Št. 87. V Gorici, v torek dne 31. oktobra 1905. Tečaj XXKV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto 0b 11. uri predpoidne ter stane z izrednimi prilogami m s »Kažipotom* oo novem letu vred po polti pre-jomana aH v Gorici na dom pošiljana: vsa leto .......13 K 30 h, ali gld. C'00 pol leta........6 » 60 » » » 3-30 četrt leta.......3 > 40. » » . » 1*70 Posamične Številko stanejo 10 vin. * Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici itev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Oabrščok vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naročila bret doposlane na | roinine se ne oziramo. Oglasi In poslanice se raftunijo po petit-vrstah 'če-tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak» vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostor* — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedelj? , in praznikih od 9. do 12. dopoludns. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le upravništm ____ J' ^PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Sobe« vsak letek in stane vse loto 3 K 20 b ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulicla Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22i — v Trstu v tobakarni Lavrenčiž na trgu del, Casenna. • Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83 »Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgOV. Iv. Meljaveč) tiska in zal. Deželno učiteljsko društvo. Iz odbora deželnega učiteljskega društva se nam poroča, da so šli dne 20. t. m. v deputaciji h gospodu c. kr. namestniku predsednik Franc Bajt, podpredsednik Andrej P i z z u 1 in odbornik Ignacij Križ man. Bili so najuljudnejše sprejeti. V daljšem govoru je predsednik pojasnjeval učiteljsko vprašanje in apeloval na visoko vlado, da naj bi porabila ves svoj vpliv, da bi se konečno rešilo to perečo zadevo. Gospod c. kr. namestnik je de« putacijo zagotovil, da napravi vse mogoče korake za ugodno zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja in je odkritosrčno izjavil, da mu je neumljivo, kako morejo učiteljske družine živeti s tako pičlimi dohodki pri sedanji draginji vseh življenjskih potrebščin. De-putacija je gospodu c. kr. namestniku pojasnila vse učiteljske težnje, ter se mu udano priporočila, da naj bi blagovolil podpirat', pri visokem deželnem zboru prošnjo deželnega učiteljskega društva za draginjske doklade vsemu učiteljstvu že v t. 1. Gospod c. kr. namestnik je zagotovil deputaciji, da bode učiteljstvo tudi v tem oziru p< dpiral z vso unemo ter da ne bode prenehal delovati v korist deželnega učiteljstva, dokler se ne urede učiteljske plače in da porabi ves svoj vpliv, da se predloži v najvišo sankcijo zakon o ureditvi učiteljskih plač, kakor hitro poskrbi visoki deželni zbor za primerno pokritje. S hvaležnostjo se je deputacija poslovila od visokega gospoda dostojanstvenika in mu zagotovila udano hvaležnost vseh učiteljskih src, ako se njegovemu velikemu uplivu posreči to človekoljubno delo v prilog učiteljskega stanu. Upamo, da se visoki deželni zbor velikodušno pridruži Željam pre-vzvišenega gospoda c. kr. namestnika, ter da konečno vendar-Ie jedenkrat postane dobrotnik deželnega učiteljstva, ki bode preblagorodnim gospodom de- želnim poslancem gotovo hvaležno za ta plemenit čin. Isti dan popoldne je bila odborova seja, kjer se je sprejela spodaj sledeča uloga, katero je v slovenskem in italijanskem jeziku nesla ista deputacija v deželno pisarno, kjer je prosila za avdijenco pri preblagorodnem gospodu deželnem glavarju, da se osebno priporoči za konečno ugoditev teh opravičenih učiteljskih želj. Ta uloga se glasi: Visoki dežel ji i zbor! Zopet je minulo leto, ki ni prineslo učiteljstvu naše pokrajine nikakega niti najmanjšega zboljšanja njegovega gmotnega stanja. Zakonski načrt, sprejet soglasno pri zadnjem zasedanju visoke deželne zbornice v korist učiteljstva, njegovih revnih udov in prepotrebnih sirot, je še vedno le nesankcijoniran zakonski načrt, kateri nikakor ne more zadovoljiti bednega učiteljskega položaja. Vsakemu Človekoljubu je neumljivo, kako more učiteljstvo s svojimi družinami tako životariti s temi poniževalnimi, za njegov stan naravnost nedostojnimi plačami. Učiteljstvo se vprega in peha prostovoljno v svojem prostem Času, določenem za počitek po napornem stanovskem delu, s postranskimi službami, z vednim prizadevanjem, da bi olajšali trpljenje in pomanjkanje sebi in dragim svojcem, a vse zastonj. Kljubu najpožrtvovalnej-šemu naporu in trudu ne more shajati v sedanji veliki draginji, ki je nastala povsod v deželi. Prisiljeno je delati dolgove, prositi predujme, podpore, draginjske doklade in sploh se posluževati vseh mogočih sredstev, da zagotovi sebi in svojcem skromni kos ne-tečnega kruha, ki mu ga tako mačehovsko reže domača dežela. Ista visoka zbornica je zboljšala gmotni položaj deželnega uradništva, katero je bilo že prej bolje plačano nego učiteljstvo in je vsaj deloma dostojno uredila plače sebi podrejenemu urad- niškemu osebju. Država je kar najbolje preskrbela svoje uradnike in je z vso človekoljubno velikodušnostjo popolnoma zagotovila življenjske pogoje njih udovam in sirotam. Samo učiteljstvo je pozabljena, zapuščena uboga para, ki plove ob sedanji življenski draginji — obupu v naročje. Ista visoka zbornica je že večkrat soglasno priznala z vsemi svojimi pre-biagorodnimi gospodi govorniki v vznesenih in človekoljubnih besedah to učiteljsko bedo, ki pa še ni prenehala. Tudi vsi slavni c. kr. okrajni Šolski sveti so priznali to dejstvo in priskočili so mnogim na pomoč z draginj-skimi dokladami iz svojih skromnih sredstev. Deželno glavno mesto Gorica je priskočilo velikodušno na pomoč vsemu svojemu učiteljstvu brez izjeme in mu zagotovilo] tolike draginjske doklade, da se dohodki goriškega mestnega učiteljstva krijejo z istimi, katere je vsemu učiteljstvu v deželi ista visoka zbornica privolila s svojim soglasnim sklepom v zadnjem sprejetem zakonskem načrtu. Nepobitno dejstvo je torej, da se godi učiteljstvu velika krivica, ker še danes nima vsaj deloma primerne plače, kar so priznali že vsi merodajni Čini-teiji. Učiteljstvo je torej povsem nedolžno, ako še ni sankcijoniran v zadnjem zasedanju soglasno sprejeti zakon, učiteljstvo je po nedolžnem obsojeno v nadaljno trpljenje. Tako trpljenje pa je najhujše in se ne da prenašati. Vsled tega uljudno prosi podpisano deželno učiteljsko društvo: Visoka zbornica naj določi iz deželne blagajnice tako draginjsko doklado za 1.1905. vsemu učiteljstvu, da bode poravnana razlika med sedanjofaktično plačo in ono — ki se je soglasno sprejela po zadnjem zakonskem načrtu, katero naj prejema vse učiteljstvo v deželi, dokler se stalno zakonito ne zboljša njegovega obupnega gmotnega stanja. Pokritje tega izdatka se vzame iz preostankov na deželni užitnini. Z zaupanjem zre deželno učiteljstvo na sedanje zasedanje visokega deželnega zbora, ki gotovo prinese učiteljstvu vsaj začasno deloma urejene plače, kar bode v Čast preblagorodnim gg. deželnim poslancem, ki se povspnd s tem blagim činom m»L prve Človekoljube v naši širni monarhiji. Deželno učiteljsko društvo za pokne-ženo grofijo Goriško Gradiščansko. V Gorici, dne 19. oktobra 1905. Predsednik: Podpredsednik: Franc Bajt. Andrej Pizzul. Tajnika: Alojzij Urbančič, Inocenc Tarlao. NB. Odbor priporoča vsemu učiteljstvu, da naj polnoštovilno (sedaj šteje to naše društvo skoraj 300 Članov slov. in ital. tovarišev) pristopi k tej prepotrebni stanovski organizaciji, ki neumorno zastopa in deluje za učiteljske in šolske interese. Novi člani naj se z dopisnico prijavijo tajniku Alojziju UrbančiČu, nadučitelju v Mirnu pri Gorici. N&ši zaupniki, na delo! D o p i s i. Iz Kala. — Kal je neka vas precej vi- ' soko v gorah ter šteje 45 številk. Tujim ljudem je ta vas malo znana, ker nimamo nobene prave ceste v njo. Poti imamo le stare, grde in strme, po katerih bi še koza ne bila varna hoditi. Lansko ali predlansko leto se je govorilo nekaj,, da se bode delala nova cesta. Tudi meril in napravljal je načrt neki inženir. Človek bi mislil: gotovo je prišlo do tega, da se bode delalo morda v par letih ali še poprej. Ljudje bili so veseli, ter se pogovarjali: prišli smo do tega, da bodemo imeli v kratkem cesto. Pa glej, vse je zaspalo. Ni slišati ne o načrtu ne o cesti ne nobene reči. Kaj je k temu krivo, ne vem? Koliko mi trpimo in koliko imamo škode radi tega, ker nimamo ceste, nam je nemogoče popisati. Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) „Tega mnenja sem tudi jaz, gospod; toda vse, kar veste o francoskih postavah vi, to vem o njih tudi jaz, ali ne samo o francoskih, ampak o postavah vseh narodov. Angleške, turške, japonske in indijske postave poznam prav tako dobro kakor francoske. In čisto prav sem ime!, ko sem trdil, da ste v razmerju z vsem, kar sem storil jaz, storili vi zelo malo in da se imate v razmerju z vsem, česar sem se naučil jaz, naučiti v* še marsičesa." »Toda s kakšnim namenom ste se učili vse to V" vpraša Villefort začudeno. Monte-Cristo F-e nasmehne. s^rav, gospod," pravi; „kljub temu, da vas smatrajo za izbornega moža, vidim, da gledate vse stvari z materialnega in navadnega stališča družbe, da začenjate pri ljudeh in končujete pri ljudeh, da se torej stavite na najbolj omejeno iu najožje stališče, na katero se more staviti človeški razum-" „Razložite mi svoje besede, gospod," pravi Villefort, bolj »i bolj začuden; ne razumem vas... popolnoma." B Menim, gospod, da pri tem, ko obračate oči na soeijalno 0,,gnrrizacijo narodov, vidite samo opravila stroja, ne pa vzvišenega mojstra, ki vodi delo tega stroja; menim, da vidite pred seboj in okoli sebe samo imetnike raznih mest, katerim dajejo patente kralji in ministri, dočim vaše oči ne vidijo mož, kijih je postavil Bog nad imetnike »šokih mest, nad kralje in ministre ter jim ukazal, naj vršijo svojo nalogo, mesto da bi jim dal opravljati posle kakega urada. To je posledica človeške slabosti in pomanjkljive, nepopolne organizacije Človeštva. To-bija je smatral angelja, ki mu je podelil vid, za navadnega mladeniča; narodje so smatrali Atilo, ki je prišel, da jih zatre, za navadnega zmagovalca, in oba sta morala izvršiti svoje božje poslanstvo, da so ju spoznali; prvi je moral reči: ,'Jaz sem angelj Gospodov," drugi: ,Jaz sem šiba Božja.' Tedaj so Šele spoznali, da sta poslana od Boga." „ Torej," pravi Villefort, vedno bolj začuden in misle", da govori s sanjačem ali norcem, „ torej se smatrate za jedno onih izvanrednih bitij, o katerih ste pravkar govorili ?" „Zakaj ne V" odvrne Monte-Cristo hladno. „Oprostite, gospod," pravi Villefort osuplo, „toda povedati vam moram, ko sem se napotil k vam, da nisem mislil, da pridem k možu, katerega duh in znanje nadkriljujeta večino ljudij tako visoko. Pri nas nesrečnih ljudeh, ki nas je pokvarila civilizacij*, ni običajno, da se plemiči, ki so nalik vam, kakor se mi je o vas zagotovilo, lastniki neizmernega premoženja — pomnite, da ne vprašujem, ampak samo ponavljam, — torej da ni običajno, da bi izgubljali taki zastopniki bogatstva svoj čas s socialnimi špekulacijami in filozofičnimi sanjami, ki so mnogo prikiadnejše, da tolažijo one, katerim je odrečen posvetni blagor." „Ej, gospod," odvrne grof, „al' ste prišli do svojega visokega mesta, katero opravljate, ne da bi napravili ali vsaj doživeli izjeme? In ali svojega očesa, kateremu bi bilo tako zelo treba finosti in gotovosti, niste vadili nikdar, da bi uganili prvi pogled, kdo je mož, ki stoji pred vami? Ali nima biti uradnik, če ne najboljši razlagalec postave, če ne najbistroum-nejši pojasnjevalec tomot Stkane, vendar vsaj jeklena sonda, ki naj preišče srca, ali poskusni kamen, ki naj najde zlnto, katero je najti v sleherni duši v večji ali manjši meri?" „Gospod," pravi Villefort, „vi me osramočate; še nikogar nisem slišal govoriti tako kakor vas." „To prihaja od tod, da ste živeli vedno v krogu navadnih ljudij in se niste nikdar drznili dvigniti v one sfere, katere je obljubil Bog z nevidnimi in tevanrednimi bitji." „In vi priznavate, gospod, da te sfere eksistirajo, da se nam ta izvanredna, nevidna bitja lahko približajo ?" „Zakaj ne? Ali vidite zrak, katrerega vdihavate in brez katerega bi ne mogli živeti?1' „Bitij, o katerih ste govorili, torej ne vidimo?" „To je različno : vidite jih, če jim Bog dovoli, da se vte-lesijo; dotikate se jih, govorite z njimi, in ona vam odgovarjajo." „0," pravi Villefort smehljaje, „priznati vam moram, da bi vedel rad že naprej, če bi imelo priti z menoj v dotiko tako izvanredno bitje." „Vaša želja vam je izpolnjena, gospod, kajti pravkar ste bili opozorjeni, in opozarjam vas še enkrat." „ Torej vi sami?" „Jaz sem jedno onih izvanrednih bitij, da, gospod, in menim, da še ni bil nikdar človek v podobnem položaju kakor sem jaz. Kraljestva omejujejo gore, reke, razlika navad ali jezika. Moje kraljestvo je veliko kakor svet, kajti jaz nisem niti Italijau, niti Francoz, niti Indijec, Španec ali Amerikanec; jaz sem kozmopolit. Nobene dežele ne morem imenovati svojo domovino. Nihče ne ve, kje sem rojen, samo Bogu je znano, kje umrjem. Vsem navadam še prilagodim, vse jerike govorim. Smatrate me za Francoza, ali ni res? In to zato, ker govorim tako gladko in čisto francoščino kakor vi. Ali, moj Nubijec, me smatra za Arabca, Bertuccio, moj intendant, za Rimljana, Havdee, moja Grkinja, za Grka. Razumljivo vam je tprej, da ne pripadam nobeni deželi; da ne zahtevam varstva od nobene Koliko bi se lahko prodalo domaČih pridelkov, posebno pa lesa sedaj, ko se je delala tukaj blizu železnica. Prodalo se je le nekaj malega lesa, in Se to prav po ceni, ker ni bilo mogoče radi slabe poti od tukaj odpeljati, lahko bi nekateri stotake prejeli, pa niso nič. O ko bi naši cestni odborniki vedeli, kakšno cesto imamo in še celo po njej vozili, gotovo bi se nekaj bo\j za cesto potrudili. Saj bodemo tudi mi pomagali, kar nam bode mogoče, in tudi naklade plačali, kar nam pride, samo, da bodemo imeli cesto. Ako pa slavni cestni odbor ne more do tega priti, da bi cesto delali, iiaj nam vsaj toliko pomaga, da te stare in nevarne klance popravimo. Ako pa še tega ne more, naj nam naš denar vrne, kar smo že plačali za druge ceste, katere nam nič ne koristijo, potem bodemo mi sami cesto delali. Prosimo slavni cestni odbor, naj nam pomaga za cesto na en način ali drugi. — Teč IZ Vrtojbe. — Odgovarjam na zadnji dopis „SoČeM z dne 25. t. m., da : obč. redarjem se ne bom ravsal in tudi ne z brezimnim dopisnikom. Obč. redar pa bi moral biti še vesel, ko sem ga imenoval unetega narodnjaka l Pojasniti moram vendar glavno, namreč: Moj pokojni oče je bil ustanovnik tačas, ko sem bil jaz še otrok 13 let. Tudi takrat so bili nekateri taki kakor dandanes, da so rajnega očeta blatili po časnikih. »Da naj sadi svoj kapns (ker je bil napreden tudi v kmetijstvu) in orje, ne pa se vkvarjati z narodom!" Tako je tudi sedaj: da je nepotrebno drugega društva in da novo društvo hoče Čitalnico ugonobiti. Kako neki? Ker smo v pravila postavili točko, v slučaju če društvo razpade, se vse imetje društva prepusti Čitalnici, je to pač jasen dokaz, da Čitalnica mora ostati, samo voditelje je želeti vljudnejše in sicer le istega, ki je požrtovaraim pevcem pred nosom zapečatil harmonij, da niso mogli pouka nadaljevati. — Drugič ko je Čitalnica spet oži-živela, sem bil jaz prvi vzbuditelj, prva veselica je bila v mojih prostorih. Nov oder in vse priprave smo le v dveh vse kupili in pripravili, kar je še danes v rabi, in tretji je ' dal svoj delež Še le pred malo časom, torej to niso malenkosti za siromaka, kakeršen sem bil jaz takrat. Tretjič ko je vstala spet Čitalnica, sem tudi jaz prvi sprožil, v moji hiši položil prvi svoj goldinar in potem je pristopil LasiČ, sedajni raznašalec »Soče", in sva takoj v naši hiši nabrala 28 udov, in tako je šlo do danes. Moje požrtovalnosti izven tintnika ne bom tu našteval, ker ne poznam dopisnika. Da je podžupan Gorkič rekel proti meni: »da sem Italijan, da naj dam ljudem piti, dokler imajo zadosti" — kaj morem jaz za to? Kako hočem ljudi vzeti na svojo odgovornost, da bodo trezni, ko je pač sko*j vsaka 4. hiša krčma. To je Že od sile 1 Za odobritev pravil novega društva — sem bil dvakat.v Trstu na namestništvu in trikrat na glavarstvu- Pravila so došla v Gorico potrjena že 29. junija in sicer z neko drugo vlogo, pridjano zraven, vse v enem zavitku, ona vloga pridjana je dospela svoj cilj, a pravila se sumi, da je nekdo moral biti zraven, da so se uničila, kajti glavarstvo trdi, da tak slučaj se jim ni še dogodil kakor z nnšimi pravili. To naj zadostuje v vednost či-tateljem »Soče". Iz goriške Okolice. — Silno mnogo se je že pisalo, ugibalo in razpravljalo o slabem gmotnem stanji našega nčiteljstva. Veliko preglavico dela ta zadeva našim deželnim očetom že Čez 30 let, veliko obotavljenja je bilo, veliko praznih obljub je palo v tem času, a storilo malo več kot nič. — Toda učiteljstvo naše dežele je delalo z unemo in veseljem od prvega začetka preosnove naše ijud. šole, zanašaje se, da mu vendar enkrat zasijejo boljši dnevi. Koliko je moral ljud. učitelj prestati s pričetka na deželi, — ve povedati oni, ki je skusil. V slov. delu dežele so bile večidel leenorazred-nice, — tako da je pogostoma prišlo na enega učitelja do sto otrok v enem razredu, po~nTz-kih in zakotnih prostorih, v podučevanje. Šolske hiše so bile redke, zato pa je moral učitelj z družino stanovati po kotih vaških luknjah. Poleg tega pa pustimo še nemarnost in trdovratnost otrok in sfcarišev na stran, a če je učitelja tlačila tudi trmoglavost predstojnikov in ga osoda preganjala po raznih krajih dežele, potem ni čuda, da je mnogo njih prezgodaj oslabelo, pomrlo, zapuštivši udovo in sirote, ki se ckoli klatijo in bor6 za vsakdanji kruh, kar je pač žalostno za vse učiteljstvo. Na to stran je sedanjemu učitelj-stvu upati bolje, ker ledina je preorana. Aktivnim učiteljem se v eno mer prosi in poudarja zboljšanje, na one pa, ki so vse žrtovali v stanu in njih sirote, se noben ne zmeni, na te se zabija. Dolžnost dežele je, da se pri prihod, ureditvi gmotnega stanja učiteljstva ozira tudi na zboljšanje upokojenih učiteljev in njih družin. Sleharno leto podeluje dežel, zbor podpore in milodare učiteljskim sirotam, furlanski del dežele dobi vsigdar več, je navadno pred Slovenci, in kdor ima kakega dobrega zagovornika, dobi makari podvojeno mero, drugi odide prazen, zato pa bi trebalo tu enakosti in pravičnosti. Ker se je torej že pred leti menilo premeniti postavo glede upokojencev, je toliko bolj sedaj potrebno, da se zajedno s preosnovo in povišanjem učiteljskih plač urede tudi dohodki pokojnin; tako se je ugodilo državnim in dežel, uslužbencem in uradnikom, upokojenim duhovnikom, da na stara in onemogla leta niso izpostavljeni siromaštvu. Zato pa pričakuje tudi učiteljski stan, da gg. poslanci uvažajo trud in zasluge učitelj, upokojencev že v tem dežel. zbor. zasedanji ter zboljšajo njim in sploh učitelj, sirotam prihodke času primerno. iZ PodSOre. — Gospodu »nuncu" Golobu priporočamo, naj navadi svoje pobožne Marijine hčere nekoliko več dostojnosti in milosrčnosti, ker se ošabno šopirijo po cerkvenih klopeh, namesto da bi dale prostora starim in ženam v blagoslovljenem stanu, katere morajo zunaj stati, zraven še poslušati brezkončne in pu-. ste pridige, da morajo še zdravimkosti odreve--neti, kaj še le slabotnim! Tudi prvo mašo ob -nedeljah, (katera traja »samo" nad poldrugo uro) kije namenjena tovarniškim delavcem, bi moral nekoliko skrajšati, ker delavci, če nočejo zgubiti zaslužka, morajo biti brez mašo. Če že mu ni mar za delavski vsakdanji kruh, naj skrbi pa za njihove duše, ker če bojo »ferdamane", jih bo imel on vse na želodcu! Toliko sla danes. Deželni zbor. III. seja. Tretja seja se je vršila v ponedeljku pop. ob 5. uri. Dež. tajnik je prečital dopis namestništva, v katerem je povedano, da ua-učno ministerstvo ni moglo predložiti v sankcijo sprejetega načrta učiteljskega zakona, in sicer radi uzrokov, že navedenih. Potreba pa se kaže-vedno bolj urediti učiteljske plače. Namestnik upa, da se posreči sedaj dež. zboru najti pot za pokritje večjih troško? ter sprejeti načrt jednako z vladnimi opombami. Ta dopis se ]f> čital le v laškem jeziku. Š t r e-k e 1 j je predložil dva predloga in 1 interpelacijo, katere omenjamo na drugem mestu. Dr. Treoje stavil predlog, naj se da iz deželnega zaloga od 1. jan. 190 6. naprej do tistega čssa, ko s to p i v v e 1 j a v o u Č i te 1 j s k i z s'. .i .i, učiteljem dohodke, jednake načrtu. Dnevni red. V finančni odsek se odda računski sklep dež. zaloga za 1. 1904. ter proračun dež. zaloga za leto 1906. V pravni odsek gre zakon glede požarne in gasilne policije za Gorico. Sprejme se zakon za uvrstitev ceste od Turjaka na cesto med Beljanom in Ronkami med skladovne. Sprejmejo se ukrepi, da se uravna zadeva glede izdelovanja figovega žganja v naši deželi; namreč nalaga se dež. odboru, da stori potrebne jkorake pri vladi, da se prepreči vsaka prepoved glede figovega žganja ter da ostane v bodoče, kakor doslej. Finančnemu odseku se odstopijo rač. sklepi dež. hipotečnega zavoda za prvo upravno dobo. Pravnemu odseku se odda zakon za obč. doklado na drž. pristojbine od prenosa lastnine nepremičnin. Sprejne se uvrstitev ceste od drž. ceste na Iderskem v Livek med skladovne. Istotako občinska cesta iz Loga pri Ladrah na Vršno. Zakcn za zatiranje pretle-nice in plevela se odstopi pravnemu in kmetijskemu odseku. Potrdi se pomaknenje dež. kancelarja A. Planisciga in kancelarja pri deželnem hipotečnem zavodu E. Kavčiča v IX. čin. razred. Odobri se podelitev dnevne odškodnine 1 K 80 v bivšemu hlapcu A. Va-lentiču pri c. kr. kmetijski šoli. Resolucija za stalni letni prispevek melioracijskemu zalogu, Iri se ima ustanoviti v smislu svcječasnega predloga dr. Turne, gre v kmetijski odsek, kjer naj se predela tako, da se bo videla potreba za podpore od strani vlade. Resolucijo podpiro tudi Štrekelj. Odobri se podelitev zneska 500 K cestnemu odboru v Cerknem za cesto Polje-Krepak. Prihodnja seja 7. novembra. Domače in razne nouice. Lepak z voznimi redi, - Naš lepak z voz. nimi redi vseh železnic na slovenskem ozemlju, dalje pošt in parobrodov, je tekom desetih let postal prav živa potreba. Zato pa ga vidite povsod po naši deželi in tudi zunaj nje. Dobivajo ga naročniki »Soče" in poleg njih še gostilničarji, društva itd., kamor naš list ne pride. S tem mesecem so vozni redi preme-njeni, — in zato izide naš lepak zopet po dosedanji navadi. Že par let je več tvrdk, ki bi rade dale oglas, nego jih moremo sprejeti. Zato vabimo domače trgovce in obrtnike, da se Čim prej oglase. Oglasi bodo tiskani v dveh barvah, kakor lani. Do znanih trvdk pošljemo svojega zastopnika. — »Goriška tiskarna1'. Odsek za vseslovenski log. Ust v korist »družbe S». Cirili In Merotla", ki ga je založilo društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „S a v a" na Dunaju, naznanja, da so vsprejela sledeča društva »leg. list11 kot društveno izkaznico si. društvo slovenskih književnikov in fcasai- karjev v Ljubljani" ..... 300 kom., akad. društvo »klub slovenskih tehnikov v Pragi" 50 kom., akad. dtuštvo »Ilirija" v Pragi — 50 kom., akad, društvo »Triglav" v Gradcu — 50 kom. Dalje je naročil priprav ljalni odbor „Mariborskega Sokola" v svrho razpečavanja — 300 kom., za k r-r „ * .o potom najiskreneje zahvaljujemo. Obenem se obračamo na vsa si. društva, da vpeljejo društveno izkaznico, kajti s tem ne koristijo le sebi, ampak tudi naši prepotrebni »družbi sv. Cirila in Metoda". Obračamo se tudi na vsa si. akademična društva s prošnjo, da naroče društvene izkaznice, ki jih je odself nalašč v to svrho dal opremiti s plačilno lestvico. Naročila in informacije naj se pošiljajo na naslov : Odsek za »vseslov. leg. list" -Dunaj VIII./l." Alserstrasse 7. II. 17. Narodna drušfta, uvedite »vseslovenski leg. list", ki se prodaja v korist »družbe sv. Cirila in Metoda"! Naročila in informacije naj se pošiljajo na ^aslov: Odsek za »vseslov. leg. list" — Dunaj VIII/I - -Alserstrasse 7. H. 17. »VVindlsche Hunde, verfluchtes Pack, iefi SChmelSS' euch hlnaus!" »Dne 14./X.'jc zasramo-val Schaffenhauer, učitelj risanja na koper-skeuT učiteljišču, slover^Ke prvoletnike niev\ poukom z besedami: „ W i n d i s c h e II u n d e, verfluchtes Pach, ich sehmeiss' euch h i n a u s 1" In kaj je dalo povod k tej nesramnosti V Dva dijaka sta prosila pojasnila, ker nobeden ne umeje nemškega mrmanja tega čistokrvnega Švaba, ki je sicer po mišljenju hud Lahon. Kaj poreče temu gospod dež. šolski nadzornik?!" Rodoljub. Planinske vesti. Soška podružnica slov. plan. društva je zaključila s prvim snegom, ki je pokril vse vrhove, svoje delovanje v tej turistični sezoni. Podružnica je prenovila vse stare -markacije ter posebno na Bolškem (Dalje u prilogi.) oblasti, da ne pripozhavam nobenega človeka svojim bratonfj; zato me ne more ustavljati ali ovirati nobena izmed ovir, ki stavijo mogočnim meje in vzbujajo modrim pomisleke. Imam samo dva nasprotnika, da ne rečem zmagovalca, kajti s časom si podvržem tudi ta dva: to sta prostor in čas. Tretji in najstrašnejši je moja umrljivost. Samo tu lahko prekine delo,, katero sem pričel, predno dosežem smoter, katerega sem si postavil, vse drugo sem preračunil. Kaj imenujejo ljudje slučaje usode, namreč ubožanje, izpremembo in vse druge možnosti, o tem sem razmišljal naprej in ukrenil vse potrebno. Dokler bom živel, ostanem.vedno isti; zato vam pravim stvari, katerih ni3te slišali še nikdar, niti iz kraljevih ust, kajti celo kralji vas lahko rabijo, in drugi ljudje se vas boje. Kdo izmed naših ljudij naj bi ne prišel enkrat na misel: ,Morda bom imel nekoč b kraljevim prokuratoijem še opraviti/" »To si mislite lahko vi sami, gospod, kajti izza hipa, ko ste se nastanili na Francoskem, sta podvrženi francoskim postavam." »Vem, gospod," pravi Monte-Cristo, »ali predno pridem v kako deželo, jo Študiram. S sredstvi, ki so mi lastna, spoznam vse ljudi, s katerimi pridem v dotiko, od katerih imam kaj upati ali se česa bati, in neznam jih, ne da bi jih kdaj videl, in to morda natančne? ,r kakor poznajo oni sami sebe. Zato bi prišel kraljev prokurator, s katerim bi imel opraviti jaz, in naj bi bil to kdorkoli, v večjo zadrego kakor jaz sam." »To se pravi," odvrne Villefort obotavljaje, »ker je Človeška narava nepopolna, da je vsak človek zagrešil napake." »Napake ali zločine/ odvrne Monte-Cristo. »In da ste med ljudmi, katerih, kakor ste rekli sami, ne priznavate za svoje brate," nadaljuje Villefort z lahko trepetajočim glasom, »da ste med ljudmi jedini vi popolni. .»Ne, ne popoln,",odvrne grof, »ampak nezapopadljiv, to je vse, toda pustiva to, gospod, če vam pogovor ne ugaja. Feni se je bati od vaše justice prav tako malo kakor vam od moje dvovidnosti." »Ne, ne, gospod," pravi živahno Villefort, ki ni hotel, da bi se" zdelo, da se je udal on; »ne, vaše blesteče, skoro vzvišene besede so me dvignile nad navadno stališče. Midva ne blebečeva, ampak razpravljava. Veste pa, da si bogoslovci na sorbonneskih stolicah in filozofi v svojih učenih bojih povedo marsikaterikrat ostre resnice. Keciva, da razpravljava o socijal-nem bogoslovju, in bogoslovni filozofiji, in dovolite mi, da vam povem v tem ozira sledečo osorno resnico: Brat moj, vi ste ošabni; vi stojite nad drugimi, toda nad vami stoji Bog." »Nad vsemi, gospod," odvrne Monte-Cristo s tako globokim povdarkom, da Villeforta nehote obide, strah. »Moja ošabnost je naperjena proti ljudem in vedno pripravljena, da se stegne nalik kači po onih, ki se dvigajo z glavo nad njo, ne da bi jo poteptali z nogami. Toda to ošabnost uklanjam pred Bogom, M me je iz niča napravil takega, kakor sem zdaj." »Potem vas občudujem, gospod grof," pravi Villefort, na-zivaje tekom tega celega nenavadnega pogovora tujca, ki gaje nagovarjal do zdaj samo z besedo t ,Gospod,' zdaj prvič s tem aristdkratičnim nazivom. »Da, pravim vam celo, če ste res močni, močnejši od drugih,*res nedotakljivi aH nezapopadljiv* | kar je, kakor ste rekli čisto prav isto, v tem slučaju ste lahko i ošabni; to je posledica gospodstva, Toda ali imate kak smoter, katerega želite doseči?" »Imam ga, gospod." »In kakšnega?" »Tudi mene je peljal, kakor pač vsakega človeka enkrat v njegovem življenju, satan na najvišjo goro na zemlji, pokazal mi veličastnost celega sveta ter mi rekel kakor Kristusu: ,Ozri se naokoli, človeško dete; kaj hočeš, da ti dam, če me moliš V Dolgo sem premišljal, kajti že mnogo časa je vladala v mojem srcu čustilakomnost; nnto sem mu odgovoril: ,Čuj, vedno sem slišal govoriti o *iožji Previdnosti in vendar nisem videl še ničesar, kar bi ji bilo podobno, vsled česar mislim, da je to le izrodek domišljije, Jaz hočem biti Previdnost, kajti najlepše, največje in najvzvišeiiejše, kar si morem misliti, je j? moč, plačevati in kaznovati/ Toda satan je pobesil svojo glavo in vzdihnil. ,MotiŠ se/ je rekel, ,Previdnost obstoji resnično, samo ne vidiš je ne, ker je hčerka Gospodova, nevidna kakor njen oče. Videl nisi ničesar, kar bi ji bilo podobno, ker deluje po tajnih načelih in hodi po skrivnih potih; vse, kar morem storiti, je to, da te napravim za orodje te Previdnosti/ Sklenila sva pogodbo, ki me stane morda mojo dušo; toda kaj škoduje to! Če bi bilo v moji moči, da to pogodbo uničim, bi tega ne storil." Villefort pogled Monte-Crista z največjim začudenjem. »Gospod grof," pravi, »ali imate sorodnike?" »Ne, gospod, sam sem na svetu." »Tem slabeje!" »Zakaj?" vpraša Monte-Cristo. »Ker bi potem lahko videli igro življenja, ki bi bila zmožna, ukloniti vašo ošabnost. Pravite, da se bojite, samo smrti?" »Ne pravim, da se je bojim, ampak, da me sam«' on« lahko ovira." »In starost?" »Svojo nalogo izvršim, predno se postaram." »In če izgubite razum?" »Izgubil ga nisem, dasi sem imel dovolj vzroka k tem«, in znan vam je stavek: non bis in idem; to je kriminalističen stavek in torej spada v vašo stroko." »Gospod," odvrne Villefort, »bati se je še drugih stvarjj nego smrti, starosti in blaznosti, kakor na primer mrtvouda, te strele, ki vas zadene, ne da bi vas usmrtila, a po kateri je vendar vse končano; vedno še živite in zajedno ne živite; vi, ki ste bili angelju blizu kakor Ariel, ste samo še mrtva mnwi, ki je podoVua živali kakor Kaliban; to so imenuje, kakor sem vam pravkar povedal, čisto priprosto mrtvoud. Če se vam poljubi, nadaljevati o priliki najin pogovor pri meni, če se vnm zljubi, gospod grof, poiskati nasprotnika, ki vas razume in hre* Priloga „Sift" *t. 87.2 dnu Vi. oktobra IIOK. zaznamenovala mnogo potov na novo. Pripravila seje tudi za otvoritev nove železniške proge. Dala je slikati vse najlepše točke naših krajih, da jih razpostavi po večjih kolodvorih nove Železnice. Podružnica je dalje naročila 200 jako okusnih kažipotnih tablic ter jih namesti do pomladi na potrebnih krajih po celi Soški dolini. — Ker je področje Soške podružnice proti drugim podružnicam, sosebncP Cei*ljattelih preobsežno, je odstopila tej Grahovsko občino s Črno prstjo in bližnjimi vrhovi. — Tudi v gmotnem oziru je Soška podružnica lepo na-, predovala. Edina hiba je, da se nekateri gg. člani,, ki so sprejeli izkaznice, ne . zavedajo., svojih dolžnosti. Izpolnitev te dolžnosti bi pomenila za podružnico nekaj sto kronic gotovine. Prosimo uljudno tem potem primernega odziva na ta poziv. frillerjeva koča na Krnu je prenehala biti. Kakor je znano, jo je sneg v zadnji zimi tako pokvaril, da ni bilo misliti na popravo. Stavba je bila za take neugodno izbrano mesto sredi snegov mnogo prešibka. Soška podružnica, v katere .. -•' )i je bila koča, je sklenila postaviti v prihodnjem letu popolnoma novo zavetišče, in to na drugem mestu, kakih 200 korakov proti vrhu, kjer bi bilo popolnoma zavarovano proti snegu. Odbor je na licu mesta določil prostor in se že pogodil za les. Staro kočo je tudi že dal podreti in '»t1- " "' .a gradivo pokriti za novo stavbo. nujni predlog glede volilne reforme, kateri je vložil Al. Štrekelj v seji dež. zbora včeraj, »se glasi: Uvažuje, da doni iz ust vseh narodov jednak klic po razširjenju volilne pravice ter postaja ta klic tako mogočen, da more prenehati le s popolno zmago. — Uvažuje", da je razširjenje volilne pravice popolnoma opravičeno z vsakega stališča in uvažuje, da se stremi v naši deželi po pravičnem zastopanju ljudskih interesov v zakonodajnih zborih, stavjrja niže podpisani nastopni nujni predlog: Visoki deželni zbor skleni: I) a p r i d e p o 1 n o p r a v n os t vseh državljanov do prave veljave, da so v ta namen odpravi sedanji na krivici stoječi volilni red za d^avni zbor, kateri se ne more smatrati za zastopstvo, odgovarjaj oče številu i moči posameznih narodov, se- pozivlje vlada, da predloži kar najhitreje mogoče državnemu zboru načrt zakona za spremembo državnozborskega volilnega reda po načelih splošne, direktne, tajne In jednake volilne pravica, ker le po tej po ti je p r i-čakovati volilne reforme h d! za deželne zbore na isti podlagi. V volilnem redu pa morajo biti točno dane garancije, da se bodo volitve vršile resnično svobodno, zlasti morajo biti garancije naperjene proti zlorabi vere in cerkve v politične svriie. -~ Utemeljevanje predloga pride na dnevni rod prihodnje seje. Za pospeševanje in poboljšanje naše govedoreje. Nujni predlog, kateri je stavil v tej stvari j posl. A. &t rekel j v seji dež. zbora včeraj, se glasi: Zakon za pospeševanje in pobolj sanje naše govedoreje, sprejet v tem visokem deželnem zboru in proglašen v deželnem zakoniku dne 13/» 1903. št. 24. je za našo deželo velevažen in koristen, ker se pa še do danes ne izpolnjuje, predlagam: Visoki deželni zbor skleni: '"* "*$*!*®a^Ke^4eieb^^ vorno z Visoko c. kr. vlado, kakor hitro mogoče poskrbi, da se začne izvrševati omenjeni zakon na korist domače govedoreje. Za bre^orestna posojila. — Posl. ai. štre- kelj~je stavil včeraj v dež. zbom interpelacijo na poljedelskega ministra, naj se ukrene enkrat za vselej, kar treba, da bodo oblasti izpolno-vale določbe gledtf zaprošenih posojil. Interpelacijo priobčimo prihodnjič. Razstava V Na&reM ~* Zavod za pospeševanje obrti v Gorici je priredil razstavo izdelkov rokodelskih učencev za sežanski okraj v Kabrežini dne 29, oktobra t. 1. Razstava ostane odprta osem dni od 10. ure zjutraj do 4. ure popoludne. Vstop brezplačen. Zastopane so vse rokodelske obrti sežanskega okraja. Vredno je, da si vsakdo razstavo ogleda, pa ne samo iz Nabrežine, ampak tudi iz drugih občin. Uporaba vodnih nočlj ob novi železnici. — industrijski svet hoče, da se čim prej začne z deli za uporabo vodnih močij v bližini nove železnice, katere s§ bodo rabile v industrijske in kmetijske svrhe. Notranje ministerstvo je r poslalo dva uradnika v Švico proučit tam obstoječe take naprave. »Žlindra'. — »Goriška zveza" še vedno vabi nauaročbo Tomaževe žlindre ter roti ljudi, naj se „požurijou, kakor da bi se strašno mudilo. Opetovano in opetovano vabljenje dokazuje, da so se ljudje spametovali ter ne gredo več na žlindraste limanice. Imajo prav, ker vedo, da po drugi poti pridejo do dobrega blaga, ne pa po tisti „Goriški zvezi", ki je jetična ter so jej v Ljubljuni klerikalni generali sami podpisali smrt! „Sl0ienec" od včeraj nekaj čveče, da hodimo za njim glede" splošne iujednake volilne pravice. Preneumno! Smešno! Mi smo se izrekli že zdavnaj za tako volilno pravico, smo pa vedno proti tistim grdim namenom, katere ima glasilo ljubljanskega škofa z razširjeno volilno pravico. Klerikalci uganjajo le komedijo s tako volilno pravico, ker bi imela služiti le cerkvi in nje služabnikom, ne pa ljudstvu. Mi pa smo za razširjeno volilno pravico v pravem njenem smislu, zategadel pa smo se borili in se bomo še proti temu, da bi. se tudi pri tej volilni pravici uganjala zloraba vere iu cerkve. »Slovenec" naj le pometa pred svojim pragom ter naj misli, da je včasih dr. Šusteršič kričal proti splošni volilni pravici, sedaj pa je za njo, ker misujo po tej poti ljudstvo najnesranineje opehariti ter je vtakniti popolnoma v farške verige. MKflajpovca" 11. številka je izšla sprav mnogovrstno, zanimivo vsebino. »Slovenska Matica" je v seji 23. t. m. odobrila knjižni program zal. 190G. Matica namerava izdati sedmero knjig, in sicer: 1.) Zbornik za 1. 190(S. Zvezek VIL; Urednik L. Pintar. 2.) Letopis za 1. 190G. 3.) Jos. Apih: Začetek osvojenja slov. kmeta, 4.) dr. K. Štrekelj: Slov. narodne pesmi. 10. snopič. 5.) Tolstoj-Gov<škar; Moč teme. (III. zvezek cikla „Iz svetovne književnosti".) 6.) dr. J. Voš-njak: Spomini. II. del, 7.) Knezove'knjižnice XIII. zvezek. Važna razsodba za okrajne bolniške blagajne.- Upravna sodnija na Dunaju je izrekla dne 19. t. m. neko načelno važno razsodbo. Neka okrajna bolniška blagajna je bila sklenila spremembo svojih pravil v tem smislu, da se trajanje podpore, ki jo dobivajo členi, vekša s J?^^^._aenstyj^..Y8led.,_c«8or_Jd.-joiii,JA-je-že pet člen, moral dobiti podporo za eno celo leto. Namestništvo v Gradcu pa ni hotelo odobriti te spremembe pravil in je tudi ministerstvo za notranje stvari potrdilo odlok namestništva. Okrajna blagajna je vložila zoper ta odlok pritožbo na upravno sodnijo. In ta poslednje je razsodila v smislu predloga zastopnika okrajne bolniške blagajne. To je, da odrekanje potrdila spremembe pravil ni odgovarjalo zakonu in je upravna sodnija razveljavila razsodbo ministerstva za notranje stvari. V svojem utemeljevanju pravi upravna sodntfa, da zakon ne prepoveduje takega di-ferenciranja podpor. Smrtna kosa. — Na Vitovljah nad Šem-pasom je umrl v nedtijo Mohor Peršič v 97. letu svoje starosti. Pokojnik, samec, je bil najstarejši mož na Vipavskem. Peršič je bil vedno zdrav, čil in čvrst mož; pred dvema letoma je še mlel Potem je opešal ter bil doma. Vt. as je dobro videl in slišal. Sedaj pa je kar zaspal. Najbrže je uplivnla prezgodnja letošnja zima. Njegov nečak ima sina in tega sinu sin ima že 23 let. Peršič je bil jeden najboljših posestnikov na Vitovljah. Noj počiva v miru. V Kranju je umrl g. Feri Saj o vi c, prokurist „Ljubljanske kreditne banke". Pred leti je bil v Gorici uradnik »Trgovske in obrtne zadruge" ter delaven odbornik „Gori-škega Sokola". Ko je odhajal, smo ga obdržali vsi v dobrem spominu. Imel je šele 30 let. V Gorici je umrl domobranski stotnik K. Blnsig iz Ronk, kamor so danes prepeljali truplo. Klerikalci za splošno In jednake volilno pravico. — Včeraj so v dež. zboru debelo gledali, ko je stavil posl. Štrekelj predlog za splošno in jednako volilno pravico. Takoj na to je skoval Grča med sejo predlog za tako pravico za deželni zbor, in ker so klerikalci in Pajer v tesni zvezi, mu je dovolil proti vsem običajem citati predlog med dnevnim redom po 11. točki — češ, da tako ne zaostanejo za naprednjaki. Stalili pa so neumesten predlog, umesten je le Štrekljev; ta kaže pravo pot do uresničenja klica po splošni in jednaki volilni pravici. PonarejalCa menic. -- Zaprli so knjigoveza K. Steinerja in fotografa A. Pfaffa, ker sta ponaredila podpise K. Bocka in H. Kocjančiča kot garantov ter predložila menico tuk. za vodu »Banca popolare goriziana" za znesek 400 K. Na dan Škadence menice so prišli na sled sleparjema. Praznlška Vlaka iz Trsta v Krmin in iz Trsta v Nabrežino, ki odhajata iz Trsta ob 2.45, ozir. ob. 4. pop. ter bi morala prenehati z današnjim dnem, bosta vozila še jutri na dan Vseh svetih in pojutrišnjem, ako to čas dovoli. »Gradit" ustanovi v Gorici filijalko. Gosp. Pavia pri tvrdki A. V. Jona vstopi v ravnateljstvo filijalke. Vol je zabodel 50-letnega kmeta Iv. Ter-čiča v Podsabotinu. Ko je Terčič pripregal, ga je zabodel v trebuh. Terčiča so prenesli v Go-rieo-v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Požar je uničil v Ločniku grofu Žigu At-temsuhlev, senik ter 3 krave. Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. Samomor v mestnem vrt«. — v spodnjem delu mestnega vrta se je ustrelil z revolverjem v soboto po 4. uri 52 letni M. Pregelj iz Renč. Zapustil je 7 otrok, večji del še majhnih. Bil je majhen posestnik. Žena živi že 6 let v Aletoandriji. Samomorilca se takoj ni sponah); spoznala pa sta ga starejša sinova, ki sta ga iskala v nedeljo okoli ter prišla končno v Gorico, kjer sta ga našla v mrtvašnici. Razgled po suetu. Ustanovni občni zbor »Jadranske banke" v Trstu se je vršil v nedeljo v dvorani „Slov. Čitalnice v Trstu. Osebno in po pooblaščencih se ga je udeležilo 102 delničarjev. Vsa delniška glavnica znaša 1,000 000 K. Predsednik banke jd vit. Vukovič, podpredsednik dr. Gregoiin. Nemška šola v Skednju se otvori baje po praznikih. Delali so za njo največ c. kr, možje, tudi dež. nadzornik Swida. Osemdesetletnica parnega stroja. — Dne 27. t. m. se je praznovala 80-letnica iznajdbe parnega stroja, ki ga je iznašel —- praktičnega za uporabo — Anglež Georges Step-henson. Zastrupljene s klobasami. — v Aleksandri je umrlo 50 oseb vsled zaatrupljenja. Proti izdelovalcu se je uvedla sodnijska preiskava. Železniških delavcev štrijk na Češkem. — Češkem štrajkajo delavci na državnih že; nicah. Štrajk se razširja ter postane opasen, če se v kratkem ne ugodi zahtevam delavcev. V Kalabrijl je bjl včeraj na več krajih štiri sekunde trajajoč močan potres. Ljudstvo je zbegano. Meščanska šola v Postojni. — NauCao ministerstvo je potrdilo načrt za deško meščansko šolo s slovenskim učnim jezikom v Postojni. Imela bo trgovski značaj ter bo obsegala tri letnike. Pater Volbert na delu. — |Poroča se, da je znani pater jezuit Volbert že nakupil v Trstu hišo, v kateri se nastanijo nemški je. peni po tem, da pobije vaša načela, pridite k meni in videli hodete mojega očeta, gospoda Noirtierja de Villefort, jednega »ajstrastnejših jakobincev francoske revolucije, ki je združeval najsijnjnejšo drznost z najmočnejšo organizacijo, moža, ki ni videl kakor vi vseh kraljestev sveta, ampak pomagal porušiti jedno izmed najmogočnejših; moža končno, ki je menil, da je, ne kakor vi orodje Bogo, ampak orodje najvišjega bitja, ne Previdnosti, ampak usode. Torej, gospod, počila mu je v možganih krvna cev ter uničila vse to, ne v jeduem dnevu, tudi ne t jedni uri, ne, ampak v jedni sekundi. Zvečer je bil gospod Noiriaer, stari Jakobinec, bivši senator, prejšnji carbonaro, W se je rogal gilotini, topom in bodalu, gospod Notrtier, kateremu je bila cela Francija le velikanska tablica, na kateri je igral šah in hipoma pregnal tekače, stolpe in kraljico, še strašni Noirtier, katerega se je vse balo, a zjutraj ta ubogi gospod Noirtier, ohromel starec, odvisen od najslabotnejšega bitja v hiši, namreč od svoje tmukinje Valentine, ki mu streže; kratko rečeno nemo, otrplo truplo, ki živi le še brez veselja, a kakor upam, tudi brez bolečine, da razpade njegova tvarina tekom časa." „Ah, gospod," pravi Monte-Cristo, „taki dogodki niso neznani niti mojim očem, "niti mojemu duhu; deloma sem medi-cinec, in več kakor enkrat sem iskal dušo v živi iu neživi tva-rini; toda mojim očem je ostala skrita kakor Previdnost, dasi s<* je pokazala mojemu srcu. Sto pisateljev je povedalo izza Sokrata, Seneke, sv. Avguština in Gala '¦ prozi in v verzih isto, kar ste pravkar povedali vi, vendar razumem, da imajo očetove bolečine lakko velik vpliv na sinovo dušo. Ker ste bili tako dobri in ste me povabili, hočem priti in si ogledati v svoje poniženje ta strašni prizor, ki mora biti vaši hiši v veliko žalost." „To bi bilo gotovo, da mi ni dal Bog za to bogatega nadomestila. V nasprotju s starcem, katerega pot gre trudapolno »"ivzdol, da končno zapusti življenje, mi cveteta dva otroka, stopajoča v življenje: Valentina, hčerka iz prvega zakona z go- spico Renee de Saint-Meran, in Edvard, deček, kateremu ste rešili življenje." »In kaj sklepate iz tega nndomestila, gospod?" vpraša Monte-Cristo. „Iz tega sklepam, gospod," odvrne Villefort, „da so mojega očeta premagale strasti in je napravil napake, ki jih je sicer prezrla človeška pravičnost, a jih ni pustila nekaznovanih božja pravičnost, in da je Bog, ki je hotel kaznovati samo krivca, udaril samo njega." Monte-Cristo se nasmehne, uli v giobočM njegovega srca se mu izvija krik, pred katerim bi bil Villefort, če bi ga bil slišal, brezdvomno zbežal. »Z Bogom, gospod," pravi uradnik, kije vstal že prej; „ zapuščam vas s čutom spoštovanja, o katerem upam, da vam je ljubo, kajti jaz nisem navaden človek, in mislite o meni, karkoli hočete. Sicer pa ste si pridobili v osebi gospe Villefort večno prijateljico." Grof pozdravi in spremi Villeforta do vrat sobe, od koder ga odpeljeta dva slugi k njegovemu vozu, katerega mu odpreta. „Zdaj," pravi Monte-Cristo in si globoko oddahne, ko se oddalji kraljev prokurator, »zdaj je za prvi strup dovolj, in zdaj, ko je moje srce prenapolneno, hočem iskati protistrupa!" S temi besedami vdan enkrat na zvonec. »Jaz grem k milostivi gosprej," pravi Aliju; »čez pol ure naj bode pripravljen voz!" XI. Havdee. Oitatelj se pač spominja novih, oziroma starih znancev grofa Monte-Crista, ki so prebivali v ulici Meslay: Maksimilijana, Julije in Kmanuela. Upanje na ta obisk, ki ga je hotel napraviti, na srečne! trenotke, katere se je nadejal prebiti pri njih, na ta svitel rajski žarek, ki posveti v pekel, v katerega je šel prostovoljno, je razlilo v trenotku, ko jo odšel Villefort, po grofovem obličju, najjasnejšo radost, in Ali, ki je videl žareti na tem tako dragem mu obrazu nenavadno veselje, je zadržal sapo in stopil na prste, kakor bi se bal, da ne prežene dobrodejnih mislij, ki so se mu zdele, da jih vidi plavati okoli svojega gospodarja. Bilo je opoludne. Ta Čas je hotel grof prebiti jedno uro pri Havdee. Bilo je, kakor da se veselje ne more naenkrat polastiti duše, ki je tako dolgo trpela muke, in kakor da se mora šele pripraviti na sladke občutke, kakor se morajo pripraviti druge duše ca močna razburjenja. Kakor smo že povedali, je bilo stanovanje mlade Grkinje od grofovega čisto ločeno. Urejeno je bilo čisto orientalsko, to se pravi, tla so bila prevlečena z debelimi turškimi prepre gami, na stenah so viseli najbogajši brokati, in v vsaki sobi se je razprostiral ob vseh njenih stenah širok divan z blazinami, ki jih je bilo lahko prelagati po poljubnosti. Hayda ubijte jih, Vse liberalce v hiši ubiti, da so metali kamenje, ubili šipe, poškodovali tujo lastnino*, da je Fr. Urbančič suval Ano Šajn, ji priza-djal poškodbe, da so se v župana Časnika zaganjali, gasuvali, tolkli, žalili. Nadan 2. marca 1.1. je bila razpisana volitev enega občinskega odbornika za podobčmo Knežak. Vsled uložene prošnje je glavarstvo odpovedalo volitev. Ker je glavarstvo to naznanilo pozno,, niso dobili volilci pravočasne vednosti. Župan pa je nabil odlok takoj na občinsko desko. Okoli 2. ure pop. je prišlo kakih 70 klerikalnih volilcev pod županovo hišo, kjer so izvedeli, da ne bo volitev. Volilci so se jezili, odšli v gostilne, potem je nastal ob 4. zopet hrušč pred županovo hišo. Prišlo jih je kakih 40, ki so kričali: Lumparska hiša, raebarska hiša, liberalce ubiti! Janez ('lesnik je psoval naprednjaka Jan. Škrlja, po domače Markovca; ta mu je dal za to zaušnico. Ko je nastal hrušč ju prišel Župan mirit. Potegnili so ga s praga, tolkli in suvali. Markovcu se je posrečilo iztrgati se iz rok Urbančiča. Nato pa je nastal krik: Liberalce ubiti. Hoteli so udreti v hišo, vse so porabili, da bi udrli in pobijali, šele orožništvo je napravilo mir. Pri zaslišanju so rekali drug za drugim, da so nedolžni, da niso ničesar zakrivili. Klerikalni maiadorji so obtožence pač dobro pripravili na razpravo. Dr. Šusteršič, ki je z dr. Schvveitzerjem zagovarjal knežaške junake, se je trudil na nelep, le njemu lasten način, zvračati vso krivdo na tolovajstvu na župana. Očital mu je zlorabo uradne oblasti itd. tako da mu je moral predsednik razprave povedati, da ne pripušča takih besed. Milan Česnik, dijak, izpove da je videl, kako je Urbančič prijel očeta, mu potrgal gumbe pri telovniku. Ljudje so upili: Napoli-tani ven! Napolitana ubiti. F. Smrdelj je ubil dve šipi, prerezal si je žile, tolkel s krvavo roko po vratih, Smrdelj je zadel s kamnom mater Česnikovo, Urbančič je kričal: Prasci, lumpj, liberalci. Priča pokaže kamen, ki je zadel njegovo mater. Fr. Urbančič je udaril župana po hrbtu, Škrlja je hotel izvleči med množico. Orožniška ovadba pravi, da je Fr. Urbančič Ano Šajn zanalašč stresel ter jo suval, da je dobila poškodbe. Priča M. MarinčiČ izpove, da je kričal Urbančič: Kje je Marko-vec! Ven ga! Priča je bil v Česnikavi gostilni. Tri do štiri ure si ni nikdo upal iz hiše. Priča L. Borštnik izpove, da je slišal upiti: Ven ž njim, da ga ubijemo. Vsi v hiši so bili v smrtnem strahu. Razne druge priče so izpovedale tako-le: da. so kričali pri županovih vratih: dajte jih ven, da jih ubijemo, župana so zagrabili in tepli, Jožef Dovgan, 65 let star, ki je bil tačas v županovi hiši, se je bal do smrti, da če uderejo v hišo, ne ostane nič živega. Helena Šajn je upila: Prikiačenca zapoditi iz vasi, zapreti mu šolo, ubiti ga, vse liberalce v hiši ubiti. Pod besedo napo-litanci razumejo v Knežaku ljudi, ki muzici-rajo po svetu, nekaki boljši berači. Frančiški _ _ in Jožefi Slave se je kot pričama poznala naučena izpoved. Kar zdrdrali sta doli, kakor so jih naučili. Marija Česnik izpove, da je obtožen Janez Česnik klel: Sakramenske duše liberalske, brezverci, ciganska hiša. Priča se je tresla med razbijanjem ter bila vsa prestrašena. Otroci so jokali. Ana Šajn izpove, da jo je Fr. Urbančič sunil v prsi ter jo opraskal. Pozneje je bila v županovi hiši. Vse se je treslo, kaj bo. Vrata so se šibila Bilo je kot sodnji dan. Antonija Frank je povedala, da hišna vrata pri županu bi bila padla doli, če niso bila tako močno zapahnjena. Janez Škrlj, Markovec, izpove, da so že ob 2. grozili županu njega so zmerjali z lumpom, starovercem. Urbančič ga je vlekel iz veže, ko se mu je iztrgal, je klel za njim, ga udaril. UpilLso./Ven\A J$m L JibJ^alsko hišo izpodkopati s pikoni. V hiši je bil splošen strah. J. Česnik > hodil okoli hiše, da bi ubil Škrlja. Priča izpove tudi, kar je čul iz ust Jožf. Kima, da so v gostilni pri Čučku klerikalci sklenili, da ubijejo Markovca in župana. — Nato se je konstntovalo, da kaplan Magajna iz Preserja, ki pa je bil takrat v Knežaku za kaplana, sedi pri razpravi za to, da vpliva na priče, ker hodi vedno ven in noter. Predsednik razprave opomni, da se Magajna nima utikati v priče. Ko je bil ta -j Magajna v Knežaku, takrat je spoval po klerikalnih listih naprednjake ter take huj-skal proti njim. Napravil je dosti zdražbe in prepira — ali pri razpravi je le poslušalec I Izmed nadaljuih prič je najvažnejši župan Česnik. Pred hišo so kričali: liberalna hiša, ravbarska hiša, lumpa ubiti. Ko je kot župan hotel mtriti, so ga napadli, tepli in suvali Ko se jim je izvil ter Thotel skozi vrata, so mu priprli nogo ter ga še nadalje tepli. Ženske pa so upilo: Ubijte ga, ,Zlecite ga del.' Ši nikdar v svojem življenju ni kaj takega doživel. Druge priče so pravile, da še v Bosni vojaki niso užili takega strahu. Razsodba je bila razglašena v soboto pop. ob 5. uri. Glasi se: Fr. Urban?\č na 4 mesece, A. Šajn na G mesecev, Jož. Delost in Janez Slavec, vsak na 5 mesecev, Jož. Požar in Jan. Slavec vsak na 9, Jož. Smrdelj na (J, Jan. Delost na 3, Jan. Česnik na 4, Miha Šajn in A. Urbančič, vsak na 3, Ant. Škrlj in A. Smrdelj, vsak na 4, Ant. Smrdelj ml., tudi na 4; vsak 14 dni j s postom. 4 obtoženke so bile oproščene. To je nov kos žalostne zgodovine klerikalnega političnega hujskanja, v katero ume-šavajo Boga in jhudiča, nebo in pekel. Nov dokaz, kako posurovi ijudstvo v klerikalnih rokah, kako daleč se pozabi, da krene na pota zločinov, nahujskano, nalagano, da se bori proti brezvercem, kadar ga ženejo Črne moči na poštene ljudi. Kle.^kalizma se drži podivjanost, fanatizem, zločinstvo. To vidimo povsodi, to vidimo že tudi v naši deželi i Miren in Kostanjevica sta Živi priči za to! Opozarjamo na to razpravo zlasti somišljenike po I deželi, dft se krepko borijo proti vsakemu po- skusu od klerikalne strani zanesti surovost in podivjanost med vaše ljudstvo. Klerikalni ma-tadorji pehajo ljudi le v nesrečo, v luknjo, in nečast. Kaj taka naj bo borba za Kristusa, za sveto rimsko-katoliško cerkev?!. Take sadove rodi zloraba vere in cerkve v politične svrhe. Klerikalni kolovodje so roparji ljudskega blagra in miru, so zapeljivci ter vzročitelji tolovajstva med ljudstvom, katero je preveč udano cerkvi in preveč zatelebano v farovž. — Take razprave pa kažejo jasno, kako svet boj za korist ljudstva bijemo proti brezvestnim Rim-eem, ki se okoriščajo s škodo ljudstva. Gospodarstvo. Za trtorejee--------- Iz okrožnice deželnega odbora posnemamo, da razpolaga deželna trtnica cepljenih amerikanskih trt v Podturnu, za cepilno dobo 1905-—ICd6 s sledečimi cepiči na kolčeh: Ri-paria Portalis: belo grozdje: beli chasselas, Friih von der Lan, rumena rebula, zelena rebula, malvazija vlaški rizling, renski rizling, sanvignon blanc in verduc; črno grozdje: barbera, cabernet sanvignon, modra frankinja, pinot in kraški refošk. — Razun tega so na razpolago sledeči cepiči na Ru-petris Monticoli: belo grozdje: beli chlasselas, Friih von der Lahn, rumena rebula, zelena rebula, pinot ali beli burgunder, vlaški rizling, renski rizling, sanvignon blanc, verduc in cividin; črno grozdje: cabernet sanvignon, modra frankinja, pinot, pique poule, kraški refošk. Vrhu tega ima deželna trtnica dvoletne cepiče na kolčeh in bilfah sledečih vrst: Na Ripariji Portalis: beli pinot, frankinja, cabernet sanvignon, domači refošk; na Rupestris Monticoli: vlaški rizling, rumena rebula, čmi pinot, frankinja cabernet sanvignon, domači refošk. Enoletne* cepljenke se prodajajo po 15 kron za sto za nakup do koncem decembra t. L — Naročila se sprejemajo v deželni pisarni, kjer se morejo vložiti prošnje se v katerih se ima navesti, ali žele, cepiči na Ripariji portalis ali na Rupestris monticoli in koliko od vsake vrste. Pri zabeležbi se plača 10% od svote naročil. Za skladanje se zaračuni 1 krono za tisoč. Odpošiljatve po železnici in voznine gredo na breme naročnika Cene za dvoletue cepljenke se pogod5 z naročniki. Trtnico se sme ogledati vsak ponedeljek in četrtek. Razglas. Ker bo zahvaljna nedelja v Kobaridu dne 19. novembra, držal se bode navadni trg dne 20. novembra t 1. v Kobaridu. Župansko Kobarid. rega sta gledali dve nožici, ki bi jih bil človek smatral za J „Zakaj me ne tikaš kakor vedi.j ?" ga prekine mlada parski marmor, da se nista igrali z dvema majhnima sanda- Grkinja. „Ali sem napravila kako napaso ? Če je tako, me lama, ki sta imeli zakrivljeni špici in sta bili pokriti z zlatom kaznuj, a ne smeš me vikati!" in biseri; spodnje oblačilo z dolgimi modrimi in belimi progami, s srebrno obrobljenimi gumbnicamiin z bisernimi gumbi, j končno neke vrste telovnik, ki je bil izrezan v obliki srca, j tako, da je puščal vrat in gornji del nedrij prosta, in je bil j zapet pod nedriji s tremi demantnimi gumbi; okoli telesa se ji je vil svilen pas v najživejših barvah in z dolgimi resami, ki jih tako telo ljubijo elegantne Parižanke. Na glavi je imela nekoliko po strani grško čepico, pretkano z zlatom in biseri, pod katero je kinčala na globokejši strani narav7*~ škrlatastordeča roža polne lase, tako črne, da so se leske«.-zskoro z modrim bleskom. Lepota tega obraza Uje bila grška v svoji dovršenosti, s svojimi velikimi, žametastimi, črnimi očmi, s svojim marmornatim čelom, ravnim nosom, koralastimi ustnicami in bisernimi zobmi. Nad to divno sliko je razlivala mladost ves svoj sij in vonj; Hayde*e je bila stara kakih osemnajst do dvajset let. Monte Cristo da po grški služabnici vprašati, če sme vstopiti. Mesto odgovora da Hayd<5e Grkinji znamenje, naj dvigne zastor pri vratih, katerih okvir je obdajal ležečo deklico kot krasno sliko. Monte Cristo se ji približa. Havdee se opre na komolec roke, s katero je držala cev, in pomoli smehljaje grofu desnico. »Zakaj," pravi ona v blago zvenečem jeziku hčerk Športe in Aten, »zakaj me prosig dovoljenja, da smeš priti k meni? Ali nisi več moj gospod? In jaz ne tvoja sužnja ?" Monte Cristo jo gleda smehljaje. „HaydeV pruvi, »znano yam je.,." „Haydde," pravi grof, „znano ti je, da sva na Francoskem in si torej prosta." „Zakaj prosta?" vpraša mlada deklica. „Prosta, da me zapustiš." „Da te zapustim!... In zakaj naj te zapustim?" „Kaj vem jaz? Gledat greva svet." „Jaz nočem videti nikogar!" „In če najdeš med mladimi ljudmi, katere bodeš videla, katerega, ki ti bode ugajal, ne bom tako nepravičen..." „Nikdar nisem videla lepšega moža, kakor si ti, in nikdar nisem ljubila nikogar razun tebe in svojega očeta." nUbogo dete," pravi Monte Cristo, „to ' rihaja od tod, da si govorila skoro jedino s svojim očetom in z menoj." „In ali je potrebno, da govorim z drugimi? Moj oče me je imenoval svoje veselje, ti me imenuješ svojo ljubezen, in oba sta me imenovala svoje dete," „Ali se spominjaš svojega očeta, Hayde"e?" Deklica se nasmehlja. „Tukaj je in tukaj," pravi ter položi svojo roko na srce j in oči. „In kje sem jaz?" vpraša Monte Cristo smehljaje. „Ti," pravi, „ti si povsodi." Monte Cristo vzame njeno roko, da bi jo poljubil, toda otroška deklica mu roko izmakne ter mu ponudi čelo. „Zdaj, Haydde, pravi grof, „veš, da si prosta, da si gospa, da si kraljica: svojo obleko ni lahko prihraniš ali jo menjaš, kakor se ti /ljubi. Če hočeš, s! lahko tukaj in lahko zapustiš dom, če hočeš; voz bode vedno naprežen za te; Ali in Myrtho te bodeta spremljala povsodi ter izvrševala tvoja povelja; samo jednega te prosim." »Govoril* „Ne izdaj skrivnosti svojega pokoljenja, nikdar in nikomur ne povej besedice o svoji preteklosti; pod nobenim pogojem ne kreci imena svojih svetlih starišev." »Rekla sem ti že, gospod, in z nobenim človekom ne pridem v dotiko." ,Čuj, Haydee, ta orientalska samota bode v Parisu morda nemogoča; spoznavaj življenje severnih dežel, kakor si spoznavala življenje Rima, Florence, Milana in Madrida. To ti bode koristilo vedno, bodisi da ostaneš tukaj ali se vrneš v orient." Mlada deklica pogleda grofa s svojimi velikimi vlažnimi očmi ter pravi: „ Ali če se vrneva v Orient, hočeš reči, ali ni res, gospod?" „Da, hčerka," odgovori Monte Cristo, »saj vendar veš, da se iz lastnega nagiba nikdar ne ločim od tebe. Drevo ne zapusti cveta, ampak cvet zapusti drevo." „Jaz te ne zapustim nikdar, gospod," pravi Havdee, „kei* vem, da brez tebe ne morem živeti. ,Ubogo dete! V desetih letih se postaram, in ti bodeL čez deset let še čisto mlada." „Moj oče je imel dolgo, belo brado, a to me ni oviralo, da sem ga ljubila; moj oče je bil star šestdeset let in se mi je zdel lepši kakor vJ mladi ljudje, katere sem videla." „Toda povej mi, če misliš, da se tukaj privadiš?" „Ali te bodem kdaj videla?" „Vsak dan." „ Zakaj me torej vprašaš, gospod?" „Bojim ss, da ti bode dolgčas." „Ne, gCopod, kajti zjutraj bodem mislila na to, da prideš ti, in zvečer se bodem spominjala, da si bil rvi meni; sicer pa če sem sama, imam velike spomine, pred seboj vidim neizmerne slike in neomejena obzorja, s Pindom in Olimpom v daljavi, in potem imam v srcu tri čute, s katerimi se človek ne dolgočasi nikdar, namreč žalost ljubezen in hvaležnost." (Dalje pride.) Ruski pisatelji u nemščini. Orof Lev. Tolstoj. 1. Die Kosaken. 2." Smvastopol. 3. Zwei Husaren. Erz&hlungen eioes Mark&rs. 4. Geld. 6. Der Tod. — Drei Todesarten. — Der Tod des Ivan Ilitsch. — Der Leinwand- 6. Albert. — Lnzern. — Die Dekabristen. 1, Soldatengeschichten aus dem Kaukasus. 8. Polikuschkft. 9. Unsere Armen und Elenden. 10. Die Kreutzer Sonate. 11. Herr und Knecht. • .*¦... Die Auferstebung der Holie. Ueber Gott und Christeutura. (Gedanken tiber Gott. — Leben und Lehre Jesu. — -Wie-soli man das Evangelium lesen und worin besteht sein Wesen?) Die sexuelle Frage. Jermak und andere Geschichten. Ivan der Duinmkopf, Die Sklaverei unserer Zeit. Grausame Genttsse. Meine ersten Erinnerungen. Ohristentum und Vaterlandsliebe. Leben und Tod. Stadt- und Landleben. VVas ist die Kunst? Maksim Gorki. Tschelkasch. — Bolesy — Lied vom Falken. Blaue Funken. — Grossvater Arehipp u. Ljonka. Kain und Artem. — Jemeljan Pilay. Ehemalige Leute. 5. Das Opfer der Langweile. — Die Sonne der Kerkerlinge — Der rote Waska. 6. Freunde. — In der Steppe u. a. 7. Mahva. 8. Sasubiino. — Ausfahrt — Das Lied vom Sturmvogel — Einmal im Herbst — Die Holzflosser. 0. Wai-enka 01esso\v. 10. Der Landstreicher. 12.''KbnowKv. ''"*"""*""'' ' ""^ 13. Der rote Waska. .14, Das Ehepaar Orlow. Anton Cehov. 1. Sun de und andere Geschichten. 2TEin Glucklicher und andere Gesch. 3. Eine gottgefallige Anstalt. 4. Eine Kunstliebende Fran und andere Geschichten. Vsevolod Garšin. 1. Die Mren. (ilustrovano). 2. Ein kleines Gesprach und andere Novellen. N. M. Karamzin. 1. Pariš in der Revolution. 2. lieisebriefe aus Deutsehland. Grof V. A. Sologub. 1. Die Pflegetochter. 2. Vornehme Welt. Hauo izdanje. Izuirna cena 1 marko (R 1-20), — prodaja fW le po 90 »in. -^fl| Slouanska knjigarna fl. GflBRŠČCK u Goirci. Slovanska knjigarna M fl. GflBRŠČCK u Gorici K priporoča naslednje knjige in muzikalije: Album ..Kranjsko v slikah in opisih", eleg. vozan 4 K. Aleksandrov: Pesmi in romance, broš. 3 K 50 h, eleg. voz. 5 K. Aškerc A.: Zlatorog, planinska pravljica iz Trente, broS. 1 K 60 h, eleg. vez. a K. Cankar Ivan: Vlnjete, broš. 3 K «0 h, eleg. v platno vez. -t K M) h. — Jakob Ruda, drama, broš. t K 2.') h. — "L. narodov blagor, komedija; broš. -2 K, eleg. v platno vez. 3 K. — Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K 50 h, eleg. v platno vez. 3 K o h. — Kralj na Betajnovi, drama; 2 K. — Erotika, II. izdaja; broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. — Hiia Marije Pomočnice, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K m h. ~- Gospa Judit, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Cehov Anton : Momenti, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K. Jelovšek Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. Jetovšek Ernestina: Spomini na Prešerna, broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K 40 h. Dr. IleSiS Fr.: Prešeren in Slovanstvo, 70 h. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini, broš. r>o h. Kersnik Janko; Zbrani spisi. I. sešitck. Cyklamen, broš. 2 K 50 h. II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 h. III. sešitek. Na Žerinjah, broš. 2 K 50 h. IV. sešitek. lutrski ljudje, Tes;ament, broš. 2. K 50 h. V. sešitek. Rošlin in Vrjanko, 2 K 50 h. VI. sešitek. Jara gospoda, Očetov greh. broš. 2 K 50 h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike, r Humoreske, Povesti ta ljudstvo, broš. 5 K. Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol franc. vezbi po 7 K, I. zver.o.?t.: Cjklamen in Agitator. II. zvezek, na Žerinjah, Istrski ljudje in Testament III. zvezek: RošHn in Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh. IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti ža ljudstvo- kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Pran: Pregovori, prilike in reki, 60 h. Dr. Krek Gojmir: Anton Aškerc, Studie, broš. I K 60 h. Kveder Zofka: Iz naših krajev, broš. ž K 50 h, „ eleg. vez. 4 K. tt»raik Rado: Havlhancl, broš. 2 K 50 h, eleg. „ vez. 3 K 50 h. »Brnik Rado: Bncek v straha, broš. 70 h. rKšeraove poezije. Uredil A. Aškerc, broš. 1K 40 h. _ Elzevir izdala 3 K. Dr. Sorti Ivo: Človek in poL broš. 2 K 50 h, eleg. _, vez. 3 K 50 h. Trdina Prane: Bahovi hozarji in Iliri, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h. r B$ke in povesti t, broš. S K, eleg. vez. 3 K 20 li. ^asieeva M.: Dobra kuharica, v platno vezana r.i J' 6 K> PO pošti 6 K 55 h. S^izbornlkfbroš. 4 K. vez. 3 g, Aupanaj oton: Cez plan, broš 2 K, eleg. v nsnJ« vez. 8 K. Za mladino: fisanice. Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič 1m^L °,mraF m »• ¦eavedji I07. Cukova gostija. Povesti. Spisal Josip Bnnar. Kartonirano 80 h. * f«o?o nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt. Knrto-H 'ur"»no 8 (Šabi-ščelt. m m ®«r* jiiferrjl je\Md -«• po1cžci)c grofije Qorišl l{t)ji§;0\feZT)iCO moderno urejeno ter preskrbljeno z vsemi potrebnimi stroji. Sprejema naročila na protokolov, map ter izvršuje vsa v knjigovežko stroko spadajoča dela. Izd^l^k ukus^n !q po zmernih c^nah. „Goriška tiskarna" fl. Gabršček Trj^oVjko-obrtna registroVaria zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu.ft TELEFON ŠT. 80. Hranilna vlaga obrestuje po 4l/i%. — večje, stalno naložene najmanj na j'dn> leto, po dogovora — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih, obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačspanje Cairuialkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključka potletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. decembra 1904: Dalail: a) podpisani. b) vplačani . Daaa pseajlla Vlog« ........ . K 1,058.400 » 319.684'-. » 1,900.302'-. » 1.991.340-- mm V GORICI «/ckališc« Dos. \?cpdi št. 4§. M. GAL CENTRALA: v Trsta Coiso 4. + Priporoča vsakovrstne priprave za bolnike kakor: ovitke Presnitz, torbe za led, priprave za ogrevanje trebuha, elastične nogovice, ortopedične aparate, gobe in cevi iz gumija, sterilizirajo vato dr.ja Bruns, klisopumpe, mlečne pumpe, cizke, umivalnike za želodec, umivalnike „Ladys Friend", zračne blazine za bolnike itd. Največja zaloga slik u modernih in antiknih okvirjih, — umetniške urednosti. — Slike prvih slovanskih slikarjev. - nabožne slike slovečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velik; umetniške vrednosti v okvirjih po želji Razstava slik v 1. nadstropju, v prostorih tiskarne.- Knjigarna in trgovina z umetnenami A. Gabršček v* Gorici. sise* --=Jan. Jax & sin^ Ljubljana Dunajska cesta št. 17. — Ljubljana priporoča pisalni stroj „Adler" —~". kateri ima razločno pisavo, je jako jednostaven, trpežen, po ceni ter pisalni stroj prve vrste za urade, notarje, odvetnike, trgovce i.l.d. -----===== Zahtevajte eenike in opise. =====----- i i »Goriško vinarsko društvo" ------- (vpisana zadruga z omejeno zavezo) — v Gorici - ima v svojih zalog-ah in prodaja naravna in pristna vina ^*.**,~* z Brd, z Vipavskega in Krasa. ¦¦*~~ Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Jgedež društva: (jorica, ulica ]§ai*zdlit)i %i. } Andrej Fajt I pekovski mojster g v Borci Carso Franc. Gius. št. 2. S filijMkA v isti ulici št. 20. % Sprejema naročila vsakovrstnega J peciva, tudi najfinejega, za nove i maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila . izvršuje točno in natančno po želji S naročnikov. % Ima tudi na prodaj različne moke, • fino pecivo, fina vina in likerje • po zmernih cenah. ¦ Za Toliko noč priporoča goriške I pince, potice itd. Mehanična delavnica == z električno gonilno silo Fran Lipizer v Gorici Semenska ulica št. 14. Popravlja bicikle, moto-cikle, vodne in plinove vpeljave, električne zvonce. Izvršuje električne vpeljave itd. po zmernih cenah. Popravlja kmetijske stroje. Izvršuje tudi strugarska dela v železu. Ravnokar je izšla knjiga Metodika zemljepisnega pouka ..... v ljudski šoli « razkazana na svojem razvoju. «**^ Spisal Gabriel Majcen. <~* Tiskala ic založila »Goriška Tiskarna« A. Gabršcek v Gorici. ('ena*, broširana K 2* , trdo vezena K 2*00, po pošti 20 vin. več.