t torek, ' etri -« in loUlo uhaja in »elji • liuru brn pošiljanja na iom MfM leto » (t, — k, j nol let. . . 4 „ — ,. .» četrt leti . ., 20 ., Pa pošli : |a Tse leto 10 jI. — k. ,i pol let« . J „ — „ M četrt IMa * ,. 00 ,, Vredniitvo i ti ■ ir ,«i -ti., it m »tolnem trgu (Dom-plati) hi*. It Ofiiniilln: /a n.f.ilno dr.atopm Trato ae plačaj« •■ ki , . t -.. n.tiane I krit A kr. čt a* tiaka rkr.it,-4 kr. ča ae tiaka Škrat aeč. pi.menke aa plačujejo po proatnrn. Za Taak tMfk j« pl.č.t-kolek (itampelj) |f jr. Rokopisi ae ne rračajo, ilopiai naj se lilag.iauljnu f ran kujejo. št. ei. V Mariboru £7. maja 1869 TeoaJ II. Telegram ,,8lov. Naroda." V LJubljani 25, maja. K volitvi deželnega poslanca v Trebnjem je prišlo devet in devetdeset volilcev. [zmed teh jih je glasovalo dva in devetdeset za narodnega kandidata g. dr. Valentina Zamika, sedem pa za ljubljanskega župana g. Suppana. Živio novi poslanec dr. Zamiki Nepristranost in pravica! i. „Posadili stan za Ljubljano in okolico!" To je bil prvi odkritosrčni klic znanega slovenskega in občeljudskega „prijatelja" Dežniana, ko se je bil v Vevčah prepričal, da „proklete grablje" niso samo lepa poezija, ampak da se dii tudi najpohlevncjšo ljudstvo toliko razdražiti in lMzkačiti, ka te poezije moralo dejansko izvržujo nad svojimi ščuvalci. Kakor daleč segajo naša poročila iz Ljubljani, smo prepričani, da je bila to le tirjutev maščevanja, a ne tirjatev potrebe niti ne primernosti. Ako nas vso ne moti, vendar se je na merudajnem mestu vslišala ta človečanska prošnja. Poroča se nam, da se vsled nujnih ljubljanskih telegramov in /aukazov iz Dunaja od vseh strani pošiljajo vojaki v čudovito obilnem številu v Ljubljano, in ako že naše središče morebiti ne l>o okušalo čistega posadnega stanja, vendar se bo tam nabralo toliko vojakov, da ho za vsacim ljubljanskim prebivalcem vsaj po en vojak skrbel za javni mir in red. Posadni stan sam na sebi nam prav nič skrbi no prizadeva , marveč kolikor nam je od daleč mogoče razmere soditi, pozdravljamo ga veselo. Morebiti se marsikomu to naše veselje čudno dozdeva. Poglejmo si /ndevo natančneje, in mislimo, da bo čudenje nehalo Kasneje bomo sicer kazali, da niti posadno stanje, niti najostrejše lodnijsko preiskovanje in kaznovanje ne ho stalno in zanesljivo odstranilo razmer, na kterih podlagi so se vršili obžalovanja vredni nedeljski dogodki Tu bo morala svojo sodbo govoriti modra, previdna, nadstranska in domoljubna državna politika, a ne kazenski sodnik; tu bo potreba iztrebiti avgi-jasev hlev poprejšnjih državnih grehov, za ktero so v nedeljo krvavo pokoro delali ljubljanski okoličani. Količkaj trezen presojevalec nam bo pritegnil, da so nesrečneži •23. t. m. žrtve slabo, nedržavniške politiko, ki so bolj vredni pomilovanja in pomoči, nego pa kazni. Ker se pa v merodajnih krogih takega mišljenja ni nadejati, ker se bo kazensko preiskovalo in obsojalo, naj se to vrši tako, da kazen zadene one, ki so v sedanjih okoliščinah relativni vzroki žaljene pravice in osebne svobode. Mi sodniji njenih žrtev torej ne bomo iz rok pulili, ampak kakor zdaj reči stoje, samo tirjamo, da si pravica sname ovezo spred oči in da pri svojem preiskovanji že a priori od vsacega sodelovanja odstrani vsacega, ki so zdaj mo rebi t i v ed e k o t tožnik, ki se pa utegne konečno pokazati kot hudodelec. Mi se torej no stavimo niti temu, niti onemu na stran; dokler preiskavanje reči natanko no razjasni, no zagovarjamo nikogar, ampak samo tirjamo: nepristranost in pravico! In bojimo se, da se je tu že nekoliko zavozilo na krivo pot. Ako si ogledamo stanje, zdaj v javnosti in bojda tudi pri vladi nadkriluje ■franka turnarje*. Ljubljana in okolica jo zdaj čisto mirna, a vendar je stranka t u r n a r s k a, ki bo morda vsa stala v obtožnem stanu, vedela isposlovati, da se brez potrebe kopičijo vojaško trume v Ljubljani; že to samo in pa poročila, za ktere je turnarska stranka gotovo prav enostransko skrbela, mora kakoršen jo že svet, nagniti mnenje o f i c i j a 1 n o g a, torej merodajuega sveta n a njeno stran in proti o k o 1 i č a n o m in Ljubljančanom. Predsodek je storjen: gotovo ne na korist nepristranosti in pravici! Bilo bi nam najljubše in pravičnosti najprimerjene, ko bi pristranskih sporočil v tej zadevi sploh ne bilo in ko bi se vse prepustilo objektivnemu pre-izkavanju. Ali kjer voda že teče na stran, treba je skrbeti, da ne bo tekla popolnoma nazaj. Enostranskim poročilom turnarske stranke naj so na stran postavijo poročila uarodne stranke. Deželni odbor ima sveto dolžnost paziti in braniti, da se deželi no godi krivica. Ako bi poročila ne zadostila, naj so g. deželni odborniki ne strašijo pota na Dunaj ; ne pustimo da Iti nam enostranski nasprotniki zopet pot pretekli. Tepež v Lazah in Vevčah, ako no prav osvetljen, zna postati šiba, ktora bo leta in leta padala po slovenskih plečah — nasledki enostranosti utegnejo tu biti osodepolni in pogubni za vso slovensko prihodnost. No tolažimo se torej s slepimi na-dami: saj poznamo svojo nasprotnike in vemo, kako malo izbirajo sredstva, kader gre ze dosego njihovih hinavskih naklepov! Skrbimo torej da obvelja: nepristranost in pravica! In šo več! Denašnji naš dopis iz Ljubljano pripoveduje, da v zadevah nedeljskih dogodkov sklepa — in pomenljivo dovolj tajno sklepa ljubljanski srenjski odbor. Mi nismo prijatelji izvenrednih naredeb: a izven-redne dogodbe tirjajo izvenrednih pomočkov 1 Kaj je srenjski odbor ljubljanski ? Cvet turnarske stranke! Ne le da isti odborniki sodo v odboru društvu „Turnverein" in v odboru ljubljanske srenje, ne le da so srenjski odborniki očetje, podporniki, voditelji, odgojevalci in krušni očetje turnaiskega društva, ne le da je „turnverein" večni trabant mestnih odbornikov, ne le torej , da jo zadeva turnarskega društva ena in ista s zadovo mestnih odbornikov, je tudi znano — in „Tagblatt" jo bil nepreviden dovolj, da je to sam povedal — je torej znano, da so bili mostni odborniki sami pri tepež i; na daljo je znano, dajo Dež man eden prvih bil, Listek. Jlalo i.oglavje O miših atenskih. (Po vižmarskem taboru.) (Konec.) Dejali smo, da je za vsak narod in njegov napredek blagostno, ako ima med više izobraženimi stanovi ženstvo, ktero razume in goji tudi resneje strani človeškega življenja, kterega pogled seza od klavirja in kuhinjskih loncev nekoliko više, ktero ve, da svojo otroke, ki že so ali (ne treba zardeti se, bralka ki nisi šc prestopila zakonskega praga) še le bodo, iz-reja ne samo za svojih starih let veselje, nego celi človeški družbi, in posebno domovini. Isto velja o ženstvu po kmetih. In ker je tu izobraženje in celo branje po dosedanjem stanu naših šol preredka prikazen , radujemo se tem bolj, ako vidimo posameznosti, ki so veselo in nam upanje dajo, da bode po splošneji omiki razširila se tudi med prihodnje matere prihodnjih Slovencev ljubezen ne samo do osebnega roda, temuč tudi do naroda. Spartanska mati., ki jo svojemu v boj za domovino odhajajočemu sinu (mislimo da s solznim očesom) v roko dala ščit in mu rekla: „vrni se ž njim, ali pa na njem" to je, živ kot zmagovalec, ali pa znaj umreti za domovino, da te bodo na njem prinesli : ta spartanska mati se našim mehkim čuom in našim nježnejim pojmom o materinstvu res ner prilega prav, ali to je vendar le istina, da ko bi bil svet mnogo mnogo tacih mater imel, ne bi bili denes narodi po svetu — hlapci kakoršni so, ne bi vladala tako samopriduost, kakor jo s strahom povsod vladati vidimo. Mi no želimo tacih spartanskih mater; zadovoljni smo z manjim. Zadovoljni smo, če so našim prostejšim deklicam toliko pogled razširi, da bodo kot matere prihodnjega narojenja znale ceniti vrednost Bol za svoje otroke. Ravno ker je tacih, za slovenstvo in naš narode« napredek za-vedajočih se prostih Slovenk zelo ne mnogo, nas je veselilo pri vižmarskem tabora videti deputacijo tridesetih mladih kmetskih deklic, ki so kakor Ljubljanske, čitalnice, pozdravile „Sokole", in okinčale njih zastavo l lepim tra- „ Sokol". Doučakal je že bil težke čase, veliko viharje; zadela gaje bila celo smrt, iz ktere se jo zopet prerojen vzdignil v novo življenje kakor ptič fenis iz plamena, ter zopet mogočno leta po krasni slovenski domovini. Sokol bodi ena izmed neutrudnih straž naše narodnosti in zato uaj vzdigujo svoje veličastna krila povsod kjer se naš zatirani narod bori za svojo in svojih dedov svete pravice. Tudi denašnji, zgodovinsko važni, sveti dan, v kterem so je na vižmarskem taboru zbralo toliko tisoč Slovencev od vseh krajev, da pod velikim bogom na ves glas izrekajo, kaj zahteva njih bodočnost, vidimo krasno sokolovo perje in med njim visoko sokolovsko zastavo. Vrli Sokolovoi, ljubljeni bratje! Pozdravljam Vas v imenu vseh ta-cenjskih Slovenk ter v njih imenu Vam podajem ta trak, vljudno vas proseča, da ga privežete ua svojo ponosno zastavo v spomin denašnjega veli-cega dneva. Ozirajte se nanj, ter nikdar ne pozabite, kaj denašnji dan, v kterem sto ga prejeli soglasno izreka toliko tisoč ust razcepljenega slov. naroda. Nosite ga po slovenski zemlji in ostanite zvesti sinovi svoje domovine, kakor ste bili vedno do zdaj. Bog vas živi mladi bratje, krepki bori-telji slovenskega prizadevanja!" Preverjen sem da bi naši mladeniči bolj ostali „/.vesti sinovi svojo domovini" in bi bili bolj „krepki boritelji slovenskega prizadevanja" ako bi večkrat čuli enake opomine iz ust .lepšega spola." Veudar, da mi ne bodo pesimisti očitali, ka žmstvu preveliko vužnost pripisujem, pravim, da je vendar na nas največ ležeče. Bodimo mi dobri domoljubi , dobri človeki in potem ne bode trebalo klicev, kakor so se že po našem časopisji glasili: „ženstvo si skušajmo pridobiti." Že po naravi, in narave ne bo noben čas mogel podreti, ustvarjena jo ženska tako, da se kot raehkeja stvar raiša uda v mišljenje močnejšega moža. Bodite torej vi mladeniči in možje v prvi vrsti to, kar morate biti, pravi možje, potem ui strahu, da ne bi pridobili za-se in za svojo reč ženstva. In kader boste ženstvo sami po sebi pridobili, tačas bodo, kakor zrcalo prvotno podobo odseva, bogato domovinski reči nazaj dajale podvojeno vašo domoljubje, in blagodejno spodbujalo vso svojo okolico in pospe- šili (za kterega so same zložile 130 gld.). Govorila je v imenu vseh svojih sevale naš napredek. tovarišic Franja Ko ši rj ev a iz Tacnjn pod Šmarno goro tako-le: „Dragi Živele vso Slovenke, kterih za narod pridobivati žo ni treba, in nnj slovenski bratje, vrli sokolovci ! Krepka perutnica slovenstva je ljubljanski j mi no zamerijo, če sem govoreč o njih suhoparen in dolgočasen bil. ki je prišel v neljubo dotiko s kmečkimi pestmi ; znauo, da so bili mestni otlborniki, njih žene, otroci in pesternje ves ćas v gnječi in tepe/i in v onem kareju, ki jih je hranil ljudstva, ktero so bili ravno popred razkačili. Komu ni pri tem jasno kot beli dan . da je sedanji srenjski zbor (•dro turnarske stranke, ktero bo madežev opiral, kjer. kakor inkader bo moral kdo ne spozna, da je srenjski odbor sam prav za prav edina stranka, a drugo vse le uborni pritikljaji ! In vendar še smejo v srenjskem zboru veljavno sklepati možje o stvari, zarad ktere se morebiti prihodnje vsedejo na klop obtožen rov! In vendar še ima srenjski odbor politično iu in policijsko jurisdikcijo v rokah, ktero bo rabil v namene svoje stranke. Prva tirjatev nepristranosti in pravice jo torej, da se začasno o d v z a-m e s r e n j s k e m u z b oru ljubljanskemu v s a k a j u r i s d i k c i j n! on ne stoji in ne more stati nad strankami, ampak je stranka, nad ktero ravno tako kakor nad nasprotno visi meč kazenskega proiskavanja. Pojimo se, da vlada sama ne stoji več na svojem vzvišenem stališči, kajti sicer bi bila morala iz lastnega nagiba in prvi mah mestnemu zboru odtegniti vsa-koršno jurisdikcijo. Da vlada tegn ni storila, je velika napaka, ki je javne graje vredna iu so da le s tem nekoliko poravnati, da se zamujena stvar stori prej ko prej. Gotovo mora vsakdo dvomiti nad vladno nepristranostjo, ako še na dalje pasti turnarski stranki oblast, ki utegne le biti na kvaro: nepristranosti in pravici. Tako daleč nam torej posadno stanje no more biti nič na poti, ampak le pomagati, da se odstranijo neopravičeni npljivi, ki hote pravici zavihati nos. Posadno stanje ho bolelo turnarsko stranko, bolj ko ktero drugo. Prihodnjič spregovorimo o ljubljanski s o d n i j i in sodnikih in jih primerimo s sodniki posadnoga stanja. Slovenski tabor na polji nri Vi/marjili. nov čas, zdaj dobivamo in tirjamo samoupravo, t. j, da vsaka dežela, vsaka občina po svojem preudarku in po svojih potrebah za-se gospodari in skrbi. Kako pa je mogočo dobro skrbeti občini za-se, ako ni potrebnih pripomočkov. Ti pripomočki so omika in denar. Da te dve reči dobimo, treba nam asocijacije, združenja. V toni nam je posnemali naše slovanske brate Cehe (Konec.) Govornik Noli dalje opominja, kako škodljivo in zamudno je, ako mora kmet z nemškim pisanjem v roci letati od Poucija do Pilata in podplate trgati, pa še ničesa ne izw ali napak zve, tako da škodo trpi Ploha jo bila prišla čez vas. premočeni ste do kože (klici: nič ne de!) pa ni9te se umeknili z mesta. Ene plohe nočemo več trpeti, nemškutarsko plohe. Slovenski jezik ne sme več kakor pravični čolnar za vrati stati, temuč mora mesto zadobiti, ki mu po pravici gre. — Resolucija jo bila potem z burnimi klici sprejeta. Xa opomin prvosednikov, če jo kdo zoper to, naj roko vzdigne, ni vzdignil nihče roke, temuč kakor pri vseh resolucijah, klicalo se je od vseh strani: vsi smo zato. vsi! nobeden ni zoper! Dr. Costa govori o poslednji točki, namreč o osnovi denarnih zavodov v podporo kmetijstva iu obrtnijstva in osnovi lastnega zavarovalnega društva. Ako toliko množico pred seboj vidim — pravi — ne moreni dvomiti, daje prišel nov čas, da je prišlo z novim čacom novo delo. V starih časih, ni še tako davno tega. delali so za nas samo uradniki, in ni se vprašalo ali so delali dobro ali slabo (klici: zmerom slabo!). Zdaj je nastopil učitelj. Na šolah, ki imajo •! ali učiteljskih mest, sme setretjina natne- ka.se, ktere morejo kmetu iz hitre stiske pomagati, in kaj so zavarovalnice. Boljše bi bilo za deželo, da se napravijo domače zavarovalnice. Do zdaj se daje mnogo denarja v zavarovalnice na tuje, kjer so bogatijo tuji akci-jonarji kar ne donaša deželi dobička, temuč škodo. Potem bi ostal denar v deželi. Da pa se taki zavodi osnujejo, treba da vlada za to privoli, In to bomo zahtevali denes. Ako se taka domača zavarovalnica osnuje, no bo iskala dobička, temuč namen jej bo podpora domačim gospodarjem. Tako bo mogoče za nekoliko krajcarjev zavarovati lastnino za 1000 gld. Ko je bila tudi ta resolucija enoglasno sprejeta in tabor sklenen, pozdravljal jo taboreč še v daljšem govoru prvosednik tolminske čitalnice g, dr. Piemerštajn. Potem je odbor ljubljanskih Slovenk, po govoru gospodične Tomanove, kterega smo v zadnjem listku prinesli, venčal zastave slovenskih čitalnic z lipovimi venci in trakovi. Čitalnic je bilo zastopanih nad] 30. Veselje je bilo vsacemu rodoljubu poslušati pogovore med priprostimi taborci, ki so se v posameznih gručah razhajali in med kterimi je bil e n glas: tako mora biti, kakor smo sklenili; popred Slovenci ne smemo odjeu-jati ! Veselje je bilo poslušati govore po mnogoštevilnih društvih, ki so se bila na večer zbrala po Ljubljani, pač v največem številu v narodni čitalnici. Ker smo se s poročilom malo zakesnili. zdaj pa nam jemljo znane novejše dogodbe prostor, ni nam mogoče o teh veselicah, ki so bile vseskozi resnega in rednega značaja, obširnejo poročati. Postava 14. maja 18«!). I ktero se določujejo načela juh I utrgan ju na ljudskih Šolah. V. O javnih I j u romanticen obraz; Seski spisnl Prokop Choclioloušek, poslovenil Podgorioan.) Vil. (Dalje.) Ali bogme ! — precej, ko hitro Sarnf-bogpridirja V tabor, vsa turška vojska je razredjena v jate, vsa je razvrščena , da zdivja na bosniško mejo in čež-njo v nesrečno kraljevino. Strašno se je. sultan razkačil, ko niu je bil beg razodel bosniško sporočilo. „Ce mi tudi Allah zakleni' trata v eden (raj), ki ga naš porok obeta Allaho vim otrokom!'1 — roti se. ,.ko bi tudi moral prenočiti pod kako drugo streho, nego jo imam sam, nič do tega . da le teh psov oholost napojim Z njih krvjo! Sramota, h ktero ti psi skrunijo moje ime, mojo moč, to zakopljem v kavrinskih gradov in mest razvalino, to prisezam porokovi bradi !" —■ „Lc Allah boguje nebu, a padiiah zemlji!" — vzkliknejo vezirji, pase in drugi mogotci, ki so bili vsled sultanovega ukaza brzo prišli v padišahov šator, „kdo more vpreti se tvojemu mogočnemu povelju?" „Moja potrpožljivost je \salinela d« dna srca," — govori dalje sultan Mohamed, „kaj ta kavrin, ta lažnjiveo in prevarica, ni vreden nikakovega usmiljenja. Allahovih pravovercev osveto so klicala na-sc knvrinska plemena; — Mehined!" — prikima svojemu velvezirju, „ti s polovico svojo vojske razriješ bosniška mesta in gradove, in razvališ hosniških kraljev prestolico, opustošiš te kraljevino vasi, ki je kavrinska kri pobohotila jih. zato da bodo tem rodovitejšo bodočim pravovernim gospodarjem ; jaz pa s svoje vojske polovico po Hercegovini mestom s palač populim in v prah poteptam prapore teh prokletih nevemežev, da ne oživi kraljevina po obeh plateh ob Balkanu, vlada, ki bi se neukročena utegnila drzniti — ter kljubovati pro-rokovih vojščakov moči. Na najzakotnejiti kavrinske končine mora prodreti groza našega imena, kteren.u tudi junaki Košaric, ki nam ne plačuje davka, za svojimi gorami ni mogel Beči do oklenega drobu, bog je bog, a Mohamed njegov prorok!" - sklene svoj ukaz s koraoovimi besedami. „A ti si glava pravovercem . mogočni padiiah I" — spregovore če-stitljivci, ki so so bili sešli na posvetovanje. Ilripavo se oglase železni kotli, presunljivo zakrilijo piščali ; bunčuki se vijo Mohamedanom nad glavami, vezirji, paše in drugi mogotci pa jezda-rijo incju njimi iu obetajo jim zmago in plen, sužnjo — krepke delavce, — in krasne ženske njih veselicam. Vnemljejo in razpihujejo odurnim jatam pohlepnost, ker jih spominjajo na zasraiuovanjc, ki jo bil padišahov poslanec prebil ga v Bobovci, s poslancem vred pa tudi padiiah sam; grdo kriče" da je ta sramota zadela celo vse pravovrno prorokovce, Allahove ljubljence, ker so se Bobovčanje posmehovati njih poslancu — pretili mu, da bode pravovercem glave kosili tako, kakor kosec mak kosi ua polji, in da bodo klali jim črepove, Spominjajo jih na kavrinski nezvestost: kako so krščanski psi hoteli razkaliti vernost, ki so jo bili prisegli padišahu, kričo jim na vso moč, da bi jih ta kukavni rod bil rad nenadoma zgrabil, ali Allah varuje svoje ljubljence, torej je kavrinom odsodil pogubo, — kavrinom, ki so pravoverce hoteli zagiobiti va-njo, in da če bodo vsak izmed njih kavriue tolkel po prorokovi zahtevi, da jim smrt na horišči odpre vrata v sedmo nebo. „Na-njo, na kavrino !" — hršči iz opojenih grl vojski, vrešči jata za jato, kakor bi zamolklo grmelo: „Allah I Allah! ya gaza, vadžedid!" (Ali smrt, ali pa zmaga !) Polumeoec se posveti na dveh velikih praporih pod popoludanskim solnemu, šatori počeno na enkrat, kakor bi jih bil izpodvrl, prapora plapolata dalje, inohaniedanski vojski vriskati od same radosti: prvi oddelek na desno za velvezirjem divja na Bosno, drugi pak na levo za sultanom hlača na Hercegovino. VIII. /e četrti dan se bunčuki vijo okrog skalnate trdnjave, okrog bo-bovca : 18. dan julija meseca 1459, leta sobice prijazno poljublja temena zapadnim goram; jasno so v solnčnih žarcih koplje polumesec nad velikim šatorom velvezirja Mehmeda, ki se jo bil skoro brez vsakoršnega upora polastil vsega sy?ta od srbske meje - do trdnjave Bobovca. Bosuiške vojske posamezni oddelki so brez vodnikov na meji, brezi vsakoršnih bojnih priprav. Tu lene po odkaziuiih stanovališčih, nenadno pa se splaše, zbude iz svoje neskrbnosti in ulijo nazaj v Bobovec tako, kakor ulije čreda plahih srn pred vrsto lovskih psov; strah in grozo oznanjajo povsbdi na poti. Tako je » tem razvnetjem sploh: visoko švigne njegov plamen, kakor ogenj iz suhljad' I in slame, ali tudi tuko brzo dogori in ugnsne. Tako je bilo tudi v Bobovci. 69673 §. 15. Učiteljice dekliških šol morajo navadoma poduče vati tudi v genskih delih na rokah in v gospodinjstvu, za kar naj se napravi poseben šolski razred. Kjer je dekliška šola izročena moškim učiteljem, mora se za podučevanje v ženskih delih in v gospodinjstvu najeti posebna učiteljica. Kjer „i samostalnih dekliških šol. morajo se za šoli dorasla dekleta napraviti posebne delavske šole , ki naj bodo z ljudsko šolo v zvezi ali pa od nje ločene. §. 16. Deželna postavodaja določuje , ali se sme v nižih razredih ljudske šole ženskim učiteljskim močem prepuščati podučevanje šolarjev. 2. Meščanska šola. 17. Meščanski šoli je namen, onim, ki ne -obiskujejo srednje šole, skrbeti za višo omiko, nego jo more in hoče dati ljudska šobi. Učni predmeti teh šol so : verozakon, jeziko- in pismoslovje, zemlje-pisje in zgodovina s posebnim obzirom na očctnjavo in njeno ustavo, priro-dopisjc, naravoslovje, aritmetika, geometrija, knjigovodstvo, risanje s prosto roko, geometrično risanje, lepopisje, petje intelovadstvo ; za dekleta: ženska dela na rokah in gospodinjstvo. Na nenemških meščanskih šolah naj se daje učencem tudi prilika, da se morejo naučiti nemškega jozika. Z dovoljenjem deželne šolske oblasti se sine na meščanski šoli po-dučevati tudi kteri tujih živih jezikov; ta predmet ni obligaten. §. 18. Prepuščeno je onim, ki za šolo plačujejo, da si smejo splošno ljudsko šolo vrediti, ka bo mogla zadostovati ob enem tudi nalogam meščan sko šole. V tem primerljaji mora imeti šola osem razredov. Vendar se smejo ustauovljati tudi samostalne trirazredue meščansko šole, ktere se prijemajo petega razreda ljudske šole. §. 19. Določila paragrafov 4 do 8 in 10 do 14 veljajo s sledečimi izjemami tudi za meščanske šole : 1. V meščanski šoli s 3 razredi morajo učenci sploh biti ločeni po spolih, v šoli z 8 razredi pa vsaj v 3 najviših razredih. 2. Ako mogoče, naj se najino potrebni učitelji za verozakon. 3. Učiteljska konferencija izbira med dopuščenimi knjigami in berili; kon ferencija sme tudi pri deželni šolski oblasti svotovati, naj so vpeljajo nove učne knjige in berila. ■1. Odgovorni vodja meščanske šole se imenuje „direktor". II. Obiskovanje šole. §. 20. Stariši ali njih namestniki ne smejo puščati svojih otrok ali odgojencev brez poduka, ki je zapovedan za javno ljudske šole. §. 21. Dolžnost v šolo hoditi se začne po dokončanem šestem in traja do zvršenega štirnajstega lota. Iz šole pa smejo učenci še le izosta-jati, če najpotrebnejše znajo, kar jo za ljudske šole zapovedano : brati, pisati, računiti. Po dokončanem šolskem letu sme okrajno šolsko nadzornišlvo iz važnih razlogov iz šolo izpustiti učence, ki sicer še niso 14 let stari, ki pa v prvo prihodnjem polletji postanejo toliko stari in ki so se predmetov ljudske šole do dobrega naučili. §. 22. Učenci se v šolo zapisujejo le v početku šolskega leta , izvzeti so slučaji, ako so se stariši preselili. Okrajno šolsko nadzorništvo in v nujnih primerljajih krajno šolsko nadzorništvo smo izjemoma dopuščati , da se otroci med šolskim letom v šolo sprejemajo. §. 23. Dolžnosti javno šolo obiskovati so začasno ali za zmerom oproščeni: dečki, ki obiskujejo ktero višo šolo, na dalje, otroci, ki imajo kako dušno ali teško telesno napako, ki je nasprotnA šolski svrhi in šolskemu obiskovanju , konečno oni, ki se podučujejo doma ali v kakem za-sobnem zavodu. V slednjem primnljaji so stariši ali njih namestniki za to odgovorni, da se otroci vsaj v predmetih ljudske šoli dovoljno podučujejo. Ko bi bilo to kakorkoli dvomljivo, ima okrajno šolsko nadzorništvo dolžnost primerno se prepričati, ali so dvombe opravičeno ali ne. Kar se v ta nam zaukaže, temu morajo stariši ali njih namestniki biti pokorni. §. 24. Stariši ali njih namestniki, kakor lastniki fabrik ah obrtov so odgovorni za to. da šob dorastli otroci iolo redno obiskujejo in so smejo šiloma primorati, da store svoje dolžnosti v tem obziru. Natančneje o tem določuje deželna postavodaja. namestniki imajo dolžnost in druge učno pripomočke kom §. 25. Stariši potrebno šolske in njih knjige preskrbeti otro-(Daljo prib.) I) o \) i s i. Še le pred uro so vriskali na zdravje Tomaževiču in slavili ga, da on jih osvobodi, du je prvi junak Posni; ko pa prvi ubežniki prisopišejo v mesto in naznanijo, da so bliža turška vojska, spremeni se njih boježeljnost v največo grozo; ne razleza se več krič po mestih temuč krepko kolnejo kralja. — „Dejali so nam, da Turek ni pripravljen na vojsko , pa je že skoro pred trdnjavo !" — očitajo nekteri. „Okanjeni smo, kmalu nas bode mesaril krvolok 1" --■ javdajo nekteri. — „Kralj jo neusmiljenec," — vikajo ti, „ta lakomnež je sebe in nas pogubil zaradi nekoliko mošenj zlata!" „Kako bi ne bil nesrečen," — menijo nekteii, „ker si jo s tako krvjo oniadežil roko, zatorej — kar koliutegne začeti, izpodleti mu gotovo." „Saj sto že kaj čuli o tem ?" — „Pač, slišali smo, ali nismo hoteli, mogli nismo verjeti; denespa—" »Resnica, saj tudi — kdo hi neki mogel verjeti kaj tacega, — svojega očeta !" „Pa je drznil se — ter sklenil prevzeti tako sveto nalogo; gorje nam iu našim otrokom ! Kruti Turek razkropi rodbine narodu , na bazarih nas bodo razprodajal kakor ovce. A vsega tega je kriv le kralj Tomaževič, proklet za tega delj!" Vojvoda Radič precej, ko hitro zve, daje vojska vrela nazaj, takoj vstane in napoti so v palačo h kralju. Na poti čuje to in drugače zabavljanje, vidi prestrašene obraze: zaničljiv smeh mu igra okrog ust. Tak stopi pred kralja. „No," — ogovori ga, a ne zapazi, da sti aavzočni mati Vojakcija in soproga Marija, „kje je tisto narodovo razvnetje na kterega si zidal zlate gradove V Tvoja vojska se jo zbala sovražnika, in "icščanje? Idi na ulice, pa bodeš slišal in videl čudovito prikazni." »Zdaj nihče ne utegne poslušati tvojih pikljajcv!" — omeni Vojakcija. „Ne, tega ne!" — brž vojvoda odgovori in globoko prikloni se materi in kraljevi soprogi. BAli razsrdil sem se na ta omahljivi zarod, na te Hahopeteo, ki bi vendar-le bili vrli vojščaki, ko bi poštene bile bojne priprave, zato pa nisem mogal na uzdi vzdržati svojega jezika." (Dalje prib..) 1% LJubljane 25. maja [Izv. dop.] ./. /'. Že nekaj dni poprej so prihajala poročila, naj ne hi prišli ljubljanski turnarji naJančc, ker ljudje no marajo za nje. Pametni, bolj skušeni, so res tudi ostali v Ljubljani; nekaj mladih, brezinišl jenih, okoli 40 pa so si mislili: „mi smo mi" in zapustili so prav demonstrativno ob č. uri zjutraj Ljubljano. Vse poročila so so vresničila, bilo je v istini dosti huje, nego bi si bil kdo mogel misliti. V Jancah je opominovalo turnarje okoli 50 zbranih kmetov, naj ne hodijo z razvito zastavo tukaj, kjer so njih posestva. DeŽmatl. ki je bil menda edini zmožen govoriti dobro v domačem jeziku, skuša jih pomiriti, češ da so prišli turnarji lo-sem kot ljudski prijatelji, da naj gredo kmetje le ž njimi, ako hočejo zastonj piti in jesti. Ker so ga pa kmetje menda poznali kot ljudskega neprijatelja, niso hoteli odstopiti od svojih tirjatev, timveč vzeli in uničili so jim zastavo, turnarje pa razgnali na vse štiri strani, vendar niso nikogar hudo poškodovali. Okolo enajste ure so se zbrali razkropljeni zopet v papirnici, in odtod klicali po telegrafu pomoči iz Ljubljane. Mnogo žandarjev in cela kompanija vojakov je šla na pomoč. Kmetje so se med tem zbirali okolo Dola in čakali, kaj se bode prav za prav naredilo. Tukaj še le seje pripetila nesreča, ki bi se bila gotovo lahko odstranila. Vsacomu se je gnjusilo gledati, kako je tri imitirala žandarmerijska patrola z nekim mrtvo na vozu ležečim fantom v Ljubljano. Kdo je tukaj provociral, bode pokazala pozneje natančna preiskava, toliko vendar lahko rečem, da če bi bili rabili oficirji sablje tako pridno v zadnji vojski , kakor bi jih bili radi dali čutiti nam tisti večer brez potrebe, nikoli bi ne bila prišla Avstrija v tako sramoto. Med turnarji jo eden precej hudo , par družili pa malo ranjenih; žandarji in vojaki so mahali po ljudstvu zelo neusmiljeno; eden kmetov je bil prec mrtev, dosti je pa hudo ranjenih. Tako je končal izlet tistega društva, o kojem je lansko leto govoril g. Fritsch, da se razveseljuje vroče simpatije celo dežele. Kakor lansko leto, tako se iščejo zdaj „anstifterji" po Ljubljani. Pri „Tugblattovcm" kričanji po osnovateljib se spominjamo moža, ki je hišo zažgal, potem pa tekel kričati: ogenj! — Iz Ljubljane, 25. maja. [Izv. dop.J Naznanil sem Vam v poslednjem listu površno sporočilo o izletu nemških turnarjev. Naj mi bo dovoljeno denes spregovoriti o tukajšnem občnem t. j. ljudskem mnenji v tej zadevi. Konstatirano je, da so turnarji oboroženi šli na sprehod. Da bi bilo orožje samo namenjeno nadlegovati turnarske žepe, ni verjetno, pač pa se vsakdo povprašuje: Je li treba zoper svoje mirne rojake iti z orožjem na veselico? Jo li koristno in častno svojeglavim in trmasto nasprotovanje zoper narodno zavest iu svarila človekoljubnosti? Občno mnenje je na ta vprašanja že odgovorilo, kakor se spodobi. „Turnverein" je prejel svarila, naj nikar no draži ljudstva, ktero so ne sklada z renegaeijo turnarsko. A kaj pomaga dober svet trmastim možganom. „Auf nach Jantscbe", jo bilo geslo. „Tagblatt", U prerok laži in hinavskega odpadstva, ktereinu ni nič sveto, jo lagal, da bo imel turnarski izlet veče vrednosti in veči vspeh, kakor deset tabor jcv. — Daje bila zastava turnarjem vzeta, je gotovo, a zakaj se draži prosto ljudstvo s sovražnimi zastavami? — Ko je bila četa vsemogočnih nemškutarjev na Jančki gori razpodena, in ko so jo jela zbirati in psovati naša narodnost v Vevčah, in ko so jeli žandarmi in častniki z golimi sabljami udrihati zoper mirno naše ljudstvo, se je prigodila milovanja vredna nesreča, da se je usmrtil pošten kmet R., kteri se ni nič pregrešil. Veljavni možje prisežejo, da se ni vde-ležil nobenega tepeža. Njegova smrt je kričala v nebo in še kriči. — Res je, da so vojaške čete, oficirji ljubljanske posadke in žandarmi ustavili boj. Ali se je pa to godilo po postavni poti, kazala bo prihodnost. Tragičen konec je imel ta, mislimo zadnji nemškutarski izlet, kri je tekla po nedolžnem, kajti kdo je kriv vsega tega nemira in nesreče? Odgovornost osnovalcev bo velika. Gotovo je samo on kriv, ki je dražil, dražil je pa lo „turnverein", ki je napravil izlet kljubu vsemu svarjenju. tedaj naj tudi on sam nosi odgovornost. On je že neštevilne nesreče napravil našim rojakom Dokazi so pred očmi. Zvečer po dohodu turnarjev v mesto, so se zopet milovanja vredni dogodki vršili; hočem le v kratkem omeniti nektere. Ko je bila birokracija pri kazini zbrana, in ko so med njimi „die helden vou Josefsthal", častniki garnizona zbrani, se hudovali nad surovimi Slovenci, šel je memo mlad človek, in je glasno zaklical: „Živila Slovenija, ne udajmo se!" Oficirji so z golimi sabljami nanj padli in ga razmesarili. Ravno, ko pišem, čujem iz gotovega vira, da jo sklenil svoje življenje v bolnišnici. — Sina poštenega meščana je ravno, ko je svojo nevoljo izrekel zoper mesarenje gori omenjeno, zgrabil nek major in ga tiral v kazino v varnost, kakor v „Nothpolizei-haus". Ko so pa imenitni gospodje videli, da se čisto nič pregrešil ni, so ga hitro izpustili. Imorjeniga kmeta Kode-ra so dones zjutraj o 4 uri vpričo komisije| policajev in mestnega župana pokopali. Po postavi bi imel pogrdi še le popoldan biti. a ker se je gosposka bala demonstracij, položili so ga že zjutraj v grob. Umorjenemu rojaku so nosili včeraj vence v mrtvašnico in cerkovnik mu jih je položil po pokopu na gomilo. Včeraj jo imel mestni odbor sejo zarad tega pokopa, in kjer se je bal, je sklenil stvar na tihem dovršiti, kar je tudi storil. — Sosedje so hoteli truplo ubitega kmeta nazaj imeti in ga pokopati v farnem mirodvoru, kar je pa gosposka hranila, in v ta namen je bilo topništvo v okolici sv. Krištofa, to je pri ljubljanskem pokopališči z nabitimi kanoni celo noč na straži in sicer s gorečimi vžigali v roki boje se napada okoličanov, kteri bi hoteli mrtvo truplo vzeti. •- Toliko v naglici Dostavljam samo še opombo, da so naši ncmškutarji v velikem strahu. Preteklo noč se nekteri izmed njih rebračc pri oknih ne samo zaprli ampak tudi z žeblji pribili, Čemu dražite V Poštenemu človeku se ni treba bati. Kar „Tagblutt" in njega pajdaši n tej stvari pišejo, jo vse ostudna laž. Iz Prage, 24, maja, [Izv.dop,] Na včerajšnom taboru čeških delavcev na Letni se je zopet vdeložilo blizo 30.000 ljudi, večidel le delavcev, ki so pokazali kljubu vsem nasprotnikom, da je narod zrel, dfl je ves češki narod tam, kjer SO njegovi voditelji. - 01) 3. popoldne je pozdravil g. Sviti) zbrane delavce, na kar se je volil s živimi „slava" in „na zddr" klici predsednik pražkega delavskega društva „Oula" g. dr. Cl.lcborad, za predsednika tabora. Dr. Chleborad je v svojem, izvistnem govoru priporočal delavcem, naj se Spodbujajo sami, da dospejo do veče omike, ker le ta jim lio pohijšala žalostno stanje; zategn deli naj se družijo s češkimi študenti, kteri tako že mnogo pripomorejo z BVOJim akademičnim bralnim društvom v povzdigo omike med češkimi delavci : Nahlovskv o Oulu,, Stanka zoper trojni davek, kterega hoče vlada početnemu društvu „Ouhi" naložili, Salava je Spodbujal delavce, naj pristopujejo pridno k „Oulu", ker si tam sami pomagajo, in jim ni treba odvisnim biti od nikakoršne samovoljo gospodarjev: Šoler jim je priporočal, naj si sami skrbe" za omiko z obrtnijskimi šolami, z branjem dobrih knjig in časopis bratrstvu, ter grajal zadnje prigodke v „Oulu!" — Na to je bral g. bubert, vrednik delavskega časopisa „Jednote" sledečo resolucijo : 1 česko-slov. delavci naj osnujejo po vseh krajih česko-slov. društva na pravila, na kterih obstaja pražki ,.Oul". 2. Naj se ustanove društva, po kterih se bodo širile med delavci z vsemi postavnimi pripomočki politične pravice delavcev; 3. Ta politična društva naj bodo čisto neodvisna od jiočetnih delavskih društev česko-slovanskih. 1. Politične pravice naj vživajo delavci češko slov. po postavnih potili, in sicer kar se tiče prikrajSovanje časa za delo, kakor tudi skrajševanja odplače. 5. Česko-slov. delavci želijo, da bi so početnim njenim društvom ne nalagali drugi davki, nego: a) v tej višini, kakor jih plača vsak dtllg početnik, ne pa vsem delavskim društvom v pogubo trojni davki ; b) ti edini davki naj se plačajo le od onega dobička, kterega dobi društvo od ucudov, in c) od dobička neudov naj so čisto odloči oni del, ki je pripravljen za razširjanje omike. — Resolucija je bila kakor tudi vsi govori v živimi „slava" in „na zdar" klici sjircjeta. — Telegramov jo prišlo 20 od raznih čeških in moravskih delavskih društev Množica se je v naj lepšem redu razšla, kar gotovo ne bo po volji onim, ki so vsaj za včeraj pričakovali nerodnosti in nesloge, ker je že pri taboru česke omladine, ni bilo, ki jim je bil pravi trn v jieti. V L i v o r n i na Italijanskem je bil avstrijski viši komornik gret Cienneville. kterega je spremljal avstrijski generalni konzul Inghirami-Fei, napaden od dveh neznanih ljudi. Generalni konzul Ing hira mije bil z nožem zaboden, daje precej umrl. Crennoville je bil udarjen v obraz. Italjanski časopisi to nesrečo obžalujejo. Isto obžalovanje se jo izreklo v Horentinski zbornici. Crenneville je bil uekdaj komandant v Livorni in zelo nepopularen. Toiicija ga. je svarila že prej, naj nikar ne stanuje tam, ker ga ljudstvo sovraži. Na Francoskem so volitve pri kraji. Prihodnji dnovi bodo pokazali, ali so se Napoleonu izvršilo po sreči ali ne. Volilci so se jako pridno vdeleževali. Ker so tam splošno volitve, imeli so nekteri kandidati več nego 30.000 glasov zase. Posebno živo je bilo v Parizu, kjer imajo opozicijonalni kandidati večino. Iz Pariza pišejo v „K. Ztg." da se francoska po provincijali grozovito oborožujc. Pravijo, da se general Niel tako pripravlja, kakor da bi so imeli v 14 dneh že udariti. V Španiji so sicer sklenili, da si napravijo monarhio, a kralja še vedno zastonj iščejo. Zdaj nekdo pripoveduje, da hi se utegnil infant August porlugaljski poprijeti spanjske krone in prestola. Seveda šo ni gotovo, ali bo ta kandidatura obveljala ali ne. Avstrijski poslanec v Carigradu baron Prokesch-Osten stopi iz dosedanje službe. To so je že davno pravilo, a ob enem reknlo, da pride ogersk diplomat na njegovo mesto. Zdaj beremo, da ga bo nadomestoval dosedanji državni finančni minister beeke. Njegovo ministerstvo pa prevzame eden izmed niagjarskih gospodov. Ka/m' stvari. * (Tiskovna pravda „Slov. Naroda".) V torek se nam je izročila razsodba najviše sodnijo dunajske, vsled ktere je članek „ Tujčeva peta" kriv pregreška kaljenega miru, vrednik pa le prestopka zanemarjene Kukla jih je spodbujal k edinosti in dolžne pazljivosti in mora torej plačuti 50 gld. globe in izgubi 60 gld. na kavciji; ob enem se nam nalaga na svoje stroške tiskati dvo razsodbi v „Slov. Narodu". Ker pa ste obe razsodbi nemški, jezik „Slov, Naroda" pa slovenski, morali bomo zopet pisariti in pisariti, da se nam preskrbi slovensko pismo. Takega vendar smemo tirjati, kajti če je kdo „slovenska stranka", je to gotovo vrednik slov. časopisa. * (Dve eskadroni husar je v,) ki so v Mariboru v garnizonu, ste dobili povelje, nemudoma podati se na pot v Ljubljano. Prva je odišla v torek popoldne, druga v torek zvečer. * (Slov. državni poslanci in graški študontjeviših šol.) Iz Gradca so nam poslali ondotni slov. študentje viših šol odprto pismo, ktero ravno tako obsoja politiko naših državnih poslancev, kakor so to storili dunajski študentje. Ob enem se nam naznanja , da se jo bila v Gradi i že pred dvema letoma sklenila adresa v enakem smislu. Po dogovoru s študenti pisma ne bomo tiskali, da nam no bi kdo ncvoljuo očital: Nolite turbaro circulos meos! * (Kmečki humor). Turnarji so pri svojem izletu v Vevče brali nabite liste s tem-lo napisom: „ Tu kaj jo močno prepovedano nemškutarjein bobnati in razgrajati zavoljo tega, da se ne bodo otroci budili in zajci plašili." — * (Gg. dr. Bloivveis in Gosta) prosita v „Trigl." svoje prijatelje, naj jima naznanijo, kdo raznaša po ljubljanskem mestu laž, da sta onadva dala ali vsaj obljubila 50 ali 100 gld. tistemu, ki bi nemškutarskiin tur-narjem vzel zastavo. Ako lažnika izvesta, hočeta ga potem tožiti. * (G. Nabergoj) je stavil v tržaškem mestnem zboru blezo le-to interpelacijo: Dostikrat se je že primerilo v okolici, ki je v političnih zadevah pokorna mestnemu magistratu, da je žandarmerija okoličane zarad najničevejiega kaljenja javnega miru, zarad nedejanske upornosti proti njej in zarad drugih nevrednih razlogov zgrabila in jih kakor hudodelce v že-lezji gnala pred sodnijo. G. Neborgoj vpraša, ali je magistratu znano, kako se I u greši proti postavi v hrambo osebne svobode in kaj hoče g. župan storiti, da se v prihodnje no bodo več primerjalo, ka bi žandnrmarija tako kričeče zlorabila svojo služhinsko oblast? Župan je obetal, da se hoče o stvari podučiti iu storiti, kar bo treba. — Menda pa lo vendar nekteri krivo sodijo g, Nabergoja. Porazumljenjc , porazuinljenjo in sloga, to je, za kar prosimo tržaške rodoljube! (Narodni jezik v cerkvi.) V nekem okraji na Češkem hodi iz roke do roke prošnja na škofovi konzistorij v Kraljevem Gradcu, naj bi se odstranil latinski jezik in mesto njega vpeljal narodni češki pri vseh bo-goslužnih obredih — razen sv. maše. * (Pravda razknjeza K a r a ž o r ž e v i č a v Pešti.) Kraljevska sodnija v Pešti je, kakor pripovedujejo peštanski listi, potrdila, da se ima deti razknjez Karažorževič v obtožno stanje, vendar pa je preklicala drugi sklep, namreč da mora knjez še dalje ostati v zaporu in dovolila, da sme knjez med zagovarjanjem biti svoboden, ako dado dovoljno poroštvo. * (Knjez Sapieha), „Gzas" trdi, da se gališki deželui maršal Sapieha svoji časti ni odpovedal. „Gaz. Nar. pa ostaja pri svoji besedi in pravi, da bi knjez svojo častno službo le onda zopet prevzel, ko bi se potrdila postava, po kteri bi smel deželni zbor sam voliti si predsednika in k« bi ga potem deželni zbor res volil. Politični razgled, Dr. li iskra so bo drž. poslancem hvaležnega skazal in najzasluž-nejim med njimi preskrbe! redove. Roka roko umije, a te roke ne boste umile avstrijskega obraza. V vojaški granici hote vendar enkrat opustiti nekoliko vojaškega regimentovanja in odpreti BVobodnostnejitn napravam pot V deželo; pripravljajo namreč postavo o ljudski šoli in nove svobodnejše srenjske postave, ki se imajo v kratkem vpeljati v življenje. Ogersk a bo imela leta 1870 precej primanjkljaja: 12 milijonov je za prvi začetek gotovo dovolj. NaOgerskcni še traja adl končana. Deakova stranka je sklenila, delegacije. Iz S ležijo se piše ..Politiki1, da se počasi tudi tam začenja izhajati slovanska zavidno-1. V kratkem hote* napraviti celo „tabor," v kterem so bodo pogovarjali o vpeljavi narodnega — poljskega — jezika v urade in šole in o drugih koristnih zadevah. Pozdravljeni, novi borilci za slovansko idejo! — Vodja gališke namestnije Possinger je moral iti na Dunaj poročat o mišljenji v deželi in pa tudi o tem. kako bi kaj šlo pri novih volitvah, ko bi se sedanji deželni zbor razpustil. Demokratično društvo v L v o v u je \ svojem zadnjem zboru ostro grajalo oportunsko politiko državnih poslancev, Nasvetovalo se je, naj se napravijo ]>o vsej deželi zbori volilcev. Posvetovanje o nasvetu se bo že nadaljevalo. na dobata in ni videti, kedaj bo n ne voli nobenega opozicij o valca v Pisma rk vede parlamentarizem severno-nemškega bunda prav pridno ad absurduin, kar sicer ni njegova iznajdba, ker se kaj enacega tudi drugod! godi, vendar pa v grenki odkritosrčnosti proti jioslaneem prekosuje vse svoje kolege po drugih državah. ,.Saj brez mene ne morete!" S tem ukroti vsako opozicijo. Zdaj je zbornici naznanil . da bo treba davke za 100°/n povekšati. Zbornica -tori *Se, kar on hoče. Dunajski listi se sicer posmehujejo temu pse\do-pai l.iinentarizmu, a pozabljajo, da bi doma lahko delali koristneje študije v tej stroki. Diiiiujaksi borza od 20. maja. Enotni dr/, dolg v bankovcih 01 fl. 76 kr. Kreditno akcijo 291 fl. OOkr. •r>_70 metalike« obresti v ninji in nov. —II — London 124 fl. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru '09 ti. 70 kr. Srebro 121 B. 60 kr. 1860 drž. posojilo 100 11. 40 kr. Cekini 6 fl. 85 kr. Akcijo unrod. bnnke 742 a. — kr. Udatelj in vrednik Anton Tomšič. Lastniki 1 l»r. Jože Vosnjak in rinili. Tiskar l.dumd .lim/.ič