SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 2 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 12 de enero - 12. januarja 2006 EDINOST, v DRUGAČNOST IN LJUBEZEN Določitev ribolovnega območja JOŽE HORN Slovenska mendopka mladina si je izbrala te besede kot vodilo zadnjih mladinskih dni v mesecu novembru 2005. ,,V bistvenem edinost, v ostalem drugačnost, v vsem pa ljubezen", kar je skoraj isto kot: ,,več je tega kar nas druži, kot pa loči". Nobene razlike ni ne za starejpe in ne za mladino. Vsi moramo biti edini v bistvenih stvareh. Te nas družijo. Spoptovati in sprejemati moramo drugačnost, ki nas medsebojno nekoliko loči, do vseh pa nas mora odlikovati ljubezen, ki naj bo odsev božje ljubezni do vseh ljudi in ta nas povezuje. Na splopno med ljudmi danes ni možno ugotavljati teh lastnosti. Edinost je tista, ki nas poleg ljubezni najbolj povezuje. V bistvenih stvareh je to gotovo zelo velika zahteva. Kaj je za napo edinost bistvenega pomena? Najprej to, da smo vsi ljudje. Kot take nas je Bog ustvaril in kot take nas hoče imeti. V tem življenju in v večnosti. To je za nas v vidnem stvarstvu največ. In taka je božja volja. Potem smo kot ljudje kristjani, katoličani, Kristusovi bratje, božji otroci in sodediči Kristusovi samih nebes za vso večnost. Smo tudi Slovenci v Argentini, nekateri tu rojeni, ali drugje po svetu, vsi istega izvora in končnega namena. Vse to je gotovo nape bistvo in prav zato moramo biti edini. V tem ne sme in ne more biti nobene izjeme in ni nobenega razloga se temu zoperstavljati. Spremlja nas tudi zgodovinska okolipčina, da smo sinovi in hčere naroda, ki se je po nauku Cerkve ni sprejel komunistične ideologije, se ji je uprl in se tudi zoperstavil revolucionarni praksi ropa, požiga in umora. Tudi to je bistveno za napo edinost in isto prepričanje naj nas vodi pe naprej, dokler ne bo svet priznal Boga za najvipjega vladarja. ,,V ostalem drugačnost." Vse, kar ni izraženo v božjih zapovedih, ni bistveno in je zato lahko tudi drugačno gledanje in delovanje. Tudi ta drugačnost je po božji volji. Bog nas je ustvaril različne, drugačne, kar ravno vse doprinapa k lepoti celotnega stvarstva. Barva kože, oči in las, razlike v spolu, vzgoja ni pri vseh enaka, pole so različne, nimamo vsi enakih ptudijev in poklicev, tudi ne sposobnosti in talentov, okusov, itd. Vse to je drugačnost a ne v bistvenih stvareh. Vse to moramo priznati samim sebi in drugim, ker imajo pravico do tega. Tudi to je božja volja in nimamo čemu ugovarjati. Moramo sprejeti in na drugačnosti graditi skupno življenje. Nihče ni odveč in vsi smo potrebni za skupno sožitje. ,,Nad vsemi in med vsemi pa naj bo ljubezen." To je prav gotovo vipek vsega. Vsi bodimo veseli drug drugega in vsi si medsebojno pomagajmo. Tudi to je po božji volji, saj pravi sveto pismo: Ljubite drug drugega. Ni važno, če smo drugačni v nebistvenih stvareh. Potrebna pa je edinost v bistvenem in pa ljubezen med nami vsemi. To ne dopupča razdorov in ne hromi nape volje, ki nas vzpodbuja, da vztrajamo do konca. To je tudi pravo krpčansko gledanje na sočloveka in prava krpčanska demokracija, ki od človeka zahteva v bistvenem edinost, do pupča v ostalem drugačnost in vse zaliva z ljubeznijo, ki daje rast vsemu dobremu v življenju na tem svetu. Vlada je sprejela uredbo o določitvi slovenskega ribolovnega območja na morju, ki med drugim zajema ves Piranski zaliv, so sporočili z zunanjega ministrstva. Uredba je odgovor na hrvapki pravilnik o ribolovnem območju, ki ga je prejpnji mesec sprejel Zagreb in s katerim je hrvapko ribolovno morje razpiril do sredine Piranskega zaliva. Uredba definira slovensko ribolovno morje v treh conah. Ribolovna cona A obsega notranje morske vode, ki obsegajo celoten Piranski zaliv. Ribolovna cona B obsega slovensko teritorialno morje, t.j. morsko območje, ki ga s severne strani omejuje Osimska meja do točke T5, z južne strani pa črta od rta Savudrija do točke T6. Ta točka izhaja iz sporazuma Drnovpek-Račan kot južna točka t.i. ,,dimnika". Ribolovna cona C pa je slovenska zapčitna ekolopka cona in območje odprtega morja. Uredba je bila sprejeta na podlagi zakona o morskem ribiptvu iz leta 2002. Repitev z uredbo je začasna do uveljavitve izvedbenih pravil za ribipki del Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) oziroma do sporazuma o državni meji med Slovenijo in Hrvapko. Novi hrvapki pravilnik je na novo določil meje morskega ribolovnega območja in ribolovnemu območju hrvapkega morja uradno priključil hrvapko zapčitno ekolopko-ribolovno cono. Hrvapka je s tem meje ribipkega območja razpirila do sredinske črte Jadrana oziroma epikontinentalne meje, v Piranskem zalivu pa do njegove sredine. Toda s tem je po mnenju slovenskega zunanjega ministrstva posegla na območje pod slovensko suverenostjo. MZZ je dan potem, ko je omenjeni pravilnik vstopil v veljavo, Hrvapki poslal protestno noto, v kateri je zapisal, da ,,gre za pe eno v vrsti hrvapkih enostranskih dejanj, s katerimi skupa Hrvapka prejudicirati repitev mejnega vprapanja med Slovenijo in Hrvapko". Hkrati je izrazil pričakovanje, da bodo pristojni hrvapki organi do dokončnega dogovora o mejnem vprapanju med državama spoptovali stanje na dan 25. junija 1991. Hrvapka je na to noto odgovorila 23. decembra lani, vendar MZZ doslej pe ni pojasnil, kaj je Zagreb v njej zapisal. Zunanji minister Dimitrij Rupel je dan pred tem dejal, da je problem ribiptva stvar kmetijskega ministrstva in skupne ribipke politike Evropske unije, hkrati pa napovedal, da bo Slovenija sprejela svoj pravilnik, ,,ki bo upopteval obseg oz. akvatorij, kot je določen s sporazumom SOPS". Odmevi na slovensko potezo so bili takojpnji. Za hrvapko televizijo HTV je izjavil tiskovni predstavnik hrvapkega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Mladen Pavič, da uredba, s katero je slovenska vlada določila slovensko ribolovno območje na morju, nima nobene podlage v mednarodnem pravu, niti v konvenciji o pomorskem pravu. Z njo pa je Slovenija prekrpila odločitev Badinterjeve komisije, da so meje bivpih republik nekdanje SFRJ državne meje. Napovedal je pe okrepitev nadzora do sredine Piranskega zaliva. Anton Jamnik prej'el pkofovsko posvečenj'e V ljubljanski stolnici je potekala slovesnost pkofovskega posvečenja Antona Jamnika, ki ga je papež Benedikt XVI. za ljubljanskega pomožnega pkofa imenoval 15. novembra lani. Jamnika, ki si je za geslo izbral svetopisemski izrek ,,Vi ste moji prijatelji", je za pomožnega pkofa ob sodelovanju prefekta kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja nadpkofa Franca Rodeta ter mariborskega pkofa in predsednika Slovenske pkofovske konference Franca Krambergerja posvetil ljubljanski nadpkof in metropolit Alojz Uran. Slovesnosti so se poleg pkofov vseh slovenskih pkofij, nekaterih pkofov - predstavnikov sosednjih držav in apostolskega nuncija Santosa Abrila y Castella, med drugim udeležili tudi premier Janez Janpa s člani vlade in drugi predstavniki družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja, nekaterih krpčanskih ter drugih verskih skupnosti. Med verniki, ki so napolnili stolnico, pa so bili tudi sorodniki in prijatelji novoposvečenega pkofa, župljani njegove rojstne župnije Videm Dobrepolje ter gojenci in uslužbenci Zavoda Sv. Stanislava, kjer je bil Jamnik profesor in direktor. Škof Jamnik, ki je po posvečenju nagovoril tudi vernike ljubljanske nadpkofije, je dejal, da zaupa v njihovo veliko pripravljenost, da prevzemajo vedno večje in pomembnejpe odgovornosti po župnijah, dekanijah in v nadpkofiji. Nagovoril je tudi duhovnike, ko je med drugim dejal, da bi z njimi rad v bratskem pogovoru delil njihove skrbi, prizadevanja, uspehe in neuspehe, najbolj pa svoje globoko prepričanje, da je nap čas veliko bolj odprt za oznanjevanje evangelija, kakor je morda videti na prvi pogled. ,,Da bi to doživeli, pa sta potrebni dve stvari: da delamo ustrezno naram okolipčinam in da delamo goreče, požrtvovalno". Anton Jamnik se je rodil 27. julija 1961 v Ljubljani, sicer pa je doma iz župnije Dobrepolje - Videm pri Ribnici na Dolenjskem. Leta 1987 je diplomiral na Teolopki fakulteti v Ljubljani. Ljubljanski nadpkof in metropolit Alojzij Šuptar ga je istega leta v Ljubljani posvetil v duhovnika. Po mapnipkem posvečenju ga je imenoval za kaplana v Kočevju. Leta 1993 je magistriral, leta 1997 pa doktoriral. Od leta 1997 je docent za filozofijo na Teolopki fakulteti Univerze v Ljubljani. Julija 2000 ga je takratni ljubljanski nadpkof in metropolit Franc Rode imenoval za direktorja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Srečanje slovenskih diplomatov Na 12. posvetu slovenske diplomacije na Brdu je Janez Janpa kot ključni nalogi do konca mandata svoje vlade označil ekonomske in socialne reforme ter priprave na predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008. Ko je predsednik vlade Janez Janpa v sredo 4. januarja na Brdu pri Kranju uvajal tradicionalni, že dvanajsti posvet slovenske diplomacije, je ocenil, da se je ,,z vidika Evropske unije leto 2005 končalo bolje, kot se je začelo in kot je kazalo". Na posvetu sodeluje poleg uradnikov iz ministrstva za zunanje zadeve 35 veleposlanikov, trije vodje misij in vodja pisarne v Priptini. O evropski usodi in poslanstvu Slovenije je uvodoma govoril tudi minister Dimitrij Rupel, popoldne pa so kot posebno gostjo pozdravili tudi avstrijsko zunanjo ministrico in predsedujočo Sveta EU Ursulo Plassnik (na fotografiji). Premier Janpa je kot ključni nalogi do konca mandata svoje vlade označil ekonomske in socialne reforme ter priprave na predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008. V zvezi s prvo prioriteto je veleposlanike prosil (,,toplo se priporočam za sodelovanje"), naj spremljajo reformna prizadevanja v svojih rezidenčnih državah in vlado opozarjajo na njihove dobre in slabe izkupnje, ,,ki bi jih bilo primerno proučiti". Glede odnosov s Hrvapko je poudaril, da je njegova vlada „pokazala zelo jasno voljo po novem začetku" in omenil, da je ,,imel veliko dialoga tudi izven soja žarometov". Ko so v resnici uspeli doseči nekaj pomembnih sporazumov, pa je lanskega avgusta ,,priplo do nekega, meni pe vedno povsem nerazum jivega dejanja, mislim na hrvapko-italijanski dogovor o razdelitvi epikontinetalnih pasov. S tem je bilo pokopano marsikaj, kar smo vložili v bistveno izboljpanje odnosov. Sloveniji potem pač ni ostalo drugega, kot da tudi sama ukrepa," je pojasnil premier Janpa in dodal upanje, da se nove možnosti odpirajo z začetkom hrvapkih pristopnih pogajanj. BERI_ kalvarija škofa jožeta kvasa......................2 zdravko inzko lepa božičnica na slovenski pristavi, godčeva mama o avstriji in evropi..........2 je praznovala 100 let.....3 3 Kalvarija pkofa Jožeta Kvasa IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI (Od napega dopisnika v Sloveniji) Poročilo o življenjski poti pokojnega ljubljanskega pomožnega pkofa Jožefa Kvasa je nepopolno, če ne omenimo kalvarije, ki jo je pretrpel — kot mnogi drugi — v povojni Sloveniji. Kot je zapisano, je novo mapo pel pri Gospe Sveti na Ko-ropkem. Vendar ni ostal v begunstvu, ampak se je vrnil v rodno Slovenijo. Zelo zgovorne so besede, ki jih beremo v knjigi Cerkev na zatožni klopi: ,,Duhovnika ljubljanske nadpko-fije in poznejPEga pkofa Jožeta Kvasa, ki je bil od leta 1945 do 1948 kaplan v Bovcu, je Udba zaprla 4. februarja 1948, čep da dela za CIO. Najprej je bil v zaporu Udbe v Tolminu, potem so ga prepeljali v Ljubljano. Bil je skoraj dva meseca v bunkerju. Hoteli so ga prisiliti k sodelovanju. V Ljubljani ga je zaslipeval Zdenko Roter. Njemu je obljubil, da bo sodeloval. Dne 28. marca so ga izpustili. Kvasov načrt je bil, da gre nazaj v Bovec in potem čez mejo. Dne 8. junija 1948 pa so dobili na meji (duhovnika, op. p.) Leopolda Končana, ki je hotel čez mejo, ker ni bil pripravljen sodelovati z Udbo. Kvas je nato pel k ljubljanskemu pkofu Vovku in ga prosil, naj ga premesti proč od meje, da bo pritisk Udbe popustil. Udba je namreč hotela, da služi na meji. Vovk je premestil Kvasa v Semič v Beli krajini. Potem je bil mir do septembra 1948. Takrat ga je Roter klical na Udbo v Novo mesto. Ker ni obljubil, da pride, so se ponoči pojavili organi Udbe v Semiču z džipom, brzostrelkami in s psom. Dne 3. septembra 1948 so Kvasa drugič aretirali in peljali v Prisilno delavnico v Črnomelj, kjer so ga držali v bunkerju sedem tednov in ga obiskovali. Potem so ga 27. oktobra spustili. Se nekaj let so ga nadlegovali, dokler se ni končno uprl." (Cerkev na zatožni klopi, dr. Tamara Griesser-Pečar, str. 515). Se to: Zdenko Roter je iz rok predsednika Kučana leta 2002 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije - za požrtvovalno delo v dobro slovenske države (!?). GB TONE MIZERIT Inzko o avstrijskem predsedovanju EU Biti na razpolago evropskim partnerjem, posredovati in usklajevati ter uspepno voditi približno 2000 sestankov, bo po mnenju avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Valentina Inzka prednostna naloga Avstrije za krmilom Evropske unije, kamor se je za pol leta zavihtela s 1. januarjem. Ob tem pa bo Dunaj skupal doseči napredek tudi pri nekaterih pomembnih, a kočljivih zadevah, med drugim pri ustavni pogodbi EU. ,,Vendar čarobne paličice nimamo," je v pisnem pogovoru za STA priznal Inzko. Med pomembnimi, a kočljivimi zadevami, pri katerih bo Avstrija kot predsedujoča EU skupala doseči napredek, je tudi dvig ugleda povezave. Prav tako spada med prioritete po mnenju Inzka lizbonska strategija, z uresničevanjem katere lahko povezava doseže napredek, zagotovi več delovnih mest in si utrdi ugled. Kot omenjeno, spada med kočljive zadeve zastoj v ratifikaciji ustavne pogodbe EU, glede katere pa si avstrijski veleposlanik v Sloveniji ne dela utvar. ,,Nimamo čarobne paličice in tudi nobenih iluzij, da bi to vprapanje lahko repili do konca junija 2006. Napa dolžnost pa je, da 'razvijemo koreografijo', ki bi omogočala, da razprava o evropski ustavi spet pridobi na pomenu in da se sedanje obdobje razmisleka dobro izkoristi," je v slogu avstrijske zunanje ministrice Ursule Plassnik, ki je nedavno v Bruslju razkrila avstrijske načrte glede predsedovanja EU, zapisal Inzko. Ob tem je spomnil, da utegne v času avstrijskega predsedovanja EU pasti tudi odločitev glede prve piritve evroobmočja in schengenskega prostora, kjer bo Slovenija med prvimi novimi članicami obeh območij. Za Avstrijo pa je pomembno tudi območje JV Evrope, od koder prihajata dve kandidatki za članstvo v EU: Hrvapka in Makedonija. Za veleposlanika je sicer najpomembnejpa naloga Avstrije poglobitev EU, njeno učinkovito delovanje in dvig ugleda. Prav tako je pomembno poenostavljane postopkov, saj bo unija, tako Inzko, kmalu ptela 28 ali 29 članic. Sam si sicer za prvo polovico leta 2006 želi predvsem ugodnega razvoja za Hrvapko in države Zahodnega Balkana, saj dogajanje na omenjenem območju po njegovem mnenju vedno vpliva tudi na Slovenijo in Avstrijo. ,,Vojna na Balkanu je evropska vojna, mir na Balkanu je evropski mir," je prepričan Inzko. V luči priprav Slovenije kot prve med novimi članicami EU na predsedovanje povezavi v prvi polovici leta 2008, pa je veleposlanik prepričan, da se lahko Slovenija uči na avstrijskih izkupnjah. Izkupnje Dunaja so za Ljubljano po njegovem mnenju primerne, ker je Avstrija prav tako razmeroma nova članica EU, ker je razmeroma majhna država, pa tudi proračuni obeh držav za predsedovanje EU so precej enaki. Spomnil je tudi, da sicer na Dunaju dela slovenska diplomatka, kmalu pa se ji bo pridružil pe en diplomat, ki bosta v pripravah Slovenije na predsedovanje kot polnopravna sodelavca avstrijskega izvrpnega sekretariata EU nabirala izkupnje, Slovenija pa je tudi sicer na vseh področjih vestno spremljala avstrijske priprave. ,,Nasvetov Sloveniji ne smem dajati, če bi pa kakpnega dal, bi bil enak kot nasvet Avstriji," pa je na vprapanje, ali ima morda za Slovenijo v pripravah na predsedovanje EU kakpen nasvet, odgovoril Inzko. Po njegovem mnenju je predvsem pomembno, da država ne napoveduje preveč, da ne zbuja prevelikih pričakovanj, ki jih kasneje težko izpolni. Država tudi ne sme v ospredje postavljati sebe in svojih tem, temveč mora biti predvsem na razpolago drugim. ,,Veselim se že slovenskega predsedstva, ker vem, da ga boste opravili odlično," meni Inzko. Meni tudi, da lahko Slovenija in Avstrija sodelujeta na različnih področjih, pri tem pa je izpostavil predvsem pomen ,,strokovnega znanja Slovenije, kar zadeva območje Zahodnega Balkana". Slovenija lahko tako po mnenju Inzka s svojim znanjem pomaga ptevilnim Avstrijcem, ki v različnih vlogah delujejo na območju. Slovenija sodi med največje strokovnjake za območje JV Evrope, zato ,,od Slovenije in Avstrije ostala Evropa upravičeno pričakuje več kot od drugih držav", je prepričan Inzko. Meni pe, da bo imelo predsedovanje „odličen vpliv" na odnose med Avstrijo in Slovenijo. Na pomoč S ovenije sicer Avstrija računa tako pri pripravi ptevilnih srečanj na ravni EU, kot pri večjih in manjpih čezmejnih projektih. Predsedovanje in izmenjava izkupenj bodo državi pe bolj zbližali in v okviru dobrega sosedstva, prijateljskega mejaptva in predvsem v ,,evropskem duhu" se bo lažje repevalo tudi morebitna ostala odprta vprapanja, je pe zapisal Inzko. Avstrija odlikovala Draga Jančarja Zvezni predsednik Republike Avstrije je slovenskemu pisatelju, akademiku Dragu Jančarju za njegove izjemne zasluge za sodelovanje na literarnem področju med Avstrijo in Slovenijo podelil odlikovanje avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda. Odlikovanje je Dragu Jančarju na slovesnosti v avstrijski rezidenci izročil avstrijski veleposlanik v Ljubljani Valentin Inzko. Veleposlanik je izrazil veselje, da lahko Dragu Jančarju, dobitniku ptevil-nih domačih in mednarodnih književnih nagrad, med njimi avstrijske, izroči tudi avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda in s tem tudi v imenu Avstrije poudari pomen Jančarjevega literarnega prispevka za celotno Srednjo Evropo. Avstrija mu je z odlikovanjem izrekla priznanje za njegov prispevek pri iskanju in poglobitvi evropske in s tem tudi srednjeevropske identitete, je poudaril diplomat. Drago Jančar je s tem prispeval tudi k zbliževanju obeh in vseh ostalih narodov na območju. V utemeljitvi za odliko- vanje pisatelju Dragu Jančarju je navedeno, da gre za eno najpo-membnejpih in najbolj dejavnih osebnosti sodobne literature in obenem za družbeno kritičnega intelektualca. Drago Jančar je kot pisatelj romanov, novel in dram ter esejist, čigar ptevil-na dela so tudi prevedena, prejel ptevilne slovenske in mednarodne nagrade, na primer avstrijsko nagrado za literaturo (1992), Preper-novo nagrado za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg (1994) in Herderjevo nagrado za književnost (2003). Dvakrat je dobil nagrado Kresnik - za romana Katarina, pav in Jezuit ter Zvenenje v glavi. V Argentini je bil že večkrat. EDINA TOVARNA Novomepki Revoz je v minulem letu zahvaljujoč dobri prodaji na evropskem trgu izdelal rekordnih 177.945 Cliov. Proizvodnjo so občutno povečali, saj se je sredi minulega leta tovarna v Franciji preusmerila na proizvodnjo novega modela - Clia III. Kot se spodobi se je leto začelo ob visokih temperaturah, a tradicionalne počitnice, ki so bile značilne za argentinsko poletno obdobje, se bolj malo poznajo. Vlada se nahaja sredi mnogih nerepenih problemov in ti ne čakajo bolj hladnih dni. Plačali smo. In sedaj? V torek, 3. januarja je Argentina plačala ves svoj dolg Mednarodnemu denarnemu skladu (FMI): 9534 milijonov dolarjev. Takoj naslednji dan se je Sklad v posebni izjavi zahvalil državi (vsak upnik je vesel, če mu predčasno vrnejo ves dolg), pohvalil to gesto in stanje argentinske ekonomije in že el veliko uspeha tudi v prihodnje. Eden glavnih vzrokov vlade za ta korak je bil, da se tako izogne pritisku s strani FMI, zlasti v smislu povipanja tarif za javne storitve (elektrika, telefon, voda ^) A medtem ko skoraj vsa javnost odobrava potezo vlade, se že govori o teh povipanjih, ki so neizbežna in bodo vipja, kot pa je vlada namigovala. Inflacija pritiska. Je pa res, da ima država sedaj eno skrb manj. To je dobro, ker drugih skrbi ne manjka. Na prvem mestu je gotovo socialni položaj, pri katerem ima inflacija važno vlogo. Zadnji mesec v lanskem letu je bila kar 1,1% s čimer je 2005 dosegel nevarno ptevilko 12,3%. To je pe enkrat več, kot pa je bila inflacija leta 2004, ki je bila tudi skoraj pe enkrat vipja kot pa leta 2003. Ta visoka in nevzdržna rast cen pač ne sovpada z valutnim razmerjem 1=1 med pesom in dolarjem, in seveda tudi ne z napovedmi, da bo to sorazmerje ostalo nespremenjeno vsaj pe do prihodnjega leta. In kako se vlada bori proti inflaciji? Doslej je bolj ali manj uspepno (bolj manj kot bolj —besedna igra) segala po sektorialnih dogovorih. Proizvajalci in ve etrgovci so se obvezali, da bodo znižali 15% cene določenim produktom. Vendar je seznam nejasen in učinek, po mnenju potropnikov in tudi raznih nevladnih organizacij, premalo viden. Zlasti pa ni bil uspepen na področju mesa, ki je eden temeljev argentinske prehrane. Sedaj vlada pripravlja nov dogovor, ki naj bi veljal za vse leto 2006, na seznamu pa naj bi bilo 500 izdelkov. Predvsem s področja prehrane in vsakdanjih potrebpčin. Zadnji uradni računi namreč trdijo, da mora tipična družina (starpa in dva otroka) prejemati mesečno 831 pesov, da ne zapade revpčini. Zunanje težave. Kar nepričakovano in zaskrbljujoče so se pojavile težave z novo bolivijsko vlado. Na zadnjih volitvah je bil izvoljen levičarski kandidat indijanski zastopnik Evo Morales, ki je tudi vodja sku- pin ki branijo nasade koke. Morales je užival vso podporo predsednika Kirchner-ja, po izvolitvi pa se je razmerje nenadoma ohladilo. Njegova prva jpot v svet ga je vodila do Spanije do Kitajske, Argentine pa ni bilo na programu. Potem so ga napovedali za 17. januar, a so tudi ta datum preklicali. Kje je levičarska solidarnost? Ostala je v zapletena v volilnih obljubah in državnem interesu. Evo Morales je namreč v volilni kampanji obljubljal, da bo ceno plina, ki ga Bolivija množično izvaža v sosednje države, postavil na mednarodni nivo. Argentini Bolivija izvaža dnevno 4,5 milijonov kubičnih metrov, po 2,08 dolarjev milijon BTU, kar naj bi bila tako imenovana ,,solidarna" cena. Mednarodna cena pa se suče med 6 in 9 dolarjev (Evropska skupnost plača 9,49 dolarjev za ruski plin). Obe državi se bosta morala resno pomeniti o srednji poti med ,,solidarnostjo" in ,,tržnim gospodarstvom", ker v sodobnem svetu pač kapital prevladuje nad ideologijo. Neumna ugibanja. Sicer je res neizogibno, a nič ne pripomore k mirnemu razvoju in repevanju problemov: od volitev sem skoraj ne mine teden, ne da bi kdo iz kroga predsednika države ne napovedal možnosti, da bo Kirchner leta 2007 ponovno kandidiral. Druga ponavljajoča se snov pa je, da bodo volitve sklicane prej, kakor pa ustava predvideva. Predsednik ne potrebuje tako zgodnje volilne kampanje, niti ustavnemu miru ne pripomorejo razni poizkusi, da se volilni roki premikajo po okusu ali koristih trenutne oblasti. S tem se je svojčas igral že Menem z znanimi posledicami. Vse take in podobne poteze pač samo odvračajo pogled od vsakdanjih problemov. Na žalost pa opozicija zapada tem pastem in se ujema v brezplodne debate, namesto da bi gradila na resni alternativi. Združeni a ločeni. Opozicijo resnično povezuje samo enotna kritika vladnih potez. V vsem ostalem se bolj ali manj ločijo. Zanimivo je, da pe vedno najbolj ostra kritika prihaja iz levice (beri ARI in njena voditeljica Elisa Carrio). Desnica je trenutno zapletena v iskanje povezave, tudi z obrazom obrnjenim v leto 2007. Težko bo najti skupni imenovalec. Tri izstopajoče osebnosti polnijo to sceno: Macri, Lopez Murphy in guverner province Neuquen Sobisch. Ta zadnji je tudi že pohitel in napovedal svojo predsed-nipko kandidaturo. Precej vode bo moralo preteči pod argentinskim mostom, preden bomo lahko govorili o stvarni alternativi. Zaenkrat vse pe bolj skrbi vprapanje imen kot pa zadeva programov. SLOVENCI V ARGENTINI Božičnica na Pristavi V nedeljo 10. decembra je krajevni odsek Zveze Žena in Mater priredil Božičnico na slovenski Pristavi v Castelar-ju. Številne goste je takoj ob prihodu presenetila lepo pripravljena dvorana, kjer so se posedli ob praznično okraPEnih mizah. Večer je pričela ga. Nadica Kopač Grohar s pozdravom gostom, nakar je razložila dobrodelni namen prireditve. Koncertni nastop je pričel otropki zborček ,,Zarja mladosti", ki je zapel sedem pesmi in sicer: Sinička se je usedla, Sijaj, sijaj sončece, Otroci enega sveta, Zvonček, Mavrica, Meglica nad jezerom in Dobre volje smo mi. Zborček je občuteno in uspepno dirigirala prof. Marjana Jelenc Petrocco, navzoči pa so njo in mlade pevce nagradili z navdupenim ploskanjem. Nato je nastopil deklipki zbor „Milina", v katerem pojejo pod vodstvom prof. Marjane Jelenc Petrocco, mladenke s Pristave. Občinstvu so podarile naslednje pesmi: slovenske, Jaz vem za deželo, Kako bom ljubila, Le pridi, črnsko, Nobody knows, in argentinsko, Te quiero. Tudi mladenke so bile deležne toplega priznanja gostov. Sledil je kratek odmor med katerim so gostiteljice postregle s sendviči, pecivom ter pijačo. Priložnost je bila tudi za prijeten prijateljski pogovor. Ob začetku drugega dela so gospe Francka Božnar Oblak, Marija Cerar Dolinpek in Vera Kokalj Zurc prinesle k odru kipa Marije, sv. Jožefa in prižgano svečo, da je svetila pred njima ob božičnem drevescu. Med tem pa so Otro 7p