- goriško četo. Bila je zelo agilna aktivistka. V ptujski okraj je prišla iz revirjev. Pozneje je de- lala v Mariboru, a poleti 1943 jo je okupator prijel in poslal v taborišče. Zelo povezana s partizani Slo- venjegoriške čete je bila sestra Franca Osojnika Marija Osojnik iz Desenec, stara tedaj 42 let. Ze leta 1941 se je pri Osojni- kovih večkrat oglasil Jože Lac- ko, tu je prenočeval, sem so prihajali tudi drugi aktivisti OF. Tudi Osojnikova žena Ivan- ka r. Toplak je pomagala osvo- bodilnemu gibanju, posebno po ustanovitvi partizanske skupine. V pomoč je bila tudi Osojnikova mati. Vse tri Osojnikove je oku- pator aretiral že junija 1942. Mati Ana je umrla 16. oktobra 1942 v Auschwitzu, še pred njo je v taborišču umrla 32-letna Osojnikova žena Ivanka. Vojno je v taborišču preživela le Osoj- nikova sestra Marija, ki je šla skozi trpljenje pretepanja in za- sramovanja v ptujskih zaporih, na Borlu, v Celju ter glad in bolezen v taborišču. Njena hčer- ka Olgica, tedaj stara štiri leta, je tudi morala v taborišče. V Celju so ji Nemci privezali na prsi tablico z napisom »Ich bin eine Banditentochter«, s katero je morala z drugimi jetniki po celjskih ulicah. Partizanom v Slovenskih go- ricah so pomagale razne dru- žine, razne žene, zavedne in po- gumne Slovenke. Mati prvih slovenjegoriških partizanov Ge- ra Reš, stara 1942. leta 50 let, je bila pod vplivom moža ko- munista zavedna proletarka. Zato je odobravala odhod svo- jih treh sinov k partizanom. Pomagala jim je živeti v četi s prispevki za vso četo. Po napa- du partizanov na orožniško,po- stajo v Vintarovcih 7. junija 1942, kjer sta padla dva nemška orožnika, je okupator aretiral mater in očeta bratov Rešev. Gera je morala v taborišče, kjer je leta 1943 umrla; tam je umrl tudi njen mož. Zeno slovenjegoriškega parti- zana Mirka Reša — Matildo, staro 28 let, je okupator ustrelil že 30. julija 1942. Zapustila je tri male otročiče. Skupaj z njo je padla njena mati Jera Vauda, posestnica na Trnovskem vrhu. To sta bili prvi ženi talki iz ptujskega okraja. Med padlimi sodelavkami slo- venjegoriških partizanov leta 1942 je še deset žena. Marija Fras iz Placarja, stara 53 let, je padla kot talka skupaj z mo- žem 2. oktobra 1942 v Mariboru. Marija Rajšp, žena padlega tal- ca komunista Franca Rajšpa, ključavničarja v Doliču, je umr- la v taborišču leta 1943, stara 39 let. Enaindvajsetletna Ana Januš z Janežovskega vrha je umrla v Auschvvitzu. Njena se- stra Terezija Koletnik je bila Osojnikova kurirka. Marija Kocmut iz Jiršovec, 66-letna kmetica, je umrla v taborišču. Žrtev okupatorjevega nasilja je bila tudi Otilija Pravdič iz Dr- betinec, pri kateri so se zadr- ževali slovenjegoriški partizani. Okupator jo je ustrelil 2, okto- bra 1942 v Mariboru. Terezijo Blodnjak, tridesetlet- no posestnico na Trnovskem vr- hu, je okupator odpeljal v ta- borišče, kjer je leta 1943 umrla. Jožefe Zetnljak, 52-letno vino- gradniško delavko na Janškem vrhu, je okupator poslal v In- ternacijo, kjer je umrla leta 1944. Med talkami je padla tudi Genovefa Fras, 32-letna posest- nica na Trnovskem vrhu. Med preživelimi sodelavkami slovenjegoriške čete so Marija Brunčič iz Crmlje, ki je morala avgusta 1942 v taborišče, Neža Mahorič iz Drstelje, Neža Fric iz Svetinec, Neža Grabar iz Dr- stelje, internirana avgusta 1942. V Koburgu je rodila hčerko. Njenega moža Jakoba Grabarja je okupator ustrelil 4. novem- bra 1942. Tudi Otiliji Potrč iz Krčevine pri Vurberku, ki jo je povezal z OF Franc Osojnik, je okupator ustrelil moža, oče- ta in mater pa odpeljal v ta- borišče, kjer sta umria, Nežika Fric, 32-letna kmetica iz Gabernika. je zgubila moža v taborišču. Kmetici Ani Kokol v Zagorcih so leta 1942 ustrelili moža, njo pa so z otroki odpe- ljali v taborišče, kamor je mo- rala z družino tudi Ana Cuš iz Gerlinec. Njenega moža pa so Nemci ustrelili. Na Mestnem vrhu je okupator aretiral Pepco Tušek s hčerko in ju poslal v taborišče, moža pa ustrelil. Težko bi bilo oceniti vse delo za svobodo zavednih Slovenk v Slovenskih goricah med okupa- cijo in povedati,j, katera je nu- dila osvobodilnemu gibanju več in katera manj. Dejstvo je, da so žene v Slovenskih goricah dale osvoboditvi v ptujskem okraju največji krvni davek, kar pove že zelo veliko. Sloven- ske gorice so bile leta 1942 sre- dišče in žarišče upora proti okupatorju v ptujskem okraju. Tu je živela hrabra partizanska skupina. Zaradi izdaje je padla skupina v roke okupatorju, za- radi izdaje je moralo v Slo- venskih goricah umreti v pr- vem obdobju okupacije osem talk in sedem internirank, v ta- boriščih in zaporih pa trpeti še veliko žena, (Drugič o upornicah na Drav- skem polju.) V. R. Letos tudi v Ptuju šola za starše Sole za starše in šole za življe- nje delujejo v raznih krajih naše občine že nekoliko let. Posebno veliko uspeha smo dosegli na po- deželju, kjer Je obisk in zanima- nje staršev vedno večje. Tudi v samem mestu Ptuju je že bila šola za starše, ki pa z delom ni nada- ljevala. Morda ni bilo dovolj vztrajnosti ali pa so nekateri pc-d- cenjevali izobraževanje staršev v mestih. V teh šolah starši pridobi- jo mnogo koristnih vzgojnih na- potkov, seznanjajo se z vzgojnimi m.etodami, v šoli pa lahko spreje- maja še druge vrste znanja, na pr. iz zdravstva, higiene, prehrane itd. Napačno bi bilo trditi, da so starši že po svoji funkcji dobri vzgojitelji in bi se pri tem zana- šali samo na prirojenost vzgojne- ga čuta. Dobri starši se ne rodijo, lahko pa postanejo. Torej, če ho- čemo dobro vzgajati, se moramo tudi učiti. Priznati moramo tudi to, da rastejo naši otroci v dru- gačnih življenjskih razmerah kot smo rs»li starši, da je danes dobro vzgajati tudi težko in mnogi star- ši včasih na sred: poti obupajo. Včasih se starejši ne znamo vži- veti v svet naše mladine, ki se tako naglo spreminja, da naš pre- utrujeni pogled še komaj doseže. Tudi mladi bi morali prisluhniti staršem, njihova t(3^1a beseda bi jih najbolj osrečila. Čustvena vez bi morala biti trdnejša, za to pa je potrebno obojestransko razumeva- nje. Družinska vzgoja je danes naj- pomembnejša in nenadomestljiva. Družba jo lahko samo dopolnjuje in bogati prek raznih vzgojnih institucij. Zato se moramo starši zavedati svoje velike dolžnosti, skratka, moramo biti pripravljeni včasih tudi žrtvovati sebe za vzgojo in rast svojih otrok. Otro- kov razvoj usmerjamo že od rane mladosti in tako se v družinskem okolju razvijajo v otroku socialna čustva, tovarištvo, spoštovanje, oblikuje se njihov značaj. V sreči lastnih staršev naj bi si otroci ustvarjali tudi svojo podobo ži- vljenja. Ce pa otroci ne poznajo družinskega toplega doma, če s® prikrajšani za vzgojo in ljubezen obeh starSev, se tudi v življenju težko prilagodijo. Počutijo se v družbi celo zapostavljene, ker so bili prezgodaj oropani za vso le- poto svojega nežnega otroštva. Ce bi vsi starši izpolnjevali svo- je roditeljske dolžnosti, bi bilo tudi mnogo manj vzgojnih proble- mov, socialne bede in manj raznih že v teh letih pritegnile širok krog mladih obiskovalcev. Šole za starše bodo v okviru osnovnih šol V Ptuju tpodo v okviru osnovnih šol organizirah^-skupno z društvom prijateljev mladine šole za star- še. Delavska univerza pa bo nu- dila predavatelje. Sole naj bi obi- skovali res vsi starši, ne glede na poklic ali delo, v vlogi staršev se večkrat najdemo z istimi problemi in težavami. Upamo, da ne bo star- šev, ki bi podcenjevali vzgojna predavanja. Ce hočemo naš m otrokom dobro, potem naj ne bo nam žal časa tudi za lastno vzgo- jo, Vzgoja je koristna le, če je pravilna in dosledna. Z materialno težav. Zato bi morali že mlade lju- di pripravljati na zakon, na dru- žinsko življenje in na njihove ob- veze. To vzgojo bi mladim posre- dovali prek šol za življenje, ki so bazo ne moremo nadomestiti otro- kom vzgoje. Besede micejo, zgledi vlečejo Letos bomo skušali zainteresira- ti sindikalne in druge družbene organizacije, ki naj bi več storile za vzgojo občanov. V delovnih or- ganizacijah večkrat govorimo o vzgoji proitzvajalcev, upravljalcev, pri tem pa pozabljamo na vzgojo staršev. Vse kar delamo, ne dela- mo za sebe, temveč delimo z dru- žinskimi člani. Delati, upravljati pa moramo tako, da bomo z vzgle- di vplivali na rast naše mladine, da bodo naši otroci ponosni na naše delo in ga z veseljem nada- ljevali. A. 2, Kmetijska šola Turnišče pred novim šolskim letom Letos je v kmetijski šoli Tur- nišče pri Ptuju uspešno konča- lo šolanje 52 poljedelcev, živi- norejcev in traktoristov. Ab- solventi šole so s pridobljenim strokovnim znanjem in prak- tično usposobljeni stopili na de- lovna mesta v kmetijstvu. 2e jih srečujemo na traktorjih, kombajnih, 'buldožerjih, pri se- lektorjih, molznih strojih, na poljih, v farmah in drugod. Ne- kateri še sklepajo delovna raz- merja s kmetijskimi kombinati in zadrugami, kjer bodo lahko sprostili svoje mlade sile. Dru- gi se pripravljajo za nadaljnje šolanje na kmetijskih tehniških in pozneje na agronomskih šo- lah. Med prejšnjimi absolventi turniške šole že najdemo mlade nove inženirje kmetijstva. Prvi med našimi je inž, Franc šala iz Obreža, ki je študij končal z odliko. Tako izhajajo iz te šo- le kadri, ki jih neposredna kmetijska proizvodnja neob- hodno potrebuje. Z nadaljnim šolanjem postajajo tudi kmetij- ski tehniki in inženirji kmetij- stva. Odveč je bil pomislek, da bi zaradi pomanjkanja denarja kmetijsko šolo ukinili. Tudi predstavniki kmetijskih gospo- darskih organizacij so se od- ločno zavzeli za njen obstoj. Ta- ko ze Svet za šolstvo sklenil, da se šoli zagotovijo sredstva in se enkrat za vselej preneha z ugi- banjem. Kmetijska šola Turnišče bo v novem Šolskem letu poleg red- nih oddelkov za poljedelstvo in za živinorejo ustanovila tudi oddelek za ribištvo. Potrebe po tem kadru so nakazale nekate- re gospodarske organizacije, za- vod za ribištvo in zveze ribi- ških družin. Sladkovodno ribi- štvo pridobiva pri nas čedalje večji gospodarski pomen, nima pa šolanega kadra. V Sloveniji tudi nismo imeli doslej nobene poklicne šole, ki bi vzgajala ri- biški kader. Nadalje pripravlja šola v Tur- nišču programe za strokovno izobraževanje tiste kmečke mla- dine, ki bo ostala doma na svo- jih kmetijah. Pri tem upošteva- mo dejstvo, da je V, našega kmetijstva v zasebnem sektor- ju, da se prek proizvodnega so- delovanja uvaja na kmetijah in- tenzivna tržna proizvodnja in da bo odslej kmet ža svojo proizvodnjo tudi boljše nagra- jen, Zato je potrebno, da bodo- čega kmetovalca strokovno usposobimo zlasti za tržni del njegove proizvodnje, V kmetijski šoli bodo tudi nadalje usposabljali kader za traktoriste, kombajniste in bul- dožeriste. Ljudi z znanjem agro- tehnike, motoroznanstva in strojništva kmetijstvo potrebu- je, Že program razvoja kmetij- ske mehanizacije od 2500 na 5000 traktorjev pove potrebe po teh kadrih. Dejstvo, da je življenjska doba traktorjev pri nas krajša kot v drugih deželah, pa narekuje, da morajo iti ka- dri za kmetijsko mehanizacijo skozi kmetijsko šolo, J. M, Nove knjige v Ljudski knjižnici Ormož Judež M,: Vinarstvo. (Kletar- stvo.) Maribor, Založba Obzor- ja 1965, Hartley L, P.: Popolna ženska. Murska Sobtoa, Pomurska za- ložba 1965. Kreft B.: Proti vetru za vihar, Maribor, Založba Obzorja 1965. Bruck C,: Naslednica. Ljub- ljana, Ljubljanski dnevnik 1965. Boulle P.: Most na reki Kwai. Maribor, Založba Obzorja 1965. Heym S.: Zadeva Glasenapp. V Ljubljani, Cankarjeva založ- ba 1965. Amicis E. de: Srce. Ljubljana, Mladinska knjiga 1964. Collodi C.: Ostržek. V Ljub- ljani, Mladinska knjiga 1965. Grosrichard G,: Nevsakdanja Amerika, Maribor, Založba Ob- zorja 1965, Javoršek J,: Vodnik po Ljub- ljani, Maribor, Založba Obzorja 1965, Lovry M,: Pod ognjenikom, V Ljubljani, Cankarjeva založba Lewandowski H,: Ljubezen tod in drugod. Ljubljana, Can- karjeva založba 1965, Remarque E, M,: Cas življe- nja in čas smrti, Maribor, Za- ložba Obzorja 1965. Savinjski zbornik. Celje, Pri- pravljalni odbor 1965, Thackerey W.M.: Semenj ni- čevosti, Ljubljana, Državna za- ložba Slovenije 1965, Vardjan F,: Kaj cveti in z©, leni na oknu in v sobi, V Ljub- ljani, Centralni zavod za napr©« dek gospodinjstva 1965. Zola E.: Greh Abbeja Mour©- ta. V Ljubljani, Cankarjeva za- ložba 1965. Oljača M.: Molitev za moje brate. Ljubljana, Mladinska knjiga 1965, Radenkovič D,: Od Havajev do južnega tečaja. 20.000 km po Pacifiku, Ljubljana, Mladinska knjiga 1965. Ra\vlings M, K,: V pomladi življenja, Ljubljana, Mladinska knjiga 1965. Svvift J,: Guliver med pritli- kavci in velikani. V Ljubljani, Mladinska knjiga 1965. Vandot J.: Kekec na hudi po- ti, Ljubljana, Mladinska knjiga 1965, Aleichem S,: Deček Moti. Ljubljana, Mladinska knjiga 1965. Otroške pesmice, Ljubljana, Mladinska knjiga 1965. Suhodolčan L,: Velikan in Pajac, V Ljubljani, Mladinska knjiga 1965, O. HENRY: Ljubezenska žrtev Joe Larrabee,'mlad slikarski talent v nekem ameriškem manj- šem mestu, je bil že pred šesti- mi leti izgotovil sliko, ki je pred- stavljala mestno črpalko in peš- ca pred njo. To pomembno umetniško delo je bilo neokvir- jeno in izstavljeno v izložbenem oknu neke drogerije. Z dvajseti- mi leti se je odpravil, slikovito napravljen, z mahljajočo krava- to in skrbno varovanim majh- nim kapitalom v žepu, v Ne\v York. V nekem majhnem mestu je Delia Caruthers v območju sed- merih oktav tako prepričljivo presenetila, da so ji sorodniki žep dovolj nap>olnili z gonovino, da je mogla iti v New York in se tam pripravljati za veliko kari- ero. Oba sta se srečala v nekem ateljeju, kjer so se bili zbrali številni študenti umetnosti in glasbe, da bi se bolj ali manj globokoumno pogovorili o umet- nosti in drugih stvareh. Joe in Delia sta se kmalu na- šla in se slednjič drug v drugega zaljubila. Kmalu nat^ sta se po- ročila, si najela stanovanje in začela s svojim gospodinjstvom. Stanovanje je ležalo zelo osam- ljen'©, vendar njegova stanoval- ca sta bila srečna. Imela sta vsak svojo umetnost in imela sta drug drugega. Joe je bil učenec slavnega Ma- llonija, Delia pa je študirala pri Rosenstocku, znamenitem glas- benem revolucionarju. Mlad zakonski par je bil nepo- pisno srečen, dokler je bilo še kaj denarja. Joe je bil kmalu tako daleč, da je delal take sli- ke, ki so jih zlaisti kupovali sta- ri gospodje s tenkimi zaiisci in rejenimi denarnicami. Delia je pa v skrivnost glas- be že tako globoko prodrla, da si je upala svoje znanje ^udi jav- no pokazati. Ko pa je pri kon- certih videla toliko praznih se- dežev pred seboj, ji je upadlo srce in trdno se je odločila, da bo umetnosti dala slovo. Cez nekaj časa se je zaloga denarja skrčila in hkrati je po- pustilo navdušenje za umetnost, ker nista mogla plačati ne go- spodu Malloniju in ne gospodu Rosenstocku. Ampak če ljubiš umetnost, si ji seveda priprav- ljen marsikaj žrtvovati. Zato je Delia menila, da bi morala sa- ma dajati glasbene urp. Po treh dneh neutrudljivega is-krinja je nekega dne prišla domov vsa ža- reča od veselja »Pomisli, Joe, kakšno učenko sem našla! Hčer nekega genera- la, Klementina ji je ime. In ka- ko ljubeznivo dete! Vedno je be- lo oblečena in najlepše vzgojena. Kljub svojemu družabnemu po- ložaju je skromno bitje. Trikrat na teden jo bom obiskovala in zaito mi bo plačevala, pomisli, Joe, po pet dolarjev za uro! Se- daj nama bo kmalu bolje. Tod9 namesto da bi bil vesel, se tako čemerno držiš!« »Vse je lepo in prav,« je dejal Joe, »ampak kako bo šlo to na- prej? Saj vendar ne misliš, da ti bom pustil garati, medtem ko se bom sam izživljal v visokih sferah umetnosti! Ne, tega ne bom dopustil, pri svetih kosteh Benvenuta Cellinija! Jaz lahko prav tako tolčem kamenje ali pa prodajam časopise.« Delia se je vrgla Joetu okrog vratu, »Dragi moj Joe, saj ven- dar ne boš tako neumen, da bi opustil svoje študije! Pri meni je stvar čisto drugačna. Medtem ko poučujem, se hkrati učim. Moja glasba me vedno obdaja ,In s petnajstimi dolarji na teden lah- ko živiva kakor milijonarja,« »No, prav,« je rekel Joe in se- gel po prijetno dišečem krožni- ku zelenjave. »Ampak jaz sovra- žim učne ure. Saj je zelo lepo, ljubica, da si tako prizadevaš in jaz te občudujem zato.« »Kdor ljubi umetnost, ji do- prinese vsako žrtev,« meni Delia. Konec tedna je z ljubkim po- nosom, čeprav malce utrujena, položila na mizo pet dolarskih bankovcev. »Včasih,« je trpko rekla, »mi gre Klementina že kar na živce. Premalo se vadi in tako ji mo- ram sitare napake vedno znova pospravljati. Ampak general Pikney je očarljiv star gospod in zmeraj tako ljubezniv z menoj.« Potlej je Joe z izrazom grofa Monte Christa izvlekel iz žepa po en deset-, pet-, dva- in enc- dolarski bankovec in svoj zaslu- žek smehljaje položil poleg De- lilnega, »Akvarel obeliska — saj ga po- znaš — sem prodal nekemu mo- žu iz Peorije,« je sporočil z ve- selim zmagoslavjem, »Ne norčuj se iz mene!« »Saj se ne! Želel bi, da bi bila moža videla. Takšen debel mož z volneno ovratnico. Skico je bil videl v Tinklejevi izložbi. Tako mu je ugajala, da jo je takoj ku- pil, In še drugo sliko je naročil tri meni, oljnato skico nove to- '»ome postaje.« »Tako sem vesela, da si imel uspeh, liubček,« je rekla Delia, »Videl boš, ^tvoja vztrajnost bo nagrajena.« Naslednjo soboto zvečer je Joe prišel prvi domov. Položil je na mizo osemnajst dolarjev, potem pa je brž spral s svojih rok ne- kaj, kar je bilo podobno črni bar- Kake pol ure nato se je prika- zala Delia, okrog desne roke je nosila sveženj brezobličnih ovo- jev iin obvez, »Ja, kaj pa je to?« je vprašal Joe, Delia se je smejala, vendar ne preveč prijazno. »Veš,« je rekla in se trudila, da bi bil njen glas neprisiljen. »Klementina mi je po uri vsekakor hotela dati krož- nik juhe. A deklica je zelo ner- vozna. In ko je vzela juho, je dobršen del zlila po moji roki. General pa je takoj planil po (Stopnicah navzdol in poslal ne- koga iz pritličja v lekarno po olje in ovoje,« »Torej popoldne si si i>oparila roko? V katerem času, Deli?« »Pet je bila, sodim,« je dejala. »Sedi trenutek. Deli,« je rekel Joe. Potegnil jo je k sebi na kavč in položil roko okrog nje- nih ramen. »Tako, zdaj pa povej, Dell, kaj si pravzaprav počenjala zad- nja dva meseca.« Spočetka je E>oskušala ostati stanovitna in najti izgovore. Na- to mu je glavo naslonila na ra- mo in mu med solzami razodela resnico. »Nobenega učenca nisem mo- gla dobiti,« je rekla. »A nisem mogla prenesti, da bi bil moral opustiti ure pri Malloniju. Tako sem prevzela službo v ve- liki pralnici na 24. aveniji Sraj- ce sem likala. Danes popoldn' pa mi je neko dekle s svojim li- kalnikom spekla roko. Potlej pa sem vso pot premišljevala, kako bi ti mogla to nezgodo prikazati tako, da boš verjeL Ampak če bi ne bila dobila dela, bi ti slik ne bil prodal možu iz Peorije.« »Saj niti ni bil iz Peorije,« je rekel Joe. »Vseeno, od kod je bil. Kako si vendar spreten! Pridi, poljubi me, Joe. Ampak povej, kaj te je prav^zaprav privedlo do sumnje, da stvar z mojimi klavirskimi urami ni v redu?« »Saj sploh nisem zasumil in bi ti bil še nadalje verjel. Toda veš,« se je nasmehnil, »jaz sem bil mož iz pritličja, ki ga je ge- neral Pikney poslal po olje in obveze. Zadnjih štirinajst dni sem bil namreč kurjač v stroj- nici pralnice.« »Tedaj nisi..,« »Moj odjemalec iz Peorije in tvoj general Pikney s svoj hčer- jo Klementino ?o vs' trije umet- niške stvaritve iste vi-t!i.e — ven- dar te umetnosti ne moreš ime- novati ne glasba ne slikarstvo.« Nato sta se oba prisrčno za- smejaia, nakar je Joe pričel; »Kdor ljubi svojo um^Hnost je pripravljen...« Toda Delia mu je segla v be- sedo in mu z roko zaprla usta. »Ne,« je rekla »zgoli ^dor lju- bi,..!« Prevedel K. stran 5 »TEDNIK«. — petek, 20. avgusta 1965 -^ran 3 Na sveta lep.^9 rože ni, kakor je vinska trta, pozimi spd poleti cveti, v jesemi sode nataka. Narodna Najdbe dokazujejo, da je rastel vinski trs že v predzgadovinski dobi v raznih krajih Evroi,e. Se danes raste divja trta po gozdo- vih gornjerensKe nižine (v Nem- čiji), pa tudi drugod. Gojiti pa so jo začeli brez dvoma najprej v deželah, kjer jfi rodila zrele plo- j dove, ki so iz njih napffvljalij vino, npr. v azijsk'h pokrajinah i Armeniji, Gruziji m sosednjih j področjih. Znana je legenda o svetopisemskem Noetu, o katerem pravi slovenska zdravica, da je »ustvaril vin.^ki sok«. Grški ho- merski junaki so dobro pozrali vinsko trto. Dobili so jo z vzhoda in juga čez Kreta. Grški koloni- sti, ki so se naselili v Južni Ita- liji, so našli tam vinsKo trto. Stari Rimljani so se naučili goji- ti vinsko trto cd Grkov in so se v tem še izpopolnili; vendar: za | četniki vinarstva so bili pač Gr-š ki. Na grško vino »radništvo nas še danes spominja razrio viničar- sko orodje, ki so ga našh v vini- čarskih grobovih U rimske dobe. To orodje ima rnačilno grško obliko. Grški Fokijci so okrog le- ta 600 pred št. ustanovili da- našnji Marseille ob francoski sre- dozemski obali, gojili tam vuisko trto in jo razširili proti zahodu in severu. Ko so Rimijini zasedb Galijo, današnjo Francijo, so za- čeli širiti vinogiade po Burgundi- ji in Alzaciji, ob Renu in Moselli, po Badenu in Wiirtembergu. j Preseljevanje narodov gojitve vinske trte ni zavrlo. V srednjem veku sta jo pospeševali zlasti cerkev in samostani (mažno vino) Okrog leta 1.500 je bila vinska trta domača skoraj v vseh po- krajinah Srednje m Zahodne Evrope. Le tndsseletna in druge vojne 17, stoletja so jo skoraj uničile. Na Madžarskem je bila uvede- na trta že v rimski cobi. Slavni tokajec so začeli gojiti Madžari leta 1.580. Madeira je dobila vin- sko trto s Krete in Cipra leta 1.421, Malaga v 16 stoletju iz Po- jo so jo prinesli leta 1.685 huge- noti. V Severni Ameriki so za- čeli gojiti vinska trs od 1 821 da- lje (Ohio, Kalifornija) čeprav so bile ondi že prej znane nekatere domače vinske sorte. Tudi v Juž- ni Ameriki so začeli uvajati vino- gradništvo sredi 19 stoletja, v Avstraliji pa leta 1 862. V naši Sloveaiji in Jugoslaviji je vinska trta domača avtohtona rastlina. Najbrž so jo začeli go- jiti že v dobi Ilirov in Keltov. Rimski zgodovinar PliniJ starejši piše o zdravilnem kraškenn vinu ob reki Timavi. 2ena rimskega ce./„ po podatkih vinskega sejma leta 1964 v Ljubljani iina Jugoslavija 270.000 ha vinog:aii.iških površin, ki na njih pridela 4,030.000 hI vi- na. Od vinske proizvodnje živi pri nas 800.000 ljudi. Po obnovi vinogradov, ki jih je uničila trtna uš, so začel- v na- ših vinorodnih krajih uvajali tu- je vinske sort.e I.'.bor teh vinskih sort je bilo treba prilagoditi pod- nebju, kakovosri tal itd. Zdaj so pri nas najbolj udomačene sor- te kakor laški m renski ruling, beli in modri buigundcc, zeltni in muškatni silvanec in še druge. Prava domača soita ki izvira še iz dobe pred pojavom trtnc uši, je šiipon, moslavec ali, kakoi mu pravijo Prleki, poSčip. Sipon bolj- še kakovosti ' nadkriljuje celo madžarskega tokajca, ki jc istega p>orekla. Socialne in gospodarske razmere v vinogradni- ških predelih v stari Jugoslaviji Nevesela, a zanimiva je zgodo- vina gospodarskih in socialnih razmer v vinorodnih krajih ptuj- skega območja v teku stoletij pa vse do uveljavljenja agrarne re- forme leta 1946. Tu bomo na krat- ko opisali le rarmere v stari Ju- goslaviji. Ljudi, ki so naše vino- rodne predele obdelovali in zem- ljiške odnose v njih, sta opisala že pred vojno pisca, ki sta po ka- , tastrskih podatkih in posestnih listih marljivo zbirala gradivo za to zgodovino. Omenim naj dr. Franja Zgeča in njegovo sociolo- ško študijo »Haloze« in Jožeta Kerenčiča, ki je opisal »Zemlji- ške odriose v jeruzalemskih go- ricah«. Oba sta se temeljito po- globila v svoja delo in nam pri- kazala na pol fevdalne odnose v predelih, ki sta jih obravnavala. Ze v tlačanski dobi sta naš ma- li kmet in viničar težačila bogati grofovski in c<>rkv©ni gospodi v njihovih vinogradih za malo skorjico kruha. Tudi po zemljiški odvezi leta 1848, s katero sta bili odpravljeni tlaka m desetma, so v resnici še dolgo trajali odnosi, ki so spominjali na tlačanstvo. Dr. Franjo 2geč piše ob za- ključku svoje študije: Kjer ima- mo v naši ožji domovini večje vi- nograde, tam imamo tudi bene- diktince, minorite, denarne zavo- de, plemenitaše, tujce, inozemce, I meščane, ki si jih lastijo. Ali jej mariborska okolica last našega človeka, ki jo napaja s svojim znojem? Ali je naš Jeruzalem, na^a Radgona? So Slovenske go- j rice res naše? l>e to za letom via- j da v Halozah glad. Odgovor, kje je kruh, ki ga jo lačna haloška deca. ni več težak . .. V Halozah 1e bilo pred vojno skoraj neznosno stanje. V Gorci, v zahodnem delu Ha!oz, so imeli po Zgečevi razpredelnici zamlji- ška posestva, kakor sledi: vsi domačini iz Gorce skupno 157,87 ha 17 Ptujčanov 344,40 ha j 7 posestnikov z Brega 78,35 ha 4 inozemci ''.12,20 ha Tuja gospoda je plačevala za delo v vinogradu haloškemu vi- ničarju ali težaku po 5, 6 ali naj- več 7 dinarjev na dan, in to »v dero« (brez hrane). Kako je izha- jal izmozgani, sestradani, slabo oblečeni Haložan s to dnino, je na dlani. Haložan na svoji mali krpi vinograda m mogel pridelo- vati sortnega vhia. Zaradi preza- dolženosti in splošne bede ni mo- gel kupiti ob pra rem času modrfi galice in ne ob pravem času za- dostno škropiti. V stiski je pro- iajal mošt po smešno nizki ceni. Bile so letine, ko so Haložani po- nujali mošt po i dinar do 1 dinar in pol. Ko pa ga je imel vinski trgovec vkletenega nekaj tisoč hektolitrov, se .ie cena -»dnu zače- la dvigati do višine 4 do 6 din. ro so podatki in številke iz naših ^aloz iz predvojne Jugoslavije, žalostne številke v zgodovini na- šega vinogradništva 1 Vinogradništvo v novi državi Nova družbena ureditev je pri- lesla našim vinorodnirr. predelom ;emeljite spremembe Razlaščena ;o bila velika vinogradniška po- sestva, odpravljeni na pol tevdal- li viničarski odr.osi, ustano^-ljene ,'elike vinogradniške zadruge. Tu- j li delo v vinogradih se znioraj )olj rnehanizira, stari r^asadi se )bnavljajo. Vinogradniški dela- rec je samouipravljavec zemlje, :i jo obdeluje. Za svoje delo pre-| ema dostojno p)ačilo Kolikor je ;asebnih vinogradnikov, danes le ežko s svojimi sredstvi obna\'-l jajo svoje male vinograde m jih ibdelujejo rentabilno. Njihova ^ lerspektiva je pridelovanje vina s za lastno uporabo, in še to bo Iraga kaplja. V. Klemenčič OBVESTILO Ljudska knjižnica Ormož ob- vešča, da je začela z rednim po- slovanjem za izposojevalce na dom in bralce v čitalnici: vsak ponedeljek in petek od 12. do 16. ure, vsako sredo pa od 8. do 13. ure. V Ljudsko knjižnico se lahko vpišejo vsi od 6. leta naprej. Knjižnica je namenjena za izpo- sojanje knjig na dom. Izposoje- valni rok je 14 dni za leposlovnej 4 tedne za poučne knjige. Čitalnica je namenjena bral- cem v starosti od 8. leta naprej. Bralcem omogoča, da najdejo tu v prostem času razvedrilo ob lepi knjigi, da se seznanijo z novimi knjigami, listi in revijami in da se obenem uvajajo v uporabo priročnikov in poučnih knjig. Cicibane od 4. do 7. leta staro- sti obveščamo, (Ja bo «-Ura prav- ljic-« vsak drugi torek v mesecu ob 16. uri v Ljudski knjižnici Ormož, Kolodvorska 3 (v gradu). Uprava LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od nedelje, 22., do nede- lje, 29. avgusta 1965. Mlaj bo v četrtek, 26. avgu- sta ob 19.50. Napoived vremena: bo spre- menljivo vreme, delno sončno z vmesnimi plohami. V soboto, 28. avgusta, bo ves dan dežev- no. V nedeljo, 29. avgusta, bo delno sončno, vendar so možne vmesne plohe. Dnevne temperature bodo ves teden okrog 18 stopinj Celzija. Alojz Cestnik Požar v Desnjaku Iz doslej še nepojasnjenih vzrokov je nastal v nedeljo, 15. avgusta t. 1., popoldne ob 16.15 požar v zgradbi Jožeta Kralja v Desnjaku pri Ljutomeru. Zgorela je s slamo krita streha nad sta- novanjskim in gospodarskim delom zgradbe. Sosedje, gasilci iz Desnjaka, Zerovinec in Pršetinec so bili hitro na mestu in so pre- prečili, da se ogenj ni razširil na sosedne zgradbe. Ob izbruhu požara je bil v stanovanju samo majhen otrok, ki ga je iz goreče hiše rešil oče. Ta je nedaleč od hiše spal v senci, zbudilo pa ga je močno prasketanje goreče strehe. Ostali družinski člamd so bili z doma in so se vrnili, ko je ogenj že vse uničil. Nesreča je družino zelo prizadela, posebno sina Cirila, ki je doma na dopustu s svojo ženo, sicer pa živi na Švedskem. »DIESES WASSER» Kot prispevek k »odkrivanju Ptuja« naj omenim tudi to. Ptujčani dobro poznajo okrogli stolp v parku ob Dravi, v ka- terem je vinarski muzej. V zi- dovju je vzidanih sedem topov- skih krogel, ki o njih pravijo, da so turške. Mogoče da so tur- ške, a tako lepo niso priletele in se porazdelile po stolpu, ka- kor jih je vzidal neki ptujski zidar. Nekaj drugega je še bolj za- nimivo na tem stolpu. Na juž- ni strani proti Dravi sta vzida- ni tudi dve kamniti plošči. Sprehajalec se ne bo dosti zme- nil zanju; na take kamne nale- tiš v Ptuju na vsakem koraku. Napisi na teh kamnih so latin- ski, ti so iz rimskega Poetbvia, ali pa nemški. Nemški napisi so tudi na tablah, ki sem ju omenil. Na zgornji piše: IM 1567 JAR AN ALLERHEV- LIGEN TAG IST DIESES WAS- SER SO HOCH GEGANGEN (V letu 1567 na dan Vseh svet- nikov je ta voda tako visoko narasla.) Na tabli ni nič črte, do koder naj bi segla Drava. Tabla je vzidana približno 160 cm od tal, t. j. v višini srednje- visokega možaka. Ko smo kot nestrokovnjaki ocenjevali, do kolikšne višine naj bi se pred 400 leti vzdignila Drava, smo ugotovili, da je bil 1. novembra 1567 ves Ptuj verjetno do pr-, vih nadstropij pod vodo. To se i pravi, da je bila Drava, ki je pred nekaj tedni samo malo popljuskala Dravsko ulica (kjer j ima itak svojo pravico, kakor je nekdo šaljivo pripomnil), še kar kavalirska. Vsaj v mestu nam ni prizadela nobene večje škode. Pod to ploščo, kakih 20 cm nižje, je druga z napisom: VVASSERSTAND ^ AN........BER 1854 Tam, kjer sem napravil pike, je zidar črke, ki jih morda sploh ni bilo več, zamazai z malto. Dan povodnji se torej ne da razbrati, vsekakor pa je bi- la v zadnjih štirih mesecih, ki se končujejo na BER. Tudi ta plošča nam pove, da je pred 111 leti (1854—6965) Drava spet j zelo narasla, tako da je čez in ; čez poplavila naše mesto. i »Dieses Wasser«, Drava, je bi- la torej v prejšnjih stoletjih večkrat zelo visoka. V. Kiemenčič| Jože, Jakob, Vincek in Avgust, vsi ulovimo ribe, če ... 2e večletni izkušeni športni ribiči so med ribolovom ob dravski obali v Ormožu pripo- vedovali svoje izkušnje. Povsod nas vodi ribiško pravilo, ribi- ška latinščina pa nam je za kra- tek čas. Veselimo se vremenskih SI -^mb in mladih deklet. Športno ribištvo postaja vsako leto bolj priljubljen šport na območju občine Ormož. Tam so ugodni pogoji za razvoj ribolo- va, saj skozi območje občine te- čejo Pesnica, Sejanca in več po- tokov, z južne strani pa občino deli Drava od sosedne Hrvatske. Levo obrežje Drave je ob Or- možu skoraj povsod dostopno in primerno za ribolov. Ob drav- ski strugi so si ribiči izbrali po- sebna mesta, s katerih trnkarji mečejo svoje vabe. Drava, ki mimo Ormoža pr- :ej hitro teče, je v času kopalne sozene polna kopalcev. Ob njej kopalci pose- dajo, se sončijo in si na ta način utrjujejo svoje zdravje. Letoš- nje muhasto vreme je kopa' --n napravilo nekaj skrbi, zato pa poglejmo, kaj je prineslo ribi- ženi Lepega sončnega dne smo jih našli ob Dravi. Ura je bila mor- ia nekaj minut pred dvanajsto. V^orda 150 metrov od železni- škega mostu čez Lešnico na- vzgoT se izliva Pesnica v Dravo, ru je skoraj vsak dan in ob /saki uri precej ribičev, ki po- stavljajo svoje trnke in se z ri- Dolovom kratkočasijo. Pambu- 50ve palice, ki so štrlele v zrak, ;o me opozorile, da jih tudi da- les ne manjka. Bili so glasni, ialili so se. Jakob, Jože, Vincek in Avgust ;si štirje so vneto opazovali emne zamaške, ki so plavali lad gladino Drave. Tu in tam e padla pripomba: »Mi je ušla.« i vled kramljanjem z Jožetom j Dzmecem, Jakobom Pintarjem, Vinkom Ritonjem in Avgustom Lahom sem izvedel marsikaj novega. Prvi je 12 let športni ribič, drugi 50, tretji in slednji pa sta vsak po 6 let. Vsi štirje so priletni, veseli in tu in tam so povedali kakšno duhovito, ki jo športniki pač imenujemo lovska ali pa ribiška latinščina. Približno vsako četrto ali celo peto minuto je bil za enega iz- med ribičev vesel dogodek. Tu pa tam pa sta ti li po dva ribi- ča istočasno ujela vsak svojo ribo in jo spravila v žično ali kakšno drugo mrežo, ki jo je vsak ribič imel pritrjeno v vodi. Največjo srečq je imel Jože, na- to Jakob. Avgust, najmanj pa je ujel Vinko. Vsak izmed ribičev sme dnev- no ujeti največ 6 belic, v katere sodijo mrene, podusti in lipli, klenov in ostalih rib pa toliko, kakšno ima pač srečo. To je se- veda razumljivo, saj so prvo- imenovane ribe zaščitene, druga vrsta pa ne. Tako so pripovedovali izkuše- ni ribiči. Pred vsako spremembo vremena ribe rajši prijemajo. Med pripovedovanjem so ribiči spretno metali svoje trnke tudi deset in več metrov daleč na dravsko gladino. Za vabo so imeli črve in kuhano pšenico. Tokrat se kuhana pšenica ni najbolj obnesla in so uporabljali črve. Te pa dobijo na ta način, da dajo domači sir na sonce, vanj zleže muha jajčece in zra- stejo precej debeli črvi bele bar- ve. Jakob je upokojen poštarski uslužbenec in je že v ribolovu doživel več presenečenj. Ozmecu se je nasmehnila sreča takrat, ko je dobil 2,40 kilogramov tež- kega klena. Tudi Avgust, ki je bil na obrežju Drave pravi hu- morist, ima lepe spomine iz športnega ribolova. Pred dvema letoma je ujel krapa težkega 2 kilograma. Kaj pa Vinko? Gle- de njega ostane vprašanje od- prto, saj je imel tudi tega dne smolo, D. R. HIHELJ OBIRAMO Kakor vsako leto, srečujemo tudi letos po ->veliki meši« na ptujskih ulicah obiralce hmelja. Prihajajo iz okolice, med njimi pa opažamo tudi ljudi iz mesta. Kmetijski kombinat Ptuj, ki ima svoje hmeljske nasade v okolici Ptuja, v Kidričevem, na Vidmu, v Sobetincih, Zavrču in Dornavi, se lahko pohvali, da ima letos res kvaliteten hmelj. Po nekaterih ocenah je celo boljši kot v Sa- vinjski dolini. 2ična vzgoja, gno- jenje, osemkratno škropljenje in še drugi ukrepi so pripomogli, da bo letos KK Ptuj ponudil odje- malcem kvalitetni pridelek. Obi- ralcev je kakih 1.600, ki bodo do- bivali za merico 120 din. Mogoče bo obiralec, če bo priden, zaslu- žil »v hmelju« kakih 20.000 din, kar bo kar dober zaslužek. V. K. ROJSl VA, POROKE IN SMRl l NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Angela Pernat, Pre- šernova 21 — Stanislava; Iva- na Prelog, Nova vas 2/a — deč- ka; Marija Feguš, Kukava 43 — Zdenko; Cvetka (jlatz, Murkova 1 — Aleksandra; Rozalija Cer- nezel. Jadranska 16 — dečka; Ivana Pukšič, Kicar 31 — Ire- no; Elizabeta Prša, Juršinci, Ljutomer — Branka; Marija Si- monič, Brezovci 7 — dečka; Veronika Furman, Dobrina 56, žetale — Marjana; Ema Jamer, Kidričevo 15 — Samira; Mari- ja Horvat, Bukovci 4/a — deč- ka; Angela Janžekovič, Formin 22 — Darinko; Juljana Mlakar, Belavšek 39 — deklico. Poroke: Stanislav Krumpak, Zg. Hajdina 51, in Marjeta Be- drač, Njiverce 1; Simon Zaje, Njiverce 38, in Marica Weis, Njiverce; Jožef Vidovič, Zagreb- ška 84, in Ivana Skledar, Sp. Hajdina 2. Umrla je: Rozalija Rus, No- va vas 30, rojena 1932, umrla 13. avgusta 1965. Magnetohidrodinamika Magnetohtdrodinamika je no- va znanstvena panoga, ki se ukvarja s pretakanjem ionizira- ndh ali naelektrenih tekočin. Njeno uporabno področje sega od študija sončnih protuberanc do cevk plazme, od vprašani ba- lističnih izstrelkoiv, atomskih fuzijskih reakcij, elektromagnet- nega zaviranja umetnih zemelj- skih satelitov pa do bodočih ve- •;oli!;krih r>ngr>n.«;k"ih motjonev. v katerih bi curek ionov ali dru- gih delcev tekel skozi brezsnov- no šobo, stvor jemo iz magnetnih silnic elektromagnetov. To področje, v katerem se vse meri z ogromnimi številkami: Machova števila s stotinami (Mach 1 je hitrost zvoka), iiitrosti delcev, /izhajajočih iz raket, z milijoini in desetinami milijonov metrov na sekundo, temperatu- re z milijoni, čas pa z — milise- kundami. Stran 6 »►TEDNIK« — petek, 20. avgusta 1963 Sirnn 6 zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN Med vašo srečo in uspehi je težko potegniti čr- 21. 3. — 20. 4. to. Zelo se radi zavzemate za odločitve, ki vsebu- jejo tudi nekaj vaših dobrih zamisli. Potovanje ta mesec vam bo ostalo v izredno ugodnem spominu, BIR Radi prisluhnete dobremu nasvetu bližnjih, sto- 21 i.—20. 5. rite pa največkrat po laistnem preudarku. V svoji sodbi o soljudeh se malokdaj zmotite, ker jim radi zaupate. Vsestranska aktivnost vam prinaša po- sebn(^ zadovoljstvo. DVOJCKA V življenju ste srečali mnogo dobrosrčnih pri- 21,5.-22,6. jdteljev. Pri svojih dejanjih ste zelo preudarni, manj pa pri besedah. S svojim dobrim okusom in s "aktnostjo v stiku s soljudmi ste si pridobili naj- več simpatij. 6KUKP1.•0^ Malokdaj obljubite, vendar obljube vedno izvr- 23.10. — 22.11. site. Kar storite, ste tudi pripravljeni braniti. Ne oklepajte se stvari, ki jim v svoji notranjosti ne zaupate. Lahkovernost vam nikdar ni prinesla ko- ristnega. STRELEC Zelo radi razveselite ljudi, ki tega ne pričaku- 23.11.-20.12. jejo. Zunanji blišč vas ne more omamiti. Ni do- volj poz-nati samo svojih želja, temveč tudi mož- nosti za njihovo izpolnitev. KOZOROG S svojo potrpežljivostjo dosežete mnogo več 21.12.-20.1. kot drugi s svojo nestrpnostjo. O svojih načrtih dobro razmisjite, pa tudi o željah, pa vam uspeh ne bo izostal. Zelo skrbni ste za svojo družino, VODNAR Redkokdaj pozabite, kar ste komu obljubili. Sre- 21.1.— 19. Z čujete mnogo ljudi, ki so vam bolj naklonjeni kot si mislite. Ob vaši dobrosrčnosti ni mesta za za- vist. 20 2 — 20 3. Večkrat vam je dragi bolj v pomoč, kot to pri- K.IB1 čakujele. Malokdaj se ozirate na to, kar vam dru- gi povedo. Premalo časa si privoščite za razvedri- lo in družbo; ob samem delu bosLe otopeli. EAK 2e v svojih zgodnjih letih ste vedeli, kaj hočete 23.6.—>22.9. doseči. Mnogo vsega se vam bo še znašlo na živ- ljenjski poti in od tega največ koristnega. Preve- lika obzirnost ne koristi, bolj škoduje. LEV Radi se veselite; ko ste potrti, drugi tega ne 23.1. —22, 8. opazijo. Nova pozinanstva vam pustijo mnogo ko- ristnega, ker se od njih vsaj nekaj naučite. Vaša beseda mnogo zaleže, ker jo izgovorite največkrat ob pravem času. OEVICA Kdor vas'dobro ne pozna, težko oceni vaše za- 23.8.-22,9, misli. Zelo ste odločni in to vam je prineslo mno- go uspehov. Pravočasen nakup važnih potrebščin vam je izpolnil dolgoletne želje. TEHTNIC,^ Navadno dobro premislite, preden kaj storite 23.9.— 22.10 in to vam je prihranilo vračanje na staro. Mnoge težave odpravite, ker zaupate v svoje moči. S tr- mo niste nikdar poskušali kaj doseči, temveč z vnemo.