©
Slavistična revija (http://www.srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
UDK 811.161.1'367:811.163.6'367
Aleksandra Derganc
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
ŠE O GLAGOLIH PREMIKANJA V RUŠČINI IN SLOVENŠČINI
V članku se obravnavajo razlike med glagoli premikanja v ruščini in slovenščini, predvsem nekatere razlike med predponskimi tvorjenkami s po- osrednje dvojice udmu-xodumb in iti-hoditi.
Ključne besede: glagoli premikanja - slovenščina - ruščina - glagolski vid - udmu/ noümu/iti
The article deals with the differences between verbs of motion in Russian and Slovene, particularly with some differences between prefixed verbs with po- derived from the central pairs udmu-xodumb and iti-hoditi.
Keywords: verbs of motion, Slovene, Russian, verbal aspect, udmu/noümu/iti
1	Glagoli premikanja so nekako inherentno povezani s prostorom, saj se premikanje pač dogaja v prostoru. Vendar pod tem imenom ne mislim vseh glagolov premikanja, ampak tiste, ki tvorijo v ruščini razmeroma jasno omejeno skupino, ki obstaja v parih, med posameznimi členi parov pa obstaja posebno pomensko, besedotvorno in slovnično razmerje. O razlikah med glagoli premikanja v ruščini in slovenščini je pisal F. Jakopin (Jakopin 1971), na tem mestu bi želela dodati nekaj opažanj, zlasti povezanih s predponskimi sestavljenkami osrednjih parov udmu-xodumb oz. iti-hoditi.
2	Ruski glagoli premikanja so sestavljeni iz dveh nizov: iz glagolov determinira-nega premikanja (udmu, examb, eecmu, ee3mu, nememb, 6e^amb, Hecmu, nnumb ...) in z njimi pomensko in slovnično povezanimi glagoli nedeterminiranega premikanja (xodumb, e3dumb, eočumb, eo3umb, nemamb, 6e^amb, Hocumb, nnaeamb ...). Ruske slovnice in dela, ki obravnavajo glagolski vid, ponavadi posvečajo glagolom premikanja poseben razdelek. Spisek glagolov se med avtorji razlikuje, vendar jedro osta-jja isto (IsAČENKo 1960: 309-44; Jakopin 1968: 240; RG 1982: 590, 594; Zaliznjak, ŠMELEv 2002: 77-86; Sever, Derganc 2006: 126-29). Odnos med členoma determi-niranega in nedeterminiranega premikanja, ki sta oba nedovršna, opisujejo nekateri jezikoslovci kot v nekaterih pogledih podoben odnosu med dovršnim in nedovršnim členom vidskega para (Zaliznjak, Šmelev 2002: 77, Jakopin 1971: 3).
2.1 Ruski glagoli determiniranega premikanja tipa udmu načeloma izražajo konkretno gibanje v določeni smeri (v določenih kontekstih tudi ponavljajoče se tako gibanje), medtem ko glagoli nedeterminiranega premikanja tipa xodumb načeloma izražajo premikanje v različnih smereh, ponavljajoče se premikanje v določeni smeri, sposobnost premikanja in premikanje v dveh smereh (tja in nazaj). Tipični zgledi za rabo teh dvojic v učbenikih so:
•	konkretno usmeijeno premikanje
(1)	PeöenoK 6e5KHT k mane. (Otrok teče k mami.)
(2)	Mnma jwex no yjinue h necex HeMO^an. (Miša gre po cesti in nese kovček.)
(3)	Bot ohh jmyx Mnma be^ex öpaxa b mKOJiy. (Glej, tamle gresta. Miša pelje
brata v šolo.)
(4)	Ky/ia bbi h^exe? (Kam greste?)
•	neusmeijeno premikanje
(5)	^exh öeraiox bo abope. (Otroci tekajo na dvorišču.)
(6)	^exH AOJiro xoahjih no napKy. (Otroci so dolgo hodili po parku).
(7)	Mnma kaacaträ flent boahx 6paxa b mKOJiy. (Miša vsak dan pelje/vodi brata
v šolo.)
(8)	PeöÖHOK y5Ke xoahx (Otrok že hodi.)
(9)	CeroAHH yxpoM a xoahji b ÖHÖJinoxeKy. (Danes zjutraj sem bil v knjižnici.)
2.2 Toporišič uvršča pare glagolov neseni - nosim, peljem/vedem - vodim, peljem - vozim, jaham -jezdim, tečem - tekam, grem - hodim in še nekatere druge v posebno vrsto glagolskega dejanja; prve glagole v dvojici imenuje določne in druge nedoločne. Oboji so nedovršni, razlika med njimi pa je, da eni pomenijo enosmerno dejanje, drugi pa neenosmemo; prvi so razen tega trajni, drugi pa ponavljalni (Toporišič 2000: 351).
Če bi sodili po prevodih ruskih zgledov (l)-(9), je podobnost med ruščino in slovenščino velika. Edini pomen, ki ga slovenščina sploh ne pozna, je izražanje premikanja tja in nazaj z nedeterminiranimi glagoli (zgled (9); Jakopin 1971: 6). In vendar je v sestavu pomenskih razmeijih med dvojicami in v predponskih tvoijenkah glagolov premikanja med obema jezikoma veliko razlik. Jakopinovim ugotovitvam bi rada dodala še nekatera opažanja, povezana s predponskimi tvoijenkami teh glagolov, zlasti o razmeiju med ruskim noiimu (začetno vrsto glagolskega dejanja oz. funkcionalnim vidskim parom k udmu) in slovenskim iti.
3 Ruska skupina glagolov premikanja tvori zelo enotno skupino tudi pri tvoijenju predponskih dovršnikov. Tu moramo ločiti dva načina tvoijenja.
3.1 S številnimi predponami tvorijo glagoh determiniranega premikanja nove dovršnike, ki imajo svoje sekundarne nedovršnike. Nepreneseni pomen teh glagolov je krajevni. Zanimivo je, daje pri nekaterih glagolih premikanja {udmu, necmu, eesmu, necmu) osnova sekundarnega nedovršnika identična glagolu nedeterminirane-ga premikanja. Naštejmo torej tvoijenke glagola udmu, čeprav velja tak način tvor-jenja novih glagolov za vso skupino. Prvi člen je dovršni, drugi nedovršni: npuumu
-	npuxodumb ('priti'), eoumu - exodumb ('vstopiti'), euumu - euxodumb ('iti ven, izstopiti'), saumu - saxodumb ('zaiti, stopiti v kaj'), oöoümu - oöxodumb ('obiti, iti okoli česa'), omoumu - omxodumb ('oditi stran, umakniti se'), nodoumu - nodxodumb ('stopiti k čemu, približati se'), coumu - exodumb ('stopiti s česa, spustiti se'), nepeumu
-	nepexodumb ('preiti, prečkati, iti čez kaj'), npoumu - npoxodumb ('iti čez kaj, mimo česa'), yümu -yxodumb ('oditi').
3.2 Z nekaterimi predponami tvorijo glagoli premikanja določene vrste glagolske-ga dejanja (cnocoö raaro^tHoro AencxBHa, Aktionsart).' Te tvorjenke so perfektiva tantum in nimajo sekundarnih nedovršnikov. Tu omenimo le dve vrsti glagolskega dejanja, tvorjeni s predpono no-.
3.2.1	Glagoli nedeterminiranega premikanja + predpona no- tvorijo omejevalno (delimitativno) vrsto glagolskega dejanja: noxodumb ('malo hoditi'), no6e^amb ('malo tekati'), noHocumb ('malo nositi'), noeo3umb ('malo voziti') itd. To so dovršniki in nimajo sekundarnih nedovršnikov.
(10)	Ona noxoAH^a no MaraannaM h ycxa^a. (Hodila je nekaj časa po trgovinah in se utrudila.)
Vsi ruski glagoli nedeterminiranega premikanja tvorijo na tak način omejevalno vrsto glagolskega dejanja. V slovenščini take regularnosti ni. Čeprav je omejevalna predpona po- v slovenščini znana (malo poležati, posedeti, poklepetati), gre vsaj pri treh glagolih premikanja s to predpono za drug pomen: pohoditi je prehoden in pomeni 's hojo poškodovati ali uničiti' (prim, tudi Vidovič-Muha 1993: 174). Tudi glagol ponositi je prehoden in pomeni 'z nošenjem, oblačenjem obrabiti', glagol povoziti pa 'zapeljati čez koga in ga poškodovati'.
3.2.2	Glagoli determiniranega premikanja + predpona no- tvorijo v ruščini začetno (ingresivno) vrsto glagolskega dejanja: noumu ('iti, oditi'), no6e^amb ('steči'), nonecmu ('nesti, ponesti, odnesti') itd. To so, kot že zgoraj povedano, dovršniki in nimajo sekundarnih nedovršnikov, tudi v tem primeru velja ta način tvorjenja za vse glagole premikanja.
(11)	Homa^b Bcxa^a h nom^a. (Konj je vstal in šel/začel hoditi/šel naprej).
' Vrste glagolskega dejanja (cnoco5 rjiaro^tHoro AeHCTBHa, Aktionsart) različni avtorji pojmujejo nekoliko različno. Toporišič prišteva glagole premikanja med vrste glagolskega dejanja in se torej v tem pogledu uvršča med jezikoslovce, ki pojmujejo vrste glagolskega dejanja širše. V RG (1982: 585) so vrste glagloskega dejanja opredeljene ožje: kot »^eKHCKO-rpaMMaxHHecKHe paspa^M r.narojioB« in »xaKHe ceMaHTHK0-c^0B005pa30BaTe^bHMe rpynnnpoBKH r.narojioB, b ocHOBe KOTopMX ^e^ax MOAH^HKauHH (npeo5pa30BaHHa) SHaneHHH 5e3npe$HKCHMX (npeHMy^ecTBeHHO HeMOTHBHpoBaHHMX ) r.naro^oB c TOHKH speHHa BpeMeHHMX, KO^HHecTBeHHMX H cneuHaabH0-pe3y.nbTaTHBHMX xapaKTepHCTHK. Ba^HO npH 3T0M, HTO TaKHe MOAH^HKauHH 3HaHeHHH Bcer^a H 05a3aTe^bH0 ^opMüÄbHo eupaxenu npe^HKCOM, cy^-^KCOM H^H npe^HKca^bHO-cy^^HKca^bHMMH ^opMaHTaMH.« (poudarek A. D.). Zgledi so nemb-3anemb KOT začetna vrsta glagolskega dejanja in drugi. V tej definiciji se torej poudarjajo tudi formalne značilnosti posameznih vrst glagolskega dejanja. Tudi Isačenko (I960: 209), ki imenuje to kategorijo 'cobepmaemoctb r.naro^bHoro AeHCTBHa', poudarja, da so za posamezne vrste glagolskega dejanja pomembne formalne lastnosti. Isačenko opozarja, da nekateri avtorji ne smatrajo, da bi morale biti posamezne vrste glagolskega dejanja tudi formalno besedotvorno označene, ampak mednje prištevajo poleg takih tudi samo pomenske skupine, za katere je značilen ta ali oni značaj ali način dejanja (xapaKxep AencTHBHa). Po Isačenku druži skupino glagolov premikanja ravno 'xapaKxep AeHCTHBa' (Hca^iehko I960: 301, 309). Na vlogo predponskih obrazil pri tvorjenju vrst glagolskega dejanja opozarja ViDovič Muha (1993: 162), tako razvršča glagole v svoji raziskavi glagolov v slovenskem knjižnem jeziku 16. st. M. Merše (1995: 286-313).
Vendar za glagole tipa noumu velja, da je pri njih pomen začetnosti pogosto nekoliko oslabljen, zlasti kadar je ob glagolu tudi cilj premikanja. V takih kontekstih ti predpon-ski dovršniki funkcionirajo kar kot vidski par k nepredponskim nedovršnikom deter-miniranega premikanja. Odnose med pari kot udmu -noumu, examb - noexamb mnogi jezikoslovci pojmujejo v določenih kontekstih kot zelo podobne odnosom med vidskimi pari (npr. Zaliznjak, Šmelev 2002: 51, 91-92). V zgledu (12) ne gre toliko za pomen začetka dejanja kot za celovito, zaključeno dejanje. Oče je začel z dejanjem udmu, ga je pa verjetno tudi zaključil in prispel na cilj (Zaliznjak, Šmelev 2002: 91-92):
(12)	Oxua hct aoma; oh nome^ b ropo^.
V slovenščini obstajajo dovršniki kot so ponesti, povesti, poleteti. Toporišič opredeljuje njihov pomen kot 'začeti dejanje' (Toporišič 2000: 218). Prva dva sta v SSKJ označena kot stilno zaznamovana.
Je pa za sodobno knjižno slovenščino značilno, da v nasprotju z ruščino ob glavnem glagolu determiniranega premikanja iti ni dovršnika (ali začetne vrste glagolske-ga dejanja)2 *poiti, ki bi imel deležnik * pošel. V pretekliku in prihodnjiku funkcijo dovršnika, ki bi ustrezal ruskemu dovršniku nomen oz. noudy ponavadi prevzemata kar obliki nepredponskega iti: sem šel oz. bom šel.
(12') Očeta ni doma; šel je v mesto.
Če se Jakopin izraža previdno, da bi lahko v zgledu
(13)	Marjan je zgodaj vstal, poklical psa s seboj in šel čez travnik.
imeli obliko je šel kar za dovršnik, pa je iti v SSKJ opredeljen takole: ^ti grem in grem nedov. in dov.; /^/ bom šel in pojdem itd.; pojdi pojdite /^/ šel šla šlo /^/
Glagol je opredeljen kot nedovršni in dovršni, torej dvovidski; Glavni razlog za to, da je glagol iti opredeljen kot dvovidski, je gotovo v tem, da nekatere njegove oblike (predvsem v pretekliku in prihodnjiku) izražajo enkratno, zaključeno in celovito dejanje, tako kot ga izražajo dovršniki (prim. tudi Miklič 1979/80). Temu gledanju v prid govorijo tudi zgledi (12, 12', 13) in naslednji zgledi iz prevodov, kjer ustreza ruskemu dovršniku nomen slovenska oblika sem (je) šel (in obratno; Derganc 1986):
(14)	^ nomen na npaso. (Moskva - Petuški, 6)
(14') Šel sem na desno. (Moskva - Petuški, 11)
(15)	^ Bcxan H nomen. (Moskva - Petuški, 15)
(15') Vstal sem in šel. (Moskva - Petuški, 17)
(16)	Tašča: Poglej, kam je šel! (Večer ženinov, 15)
(16') Te^a: Bsraann-ka, ky^a 3to oh nomen! (Bludnyj syn, 200)
(17)	Jane: /^/ Ali je šla, vsaj malo? (Večer ženinov, 19)
2 Obstaja seveda oblika pošel od glagola poiti v pomenu zmanjkati (Zaloge so pošle).
(17') ^he /.../ Hy h hto, nom^a oha, xotb heha^o^ro? (Bludnyj syn, 204)
Dodatni razlog, da imamo lahko oblike glagola iti v teh kontekstih za dovršne je tudi v tem, da bi lahko obliko šel, ki izraža enkratno, celovito dejanje, vsakokrat brez velike spremembe v pomenu nadomestil nedvomno dovršni glagol odšel je ali odpravil se je.
(14") Odšel sem na desno.
(15") Vstal sem in odšel.
(16") Poglej, kam je odšel!
V zgledih (18) in (19) imamo dovršni prihodnjik:
(18)	Jutri bo vstala ob 7h, pozajtrkovala in šla v šolo.
(18') 3aBTpa ona BCTanex b 7 h., nosaBrpaKaex h noH^ex b mKO^y.
(19)	^ noH^y, ceÖHac non^y. (Moskva - Petuški, 7)
(19') Šel bom, koj bom šel. (Moskva - Petuški, 13)
Dovršni glagol iti vendar ima dve obliki s predpono po-\pojdem in velelnikpojdi. Dovršni sedanjik pojdem ima izrazit pomen prihodnjika, zdi se tudi stilistično nenev-tralen, knjižno obarvan, čeprav v SSKJ ni tako označen. Vsekakor pa bi lahko zgled (19) prevajalec prevedel kot
(19") Pojdem, koj pojdem.
Nevtralna in pravzaprav edina mogoča pa je oblika velelnika pojdi.
Dvovidske so torej oblike glagola iti, ki so tvorjene s pomočjo deležnika na -/; kadar nastopa taka oblika, šele iz konteksta lahko ugotovimo, ali gre za dovršnik ali nedovršnik.^
3.2.1.1 Ne strinjajo pa se vsi aspektologi z mnenjem, da je glagol iti v slovenščini dvovidski. S. Dickey (2003: 202-04) meni, da je v zgledu (20) oblika 'šla' nedovršna:
(20)	Poklical me je Brane in sva šla v hribe.
Opazimo, da je kontekst več ali manj tak kot v zgledu (13). Dickey trditev utemeljuje takole: že v starejši literaturi je bilo opaženo, da je v slovenščini (in še bolj v češčini) možno prikazovanje niza zaporednih dogodkov na tak način, da sledi dovr-šniku - nedovršnik, zlasti po vezniku in (prim, za češčino tudi Berger 2013). Dickey navaja zgled:
(21)	Župan je naslonil plečati hrbet na klop in gledal mrko.
^ o novejših dvovidskih glagolih v slovenščini (Žele 2011).
Dickey meni, da je 'sva šla' v (20) nedovršnik tako kot v (21) 'je gledal'. Misli, da je oznaka dvovidskosti v SSKJ nastala ravno zaradi takih zgledov in ima oznako glagola iti kot dvovidskega za krožno utemeljevanje.4
Na to je mogoče odgovoriti naslednje: res je, da v slovenščini lahko pri nizanju zaporedja dogodkov včasih nastopa tudi nedovršnik (kot sam Dickey omenja, pač zato, ker izraža v nizu dogodkov neko neomejeno dejanje, proces). Vendar to še ni razlog, da bi zavrnili oznako glagola 'iti' kot dvovidskega. V naših zgledih oblike glagola 'iti' nastopajo predvsem v kontekstih, ko ni mogoče govoriti o zaporednem nizu dogodkov, izražajo same po sebi zaključeno, celovito dejanje, ki zahteva dovršni glagol. Poleg tega ustrezajo dovršnikom v ruščini, v slovenščini pa bi lahko bile zlahka nadomeščene z dovršnimi oblikami 'odšel, se je odpravil'. Zato ni pravega razloga, da bi zavračali opredelitve oblik glagola 'iti' kot dovršnega tudi v zgledih (13) in (20).
4 V ruščini obstaja dokaj jasno zamejena leksikalno-slovnična skupina glagolov premikanja, za katere je značilno, da obstajajo v dvojicah. Pomensko razmerje med dvojicami je stalno, prav tako način predponskega tvorjenja novih dovršnikov in njihovih sekundarnih nedovršnikov ter določenih vrst glagolskega dejanja. Kljub mnogim podobnostim med ruščino in slovenščino, obstaja med jezikoma tudi mnogo razlik, opisanih že v Jakopin 1971. V tem prispevku smo obravnavali predvsem nekatere razlike med udmu oz. noumu in iti, ki govorijo v prid dvovidskost glagola iti.
ViRI IN LITERATURA
Venedikt Erofeev, 1990: Moskva - Petuški. Moskva: Izdatel'stvo SP »Interbuk«. Venedikt Jerofejev, 1980: Moskva - Petuški. Pre. Drago Bajt. Ljubljana: CZ. Andrej Hieng, 1979: Večer ženinov. Maribor: Obzorja. --, 1984: Bludnyj syn i drugie p'esy. Prev. N. Vagapova. Moskva: Raduga.
Tilman Berger, 2013: Imperfektive Verben in Handlungsfolgen im Westslawischen.
Deutsche Beiträge zum 15. Internationalen Slavistenkongress, Minsk 2013. Ur. S. Kempgen idr. München: Otto Sagner. 57-66.
Aleksandra Derganc, 1986: Glagolska predpona po- v ruščini in slovenščini. Vestnik Društva za tuje jezike in književnosti SRS XX/1-2. 12-21.
--, 2010: Dve zanimivi obravnavi razlik v kategoriji glagolskega vida v slovanskih jezikih. Izzivi sodobnega jezikoslovja. Ur. V. Gorjanc, A. Žele. Ljubljana: ZIFF. 187-93.
Stephen Dickey, 2003: Verbal Aspect in Slovene. Slovenian from a Typological Perspective 56/3. 182-207.
--, 2011: The Varying Role of po- in the Grammaticalization of Slavic Aspectual Systems: Sequences of Events, Delimitatives, and German Language Contact.
4 O tem razpravlja tudi v obširnem in zanimivem članku (Dickey 2011).
Journal of Slavic Linguistics 19/2. 175-230.
Aleksander V. Isačenko, I960: Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovackim: Morfologija: Čast' vtoraja. Bratislava: Izdatel'stvo slovackoj Aka-demii nauk.
Franc Jakopin, 1971: Glagoli premikanja v slovenščini in ruščini. VII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. J. Toporišič. Ljubljana: FF. 1-12.
--, 1966: Slovnica ruskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.
Majda Merše, 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU.
Tjaša Miklič, 1979/80: Nekateri glagoli premikanja. Jezik in slovstvo 25/4-5, 107-15.
Russkaja grammatika I, 1982. Ur. N. Ju. Švedova idr. Moskva: Nauka.
Jože Sever, Aleksandra Derganc, 2006: Ruska slovnica po naše. Ljubljana: CZ.
Slovar slovenskega knjižnega jezika I-IV, 1970-1991. Ljubljana: DZS.
Ada Vidovič Muha, 1993: Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti. Slavistična revija 41/1. 161-92.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Anna A. Zaliznjak, Aleksej D. Šmelev, 1997: Lekcii po russkoj aspektologii. München: Otto Sagner.
Andreja Žele, 2011: Glagoli na -irati v današnji slovenščini. Slavistična revija 59/2. 213-27.
Summary
The article deals with some differences between verbs of motion with the prefix po- in Slovene and Russian. Of particular interest is the comparison between the Russian verb denoting the beginning of verbal action noumu, which is perfective, and its Slovene equivalent, which is in many contexts the non-prefixed iti, as that also confirms its definition in SSKJ as biaspectual.