Št. 43. V (iorici, v solioto dne -il. niaJH l!)02. Letnik IV. Izhaja vsak lorok in Holioto v tiMllIU Ol) 11. Uli |ll('(l|l()lllllL' /Jl IIH'Sto t<>r oL 8. uri popDliliic za dezi'lo. Ako pad«1 nal.i diicva pia/.nik i/.iil«} dan prcj oIj (>./.vi'crr. Slant1 po pnšli preji'inan ali v (iorici na dom piHiljaii criolrliio H l\., pollelno i K. in r- borjova vlada, ako so no zjjodi colo š(? kaj druzoga. Politični pregied. Avstrijska delegacija. V torek je imela avstr. delegacija svojo treljo plenarno sejo ter je vspre- jola proračun zunanjega ministerstva. Proračunza bosensko-hercegovsko upravo pa ni prišel do glasovanja,f. ker pi bila dwlogacija sklepöria. V tej seji govoril je zopet poslanec dr. Kramaf. Mej drugim je rekel da bi morala naša vlada odloč- neje nastopiti proti gibanju ,.Proe od Rima"', kajti to gibanje ni v prvi vrsti verskega pornena. ampak političnega in je naperjeno proti obstanku nase države. Glede trozveze je govornik ponavljal to. kar je povedal že drugekrati, da ima od trozveze jedino le Nemcija korist. Av- striji pa je le na veliko škodo. Delogat Vukovie je dejal, da se ne more pridružiti v polni meri soglasenju z okspozejom ministra Goluchowskega ki je izraženo v porocilu proracunskega odseka in sicor za to ne. kor ne od- govarja večini avstrijskih narodov. Tro- zv(»za je v to- in v onostranski polovici monarbije zgubila na popularnosti. Pri- stasi trozvoze vedno kaj odtrgajo. Av- strija naj bi nastopila kot prijatelj in varub malih držav na Halkanu tor bi naj ontli uvoljavila svojo legitim ne prometne in trgovinsko koristi in bi naj gojila slo- vansko politiko. Iz razmorja pogodbe mora vsaki del vlnji lo koristi. T«*ga pa no vidimo pri truzvozi. Kar so v prvič tico Halije. je gotovo. da bi bilo tej dr- /avi najljubše, ako bi mogla odtrgati od Av-trijc nckaj fiokrajin in joj vzeti upliv ob jadranskeui morju. Ako naj vsa zve- zna svestoba jednega zaveznikov nasproti Avslriji obstoji v tem. da «e Avstrijo zati'jujo zvostobo in lojalno*ti v oficijd- nih spisih. docirn so v resnici tirajo protiavstrijska stromljonja in agitacijf proti določbam trgovinsko pogodbe, po- i torn bi bilo bolje, da pride Avstrija v položaj. v katerem naj bi se preprieala o tej zvestobi. Prihodnja soja bode ."> junija in se sploli niisli. da bode dolegacijsko zase- danje /.o do 9. junija dokončano. ! Avstro-ogerska nagodbena pogajanja. i Nagodbena pogajanja mej ministor- skima prodsednikoma dr. Koerberjem ia ! Szellom in mej drugimi rosortnimi mini- stri oboh državnih polovic naj-redujejo prav po časi ali prav za prav nie. ker Madjari nočojo v ničemor popustiti ako- j ravno je popustljivost avstrijske vlade j skoro le presegla dopustne meje. j Kriza v tirolskem deželnem zboru. i Vkljub temu. da je vlada izpolnila ; skoro vse želje italijanskih poslanoev v tirolskem doželnem zboru ter z dovolje- nimi koiiLesijami skoro docela izvedla i delitev Tirolske v nemški in italijanski I del, vendar laski poslanci še niso zado- j voljni. Glasom poročila v ..Tiroler Stim- | men" so Italijani ravno te rJni izjavili. ! da ne dopuste razprav v deželnom zboru ; in niti volitev v deželni odbor. Vsled ; tetja sklepa itnlijanske stranke se dož. ! zbor v prihodnjih dneh niti ne skliče. 1 Pogajanja se seveda nadaljujejo. | Nemcl proti Poljakom. V nemskem drzavnein zboru se je I dne 27. maja odkazala predloga o dr- I zavnem kreditu jedne cetrt milijarde za j kolonizovanje Nemcev na Poznanskom v svrho, da se zatro tamosnji Poljuki. Psi I tej priliki so se nekaferi govorniki po- | sebno odlikovali z govori. ki označiijejo j prusko Slovanom sovražno narav. Prvi i je govoril državni kancelar Biilow. ki je dejal. da je v interesu obstanka in varnosti pruske monarhije. da se zatro j Poljaki v Poznanju Finančni minister R e i nb a b e n je dejal, da on ne more zato. da se Poljaki upirajo proti Nem- cem in s tern zakrivljajo. da se jih pre- L1STKK. Lux in tcuebris lucet. .Spisal II. Sienkiewicz, poslov. J. 1. (vctko (Koncc.) Naposled silno oslabi, a brez dvoma radi tega, ker nikakor ni hotel jemati večje množine čaja. Do ničesar več ni imel veselja; no do brane, ne do dela, ne do življenja. Misli njegove so bile tako uvenjene kakor ono listje, na katero je gledal skozi okno, ter se je povsem ujemal s to jesenjo, s tern dezjem in s to sanjavo mračnostjo. Ni bil že več v onem stanju čioveškega življenja, ko elovek čuti, da je že zvršil, kar je imel zvršiti, dajedoživel, kar je imel doživeti in da ga ne vežejo nikake dolžnosti več na življenje. Kamjonka je že več kakor petnajst let živel v vednem strabu, da njegov talent slabi. Sedaj je bil o tern prepričan in z gorkiin (justvom je po- mišljal, da ga zdaj celo umetnost zapušča. Pri tem je začutil v vsaki žilici, da je oslabel ter onemogel. Ni se sicer nadjal, da bode utiirl, ali tudi veroval ni, da bode ozdravel. V obče ni bilo v njem ne iskrice upanja. Ako je še česa želel, bilo je ne- dvomno to, da se razvedri in da posije solnce v delavnico. Mislil je celo, da bi mu bilo tedaj boljše. Vedno je bil on jako občutljiv za vlažnost in temo, vedno so taki dnevi povecevali njegovo žalost in otožnost. Vsako jutro, ko je prišla strežnica s čajem, jo je vprasal Kamjonka: ,.Se li nic" ne vedri tain po bregovih?"' „A!a je odgovarjala služkinja, ,.taka megla je, da jeden drugega ne vidi". Čuvši ta odgovor, je zaklopil bolnik oči ter ostal tako mnogo ur, no da bi se premaknil. Na dvorišču je vladala povsod ti- šina, le dožne kaplje so se javljale jed- nakolično v žlebovih. Tri ure pozneje je bilo po dnevu tako mracno, da je mora! Kamjonka pri- žgati sveco. Kako je oslabel, ?.e to opra- vilo mu je bilo tako težavno. Najprej je dolgo premisljeval, se li hoče stogniti po vžigalicah; potem je leno stegnil roke, a pogled na njihovo mršavost, ki se je vi- dela skozi rokave srajce, ga je napolnila z ogorčenjern; prižgavži nato sveco, po- čiva zopet nepromično, dokler ne pride zvečer služkinja, da posluSa vse to vreme zaklopljenih oči, kako odmevajo kaplje v žlebovih. Čudno se vidi v torn trenutku de- lavniea. Plamen sveče osvetljuje posteljo in na nji Kainjonko, zbirajoča se v svetlo točko na njegovem celu jako suho in žolto. Ostali del sobe je izginjal v mraku, a ta postaja od Oasa do casa vedno tem- nejsi. No kolikor postaja zunaj bolj temno, v toliko postajajo kipi bolj rdockasti ttT živejsi. Plamen sveče trenutek pojetna, a trenutek se zopet dviga tako, da se pri tern trepetu svetlobe zdi, da se sohe sedaj spuscajo, a sedaj zopet dvigajo, kakor da se vzpenjajo na prste želeci, da se tem bolje zazrö v lice umetnikovo ter se prepričajo, li še živi nijhov stva- ritelj. In v resnici je bila v tem lieu za- črtana otrpnjenost smrti. Le včasih se neznatno zganejo modrikaste ustnice, kakor da bolnik moli ali kakor da pre- klinja svojo zajuiscenost ali one dežne kaplje, katere mu prihajajo na uho ter mu vedno jednolicno odinerjajo ure nje- gove bolezni. Nekega vecera vnide služkinja malce pobita, a vendar po navadi zgovorna ter reče: ,.Toliko imam posla, da komaj s te/.avo dvakrat mi dan k vain pogb'dam. Bi si li no hotrli. dragi gospod, vzeti mine; sestra usmiljenka je zastonj a ne- guje naj bolje bolnika. Kamjonki je bil všoč da svot. ali kakor drugi slabovoljni ljiulje, je imel tudi on navado se protiviti vsemu, kar se mu je svetovalo, da tudi zdaj ne privoli. Ali ko je služkinja odšla, začne on o tem premisljevati. Sestra milosrcnica!... resnica je! Zastonj je, in kako pripravna je. Kakor spioh bolniki je tudi Kamjonka izkusil, prepušeen samemu sebi, mnogo gorja in se mora! boriti s tisočero malih neprilik. katere so ga istotako mucile, kakor ga napravljale nestrpnega. Clesto je cele ure preiožal nevgodno preklonjone glave, dokler se je odloeil, da popravi vzglavje; cesto ga je zeblo ponoci, ila bi ne vein koliko dal za čašico toplega Oaja; toda ko ga je že toliko truda stalo, da je prižgal sveeo, kako bi mogel misliti, da si zavre vodo. A sestra usmiljenka bi vse to napravila z ono prijetno postrežlji- vostjo, ki je sestram usmiljenkam lastna. Ü, koliko je la/.je trpeti ob taki pomoči! Trpin pride naposled do tega. da je menu, da je bolecina ob takih prilikah nekaj prijetnega in se čudil v duši, da bi si colo on mogel take sreče poželeti. In zdolo se mu je, če bi sedaj prisla sostra in prinesla v delavnico malce vo- solja in nade, bi se morda celo zunaj razvedrilo in dežne kaplje bi ga prene- hale nuičiti s svojim kapanjem. Naposlod mu postane žal, da ni takoj pritrdil svetu služkinjinem. Noč se je počasi in mračno premikala dalje, a ganja. Proti toliki brezozirnosti je nasto- pil celo poslanec Richter in rekel, da je ravnanje s Poljaki tako nizkotno, da je smatra pod častjo nemskejja imena. Po- ljaki pa so izjavili, da je ta nastop Nemcev proti narodu, ki se bori za svoj obstanek, za svojo narodno individuval- nost, barbarstvo in so polnoštevilno za- pustili zbornico. Odstop Pobedonosceva. Predsednik svete sinode v Petro- grad u Pobedonoscev namerava odstopiti, ker se ne strinja z novim ruskim vlad- nim zistemoni, ki provzroeuje revolucijo in anarhijo. Volitve v Belgljl. V Belgiji so se zdaj izvršile držav- nozborske volitve. Katoliska stranka je zmagala z ogromno veeino. Pridobila je namree se novih 6 mandatov in šteje zdaj 90 poslancev v zbornici in 62 v senatu. Mirovna pogajanja v južnl Afriki. Reuterjev urad poroOa iz Pretorije sledeče o dosedanjem vspehu mirovnih pogajanj: Glede mirovnih pogajanj goje v južni Afriki večinoma dobre nade. Kljubu temu se pa ne sme smatrati po- daljsanja konl'erenc za gotovo dobro zna- menje. Če se tudi delegati odpovedo nadi, da. bi ohranili nezavisnost republik, je vendar še innogotera toeka, glede ka- tere še ni prišlo do sporazumljenja. Še je znatna manjšina, ki smatra zopetni početek vojne kqt najboljši izbod iz sedanjega po- ložaja. Še ne resene sporne toeke mo- rejo vsak hip provzrociti, da se poga- janja prekinejo in je jako neverjetno, da bi se oni, ki so danes za mir, odpove- dali boju, dokler je zadostna maojšina, ki želi nadaljevati boj. Vse te točke treba upoAtevati, predno moremo priti do sodbe o eventualnem vspehu po- gajanj. Zusebn.? poročila pa javljajo, da so dogovori že končani in da je mir zago- tovljen. Trdi se tudi v teh krogih, da se je mir včeraj oficijelno objavil. London- ski vojni urad noce o tern dosedaj še nič vedeti, kar pac" dokazuje, da defini- tivnega dosedaj še ni ničesar sklenjenega o miru. Gotovo je doslej le to, da kralj odločno želi miru pred kronanjem, da pa nasprotno Buri nočejo odnehati od svojih zahtev. Bržko.ne se sklene mir pod pogoji, ki jih bodo sprejeli Buri, žrlvovati bodo niorali edino ie neod- visnost. Domače in razne novice. Ccntralna posojiluica naznanja: Ker je 1. junija nedeija, sprejemale se bodo h r a r: i 1 n e vloge 2. junija (v pondeljek) in obrestovale za celi mesec. Načelstvo. Xovi nadškof goriški. — Mon- signor Andrej Jordan je bil rojen v Gorici dne 29. nov. 1845. Njegov oče je bil profesor na goriški gimnaziji. V maš- nika je bil posvečen dne 6. junija 1868. Prvo siužbo je opravljal kot katehet na goriških mestnih ljudskih šolah, dokler ga ni pokojni nadškof Gollmajer imenoval za svojega tajnika. Po smrti nadškofa Gollmajerja je bil spiritual v bogoslovnici. V 'tein času je bil tudi suplent za kano- nieno pravo in kasneje za pastirstvo. Ko je bil monsignor Valussi imenovan za škofa v Tridentu. postal je monsignor Jordan prost stolno cerkvo, kar je bil do nnjnovejšega časa. Furlanske kmečko ol>- čino so ga dvakrat izvolile za državnega poslanca. Za gorUkega nadškofa bo slovosno proglasen v Rimu dne 9. junija. Procesija sv. R. Telesa. — Ob najlepšem vremonu se je vrsila letošnja procesija sv. R. T. v nasem meslu. Pro- cesijo je vodil novoimenovani knezo- nadškof monsig. Jordan ob muogo- številni asistenci preč. duhovšeine. Pro- cesije se je udeležil o. kr. namestništveni svetcvalec grot" A 11 e in s, uradništvo, obeinske in šolske oblasti, društvo vete- ranov, šolska mladina in drugi zavodi tor nepregledna množica vernega ljud- stva. iz mesta in z dtžele. Topniearski podeastniki so ob Najsvetejšein delali špalir; častna stotnija brambovcev jo izvrstno streljala pri vsakem evangeliju, a na pradu so gromeli topovi. Svirali stä vojaska in meščanska godba in kar je slovesnost posebno povzdigovalo, bile so dolge vrsle belo oblečenih deklic, ki so potresale cvetje. Popoludne ob 0. uri je bila proce- sija pri oo. Frančiškanih na Kostanjo- vici, katero je tudi vodil knezonadskof Jordan in je bila zares sijajna in ve- ličastna. Navodila za poslovanje in knji- govodstvo v slov. „raifteizenskih po- sojilnicali", katero je spisal g. Svetoslav Premrov, uradnik „Centralne poso- jilnfce" v Gorici, izide v kratkem v „Na- rodni tiskarnr'. Opozarjamo na to pre- koristno delo vodstva slovenskih poso- jilnic. Kaj pa s SteK'tom? — Na ta vprašanja, dohajajoča nam od raznih strani, smo odgovorili v predzadnji šte- vilki našega lista, da nam ni nic na- tanjčnega znano in pozvali smo ,,Sočo'', naj bi ona, ki ima izkljucno patent na „Tutti frutti", ugodila radovednosti naših popraševalcev. Pa da bi tega nik- dar ne bili storili ! Mesto da bi se „Soca" odzvala našemu pozivu. izsula je na nus celo kopo najfinejših cvetic iz svojega vrta ter se tako robato zadrla nad nami, kakor bi se ne mogel zadreti najbolj pijani baraba. „Soča" piše sicer o ne- kih ,.treh odraslih vinjenih možkih", ki se nahajajo v preiskavi in ki so baje zagrešili nekaj grdega, a pravi, da to njih stranko nič ne briga. Kaj pa, ko bi se nahajal med onimi tremi tudi pevovodja „Glasbenega in pevskega društva" in bivši ucitelj Stele? Kaj bi potem to res nič ne brigalo stranko in bi stranka res ne bila prizadeta? Glej, glej hinavce! Njih stranko nič ne briga, ako kateri od li- ce n clan iste kaj zagreši — drugače pa je pri drugih, ako se kdo od teh v čem pregreši, četudi ni imei s stran- ko nič opraviti in ga stranka ni popol- noma nič poznala. Pa saj se poznamo ! Ob jednem pa je nakopičila „Soča", ka- kor to ne more biti drugače, v svojem odgovoru na našo nedolžno notico pod gorenjim naslovorn vse polno laži.' Tako pravi tudi, da smo — grozili s pikanterijami o A. G., neketn Dorčetu in neki odlieni dami. Ako smo v omenjeni notici zapisali te-le vrste : ,.....ker ni morebiti izključeno, da ne bi znala „So^a" ninogo, mnogo pikanterij pove- dati eelo o — — A. G—k-u, o kaki od- lični dami o Dorcetu itd. itd." — je-li to grožnja? Kako naj bi grozili mi, ako pravimo, da bi ,.Soča" morebiti vedela povedati kake pikanterije ? Saj se mi vendar s takimi stvarmi no smemo pe- čati, ko ima „Soea"1 izključon patont na nje? Mar bi hotola n. pr. ,,Sot-u'' od iims zahtovati, da spisemo mi kak skandalozon roman o A. G—k-u? Smosno to! Ako misli „Soca*', da bi bil A. G—k sposo- ben za jnnaka v takem romanu, potem naj si ga sama spise. Kajti mi niniamo no časa ne volje, da bi se bavili s t. a- k i m človekom. (irdn liinavsčina. — Zopot so je oglasil v zadnji „Soči" znani psovac in zopot je bruhal, kar je imel v sebi: po- klenske duse, lumpe, I'aloto, hudičeve prasce, svinjarje itd. Ko so je tako zlaj- šal. zagrozil je „žegnanim falotonr' šo z drugirni recmi, ker mu jo rnanjkalo bolj- sib argumentov. To „druge stvari'', koje bi to eloveče najrajše vihtelo nail svo- jimi nasprotniki, mu je konfisciral dr- žavni pravdnik. ostal mu je le so — svinjski jczik in pa skrajno surov članek ,.Fridolinstvo in žegnani talotje". V tern clanku priznava sam, da je zopet surov, da zopet psuje; priznava tudi, da je „Soča1' provzročila kazen- sko preiskavo prod raznim gojencom znanega slov. zavoda. 0 tej zadevi piše: ,.Mi smo se zadovoljili z jako obzirnim namigavanjem o vsom, karseje godilo... Pristojna oblast je takoj zahtevala po- jasnila od nas, kako se upamo javno beležiti taka grozodejstva. Naša pojas- nila so bila tako konkretna, daje takoj. pričela — kazen- s k a preiskava. . ,." To odkritosrčno priznanje nas je razveselilo, studi se nam pa hinavščina in zavijanje resnice v drugem del« tega članka. Kakor ,,Soca-l sama priznava, je pričelo kazensko preislcovanje takoj, ko je ona dala pristojni oblasti konkretna pojasnila; povedali smo že, da se je to kazensko preiskovanje vršilo proti 13 dečkom, ki so bili obdolženci in ne price, kakor je ,.Soca" lagala. In zdaj so delajo „Sočini" ovaduhi neumne in nedolžne, češ, da niso hoteli uničiti toliko mladine, zdaj se hlinijo, da imajo za ono mladiiio le solzo pomilovanja v bistrem očesu, ki je prodrlo tudi v Sodomo in Gomoro ter zahtevajo, naj se dožene vsa resnica in zlocinci naj se po vrednosti kaznujejo. Taka je torej ta reč ! „Bistro oko" vohunov je „grozo- dejstvo" izvohunilo, ovadilo in zahtevalo kazen. Tej zahtevi se je ugodilo, 13 mla- dih ljudij je prišlo v kazensko preiskavo: in zdaj se ovaduhi še hlinijo, da imajo za te žrtve solzo pomilovanja v tern „bistrem očesu" ! Ali si je mogoče misliti večje hi- navščine ? Slovesen pogreb vojaka. — V torek se je vršil pogrob onega nesreč- nega nadtopničarja Dinacherja (Lajna- horja ?), o katorern smo poročali, da je bil po nesreci zadot v hrbet od puSke, katera se je sprožila pri basanju topni- carju Sodolčiču na strazi pri topničarski vojašnici. — Pogreb so priredili Oastniki in vojaki topnicarji kar najslovesneje. Rh'tvaski voz je bil ves obložen z v(»nci, k;itore so darovali častniki in lovariši nosrcfnega. Pogreba so se udeložili tudi vi castniki in vojaki tu garnizujocega topničarskega polka in kar jo bilo nekaj P'isebnoga, vojaki spremili so mrtvega icvariša noln do groba. Pogreb je bil jako ginljiv in se ga jo udeležilo tudi mnogo di'iigoga občinstva. Dczt'i'tiral je noki Stefan Sussnig, topničar pri luk. topničarsketn polku. Pi'isel je domov k starisem, ki slanujejo v ulici Formica ter.jim rekel, da je do- bil dopusl, da smo obiskati svojo teto, bivajočo v Campolongu v Furlaniji. Pre- olilckol se je v civilno opravo, vojaško pa jo pustil doina. Ko jo vojaška oblast to zvedela, vzela jo opravo, vojaka pa iščo. (iganka taticn. — Pred nekaj dnevi jo zmanjkala suknja v noki hisi na Gorsu. Sum jo padol koj na noko ci- ganko in sum jo bil opravičon, kajti pre- piičali sose,da.je to suknjoukra'dla2Gletna ciganka Tona Ruzior. Ciganka je prižla v hišo s protvezo, da hoče prorokovati iz kart srečo neki služkinji in je to. pri- liko uporabila, da je ukradla suknjo. Pri tej priliki morarno omeniti, da piihajajo od vseh strani velike pritožbo proti ciganom, katerih je čedalje več v našem mestu in zlasti po okolici. Ljudje pripovedujejo, da so cigani tako nadležni, da človoka ne puste, da bi šel svojo pot, otroci ciganov kar na kolena pa- dajo pred človeka in mu zapirajo pot z raznimi predrznostirni. Tudi po hišahjih je dovolj, kjer pazijo na prilike, da bi kaj izmaknili. Vsled tako predrznega na- stopanja ciganov človok ne bode skoro več vareu iti na sprehod ni sam ni z otroci. -- Opozarjamo kar najnujneje politicne oblasti, da store proti temu nastopanju ciganov kar veleva dolžnost ter se varuje ljudstvo pred to nadležuo druhaljo. Izmisljen napad!? — Nekateri listi so poročali, da je bila v nedeljo na potu na Sv. Goro oropana neka gospo- dična iz Trsta. Zdaj pa pravijo, da se ta nnpad ni izvršil ter da je bil najbrže izmižljen in pravijo tudi, da hode sodna oblast proti dolični gospodični postopala. Pravi la „goriškega slovenskega vinarskega društva" je priobčil goriški „Gospodarski list;' v 3. in 4. št. Namen društva, ki je izražen v § 2., je jako ob- širen. Društvo bo imelo po deželi po- družnice. Vodstvo bo v rokah društve- nega načelstva in osrednjega odbora. Pravila so skrbno izdelana, želimo le, naj bi se krnalu kaj s t o r i 1 o !! Najdcue stvari. — Neka služkinja Pessaro našla je v Raštelu zlato zapest- nico s tremi svetinjami. Izročila jo je policiji. — Pri procesiji v četrtekje bila najdena otrocja zapestnica. Tudi ta se nahaja pri policiji. — Našla se je ludi srcbrna ženska ura s kratko verižico. Ta pa se nahaja pri municipiju. služkinja je imela še le priti zjutraj po- gledat. Sedaj je uvidel, da bode ta noč zanj tezja nego vse prejšne. Nato mu pride na misel prejšno njegovo življenje, in živo mu stopajo pred oči srečnejša leta njegovega življenja. In kakor je malo preje premišljeval o nuni, tako se je začel sedaj spomin na ta leta spajati v njegovern muzgu na čudoviti način s pojmovanjern solnca, svetlobe in lepega vremena. On začne premišljevati o svoji po- kojnici in se ž njo razgovarjati, kakor je imel vsikdar navado, ko mu je bilo jako hudo. Naposied ae izmuči, začuti, da je vedno slabejši in zaspi. Sveča stoječa na nočni ornarici jo polagoma dogorevala. Njen rdečkasti plamen pomodri, potem se nekolikokrat jaeje zablesti in utrne. Popolna tema objame delavnico. Med tern pa so na polju vedno jed- nako kapale dežne kaplje in to tako dol- gbčasno, kakor da se ž njimi očišča tema in tuga cele prirode. Kamjonka je dolgo spal v lahkem snu, ko ga naenkrat zdrami neki čuden vtis, kakor da se nekaj nenavadnega dogaja v delavnici. Zunaj se je jelo svitati. Mramor in sadra sta se začela beliti. biroko, mlečno okno, katero je bilo nas- proti postelji, je prejemalo vedno več blede svetlobe. V tern svitu zapazi Kamjonka ne- kako prikazen, ki sedi kraj njegove po- stelje. On široko odpre oči in začne gle- dati, bila je sestra milosrcnica. Nepremično je sedela, malce obr- njena k oknu in nagnjene glave. Roke je sklenila na krilu — in zdelo se je, da moli. Bolnik ji ni mogel videti obličja; ali je jasno razbiral belo pečo in temni oris nekako slabih ramen. Srce mu začne nernirno biti, v glavo so mu silila vprašanja: „Kedaj je dovedla služkinja sestro in kako je ta prišla semkaj ?¦' Potem pomisli, da sö mu to od sla- bo.sti le tako zdi in zaklopi oči. Toda za trenutek jih zopet odpre. Sestra je sedela še vedno na tistem mestu nepremična in kakor zatopljena v molitev. Od Čudnega cuvstva, od strahu in veselja se zaCne bolniku ježiti koža. Nekaj je s tajno silo privlačilo njegov pogled k ti prikazni. Zdelo se mu je, da jo je nekje že videl, ali kje in kedaj? — ne spominja se. Nevkrolno hrepenenje se ga polasti, da ji pogleda v lice, toda bela peča je je mu zakrivala, a Kamjona si ne upa, sam ne ve zakaj, niti se oglasiti niti se premaknili, celo ne popolnoma dihati. On je samo čutil, da ga čustvo strahu a zajodno i čustvo radosti vedno silneje prevladuje, pa je v čudu vprašal samega so be : kaj je to ? Med tern se je povsem zdanilo. Krasno jutro rnora biti zunaj! Naglo in brez nobenega prehoda nastane v delav- nici svetlo, sijajno in radostno, kakor da je poletjc in maj. Valovi zlatega bleska, rastoči kakor povodenj, so začeli napol- njevati sobo in jo zalivati v toliki meri, da se je mramor gubil in izginjal v tern sijaju, stene so se zlivule ž njim in naposied se popolnoma razplinile, — a Kamjonka se je nahajal kakor v nekem sijajnem nedoglednern prostoru Med tern zapazi, da celo peča na glavi nup.o i/gnhlja svoj beli lik, da na krajcih vzdrhtava, da so raztanjuje ter razpliuja kakor sijajna megla, da se i ona preobrazuje v svotlobo. Nmia obrne nalahno lice k bolniku — in glej zapu.ščoni bolnik spozna v njeni sijajni aurooli znano, stokrat obo- žavane pülczf! svoje pokojniee. On se iztogue iz postelje, a iz prsi mu uide krik, v katerom so se izraževalo solze, boli, trpljeuje in muke tolikib let: „Ti! ti!" In oklonivši so jo, jo privijo k sobi, a tudi ona ga objame z rokami okrog vrata. Svetloba je plula skozi okno v vedno vecjih valovih. „Ti me nisi pozabil", reče naposied. „Prinla sern tedaj in izmolila za te lahko smrt1'. Kamjonka jo je neprestano držal v objemu, kakor da se boji da mu ta bla- goslovljena prikazen izgine zajedno s to svetlobo. „Jaz sem pripravljen umreti", odvrne, „da le ti ostaneš pri meni". Ona se mu nasmehne z angelskim smehljajem in snemajoča jedno roko z njegovoga vrata, pokaže ž njo doli in reče: „Ti si že umrl: poglej tja!" Kamjonka pogleda v premi črti njene roke in glej, pod nogami zagleda skozi okno notranjost svoje mračne in puste delavnice; tarn je ležalo na postelji nje- govo lastno telo s široko odprtimi usti, katera so se videla v hrepenečem obličju kakor črna rupa. In on je gledal to izmučeno telo kakor neko tujo stvar. Počasi zacne vse to izginjati nalahno izpred njegovih oči, ker ta svetloba, katera ja je obkroževala, .so je, kakor bi jo podpiral neki nadze- moljski voter, izgubljala nekje v brez- končnost... Prodajnlnicn tobakn v gosposki ulici iUev. 17 združona z loterijsko ko- lekturo, se oddaje | olorn konkurza. Po- iiudbo naj se vlo/ijo pri c kr. linanenem nadzorniku v Gorici do 3. jun. I. I. Po- nudbam je pridejali varsüino 150 K in za lolerijo bode polo/ili kavcijo M()i> K. Vabilo k rednomu ohcMiemu zboru vojaško-veteranskega drušlva za Gorisko in Gnidi.ško, ki bode v nedeljo dne I. junija 1902. ob II. uri dopoludne v pro- storih „Hotel Post" v Üorici. Dncvni red : l. Olvoritev zhnrovanja; 2. Citanje in odobrenje zapisuika zadnjega obrnega zbora; 3. Poroeilo o društvonrm na- predku in poslovanju ; 4. Porocilo drušl- venega blagajnikn; 5. Drugi n.-.svHi in predlogi; 6. Volitcv drustvenoga pred- stojnišlva. lloko zlomil si je na Ireh mestih Anton Tinta iz Kobidnegabrega, ko je gnal napajat junca. Junec se je splašil ter vrgel nesrečncga moža take po tloh, da si je slrl roko Pretep. — V Dornbergu so so v neki krčmi sprli I'mljc mod selioj. Mod njimi se je nahajai ludi 25letni šinigoj Janez. 'J'a je hotel prepirajoee se pomirili. a za plaeilo bil je z nožem na roki tako ranjen da so ga inorali prepeljati v tu- kajšnjo bolnisnico. Isk.injc zivc^isrt'bra.— Nad vi- pavskim Trgom še vedno vrtajo v zeniljo, ozirorna v skalovje, i.ščejo žilo živega srebra; ali dosihmal brezvspesno, men da so prevrtali že nad 300 metrov v zeinljo.' Pri tem vrtanju rnorela delati le dva de- lavca za s-icer dobre dnine; a podzemelj- ski zrak jih dela blede, da pač zaslužita ona 2 gld. ali 4 krone na dan. B>g dal, da hi se odprl kak nov vir dohodkov za ubogo gorenjo Vipavo, kajti letos je sem- lenjo deloma tot-a, deloma burja in siana uničila vso nado na dobro letino uhogemu kmelu-trpinu, kteremu hočejo vcepili ne- plodni in nezdravi liberalizem —¦ kot peto kolo — za rešenje iz v.seh njegovih nadlog! V Bohinjskem predoru so je vsled zadnjega deževja udrl pri jiižnem izhodu plaz, vsled česar se je moralo na. tem kraju delo ustaviti irruhod zapreti. Procesija sv. R. T. v Trstu. — Iz Trsta se nam poroča, da še ne pom- nijo tako velikanske procesije sv. Rešnjega Telesa kakoršnja je bila letos. Mestna korporaeija se je tudi letos demonstra- tivno odtegnila udeležbi, to pa zaradi tega, ker se židovski irredenti ni po.sre- čilo zabraniti, da bi se cerkvena bratov- ščina sv. Cirila ip. Metoda ne udoležih» procesije z zastavo in je merodajna oblast prepreeila nakano magistratovcev. Vendar je magistral izobosil na oknih občinske palače rudeče prte, česar lansko leto ni storil. Magistratovci se zdaj jeze, u veseli so Slovenci, da so prodrli proti trmi vse- mogočnimse dozdevajočega magistrata. Preprečena liesm-a na jnzni ze- lezuici. — V nedeljo 25. t. m. bi se bila blizu Kakeka pripetila grozna nesreča, da nista vzroka še o pravem času za- pazila in odstranila dva vestna euvaja. Neki zlikovci so nameravali brzovlak ki z najvecjo bitrostjo vozi proti Ljubljana, vreči s tira in čez veliki nasip ob progi. Ako bi se bila nakana posrečila, bi se bil vlak prevrnil v globocino in hi se bilo mnogo ljudij pobilo, vlak pa hi se bil razbil. Zlikovci so namrec položili na tir več pragov, nad katerimi bi bil vlak skoč:l s tira. Čuvaja sta pa pred prihodom vlaka obhodila progo in k sreči zapazila hudodelstvo. Njima je zahvaliti, da ni mnogo ljudij izgubilo življenje. Preiskave se vrse, vpraša se pa ali uprava južne železnice nagradi omenjena skrhna cu- vaja kakor zasluzila? Razmere v Istri. — V Taru žup- nikuje Lahon gospod Fulin, ki prebival- stva nikakor ni mogel vpreči v liberalno- Jaški jarem. G. Fulin je vsled tega pre- nesel sv. zakramente iz cerkve v Taru v — Vabrgo. Prebivalstvo je bilo silno razburjeno proti ternu nositelju laäke „li- beralne" kulture. Škof je zapovedal Fu- linu, da mora prenesti svete zakramente nazaj, ter je izrekel župniku Fulinu ostro grajo. Občiuski o. dr. .i. Turn pa ch j(! imntiovan kanonikom stolne (MH'kv(! sv. Vita v Pragi. — Kra- kovska akariernija znanosti je imenovala vseučili.ščii(>ga prosenorja dr. M a r i j a n a Zd r, i o c h o \v s k e g a svojirn dopisujo- cim Olanom in sicer v lilološkern uddelku. Mnoge slovenskc [irijaLelje teh dvcb Slo- veiicctn lako prija/.nili mieriih Slovanov uoil(v ki vest gotovo i'a/,v(;.selila. Vladika Strossinayor ohhaja j. avgusta lotos (')() lelnico, odkar je ime- novan doktorjein teologije. Strclnc poskušnjo z novinii to- po\i. -— '\\i dni so se vr.sile v F?n< 1 irri- pesti slrtjluc* poskušnje. z noviini top(»vi v navzočno.sti vojne{,ra rninistra, mnogih delegatov in drugih vojaških dostojan- stvenikfjv. \rspeli po.skuš(;nj j(? bil baje prav dobor. I'rednost pri novib topoviii je mej drugim ta, da top pri oddaji strela ne odskoci nazaj, marveü, da se top s pomocjo nekega tnohanizma mej streiom pričvrsti k Horn ter se ne gant;. Men se z noviini topovi luhko na dvakrat daljši cilj negi) se je moglo rneiiLi pri dose- danjih lopovih. Poselmo praklicno so izumljene nove lutvbice za metanje bomb in granat. S terni havbicami se je slrel.jalo na nasipe, za kakoršne se v vojni skriva sovražnik, a bornbe so te nasipe tako raznesle, da mora bili po- temlakem izkljnčena vsaka moznost, da bi se mogel zavarovati sovražnik. t Tra^it'iia smrt deteta in saino- inor. — Na Dunaju se je pripetil na- stopni veletragiOni slucaj. Neki uradnik je itnel dva otročiča: enega treh let, eneg.i devetih mesecev. Vtej rodbini je zlužila 17-letna Katarina Ceh. Ista je bila baje zelö naklonjena otročičema. Predvčera.jš- njirn so šli stariši popoludne od doma in so varstvo otročičev poverili .služkinji. Proti 7. uri se je uradnik povrnil domov in se je takoj približal k postelji malega otročiča. A ko se ga je dotaknil, je za- pazil v svojo grozo, da je deto nirzlo — mrtvo. V tisti hip pa je začul ludi, da je nekaj težkega padlo na tlak pred hišo. Bila je dekla, ki se je iz obupa vrgla skozi okno podstresja. Na rešilni postaji so pogodili, da so las;e služkinje omočeni s petrolejem. Hr/.kone jej je bil prej namen politi se s to tekočino in se zažgati. No, pozneje so je odločila za skok na ci^.sto. Krivila slu/kinje pa je bila v tein, da je otroka pogrnila s štirikrat pregrnjenim pogrinjalom injeglava detela prisla Ln'z- kone pod pregrinjalo, zbok česar se je isto — zatlušilo. Služkinjo so prenesli v bolnisnico, kjer je kmalo umrla. Ta .slučaj smo naveli v svarilo našim Ijudem, izlasli inateram, katerim je poverjena skrb za take male otročiče. Društvo za odSkodovanjc iiidu- strijalct'v ob stavkah je ustanovila na podlagi vzajemnosti ,.Zveza avstrijskih industrijalcev". Namen tega zavaroval- nega družtva je, zavarovati svoje chine (imetnike ali najeinnike lovaren ali in- dustrijskih in obrtnih podjetijjzoper škodo, ki bi nastala v njih obratih vsled stavk, katerih niso sami zakrivili. 0 tein, ali je podjetnik sam zakrivil stavko, ali ce je nastala brez njegove krivde, odločuje druslvo na temelju poizvedb na mestu stavke, oziroma s posebno izjavo v teku osinih dni po sklepu poizvedb. Premije se določijo po zadnji, delavski zavaroval- nici zoper nezgode izkazani vsoti letnih mezd, oziroma plat;, ki so se izplačale uradnikoin. Premije se določijo s šlirimi tisočinkami oinenjene vsote mezd, oziroma plač in jih je celolotno plačati naprej. Odskodniiia se dolot'i po izkazih mezd. oziroma plač zadnjih štirih todnov prod piičetkom stavke. Odškoduje se za en dan stavke s 50 odslotki na tej podlagi izracunjene dnevne vsote mezd ali plač stavkujočih ali k brezdelju primoranih delavcev, kakor tudi uradnikov zavarova- nega podjetja. Kot k brezdelju primorani delavci, oziroma uradniki se smatrajo oni, ki se vsled stavke ne morejo porabljati za delo niti v njih dosedanjih obralnih oddelkih niti v drugih oddelkih obrata. Dnevna vsota mezd in plač onih delavcev in uradnikov, ki se opuste med stavko, se mora odšteti od prej oinenjene vsote rnezd ali Dlac\ ki velia «a nnriiotrrv *A- škodnine. Najdaljsa doba stavke, za katero se plača odškodnina, je dolooena na tri messes. (.<>, se v ('iiein računskem • letu primeri več slavk, se plača odškodnina najdalje /,a šest rnesecev. Društvo ima svoj sedrž na Dunaju. njegov (h-lokroy se razteza teritonjalno na v.se kralj'vine in dežde, ki so zaslopane v državnem zboru. lJrui5tvr> začne po.slovati, kadar priglasi 2">i) udov svoj pristop z Ictno delavski zavarovalnid zoper ' nezgode lansko' leto izkazano vsoto mezd v višini 2f) rnilijonov kron. ,,NTarodnog. V." Slov. društ\(»,,llii'ija'' v Pra^iitna danes ob S. uri zvccer svoj u»tanovni obcni zbor v Chodt'-rovi restavraciji na Ferdinarif]i)vi tridi s sledec'm dnevnim redom: 1. (lilanje pravil. 2. Vzprejemanje (vpiss/vanjei danov. 3. VoliU'v predserl- nika. odbora in revizorjev. \. Slucajnosti. — Po zborovanju prosta zabava. Namen društva je gojiti in pospe- ševati ziianstveno in društveno gihanje slovenskih visokošolcev v Pragi. (ilani društva so: ai redni. hi izvanredni. ci caslni. (11 ustanovni. — Hodni elan je lahko I. vsak redni slušatelj pra/.kih vi- sokih .^ol slovenske narodnosti. 2. vsak akademik slovenske narodnosti tri leta po absolutoriju, katerega je odbor vzpre- jel članoin. — Izvanredni clan je lahko vsak Slovan, katßrpga je odbor vzprejel za china. — Ca^lni clan more jtostati vsakdo, ki je izvoljen na občnem zboru za za.šluge. bodisi za društvo. bodisi za slovenski narcjd sploh. — I'stanovni rlan jt1 lahko vsaki prijatelj Sloveneev, kateri založi jedenkrat za vselcj ')() K. P r i p r a v 1 j a v n i o d b o r. Solskim oti'okoin ne cipan't! — Na Holandškem in po mnogih državahje ostro prepovedano. j. ro d aj a t i e vnoviö dodone čista voda. in sicer ' 4 litra na 10 do 15 gr. suhe želatine ter se na majhnem oltiiju segrova, dokier ne po- stane tekoča, med tein pa se neprestano mesa; lehko se pa tudi takoj razstopi v gorki vodi, ne da bi jo prej namakali v mrzli vodi. Ko se zelatinashladi.se pre- cedi skoz redko platno in se labk ) takoj rabi. Če ni vino prekalno. ucisti se je v enem teilnu. Bojkot. — Zahodna nemška zveza iiidustrijcev je sklonila bojkotirati vse one trgovce v Avstro-Ogrski. ki so na- mestu nemške uvedli češko ali mažarsko dopisovanje. .Ucsto, ki ..nikdar iu* spi' jo mesto Uuthe v ^lontana. Noc in dan so odpi'te prodajalnice, gostilne in zabavisča. Mesto ima rudnike, v katerih delajo po- samezni oddelki po dnevi. drugi zopet po noC;i. Ponesret'tMii luristi. — Na znani gori „Rax Alpe" na gor. Štaj.. kjer se vsako leto pripeti več nesreč, sta se zopet po- nesrečila dva hribolazca in sicer neki dr. Payer, sin bankirja i/. Inomosta in pa neki doktor Hrezinn. Obeh trupli ste bili strašno razmesarjeni. lluiubortova a torn. — V New Jorseyu jo bil aretiran sluga Friderika Ihitnborta. Priznal je, da sta gospa Hum- bert in njen soprog na lastni ladiji na begu v Argentinijo. Hazni člani rodbine lluinbett so po raznih potih zapustili Francozko, da se potem sestanejo v ainoriskih združenih državah. Iz P-iriza se javlja, da se izvrše v tej aferi senza- cijonalna aretiranja. Advokat Dubois je moral odložiti svoje mesto. Edison i/umil elektricni avto- niobil. — Iz New-Vorka se poroča, da je sloveči elektrik Edison izumil elek- trični avtomobil, kateri bode prevozil 100 angležkih milj, ne da bi trebalo ob- noviti baterijo. O katastroti na Antilah se poročji: Guverner otoka iMarlini({iie. L' 11 u or re je poslal pomorskemu ministru v Pari/, oh.^irno uradno poročilo o izbruhu ognje- nika Mont Pelee, v katerein poročilu se vso potrjuje, karjedozdaj poročal brzojav o katastroti. V porocilu je vse od kraja poudarjano, kar je žd poročalo časopisje. nega pepela se je pojavilo 3. maja po- poludne v okolici Precheurja in sv. Fi- lomene; prebivnktvo toh naselbin je takoj zaprlo svoje hi.se in hežalo. 5 majft je zač-el padati popel tako na go.sto, da je riastal mrak po dnevu in se skoro solnce ni videlo skozi, oh jednem je padalo go- rece blato, ki je u/.galo in pokončalo to- varni Isnard in Guerin terjezgubilo živ- Ijenje .'jo oseb. Oeravno so sr» tovarne takoj izpraznile ljudij. Vendar se še vedno ni verovalo na kako katastrofo. V noči od (i. maja je h kralu začel silno razsajati vihar. vsled Cesar so narastle vse reke in stopilo co/ bregove z velikim grornom. Zjutraj je bilo vse preplavljeno. Prehi- val.-tvo niesta St. Pierre je prestrašeno začelo se izseljevati. mej tem ko so hu- dodelci udrli v izpranjene hi^e in kradli ter odnašali kar so dosegli. Not: 7. maja je bila v splošno začudenje popoinoma rnirna. a S. rnaja med 0 in 8 uro pa se jf» zgodila strašna ne?reča, ki je uničila rne.sto in vse prehivalce kar jih ni prej zbežalo. Tu sledi popis grozne prirodne prikazni. Ob 6. uri so «e začeli pojavljati v glohocini gromi podobni streiom iz rno- gočnih topov : mej tem je začela pokati zemlja daleč okoli gorovja in po gorovju Mont Pelee-ja samega. Iz razpoklin je silil dim in smrdljivi plini. V četrt ure je bilo vse ozracje nasiceno z dimom in plini. Nastal je tako temen mrak, kakor kadar otemni soln<;e. Prebivalci mesta — innogi od njih se niti ne obieceni — so jokaje in z rokami vijoč tekali po ulicah a mrak je nastal tako gos.t. da drug druzega niso vidfili in so po ulicah drug drugega podirali na tla. Beganja je bilo hitro konec, kajti ljudje so zapore- doma popadali po tleh omamljeni od plinov in so se zadusili. Oh 7. uri se je stražno streslo, gora se je razpočila, na vseh kraj;h je sinil iz nje ogenj in goreča lava ter se razlila v nižavo. Ali v tem groznem trenutku že ni bilo v mestu enega živega človeka več. Vulkan je na to jel bruhati goreče sknlovje in žlindro. ter je vso okolico spremenil v jedno go- reče morje. — Stevilo mrtvih v St. Pierru je uradno cenjeno na 30.000 oseb. Da teh dni je bil ognjenik priine- roma miren. a v torek je jel iz> no»ra bruhati in izmetavati zelo veliko vrocega blata. s katerim je zalito vse podnožje gorečega gorskega velikana. Listnica ni'ednistv«ru — Drage vo'je polrjujemo, da ni prec. g. vikar iz Kostanjevice v nobeni zvezi z notico iz Kostanjevice na Krasu, objavljeno v nasern listu od 17. t. m. Tržne cene. Za 100 k«. Kava: Santos. . . K 190— do 210— Sa.idomingo .. 270-— .. 290"— ..' Ja VA . . ." . „ 260— .'. 280-— Portorico . . ,. 270— ., 290'— Ceylon.....360— y 380-— Slakdor ".......86 50 ,. 90'— Špeh........ 120— ., 150— Petrolij v sodu . - „ 3-i"— ,, —*t— .. zaboju . ., 11 60 .. 12- — Maslo surovo.....150*— .. 160'— „ kuhano . . .. 200— „ 220- — Otrobi dehele . . .. 10 60 ., 12 20 dröhne . . „ 10'— ., 11 20 Tur.šica nova.....1280 '.. U'4O za hrano . ., 1240 .. 13'— Oves ........17-— „ IS- AI o k a ogerska : St. 0 K 30— št. 1 K29 40 St. 2 K 29 — .. 3 ., 28 60. .. -i .. 28.-. .. 5 .. 27 40 st. 6 K 26-40. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, {V lastni hisi) priporoca častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo. Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Vec vrst riža. Miljsvece prve in druge vrste, namreč po V» kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič «fe Valončič v II. Histrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. • Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsa zidarska dela po naj- nižji ceni. — Naročena dela se licriQ 30 hektolitrov najboljšega belega vista, č i s hi n e i: a „Kožbanca" za poletni čas iz prve roke odda so v K o ž b a n i (Brda pri Gorici) h. st. 1 po zelo nizki eoni. Hruj 1098. Natecaj. V solskem okraju jioriške oko- lico so razpisujo v ilot'onitivno n;i- lneieenje : 1. niello nadiičitelja na dvoraz- rednih ljiulskih šolah v Batujah in St. Martinu: 2. po jedno mesto učiteljii-vodite- Ija na jednorazrednih ljudskih žolali v Avčnh. Lokovcu. Plavoh in pri Voglarjih: 8. me^to potovalnege učitelja za Podluko in Dol. Lokovcc; 4. Mesto nciteljice na dvorazrcdni ljudski soli v Ajdovščini. S temi služhami spojcni pre- jemki so določeni v zakonu z due 1). oktobra 1900, dež. zak. štev. iHi. Potovalni učitelj dobiva tudi potnino 200 K. Prosilci in prosilke za kutcro teh most naj vlože svoje pravilno opremljene prosnje v teku šeslih todnov po tretjem raziilasu tcga-le natočaja v uradnein listu pri dotič- nih krajnih šolskih svetih. C. kr. okrajni šolski svet v Gorici, 27. maja 1902. 1 Jakob Miklus, I trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega I koroškega in kranjskega lesa ter I pohištva, rakev (trug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje | vsake velikosti. kakor tudi krat- kočasnih iger slovenskih ,.Mari- I janic' t. j. licnih in trpežnih miz iz trdega lesu, ki imajo znotraj tro- ali štiridelno keg- I ljišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejši sestavi. za | krcmarje, zasebnike ltd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, i priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke ' cene. ^m^. ^^^^. ^m^ at ^^a^ ^^^^ j^^^ i^ — ^ ~-~ ^m:— ^ — ~~—^i»r-^#^—ZMMM Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. „Universale" ' splošna Ijudska zavarovalna dručba, 1 KiivnatelJHtvo: Dunaj I., Schotten- , rin^ hih. štev. 8 (v lantiii hihi). Polno vplačana dolni^ka glav- ' nica 2,000.000 K. Garanti.jski za- , klad 8,700.433-56 K. N.jena posest hi§ na Dnnaju, ki so popolnoma i nezadolžene, reprezentuje sama I vrednost okoli 3 milijono K. — \ Ustanovljona je po i? 16. ministe- rijalncga ukaza z dne 5. rnarca ' 1896 R—G. Bl. 31 vis. c. kr. mi- I nisterstva notranjih zadev. Glavni zastop v Gorici prej < v ulici Morelli št. 6, zdaj pre- I seljena Via Corta št. 3. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Šolskega domau. r Najvecja trgovina krojnega blaga < „Krojaška zadruga" ! ^ usko^a platna, Knoippovt^a platna, ^ hlat't'vino, voliit'iiih odrj, kovtrov, srajc, lumiba/.cvin, žepnili rul ild. ^i Gospode opozarja ua izborno perilo, katero se razprodaja 15°,, « pod ceuo, dokler je še zaloge. < Pod perilo spada sledeöe: bele stajce z barvanimi oprsniki, ovratniki, ' zapestniee, nogavice, srajce za hribolnzce itd. > Vse po najnižjih in stalnih cenah! j Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine pro3ti. * Trva slovenska odlikovana krojaska dclavnica v ^orici. Antoii Krušič krojaški mojster in trg^ovec v Gorici Vrtna ulica št. 26. Izdeluje vsakovrslno možke obleke po vsaketn kroju tor za vsaki stan. Ima tudi bogato zalogo domačega in anglezkega sukna vseh vrst za vsaki letni čas. Blago je iz najboljših tovarn ter vedno sveze. ¦IHT* Ixdelke iz lastiie zaloge jamei. "9fg r1 ^ Naznanilo. Podpisanec, večletni hotelier v Pulju, naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril svojo, po najno- vejših zahtevah urejeno in opremljeno kavarno „Central", na Travniku. V njej bo p. n. gg. gostom na razpolago polcg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zagotavljaje najskrbnejšo postrežbo v vsakem obziru, prosim blagohotne podpore z obiskovanjem tor se belczim z vsern spostovanjem udani Filip Pečenko. P. S. Ako kdo izmcd gosp. ni projol luiznanila, katera sem razpošiljal le dni, prosim da. mi blagohotno oprosti. Odlikovana kleparska delavnica I Artur Makutz, ' ^ Gorica, Ozka ulica st. I, ' Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima z.tlo^o žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma proskrhlja is to v najkrajšoin času. — Picvzctna naročila za vpe- ljavo strelovodov, tudi pozlačonih. — Izdolujo pumpe za vodo. Pri- reja vpeljavo VOde z cevmi vsako vrsto. — V luslni zalogi iinu Stroje za žveplanje sodov iz cinkano^i /ole/a, škropilnice proti perono- spori ponovljone po Vermorelovi soslavi; mehove za žvoplanje grozdja raznih sistemov itd. — pL"" Postrežba točna. Cene zmerne! "TKI > ^—^ f^ ^^^ ^^^ ^m^ ^1^ ^—^ ^*^ ^"^ #—^ ^*^ ^*^ ^^% ^m^ i Po /moriii ecus je na prodaj lop, vises svetilnik (kloča) ki )o. posebno pripravcMi za malo ecrkve i);i do/.cli. — Voi' si» izvi! jn-i našein iipravnišlvu. Gostilna ,Vinarsketta in sastjarskeaa flmštva za Brda' v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 tcči pristiia bela in urna vina iz dru.št- V(Mic klcli, in punti^ainsko pivo. I'ostroze z okiisnimi jcdili. -- Na razpolago so hlovi za živino in tlvorišče za krogljanjo. Za ohiloii obisk so toplo priporoča svojiin rojakoin Anton (Jerbec, ^()stiliii('ar. „Cenlralna posojilnica^ v Gorici, registrovana zaüruga z omejeno zavezo, spivjcmii hranilne vloge, k;ilcn> o- brostujc po 4'/a p<> lu nies o č no; nov/.digiiüiio ohri'sti pripisujc koiicc lota h glavnici. IU'iitni davok plačuje poso- jilnica saniii. Dajt« posojila uciom n:i oscbni kredit po 6% in n;i vknji/.bo poS'/j,. Sprt'jcma člane z gla v ni mi d c- loži po 200 K in ¦/. opravilnimi (I c 1 e ž i po 2 K. Otvarja Članom tckooo račune, katorc ohrcstujc po dojiovoru. Za nala- panjp in vraOSaiijc so na razpolnjro po- ložnict1 c. kr. poštne hranilnicc, tako lia j« moLočt; poslati diMiar brcz poštnih slroškov. Uradne ure so vsak rielavnik ot!8—12. ure zjutraj in ob pomleljkih in četrtkih tudi popoludne od 2-4 v ulici Vetturini 9. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOIUCA Via Giardino 8 nrinnrn(v-a pnst.:a nela in črna vina «z vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i • nugradov. uosiavija na aoin in razposuja po žclcz- nici na vso krajo avstro-o^t-rske monarhije v soilih od üü litrov naproj. Na zalitevo pošilja ludi wzorco. Cene zmerne. Postrežba poslena. SIovcmM protVsorji nuMlicinc in /dravniki priporočajo Tinktupo za želodec i lekarnarja Gabrijela Piccoli-ja \ v Xijubljani, < iTorneia zalaptelja Nj. svet papeža kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebav- Ijanje in odprtje telesa, posebno zdravilna za one, ki trpe na za- staranem zaprtju, Tinkturo za želodcc rnzpošilja lokaznar | l'ICCOiJ v Ljubljani v škatljicah z 12 ste- i klcnicatni za K 2f)2, z 2-i stckleiiicaini za ! K -i-'8O, z ;56 stcklonicami za K 7--. z 70 j stokloiiicami za liV—. I'ostni pakot pod 5 kg. ; Sc prodaja v lekarnah v Gorici, Tolminu, I Frstu, Istri in Dalmaciji po 30 vin. stekienica. ZobozriraYniHki iitelier je otvoril dr. B. Pikl v (moriel, Via Teatro štev. 20 in ordiiiira od 9.-12. dop. in od 2.-5. pop. Št. 43. V (iorici, v sohoto dno :)1. iiuijh 1902. Letnik IV. I/.haja vsiik lorrk in nohoto v tcilnu oh II. nri |)ni(.l|i(ililnu y.a nicstn tcr ol, ;{. uri p<»poldnc za de/elo. Ako pade n;i la diicva pni/.nik izide d;in prej ol> (5./.vttoiT. Slant; |)o pošli prcjciiifui ;iii v (Jorici na clorn pošilj;ui rclolcLno S K., pollctim 4 K. in črl.rllel.no 2 K. I'rodaja se v Goriei v i.ol>akaniali Schwarz v Solskih nlicah in •'"'- 1 ersitz v Niinskih ulicali po H vin. 60EICA (WmUtiio iza urodniAtvo, ofrlase in narocnino pa na upravnistvo «firiricc». Ojrlasi so račuiiijo po petit- vr*tah in sicr-r ;iko sr- tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral po 10 vin.. 3-krat pn 8 vin. Ako se veckrat tmkajo. raču- nijo so po pogodbi. Izdajatolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Ti-ka „Naroclna tiskarna" ;ml<_ov. J. Marušici. Obljuba dela dolg. Predno so jo začela v nasi dr/avni zbornici razprava o proraeunu, je miiii- slerski predsodnik dr. Koerber dal čoski delcgaciji zagotovilo, da lakoj po za- kljuoku razpravo kmio zaeno dolovati za češko-nemško spravo in za ureditev je- zikovnega vpra.šanja na Češkem. Celii so to zagotovilo vzeli zadovoljstvom ua znanje in obljubili. da nočejo ovirati proračunskib razprav, da pa po dnvr.šilvi istih odločno stopijo v opozicijo, da oelo v obstrukcijo, ako bi vlada no izpolnila kot pogoj za mirno razpravljanje o pro- računu dane obljube. No, v noei od minulega č-etrtka ra petek je bil rešen državni proračun in, kar je trcba posebno poudarjati, rešen je bil popolnoma prvikrat po dolgi dobi ])Otib lot. To je bil za dr. Koerberja do- godek vclikega pomena in zavedati seje moral velike usluge, ki so mu jo storili Čobi s svojo zmerno takliko. Zdaj je bilo pa na vladi da izpolni dano obljubo Cehom. Ali kaj se je zgodilo? Vlada se nili znienila ni za svojo obljubo, tako, kakor bi je ne bila nikdar storila, t. j. ona ni zapričela takoj po zavrseni raz- pravi cdločne akcije za ureditev češkega vprašanja in je s tern svojim vedenjem dala Čehom razumeti, da je obljubiti in storiti preveč. Ali Čehi so bili drugega mnenja, oni so dejali, da noben pošten elovek in tako tudi nobena postena vlada obljube, ki jo je storila, ne prelorni. Za- radi tega je klub Mladočehov po svojem zastopniku dr. Pacäku takoj v seji od rninulega petka podal sledečo izjavo: ,. Č e š k i poslanci vztrajajo tako dolgo v opoziciji nasproti vladi, d o k I e r ona ne d ä z a d o- ščenja češkemu narodu za razveljavljeni jezikovni na- redbi. Oni so bili skromni in so p u s t i 1 i, da seje r e š i 1 d r ž a v n i proračun, zdaj pa so odvezani in imajo proste roke. Zaradi tega bodo tudi oneinogooi'i v s a k o p a r 1 a m e n t a r n o p r e d I ogo, kateraje v a ž n a z a vlado1'. V smislu te svojo izjave hočojo Coin propročili zdaj v prvo rešitev pred- loge o (I a v k u n a v o /, n e list k e p r i /, e I e z n i c a b in dona v s k e p am- 1) r o d n e d r u I b e. Ta izjava Cehov jo dokaj razburila vso javne kroge in vs(», zlasti nern.ško avstrij.sko casopisj«; so rf'.sno pet-a s to zadevo. Vsenem.ška glasila seveda po svojo razinotrujcjo slvar. Oni krogi, ka- lori so vedno čutijo, da jim je vlada slepo udana in da jo lo orodjo v njiho- vib rokab, pritiskajo na njo. da so naj ne briga za grožnje Cehov, češ. Cehom ne gre za narndno vprašanje marveč lo za to, da izsiiijo od vlado kake nadaljno matorijelne korisli. Vlada pa vendar no da mnogo za tako tolažbe onih, ki j(-j „dobro hočejo*', marvoo čuti, da so so Cehi- zare.sno na- veličali lo vednih obljub in pozlačenih vladinih (raz, ter da bočejo enkraf. tudi d oj a n j a. Ta svoj strah pred resnobo eoskih polilikov je pokazala vlada s tern, da je dr. Koerber koj v soboto pozval k sebi dr. Kramafa in dr. Pacäkakot zastop- nika tnladočeškega kluba. V razgovoru, ki je trajal nad dve uri, je ministerski predsednik uplival na mladočeška zastop- nika, da bi naj ne obstruirali Čehi davčne predloge na vozne listke, a dosedaj ni dosegel šo ničesar. Resnica je in ostäne da so Čehi danes silno ogorceni nad postopanjem vladek ki bi naj raj sa izlila črnilo na opra- vičene zahteve Cehov a jih rabila kot pripravno orodje v dosego svojih na- menov. Čehi naj bi pomagali spletati lovorov venec vladnim politikom, pri tern pa kopali sami sebi grob, na katerein naj bi blisčali venci zmag raznih inini- sterskih predsednikov in njihovih nemških šepetalcev, kot nagrobni kinč! A tako nizko niso padli Čehi, da bi pozabili, da je rešitev jezikovnega vprašanja glavni pogoj za biti ali nebiti njihovega naroda. Pričakovati je torej. da bodo Cehi zdaj, ko jih je po vsem vodonju vladinih krogov minilo polrpljenje, izvajali skrajne posledice iz tega nastopanja. l)nr« 17. junija so sklieojo do/.olni zbori na kratko zasedanje. Po zaključku dožolnozborskega zasodanja pruviio sicor. da bore vlada resno pričfjti česko-nernško spravo in urodbo jezikovnega vprasanja za Ce^ko. inej tern pa uplivati na Ceho. da opuslo misel obslrukcije v jesonskom zasodanju državnoga zbora. Ali Cohi že danes dobro znajo, da jo nanion vladi. da so v dolgih parlamentarnih pocitnicah vsa roc lopo izgubi v pesku tor da so nadeja, Cehe zadovoljili s kakimi konco- sijami gospodarsko naravi, v jezikovnih stvaro'ipajih potolažiti nanodoločono case z blestočimi obljubami. A vlada so uloane v takih nač-rtih varati ker bodo rnorala od co.skih zastopnikov slisati re.sen glas, da se je ž njimi vred tudi ves ceski narod navoličal živeti ob samih o minMerskih obljuhah. Čosko vprašanjo jo pokopalo žo ne- kaj minislcrstev in ako vsc nc vara. utogno islornu pasti kot žrtev tudi lv'ir- borjova vlada, ako so no zyodi cido so kaj druzoga. Politični pregled. Avstrijska delegacija. V torek je imela avstr. delegacija svojo treljo plenarno sejo ter je vspre- jola proračun zunanjega ministerstva. Proracun za bosensko-hercogovsko upravo pa ni prisel do glasovanja. ker ni bila delegacija sklopčna. V tej seji govoril je zopet poslanec dr.» Kramaf. Mej dVugim je rekel da bi morala nasa vlada odloč- neje nastopiti proti gibanju ..Proč od Rima-', kajti to gibanje ni v prvi vrsti verskega pomena. ampak politicnega in je naperjeno proti obstanku naše države. Glede trozveze je govornik ponavijal to. krr je povedal žo drugokrati, da ima od trozveze jedino le Nemcija korist. Av- striji pa je le na veliko skodo. Delegat Vukovic je dejal. da se ne more pridružiti v polni meri soglašenju z ekspozejem minislra Goluchowskega ki je izraženo v poročilu proračunskega odseka in sicer za to ne. ker ne od- govarja večini avstrijskih narodov. Tro- zvoza jo v to- in v onostranski polovici monarhije zgubila na popularnosti. Pri- sfasi trozveze vedno kaj odlrgajo, Av- strija naj bi nastopila kot prijatelj in varuh nialih držav na Halkanu ter bi naj ondi uvoljavila svojo Ifgitimno promotne in trgovinsko koristi in hi naj gojila slo- vansko politiko. \z raznierja pogodbe rnora vsaki dfl vN-ci lo koristi. Tc^a pa IK' vidimo pri trozvezi. Kar so v prviO tico Italije. jo gotovo, da bi bilo toj dr- žavi na,jljui) niso zado- voljni. Glasom poročila v „Tiroler Stim- ' men1' so Italijani ravno te dni izjavili. . da ne dopuste razprav v deželnem zboro : in niti volitev v deželni odbor. Vsleti . teea sklepa italijanske stranke se dež. 1 zbor v prihodnjih dneh niti ne skliče. : Pogajanja se seveda nadaljujejo. Nemci proti Poljakom. V nems'kem dr/.avnem zboru se je dne 27. maja odkazala predloga o dr- ! žavnem kreditu jedne t-etrt milijarde za j kolonizovanje Nemcev na Poznanskom v j svrho. da se zatro taniošnji Poljaki. Pri '¦ tej priliki so se nekaleri govorniki po- i sebno odlikovali z govori. ki oznacujejo , prusko Slovanom sovražno narav. Prvi I je govoril državni kancelar Biilow. ki jo i dejal, da jo v interesu obstanka in i varnosti prusko monarhije. da so zatro j Poljaki v Poznanju Finaneni minister , R e i n b a b e n jo dejal, da on no more ! zato. da se Poljaki upirajo proti Nem- ! com in s torn zakrivljajo. da se jih pre- LiyTEK. Lux in tcncbris lucct. SpiNal II. Sienkiovicz, poslüv. «i. I. (vctko (Koiicc.) Naposled silno oslabi, a broz dvoma radi tega, ker nikakor ni hotel jemati večje množine čaja. Do ničesar več ni imel veselja; ne do hrano, no do dela, ne do življenja. Misli njegove so bile tako uvenjene kakor ono listje, na katero je gledal skozi okno, ter se je povsem ujemal s to josenjo, s tern dezjem in s to sanjavo mracnostjo. Ni bil že več v onem stanju človeškega življenja, ko človek čuti, da je že zvršil, kar je imel zvršiti, da je doživel, kar je imel doživeti in da ga ne vežejo nikake dolžnosti več na življenje. Kamjonka je žo več kakor petnajst let živel v vednem strahu, da njegov talent slabi. Sedaj je bil o tem prepričan in z gorkim čustvom je po- mišljal, da ga zdaj celo umetnost zapušča. Pri tem je začutil v vsaki žilici, da je oslabel ter onemogel. Ni se sicer nadjal, da bode umrl, ali tudi voroval ni, da bode ozdravel. V oboe ni bilo v njem ne iskriee upanja. Ako je še česa želel, bilo je ne- dvomno to, da se razvedri in i\-a iu^üa mu duo tedaj boljže. Vedno je bil on ' jako občutljiv za vlažnost in temo, vedno so taki dnevi povečevali nj(»govo žalost in otožnost. Vsako jutro, ko je pri $ la strežnica s čajein, jo je vprašal Kamjonka: „Se li nic ne vedri tarn po bregovih?"' ,,A!%' je odgovarjala sluzkinja, ,.taka megla je, da jeden drugega ne vidi". Čuvši ta odgovor, je zaklopil bolnik oci ter ostal tako mnogo ur, ne da bi so* premaknil. Na dvorisču je vladala povsod ti- šina, le dožne kaplje so se javljale jed- nakolično v žlebovih. Tri ure pozneje je bilo po dneva tako mračno, da je moral Kamjonka pri- žgati sveco. Kako je oslabel, že to opra- vilo mu jo bilo tako težavno. Najprej jo dolgo promižljeval, se li hoco stogniti po vžigalicah; potem je leno stognil roke, a pogled na njihovo mršavost, ki se je vi- dela skozi rokave srajce, ga je napolnila z ogoreonjom; prižgavši nato svec:o, po- civa zopot nepremicno, dokler ne pride zveuor sluzkinja, da poslnša vse lo vreme zaklopljenih oči, kako odmovajo kaplje v žlebovih. Čudno se vidi v torn trenutku de- launlnn PI«...«,........A.. __--».;• .. .-...u, Ločko na njegovem čelu jako suho in I žolto. Ostali del sobe je izginjal v mraku. a ta postaja od časa do casa vedno torn- i nejsi. No kolikor postaja zunaj bolj temno, v toliko postaja jo kipi bolj rdei-kasti tcr j živejsi. Plamen sveOe trenutek pojema, a trenutek se zopet dviga tako, da se pri tem trepetu svetlobe zdi, da se soha sedaj spušcajo, a sedaj zopot dvigajo. kakor da se vzpenjajo na prste zeleči. da se tem boljo zazro v lice umetnikovo ter se prepričajo. li se živi nijhov stva- rilolj. In v resnici je bila v tem lieu za- črtana otrpnjenost smrti. Le včasih se neznatno zganejo modrikaste ustnice. kakor da bolnik moli ali kakor da pre- klinja svojo zapuščenost ali one dežne kaplje, katere nui prihajajo na uho tor mu vodno jednoliono odmerjajo ure njo- govo bolezni. Nekega večera vnide sluzkinja malco pobita, a vendar po navadi zgovorna ter rece: „Toliko imam posla, da komaj s te/.avo dvakrat mi dan k vain poglodam. Ri si li no hololi. dragi gospod, vzoti nune; sostra usmiljenka je zastonj a ne- gujo najbolje bolnika. tüdi on navado se protiviti vsomu, kar se | j mu je svetovalo. da tudi zdaj ne privoli. Ali ko je sluzkinja odsla, zacne on o tem premišljevati. Sestra milošrčnioa!... resnica je! Zastonj je. in kako pripravna je. Kakor sploh bolniki je tudi Kamjonka izkusil, prepušcen samemu sebi, mnogo gorja in so moral boriti s tisocero nialih neprilik. katere so ga istotako mueile, kakor ga napravljale nestrpnega. Često je cele ure preležal nevgodno preklonjone glave, dokler se je odločil. da popravi vzglavje; cesto ga je zeblo ponoei, da bi ne vein koliko dal za čašico toplega caja; toda ko ga je že toliko truda stalo, da je prižgal svečo, kako bi niogel misliti, da si zavre vodo. A sestra usmiljenka bi vse to napravila z ono prijetno postrežlji- vostjo, ki je sestram usiniljenkam lastna. 0, koliko je la/.je trpeti ob taki pomoči! Trpin pride naposled do tega, da je menil, da je bolečina ob takih prilikah nekaj prijotnega in se Oudil v duši, da bi si celo on mogel take sreče poželoti. In zdolo so mu je, če bi sedaj prišla sestra in prinosla v delavnico malce ve- selja in nade, bi se morda celo zunaj razvedrilo in dežno kaplje bi ga prene- hale inuciti s svojim kapanjem. laKoj pritran svetu siužkinjmem. JNoc se je pocasi in mracno premikala dalje, a ganja. Proti toliki brozozirnosti je nasto- pil celo poslanec Richter in rekel, da je ravnanje s Poljaki tako nizkotno, da je smatra pod častjo nemškesa imena. Po- ljaki pa so izjavili, da je ta nastop Nemeev proti narodu, ki se bori za svoj obstanek, za svojo narodno individuval- nost, barbarstvo in so polnoštevilno za- pustili zbornico. Odstop Pobedonosceva. Predsednik svete sinode v Petro- gradu Pobedono?cev namerava odstopiti, ker se ne strinja z novim ruskim vlad- nim zistemoiii, ki provzročuje revolucijo in anarhijo. Volitve v Belgljl. V Belgiji so se zdaj izvršile držav- nozborske volitve. Katoliška stranka je zmagala z ogromno vecino. Pridobila je namree še novih 6 mandatov in šteje zdaj 96 poslancev v zbornici in 62 v senatu. Mirovna pogajanja v južnl Afriki. Reuterjev urad poroca iz Pretorije sledeče o dosedanjem vspehu mirovnih pogajanj: Glede mirovnih pogajanj goje v južni Afriki veeinoma dobre nade. Kljubu temu se pa ne sme smatrati po- daljšanja konferenc za gotovo dobro zna- menje. lie se tudi delegati odpovedo nadi, da bi ohranili nezavisnost republik, je vendar še mnogotera toeka, glede ka- tere še ni prislo do sporazumljenja. Še je znatna manjšina, ki smatra zopetni početek vojne kqt najboljši izhod iz sedanjega po- ložaja. Še ne rešeue sporne točke mo- rejo vsak hip provzročiti, da se poga- janja prekinejo in je jako neverjetno, da bi se oni, ki so danes za mir, odpove- dali boju, dokler je zadostna manjšina, ki želi nadaljevati boj. Vse te točke treba upostevati, predno moremo priii do sodbe o eventualnem vspehu po- gajanj. Zusebna poročila pa javljajo, da so dogovori že končani in da je mir zago- tovljen. Trdi se tudi v teb krogih, da se je mir včeraj oficijelno objavil. London- ski vojni urad noče o tern dosedaj še nič vedeti, kar pač dokazuje, da defini- tivnega dosedaj še ni ničesar sklenjenega o miru. Gotovo je doslej le to, da kralj odločno želi miru pred kronanjem, da pa nasprotno Buri nočejo odnehati od svojih zahtev. Bržkone se sklene mir pod pogoji, ki jih bodo sprejeli Buri, žrlvovati bodo morali edino le neod- visnost. Domace in razne novice. Centrnlua posojilnica naznanja: Ker je 1. junija nedelja, sprejemale se bodo hraniine vloge 2. junija (v pondeljek) in obrestovale za celi mesec. Načelstvo. Novi nadskof goriški. — Mon- signor Andrej Jordan je bil rojen v Gorici dne 29. nov. 1845. Njegov oče je bil profesor na goriški gimnaziji. V mas- nika je bil posvečen dne 6. junija 1868. Prvo službo je opravljal kot katehet na goriških mestnih ljudskih šolah, dokler ga ni pokojni nadškof Gollmajer imenoval za svojega tajnika. Po smrti nadškofa Gollmajerja je bil spiritual v bogoslovnici. V tern času je bil tudi suplent za kano- nieno pravo in kasneje za pastirstvo. Ko je bil monsignor Valussi imenovan za škosa v Tridentu, postal je monsignor Jordan prošt stolno cerkve, kar jo bil do najnovejšega časa. Kurhinske kmečke ob- čine so ga dvakrat izvolile za državnegu poslanca. Za goriškega nadškofa bo slovesno proglašen v Rimu dne 9. junija. Smrtna kosa. — Dne 30. t. m. je umrla v Gorenji Branici Ivana Kodre rojena M a h n i č, sestra krškega škofa ,<,'. dr. Antona Mahniea in sicer nagle smrli vsled kapi v starosti 42 let. — 28. t. m. pa je umrl istotam in tudi vsled kapi posestnik Janez Fabj an, strijc sod- nika Matije Fabjana v Kobaridu. — N. v m. p.! Proeesija sv. U. Telesa. — Ob najlepšem vremenu se jo vršila letošnja procesija sv. R. T. v našem niestu. Pro- cesijo je vodil novoimenovani knezo- nadškof monsig. Jordan ob rnnogo- številni asistenci preč. duhovščine. Pro- cesije se je udeležil c. kr. namestnistveni svetovalec grot" A 11 e m s, uradnistvo, občinske in šolske oblasti, društvo vete- ranov, šolska mladina in drugi zavodi ter nepregledna množica vernega Ijud- stva iz mesta in z dežele. Topniuarski podčaslniki so ob Najsvetejšem delali špalir; častna stotnija brambovcev je izvrstno streljala pri vsakem evangeliju, a na uradu so gromeli topovi. Svirali sta vojaška in meščanska godba in kar je slovesnost posebno povzdigovalo, bile so dolgo vrste belo oblečenih deklic, ki so potresale cvetje. Popoludne ob 6. uri je bila proce- sija pri oo. Frančiškanih na Kostanje- vici, katero je tudi vodil knezonadskof Jordan in je bila zares sijajna in ve- ličastna. Navodila za poslovanje iii knji- govodstvo v slov. „raiffeizenskih po- sojilnicali", katero je spisal g. Svetoslav Premrov, uradnik „Centralne poso- jilnice" v Gorici, izide v kratkem v „Na- rodni tiskarni1'. Opozarjamo na to pre- koristno delo vodstva slovenskih poso- jilnic. Kaj pa s Steletom? — Na ta vprašanja, dohajajoča nam od raznih strani, smo odgovorili v predzadnji šte- vilki našega lista, da nam ni nič na- tanjčnega znano in pozvali smo „Soco", naj bi ona, ki ima izključno patent na „Tutti frutti", ugodila radovednosti naših popraševalcev. Pa da bi tega nik- dar ne bili storili! Mesto da bi se „Sočau odzvala našemu pozivu, izsula je na nas celo kopo najfinejših cvetic iz svojega vrta ter se tako robato zadrla nad nami, kakor bi se ne mogel zadreti najbolj pijani baraba. „Soča" piše sicer o ne- kih „treh odraslih vinjenih možkih", ki se nahajajo v preiskavi in ki so baje zagrešili nekaj grdega, a pravi, da to njih stranko nič ne briga. Kaj pa, ko bi se nahajal med onimi tremi tudi pevovodja „Glasbenega in pevskega društva" in bivsi ueitelj Stele? Kaj bi potem to res nič ne brigalo stranko in bi stranka res ne bila prizadeta? Glej, glej hinavce! Njih stranko nič ne briga, ako kateri od li- ce n clan iste kaj zagreši — drugače pa je pri drugih, ako se kdo od ten v čem pregreši, četudi ni imel s stran- ko nič opraviti in ga stranka ni popol- noma nič poznala. Pa saj se poznamo ! Ob jednem pa je nakopičila „Soča", ka- kor to ne more biti drugače, v svojem odgovoru na naso n c d o 1 ž n o notico pod gorenjim naslovom vse polno laži. Tako pravi tudi, da smo — grozili s pikanterijami o A. G., nekein Dorčetu in neki odlicni dami. Ako smo v omenjeni notici zapisali te lo vrsto : ......ker ni morebiti izkljuceno, da ne bi znala „Soni" mnogo, mnogo pikanterij pove- dati celo o — — A. G—k-u, o kaki od- licni dami, o Doroetu itd. itd." — je-li to grožnja? Kako naj bi grozili mi, ako pravimo, da bi ,.S o č a%' morebiti vedela povedati kake pikantorije ? Saj se mi vendar s takimi stvarrni ne smemo pe- čati, ko ima „Soča" izključen patent na nje? Mar bi hotela n. pr. „Soča" od tins zahtevati, da spišemo mi kak škandalozon roman o A. G—k-u? Smešno to! Ako misli „Soca", da bi bil A. G—k sposo- ben za junaka v takem romanu, potem naj si ga sama spiso. Kajti mi nimarno ne časa ne volje, da bi se bavili s ta- k im clovekom. Grda hinavsoina. — Zopet se je oglasil v zadnji „Soči" znani psovač in zopet je bruhal, kar je imel v sebi: pc- klenske duše, lumpe, falote, hudičeve prasce, svinjarje itd. Ko se je tako zlaj- šal, zagrozil je „žegnanim falotom" še z drugimi rečmi, kor mil je manjkalo bolj- ših argLimentov. Te „druge stvari", koje bi to človeče najrajše vihtelo nad svo- jimi nasprotniki, mu je konfisciral dr- žavni pravdnik, ostal mu je ie še — svinjski jezik in pa skrajno surov članek „Fridolinstvo in žegnani falotje". V tern članku priznava sam, da je zopet surov, da zopet psuje; priznava tudi, da je „Soča" provzročila kazen- sko preiskavo proti raznim gojencern znanega slov. zavoda. 0 tej zadevi piše: ,.Mi smo se zadovoljili z jako obzirnim namigavanjem o vsem, karseje godilo... Pristojna oblast je takoj zahtevala po- jasnila od nas, kako se upamo javno beležiti takagrozodejstva. Naša pojas- nila so bila tako konkretna, daje takoj pričela — kazen- s k a p r e is k a v a.. . .'•' To odkritosrčno priznanje nas je razveselilo, studi se nam pa hinavščina in zavijanje resnice v drugem delu tega članka. Kakor „Sočaa sama priznava, je pričelo kazensko preiskovanje takoj, ko je ona dala pristojni oblasti konkretna pojasnila; povedali smo že, da se je to kazensko preiskovanje vršilo proti 13 dečkom, ki so bili obdolženci in ne price, kakor je „Soča" lagala. In zdaj se delajo ,.Sočini" ovaduhi neumne in nedolžne, češ, da niso hoteli uničiti toliko mladine, zdaj se hlinijo, da imajo za ono mladi.io le solzo pomilovanja v bistrem ocesu, ki je prodrlo tudi v Sodomo in Gomoro ter zahtevajo, naj se dožene vsa resnica in zločinci naj se po vrcdnosli k a z n u j ej o. Taka je torej ta red ! „Bistro oko" vohunov je „grozo- dejstvo" izvohunilo, ovadilo in zahtevalo kazen. Tej zahtevi se je ugodilo, 13 mla- dih ljudij je prišlo v kazensko preiskavo: in zdaj se ovaduhi še hlinijo, da imajo za te žrtve solzo pomilovanja v tern „bistrem očesu" ! AH si je mogoče misliti vecje hi- nuvščine? Slovcsen po^rcb vojaka. — V torek se je vršil pogrcb onega nesreč- noga nadtopničarja Dinacherja (Lajna- hcrja ?), o katerem smo poroculi, da je bil po nesreci zadet v hrbet od puške, katera se je sprožila pri basanju topni- Oiirju Sedelčiču na straži pri topničarski vojasnici. — Pogreb so priredili častniki in vojaki topnicarji kar najslovesneje. Mi'lvaSki voz je bil ves obložen z venci, kale re so darovali častniki in tovariši ncsrecnega. Pogreba so se udeležili tudi V(-i častniki in vojaki tu garnizujočega topničarskega polka in kar je bilo nekaj posebnega, vojaki spremili so mrtvega tovariša notri dogroba. Pogreb je bil jako ginljiv in se ga je udeležilo tudi mnogo drugega občinstva. Dezcrtiral je neki Stefan Sussnig, topničar pri tuk. topničarskem polku. Prise! je domov k starišem, ki stanujejo vfulici Formica ler jim rekel, da je do- bil dopust, da sme obiskati svojo teto, bivajočo v Gampolongu v Furlaniji. Pre- oblekel se je v civilno opravo, vojaško pa je pustil doma. Ko je vojaška oblast to zvedela, vzela je opravo, vojaka pa isce. riganka tatica. — Pred nekaj dnevi je zmanjkala suknja v neki nisi na Corsu. Sum je padel koj na neko ei- ganko in sum je bil opravičen, kajti pre- pričali so se, da je to suknjo ukradla 261etna ciganka Tona Ruzier. Giganka je prišla v hišo s pretvezo, da hoc« prorokovati iz kart srečo neki služkinji in je to pri- liko uporabila, da je ukradla suknjo. Pri tej priliki moramo omeniti, da prihajajo od vseh strani velike pritožbe proti ciganom, katerih je čedaljegjjveč v našem mestu in zlasti po okolici. Ljudje pripovedujejo, da so cigani tako nadležni, da človeka ne puste, da bi šel svojo pot, otroci ciganov kar na kolena pa- dajo pred človeka in mu zapirajo pot z raznimi predrznostimi. Tudi po hišah jih je dovolj, kjer pazijo na prilike, da bi kaj izmaknili. Vsled tako predrznega na- stopanja ciganov človek ne bode skoro več vareu iti na sprehod ni sam ni z otroci. -- Opozarjamo kar najnujneje politične oblasti, da store proti temu nastopanju ciganov kar veleva dolžnost ter se varuje ljudstvo pred to nadležno druhaljo. Izmišljeii napad!? — Nekateri listi so poročali, da je bila v nedeljo na potu na Sv. Goro oropana neka gospo- dična iz Trsta. Zdaj pa pravijo, da se ta napad ni izvršil ter da je bil najbrže izmišljen in pravijo tudi, da hode sodna oblast proti dolični gospodični postopala. Pravila „gori^kega slovenskega vinarskcga društva" je priobčil goriški „Gospodarski list*' v 3. in 4. št. Namen društva, ki je izražen v § 2., je jako ob- širen. Društvo bo imelo po deželi po- družnice. Vodstvo bo v rokah društve- nega načelstva in osrednjega odbora. služkinja je imela še le priti zjutraj po- gledat. Sedaj je uvidel, da bode ta noč zanj težja nego vse prejšne. Nato mu pride na misel prejšno njegovo življenje, in živo mu stopajo pred oči srečnejša leta njegovega življenja. In kakor je malo preje premišljeval o nuni, tako ?e je začel sedaj spomin na ta leta spajati v njegovem muzgu na čudoviti način s pojrnovanjem solnca, svetlobe in lepega vremena. On jačne premišljevati o svoji po- kojnici in se ž njo razgovarjati, kakor je imel vsikdar navado, ko mu je bilo jako hudo. Naposled se izmuči, začuti, da je vedno slabejši in zaspi. Sveča stoječa na nočni omarici je polagoma dogorevala. Njen rdečkasti plarnen pomodri, potern se nekolikokrat jačje zablesti in utrne. Popolna tema objame delavnico. Med tern pa so na polju vedno jed- nuKO kapale dežne kaplje in to tako dol- gočasno, kakor da se ž njimi oeišča tema in tuga cele prirode. Kamjonka je dolgo spal v lahkern snu, ko ga naenkrat zdrami neki čuden vtis, kakor da se nekaj nenavaanega dogaja v delavnici. Zunai se ie ielo svitati Siroko, mlečno okno, kat'TO je bilo nas- I proti postelji, je prejemalo vedno več blede svetlobe. V tern svitu zapazi Kamjonka ne- kako prikazen, ki sedi kraj njegove po- stelje. On široko odpre oči in začne gle- dati, bila je sestra milosrčnica. Nepremično je sedela, malce obr- njena k oknu in nagnjene glave. Roke je sklenila na krilu — in zdelo se je, da moli. Bolnik ji ni mogel videti obličja; ali je jasno razbiral belo pečo in temni oris nekako slabih ramen. Srce mu začne nemirno biti, v glavo so mu silila vprašanja: „Kedaj je dovedla služkinja sestro in kako je ta prišla sernkaj ?" Potem pomisli, da se mu to od sla- bosti le tako zdi in zaklopi oči. Toda za trenutek jih zopet odpre. Sestra je sedela še vedno na tistem mestu nepremična in ka«. re zatopljena v molitev. Od čudnega čuvi . v, od strahu in veselja se začne bolnik. ježiti koža. Nekaj je s tajno silo privlačilo njegov pogled i k ti prikazni. Zdelo se mu je, da jo je nekje že videl, ali kje in kedaj? — ne spominja se. Nevkrotno hrepenenje se ga nnlaati rln ii nnalprla v Mpp fnrln Kßlu ne upa, sam ne ve zakaj, nisi se ogl.-««it.i I niti se premakniti, colo ne popolnoma dihati. On je samo čutil, da ga čustvo strahu a zajedno i čustvo radosti vedno silneje prevladuje, pa je v čudu vprašal samega sebe: kaj je to? Med tern se je povsem zdanilo. Krasno jutro mora biti zunaj! Naglo in brez nobenega prehoda nastane v delav- nici svetlo, sijajno in radostno, kakor da je poletje in maj. Valovi zlatega bleska, rastoči kakor povodenj, so začeli napol- njevat: sobo in jo zalivati v toliki meri, da se je mramor gubil in izginjal v tem sijaju, stene so se zlivale ž njim in naposled se popolnoma razplinile, — a Kamjonka se je nahajal kakor v nekem sijajnem nedoglednem prostoru. Med tem zapazi, da celo peča na glavi nune iügublja svoj beli lik, da na krajcih vzdrhtava, da se raztanjuje ter razplinja kalcor sijajna megla, da se i ona preobrazuje v svetlobo. Nuna obrne nalahno lice k bolniku — in glej zapurfčeni bolnik spozna v njeni sijajni aureoli znane. stokrai obo- žavane poteze svoje pokojnice. On se iztegne iz postelje, a iz prsi mu uide krik, v katerem so se izraževalo solze, boli, trpljenje in muke tolikih let: In oklenivsi se jo, jo privije k sebi, ' a tudi ona ga objame z rokami okrog vrata. Svetloba je plula skozi okno v vedno večjih valovih. „Ti me nisi pozabil", reče naposled. „Prišla sem tedaj in izmolila za te lahko smrt*'. Kamjonka jo je neprestano držal v objemu, kakor da se boji da mu ta bla- goslovljena prikazen izgine zajedno s to svetlobo. „Jaz sem pripravljen umreti", odvrne, „da le ti ostaneš pri meni". Ona se mu nasmehne z angelskim smehljajem in snemajoča jedno roko z njegovega vrata, pokaže ž njo doli in reče: „Ti si že umrl: poglej tja!" Kamjonka pogleda v premi črti njene roke in glej, pod nogami zagleda skozi okno notranjost svoje mračne in puste delavnice; tarn je ležalo na postelji nje- govo lastno telo s široko odprtimi usti, katera so se videla v hrepenečem obličju kakor črna rupa. In on je gledal to izmučeno telo kakor neko tujo stvar. Počasi začne vse to izginjati nalahno izpred njegovih oči, ker ta svetloba, katera ja je obkroževala, lcončnost... j Pravila so skrbno izdelana, žolimo le, naj bi so kmnlu kaj s t o r i I o !! Najttane stv;iri. ¦-- Neka služkinja Pessaro našla jo v Kašlelu zlato zapest- nico s Iremi svelinjami. Iznu-ila jo jo policiji. ¦-- Pri prnccsiji v čelrlokje bila najdena otrocja zapestniua. Tudi hi so nahaja pri policiji. -- Našla so je lu('i srobrna ženska ura s kralko verižico. Ta pa se nahaja pri municipiju. Prodajalnica tobakn v gosposki ulici Stev. 17 zdmžona z loterijsko ko- lekturo, so oddaje potorn konkurza. Po- nudbe na.j so viožijo pri c. kr. hnančnem liadzorniku v Gonci do 3. jnn. t. I. Po- nudbain jo pridejati varšeino 150 K in za loterijo bode položiti kaveijo liüo K. Vabilo k rednomu obenemu zboru vojaško-veteranskega društva za Goriško in Grudiško, ki bode v nedeljo dne 1. junija 1902. ob II. uri dopoludne v pro- storih „Hotel Post" v Gorici. Dnevni red: 1. Olvoritev zborovanja; 2. Čilanje in odobrenjo zapisnika zadnjega obenega zbora; 3. Poročilo o društvonem na- prodku in poslovaniu ; 4. Poročilo drust- venoga blagajnika; 5. Drugi nasveti in predlogi; 6. Volilov drustvenega pred- stojništva. Roko zlomil si je na treh mestih Anton Tinta iz Hohidnegabrega, ko jo gnal napajat junca. Junoc so jo splašil ter vrgel nesrečnega rnoža tako po tloh, da si je strl roko. Pretep. — V Dornbergu so se v neki krorni sprli fantje med seboj. Mod njimi se je nahajal tudi 2f>lelni Öinigoj Janez. Ta jo hotel propirajoče so pomiriti, a za plačilo bil je z nožern na roki tako ranjen da so ga morali prepoljati v tu- kajšnjo bolnišnico. iskanjc živcgn srebrn. — Nad vi- pavsksm Trgom še vedno vrtajo v zernljo, ozirorna v skalovje, i.ščejo žilo živega srebra ; ali dosihmal brezvspešno, menda so prevrtali že nad 300 metrov v zernljo. Pri tern vrtanju moreta delati le dva de- lavcit za sicer dobre dnine; a podzernelj- ski zrak jib dela bledo, da pač zaslužita ona 2 gld. ali 4 krone na dan. Bog dal, da bi se odprl kak nov vir dohodkov za ubogo gorenjo Vipavo, kajti letos jesem- tortje delorna toda, deloma burja in slana uničila vso nado na dobro letino ubogemu kmetu-trpinn, kteremu hoeejo vcepiti ne- plodni in nezdravi liberalizem — kot pe"to kolo — za resenje iz vseh njegovih radlog! V Bohiiijskcm predoru se je vsled zadnjega deževja udrl pri južnem izhodu plaz, vsled eesar se je rnoralo na tem kraju delo ustaviti in uhod zapreti. Procesija sv. R. T. v Trstu. — Iz Trsta se narn poroča, da še no pom- nijo tako velikanske procesije sv. Rešnjega Telesa kakoršnja je bila letos. Mesina korporacija se je tudi letos demonstra- tivno odtegnila udoležbi, to pa zaradi tega, ker so židovski irrodenti ni posre- čilo zabraniti, da bi se cerkvena bratov- ščina sv. Girila in Metoda ne udeležila procesije z zastavo in je merodajna oblast prepreeila nakano magistratovcev. Vendar je magistrat izobesil na oknih obcinske palače rudeče prte, česar lansko leto ni storil. Magistratovci se zdaj jeze, a veseli so Slovenci, da so prodrli proti trmi vse- mogočnimse dozdevajoeega magistrata. Preprceena nesreča na južni že- leznici. — V nedeljo 25. t. m. bi se bila blizu Rakeka pripetila grozna nesreča, da nista vzroka še o pravem easu za- pazila in odstranila dva vestna cuvaja. Neki zlikovci so nanr.eravali brzovlak ki z najveejo bitrostjo vozi proti Ljubijani, vreči s tira in eez veliki nasip ob progi. Ako bi se bila nakana posrecila, bi so bil vlak prevrnil v globocino in bi se bilo innogo ljudij pobilo, vlak pa bi so bil razbil. Zlikovci so namreč položili na tir več pragov, nad kateri mi bi bil vlak skoč;l s tira. Čuvaja sta pa pred prihodom vlaka obhodila progo in k sreei zapazila hudrdolstvo. Njima je zahvalili, da ni mnogo ljudij izgubilo življenje. Preiskave se vrše, vpraša se pa ali uprava južne železliice nagradi omenjena skrbna cu- vaja kakor zaslužita? Razmere v lstri. — V Taru žup- nikuje Lahon gospod Fulin, ki prebival- stva nikakor ni mogol vpreči v liberalno- laški jarem. G. Fulin je vslod tega pre- nesel sv. zakramente iz cerkve v Turu v -r- Vabrgo. Prebivalstvo je bilo silno razburjeno proti temu nositelju laške „li- beralne" kulture. Škof je zapovedal Fu- linu, da mora prenesti svete zakramente nazaj, ter je izrekel župniku Fulinu ostro grajo. Občinski odbor v Voloski-Opatiji se je 22. t. m. konstituiral. Županom jo bil izvoljen zopet g. dr. Andrej Slanger, in sicer soglasno. krili v Gradcu z velikimi vojaškim» slav- I noslmi. Spomonik-oboli.sk nosi imena padlib 27. in 17. pospolka l.(;r 9. in 27. lov- skoga balaljona. Mod padliini 47. polka vi- ditno skoraj satna slovonska imena, kakoi: \rršcc, Koje, Oni(", Sekoloc, Tunr;ok, Zc- li^nik itd. Sovoda sr» zapisani z nom^kiin wfiravf)pisorn". Dr/avni zbor. -- Poslanska zbor- nica jo iinola včoraj in irna ludi dams sojo. V včoraj.šnji seji jo prodlo/.ila vlad.i zbornici nek zakonski prodlog glodo zboljšanja pokojnin uradnikom in dru- girn državnini usluAbencorn, ki so bili vpokojoni prod mosecom oktobrorn Ida 1898. Po lotn vladnciri prodlogu so de- tičniki gotovo no odobolo. Potorn jo bilo stavljonih več inter- polacij; zbornica je prežla potorn k dnev- nemu redu, vrnila prodlogo „naslov in- žonerjev" doticnomu odseku, potorn jo pričola razpravo o predlogi gK'de ter- rninsko kupčije z žitom. Kakor se poroča, vstrajajo Gobi pri namori, da zabranijo vsako razpravo o vladnom zak. načrtu gledo davka ni vožne lisfke. ()(ilik(»vana ]nijatolja Slovencev. — VseučilišOni prolo.sor go.sp. dr. J. T u in p a c h jo imenovan kanonikom stolno cerkve sv. Vita v Pragi. — Kra- kovska akademija znanosti je iinnnovala vseučiliščnoga prolesorja dr. M a r i j a n a Z d z i e c h o \v s k o g a svojim donisujo- čirn članorn in sicer v iiloloskorn oddelku. Mnoge slovensko prijatelje teh dveh Slo- vencorn tako prijaznih učenih Slovanov bodo ta vest gotovo razvoselila. Vladika Strossmaycr obhaja r>. avgusta lotos 60 letnico, odkar je ime- novan doktorjern teologije. Strclne poskušiije z novimi to- po\i. — Te dni so se vršile v Budim- pešti slrolne poskusnje z novimi topovi v navzočnosti vojnega mini.stra, mnogih delegatov in drugih vojaškib dostojan- slvenikov. Vspeh poskusonj je bil baji; prav dober. Prednost pri novih topovib je mej drugirn ta, da top pri o :aji strela ne odskoči nazaj, marvec, da se top s pomocjo nekega mehanizma mej strelom pričvrsti k Horn ter se ne gane. Meri so z novimi topovi lahko na dvakrat daljši cilj nego se je moglo meiiti pri dose- danjih topovih. Posebno praklieno so izurnljene nove havbice za metanje bomb in granat. S temi havbicami so je streljalo na nasipe, za kakorsne se v vojni skriva sovražnik, a bombe so te nasipe tako raznesle, da mora biti po- temtakem izključena vsaka možnost, da bi se mogel zavarovati sovražnik. Traginia smrt dctcta in snmo- mor. — Na Dunaju se je pripelil na- stopni velotragieni slučaj. Neki uradnik je iinel dva otročiča: enega treh let, enega devetih rnesecev. V tej rodbini je zlužila 17-letna Katarina Čeh. Ista je bila baje zelö naklonjona otročičoma. Predvčerajš- njim so šli stariši popoludne od doma in so varstvo otročičev pcverili služkinji. Proli 7. uri se je uradnik povrnil doniov in se je takoj približal k postelji malega otročiča. A ko se ga je dotaknil, je za- pazil v svojo grozo, da je dote nirzlo — mrtvo. V tisti hip pa je začul ludi, da je nekaj tožkega padlo na tlak pred hišo. Bila je dekla, ki se je iz obupa vrgla skozi okno podstresja. Na rešilni postaji so pogodili, da so lasje služkinje omočoni s petrolejein. Bržkone jej je bil prej nanien politi so s to tekocino in se zažgati. No, pozneje so je odločila za skok na costo. Krivda služkinje pa je bila v tem, da je otroka pogrnila s stirikrat pregrnjenirn pogrinjalom injeglava deteta prišla brž- kone pod progrinjalo, zbok cesar se je isto — zadušilo. Služkinjo so prenesli v bolnišnico, kjer je kmalo uuirla. Ta slueaj sino naveli v svarilo nasim Ijudem, izlasti materam, katerim je poverjena «krb za take male otročičo. Društvo za odSkodovanje indu- strijjilcev ob stavkah je ustanovila na podlagi vzajemnosti ,.Zveza avstrijskib industrijalcevil. Namen tega zavaroval- nega družtva je, zavarovati svoje člane (imetnike ali najemnike lovaren ali in- dustrijskih in obrtnib podjetij)zoper škodo, ki bi nastala v njih obratih vsled stavk, katerih niso sami zakrivili. 0 torn, ali je podjetnik sarn zakrivil stavko. ali če je nastala brez njogove krivdo, odločujo društvo na temelju poizvedb na mostu stavke, oziroma s posebno izjavo v toku osmih dni po sklopu poizvedb. Promijo se določijo po zadnji, delavski zavaroval- nici zoper nezgodo izkazani vsoti letnih mezd, ozirorna plač, ki so se izplačaie uradnikom. Premije se doloOijo s štirimi tisočinkami omonjone vsoto mezd, oziroma plač in jih je cololetno plauati naproj. Odškodnina se določi po izkazili mezd, oziroma plač zadnjih štirih tednov pred pričetkom stavko. Qii^k.ndiijß šjo ¦tL\aj*y '.«Uvuiijvuc UUCVI113 vsoie iiiuza an piac I stavkujočih ali k brezdelju primoranih I dolavcev, kakor tudi uradnikov zavarova- noga podjolja. Kot k brozdelju primorani ! dolavci, o/.iroma tivndniki so siiritr.ijo oni, j ki so vslod stnvko ne morejo \n rabljati j ZH del'? niti v njih dosodanjib obratnih | oddolkib niti v drugih oddolkih obrata. Dnovna vsota mezd in plač onih delavcev in uradnikov, ki so opusto mod stavk^, st; mora od.štoti od proj ornenjoru: vsole inczd ali plač, ki volja za podlago od- škodnino. Xajdaljsa doba .stavko. za katoro so [ilača od.škodnina, jo določona na tri mosooo. (io so v onom racunskorn lotu primori voč stavk. so plača od.škodnina najdaljo za šesf moseocv. hrustvo ima svoj sodož na Dunaju. njogov delokrog so razteza toritorijalno na v«e kraljovine in doželo, ki so zastopane v državnom zboru. Društvo zaono poslovati, kadar priglasi 250 udov svoj pri.stop z lotno delavski zavarovalnici zoper nezgodo lansko leto izkazano vsoto mezd v vi.šini 25 rnilijonov kron. ,.Narodnoj/. V." Slov. društvo,,llirijau v Prajjiima danes ob 8. uri zvočor svoj ustanovni občni zbor v Chodorovi restavraciji na Ferdinandovi tridi s sledec'm dnevnim rodom: 1. Citanje pravil. 2. Vzprojemanjo (vpisovanjo) članov. 3. Volitov predsed- nika. odbora in revizorjev. \. Slučajnosti. — Po zborovanju prosta zabava. Namen društva je gojiti in pospe- šovati znansfveno in društveno gibanje slove.iskih visokosolcev v Pragi. Clani drus'.va so: a) redni. b) izvanrodni, c časlni, d) ustanovni. — Hodni clan je lahko t. vsak rodni slušatolj pražkih vi- sokih .sol slovenske narodnosti. 2. vsak akadernik slovonske narodno.-ti tri leta po absolutoriju, katerega je odbor vzpre- jel clanom. — Izvanrodni clan jo lahko vsak Slovan, katerega je odbor vzprejel za člana. — Častni clan more postati vsakdo. ki je izvoljen na obenem zboru za zasluge, bodisi za društvo, bodisi za slovenski narod sploh. — (,'stanovni clan je lahko vsaki prijatelj Slovencev, kateri založi jedenkrat za vselej 50 K. P r i p r a v 1 j a v n i odbor. Solskim otrokom ih* ei^aret! — Na Ilolandskern in po mnogih državahje ostro prepovedano. prodajati šolskim otrokom cigarete. Ali bi ne bilo to prav tudi pri nas?! Kako da je to pogubno telesnemu zdravju. 1 ihko vsak «pozna. Otrokom necigaret! Trafikarji pazite! Kako se Oisti vino z žolieo ali žela- tino. — Kdor ima kalno vino, naj ga čisti najprej z želatino, in sicer naj je vzame 10 — 15 q na vsakih 100 litrov. Želatina se stolče v majhne kosee in se namaka 10 do 12 ur v mrzli vodi. ki se nazadnje odlijo. Tako zmohčani želatini se vnovič dodene čista voda, in sicer l/4 litra na 10 do 15 gr. suhe želatins ter- se na inajhnem ournju segrova, dokler ne po- stane tekoča, med tem pa se neprestano mesa; lehko se pa tudi takoj razstopi v gorki vodi, ne da bi jo prej namakali v mrzli vodi. Ko se želatina shladi, se pre- cedi skoz redko platno in se lahk > takoj rabi. Če ni vino prekalno. ucisti se je v enein todnu. Bojkot. — Zahodna nemska zveza industrijeev jo sklenila bojkotirati vse one trgovce v Avstro-Ogrski. ki so na- mostu nemSke uvedli češko ali mažarsko dopisovanje. 3Ii»st<>, ki ..nikdar ne spi' je mosto Butho v i\Iontana. Noč in dan so odprle prodajalnice, gostilne in zabavišea. Mosto ima rudnike, v katerih delajo po- samezni oddelki po dnevi, drugi zopet po noči. Ponesreoeni tnristi. — Na znani gori „Rax Alpe" na gor. Žtaj., kjer se vsako leto pripeti več nesrec, sta se zopet po- nesrečila dva hribolazca in sicor neki dr. Payer, sin bankirja iz Inomosta in pa neki doktor Brezin«. Obeh trupli ste bili strašno razmesarjeni. Hiiinbei'tova a sera. — V New Jerseyu je bii aretiran sluga Friderika Humberta. Priznal je, da sta gospa Hum- bert in njon soprog na lastni ladiji na bogu v Argentinijo. Hazni člani rodbine Humbert so po raznih potih zapustili Francozko, da se potem sestanejo v ameriških združenih državah. Iz P^riza se javlja, da se izvrše v tej aferi senza- cijonalna aretiranja. Advokat Dubois je moral odložiti svoje mesto. Edison izumil elektrieni avto- mobil. — Iz New-Yorka se poroea, da je sloveei elektrik Edison izumil eiok- trični avtomobil, kateri bode prevozil 100 angležkih rnili, ne da bi trcbalo ob- noviti baterijo. 0 katastroii na Antilah so poroča: Guvorner oloka Marliniiiue. L" II u e r r o je poslal pomorskemu ministru v Pariz obširno uradno poročilo o izbruhu ognje- nika Mont Pelee, v katerem poročilu so pduäarjanöV'kar" je'zo poročalo časopisje. Poročilo pravi: Prvo padanje vulkanič- noga popela se jo pojavilo 3. maja po- poludno v okolici Pröcheurja in sv. Fi- lomono; probivalslvo teh naselbin jo takoj zaprlo svoje bise in bežalo. b maja je začol padati pepel tako na gosto, da je na>tal mrak po dnovu in se skoro solnce ni videlo skozi, ob jednom je padalo go- ri'co blato, ki jo u/.galo in pokončalo to- varni Isnard in Guorin torjezgubilo živ- Ijenjo Hu oseb, doravno so se tovarne takoj izpraznilo ljudij. Vondar se še vedno ni vorovalo na kako katastrofo. V noči od (i. maja je h kralu začol silno razsajati vihar, vslod čosar so narastle v«e roke in stopilo čez brogove z volikim grornom. Zjutraj je bilo vso preplavljeno. Prebi- valstvo mesta St. Pierre je prestraSeno zHčelo se izseljovati. moj torn ko so hu- dodelci udrli v izpranjono hiše in kradli ter odnašali kar so dosegli. Xoc 7. maja je bila v splošno zacudenje popolnoma mirna, a 8. maja mod 0 in 8 uro pa se jo z^odila strašna nesroca, ki jo uničua mosto in vso prebivalce kar jih ni prej zbožalo. Tu slodi popis grozne prirodne prikazni. Ob 6. uri so se začeli pojavljati v globočini gromi podobni strelom iz mo- gočnih topov : mej tem je začela pokati zemlja Jaloč okoli gorovja in po »orovju Mont Poleo-ja samega. Iz razpoklin je silii dim in smrdljivi plini. V cetrt ure je bilo vse ozračje nasičono z dimom in plini. Nastal jo tako temen mrak, kakor kadar otomni soince. Prebivalci me?ta — mnogi od njih se niti ne obločeni — so jokaje in z rokami vijoč tekali j?o ulicab a mrak je nastal tako gost, da drug druzoga niso videli in so {io ulicah drug drugoga podiraii na tla. Beganja je bilo hitro konec, kajti l.judje so zapore- doma popadaü po tleh omamljeni od plinov in so se zadusili. Ob 7. uri se je strašno streslo, gora se je razpočila. na vseh kraj;h je šinil iz nje ogenj in goreča lava ter se razlila v nižavo. Ali v torn groznem trenutku že ni bilo v mestu enega živega človeka več. Vulkan je na to jel bruhafi goreče skalovje in žlindro, ter je vso okolico spremenil v jedno go- rece rnorje. — Število mrtvih v St. Pierru je uradno cenjeno na 30.000 osob. Do teh dni je bil ognjenik prime- roma miren, a v torek je jel iz nava bruhati in izrnetavati ze!o veliko vroce.ga blata, s katerim je zalito vse podnožje gorečega gorskega velikana. Listnica nrednistva. — Drage volje potrjujemo, da ni preč. g. vikar iz Kostanjevico v nobeni zvezi z notico iz Kostanjevice na Krasu, objavljeno v našem listu od 17. t. m. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos. . . K 190— do 210:— „ Sandomingo „ 270— .. 290*— ., Java....., 260 — .'. 280'— ,. Portorico . . „ 270-— .. 2901— ,. Ceylon.....360— ,! 380'— Slakdor ".......8650 ,', 90*— Špeh......,; 120— ., 150-— Petrolij v sodu . . .. 34'—¦ ,, —••— zaboju . .. 11-60 .'. 12- — Maslo surovo . . . „ 150"— „ 160'— „ kuhano . . .. 200— ,. 220-— Otrobi debele . . .. 10 60 ., 1220 drobne . . „ 101— ,', 11 20 Turšica nova . . . ,. 12 80 .. 14-40 ., za hrano . ., 1240 ,. 13'— Oves......„ 17-— ., IS-— M o k a ogerska: št. 0 K 30— St. 1 K 2940 St. 2 K 29 — „ 3 „ 28-60, ,. 4 ,. 28.-. „ 5 „ 27iO št. 6 K 26-40. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu obc'instvu v mestu in na dežoli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos. Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo. Ivorsü istersko in dalmatinsko. Petroloj v zaboju Sladkor razne vrt-te. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namrec po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice ŽnideršiO & Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družbo sv. Ciriia in Metoda. Moka iz Majdicevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovoga v Ajdo\scini. Vse blago prve vrsto. Po pošti se razpoisilja v zabojčkih najinanje po 5 Kg. na vse kraje. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, lizji ceni. — ixarocena aeia se UCno izvršujejo. j 30 hektolitrov najboijšega belegn r/na, e i s I a 11 o L a „Kožbanca" za poletni Čas iz prve roke oilila so v Kožbani (Brda pri Gorieil h. >t. I po zelo nizki ceni. Broj 1098. Natecaj. V šolskrm ukraju gorisko oko- lice so razpisuje v detonitiviu» na- moščenje: 1. moslo niuliK'iU'lja na dvoraz- roduih Ijiulskih ^olah v Hatujah in Si. Miirlinu: 2. po jeduo mesto učitHja-vodito- Ija. na jednorazrediiih Ijiulskih k>lah v Aveah. Lokovcu. Plaveh in pri Voglarjih; 3. mesto potovalnego ueitelja za Podlako in Dol. Lokovoc: 4. Mesto učiteljice na dvoraziedni ljudski šoli v Ajdov^čini. S temi službanii spojeni pro- jcniki *o doloceni v zakonu z iluc (i. oktobra 1900. dež. zak. štev. iHi. Potovalni učitelj dobiva ludi potnino 200 K. Prosilci in prosilke za katero teh inest naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje v teku šestih tednov po tretjem raziilasu tcjia-lo natečaja v uradnem listn pri dolic- nih krajnih šolskih svetih. C. kr. okrajni šolski svet v Gorici, 27. maja i902. I Jakob M Jus, | trgovec z lesom in opeko, zaloga ' vsakovrstnega trdega in mehkega i koroškega in kranjskega lesa ter I pohištva, rakev (trug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje I vsake velikosti, kakor tudi krat- kočasnih iger slovenskih ,.3Iari- | jstnic" t. j. lienih in trpežnih * miz iz trdega lesu, ki imajo I znotraj tro- ali štiridelno keg- | ljišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejši sestavi. za | krcmarje, zasebnike itd. l v Pevmi, ' za Soškim mostom, p. Gorica, | priporoča p. n. obeinstvu svojo ' bogato zalogo. zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke | cene. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v tiorici ulica Vetturini št. 3. „Universale" splošna Ijudska zavarovalixa družba, ' Raviiaiclj^tvo: Du naj I., Si'Iiotten- riii^ \\\s. štev. 8(v lastui hiši). Polno vplačana dolni^ka glav- nica 2,(i00.000 K. Garantijski za- k!ad 8,70043-306 K. Njena posest hi5 na Dnnaju, ki so popoinoma i nezadolžene, reprezf^ntuje sama vrednost okoli 3 milijone K. — Ustanovljona je po § 16. ministe- rijalnega ukaza z dne 5. marca ' 1606 R—G. Bl. 31 vis. c. kr. mi- nisterstva notran.jih zadev. Glavni zastop v Gorici prej < v ulici Morelü št. 6, zdaj pre- seljena Via Corta St. 3. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki .Šolskega tloma1'. »Najvecja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga" Oorica liioNjioMka uliea šlcv. 7 inovlea | Priporora so v to stroko sp.-uln.jot'.c kakovosti lilana za bli/.ajofo sc Ictuo dolio. kakor: voliir. pi-i'Unl. safin, hatist, zcpliir svilc, svilo za prati, v >oilh' dc K;uüt\ Tennis. Okstonl, piqui' liiku,j;isti. Mo/ka sukna po vsaki ' ceni v veliki i/.Jieri. Xadalje inia lio^ato zahmo Mrepro^, pi-e^rinjal, zavcs, lila«a za moltili«'. platua. ('liilVona. ruski'Jja platna. Kneippoveya platna, * hlaicvine. voliienih odej. kovtrov. sraje, l)oinba/.evin, žepnili rut itd. Gospode opoaarja na izborno perilo, katero so razprod.aja 15",, pod ceno, dokler jo še zaloge. Pod perilo spada sledeee: bolo srajcez barvanimi oprsniki, ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazee itd. > Vse po najnižjih in stalnih cenah! Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. Prva slovonska odlikovana krojaska drlaviiica v («orlci. Anton Ivrusic krojaški mojster in trgovec v Gorici Vrtna ulica št. 26. Izr1 ' je vsakovrslno inožke obleko po vsakem kroju ter za vsaki .star.. Ima tudi bogato zalogo domačega in angleikega sukna vseh vrst za vsaki letni čas. Blago je iz najboljših tovarn ter vedno sveže. I^P* Ixtlell^c iz lashio /alo«tk jaiiici. ^Wf Naznanilo. Podpisanec, večletni hotelier v Pulju, naznanjani l slavnemu občinshn, da sem otvoril svojo, po najno- . vejsih zahtevah urejeno in opremljeno . ? kavarno „Central", < na Travniku. V njej bo p. n. gg. gostom na razpolago polcg l treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejže j» vrste. Zagotavljaje najskrbnejso postrežbo v vsakem , obzini, prosiin b'lagohotne podpore z obiskovanjem ler ^ " se bcležhn z vsem spozlovanjein udani Filip Pecenko. ? P. S. Ako kdo izmed gosp. ni prejel nnznanila, i katera sem razpošiljal te dni, prosiin da mi blagohotno oprosti. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz, ^ Gorica, Ozka ulica st. I, Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih ' izdelkov za kuhinjo itd., iina zalogo žlebov vseh vrstza nove stavbe, ozirorna proskrhlja ist<; v iiajkrajšctri času. -- Prdvzcnia naročila za vpe- ljavo strelovodov, tudi pozlačonih. — Izdelujo pumpe za vodo. l'H- reja Vpeljavo VOde z covmi vsake vrsto. — V laslni zalogi ima Stroje za žveplanje sodov \l ciiiksmo^i želoza, škropilnico proti perono- spori ponovljone po Vennorolovi soshivi; mehove za žvcpianje grozdja raznih sistemov itd. — P^ Postrežba točna. Cone zme^OjeP^pfl Po ziiMTiii coni je na prod a j lep, vises svetilnik (kloča) ki jo posebno pi'iprav(M) /;i mal(> cerkvo ni dc/j'li. — \r(H": so izv(j pri našorn upravnislvii. Gostilna .Viianhiia iü sadjarskeca flrustva za Brüa- v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 ttu'i prislna heia in erna vina iz tlru.šl- vene klcli. in punli^amsko pivo. Fostro/.o z okiisuimi jcdili. — Na razpolago so hlfvi za živino in dvoriščn /a kro^ljanjc. Za ohilon obisk so, toplo priporoča svojim rojakoin Anton (Sorboc, iiost iln i «•«•ii'. ! : „Ceolralna posojilnica" i v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, , sprfjcinii hranilne vloge, k;il(>r<> o- brcstiijc po 4'/a j) o In im t» s v č ii o; iiovziligiRMie obresti pripisuji* koiioc Iota ' h slavnici. Rotitni ihivek pljičuje poso- jilnica sama. D.'i.jc posojila udom n:i nsobni kri'dil po 6% in na vkiiji/bo po 57a- Sprt'jcina Clane z gla v n i mi d o- loži po 200 K in z opraviliiimi (I o 1 o ž i po 2 K. Olvarja Člaiiom tokočo r.ičunc, katore obrcstujo po dogovoru. Za nala- panjo in vračanje so na razpola^o po- ; Iožnico c. kr. pošlno liranilnico, tako da jo mo^oČe poslati denar birz postnih slroškov. Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutraj in ob pondeljkih in četrtkih tudi popoludne od 2-4 v ulici Vetturini 9. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iORICA Via Giardino 8 nriooroca prisfna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih. DriBKih, dal- matinskih in isterskih v i - nogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po žolez- nici na vso krajo avslro-ogorske monarhije v sodili od 5G Jitrov naproj. A'a zalitevo pošilja tudi uzorco. Cene zmerne. Postrežba postena. S1ovcmvji protVnorji incduiiu' in /dravniki priporočajo Tinkluro za iiik lekarnapja Gabrijcla Piccoli-ja \ v Xiiubliani, ^ ävoinBia zalaiatelja Nj. mt papeža kot srodstvo. ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebav- ljanje in odprtje telesa, posebno zdravilna za ono, ki trpe na za- staraneni zaprtju. Tinkluro zaželodcc razpošilja lokaznar IMCCOLI v Ljubljjini v škatljicali /lžste- klcnicami za K 252, /. 2-i sli'klenicaini za K 1'JSO, z H(5 stukk'iiicami za K 7'--, z 70 slcklonicaini za 18#—. Foštni pakot pod 5 kg. Se prodaja v lekarnah v Gorici, Tolminu, Frstu, Istri in Dalmaciji po 30 vin. stekienica. Zobozdnivniski atelier jo otvoril I dr. B. Pikl I v (tlorici, ' j Via Teatro štev. 20 in ordiiiira od 9.-12. dop. in od 2.-5. pop.