VestnSkupokoiencev. UPOKOJENCI ZA URBDITEV SVGJEGA IPOLOŽAJA. Sarajevski »Glasnik Umirotvljenika« ob* javlja spomenioo, ki je bila izročena-Nj. Vel. kralju. V tej spomenici se med drugim na* <<laša: »Vsakokrat, ko je državna uprava ure= jcv-ala in povišcvala prejemkc aktivnim usluž= bencem, so bili isti razlogi, da sc na enak način postopa tudi z upokojenci/ Čc se jc postopalo drugače, to ni bilo v skladu ne s pravicami upokojenih državnih uslužbcncev ne z obvezami države, ki jih je prcvzela ,s službenimi pogodbami. Predvsem pa ni bilo prav, da jt dižava iz preureditve službenih prcjemkov potom zakona o tiradnikih od 31. julija 1923 izključila prej upokcjene dr^ žavne uslužbencL1. Enako protipravilno je država postopala, Ko SO' bili državni upokojenci prikrajšani z. ureditvijo draginjskih. doklad. Z uredbo o prevedbi kronskih upokojen* cev na dinarske pokojnine 1. julijai 1927, DR. br. 88.808, to protipravilnosti z daleka niso bile popravljcne, ker s.o s to uredbo kronski upokojenci samc izenačeni z onimi 'upokojenci, katerim iso bile potojnine od« merjene na podlagi nezadcstnih prejemkov po zakonu od 14. marca 1922. Dosedanje postopanje državne uprave z državnimi 'upokojenci ni samo v nasprotju s pravom, temveč tudi s socialno pravičnostjo in s človečnostjo, ki zahteva,, naj se napram vsem državnim uslužbencem izvaja isti pO' stopek. S temi načeli nikakor ne more biti v skladu, da državni upokojcnci, ki so bili kasneje upokcjeni, prejemajo kolikor toliko zadcvoljujoče prejemke, da pa dnugi, ki so tudi služili zvesto in pošteno, trpe pomanj^ kanje, ne da bi bili kaj izagrešili, temveč sa= mo zaradi tega, ker so bili preje. upokojeni. Tega ti uslužbenci niso zaslužili. To dokazuje tudi primer drugih kulturnih držav: Francija, Nemčija, lltalija, Avstrija, Ce§ko> slovašika in Madžarska so istočasno s povi* šanjem in z ureditvijo iprejemkov aktivnimdrž. 'uslužbenccm na enak načim izboljšale tudi prejemke vscm svojim, prej upokoje^ nim drž. uslužbencem. To je uvidel tudi za= konodajni odbor Naradne skupščine, ki jc kta 1923. prcučeval načrt zakona o uradni? kih. Tedaj so bili od tega 'odbora sprejeti v čJ. 239. in 240. določbe, iki pa so v zadnjem hipu pned izglasovanjem izpadle. Memorandum našteva daljc takozvanc Rcisnerjcve odredbe tcr prosi kralja. naj bi sc pri reviziji uradniškega zakona v polnem obsegu upoštevale.