sr tok to p- d*,ly glasilo slovenske: narodne JEDNOTE Ure4al4kl ta usravallki prostori: 'J«67 Bo. IC» far aaaHia« al_«»aalal rta ml Ufa peiellal fcv hi —liti, Aat al Q»i 1, 1S17 .utK.r..^ o« Ju«. 14. 1918 M.00 STEV.—NUMBER 300. ' INDI VIDU ALIZEM ODHAJA, ■OOIAT.TCT.lf PRIHAJA," TOŽI BANKIR .Chieago, 111. — Fr. H. bisaon, podpredsednik Guaranty Trust Co. v New Yorku, je potožil v četrtek zvečer na neki gostiji v hotelu La Salle, da individualisein isginja v Ameriki, z drugo strani —. pa marSir» socializem. "Bloki v WGI BODO OBOAMIZI- kongresu in spložno gibanjo v or rALI VLADO. ganizacijah jc znamenje velikih ^^^^ izprememb v našem narodnem £iv- ilbourne, Avstralija, W. dec. |l jen ju," je rekel Sissou. "Nekda - KA JE ZABELA HUDO. KLJUB TBMU 80 JO IGNORIRALI ČASNIKARSKI POROČB-VALCL Poslušali so, poslušali, a molčali so tudi. Waahington, D. 0. (Fod. Prem. $tabni poročevalce.) —- Kongres. TiicTsplošnih volitev v Avstrs-1 njega poštenega indivi'JusUzma;!niVIluiJ(ilc*lo:i Alabaiue jo pa-W so bile —- — PREBIVALCI ZMRZUJBJO %RBDI NEIZMERNE ZA LOOB PREMOGA. Mt. Olive, 111. — (Fcd. Prosa.) — Pomanjkanju kuriva sredi pre-mogovuijiUegn ' pel ja, kjer vo- ne-iametne aaloge premoga pod zemljo in dovolj pretuogarjev, da bi ga nakopali — te rdaj na dnevnem rnlu v tem distrktu. Prebivalci ai izposojajo premog od so-ef ev izmed štirinajstih liberal- prid obtožencev. Sodnik je sprejo , ki ho izvoljeni,^ je fodilo pred predlog in je bil zaključen. Obrav-itvami odprt boj proti njemu, nava ae je ponovila včeraj zjutra, deset poslancev ae prej pri- in nadaljevala se bo danes, nakar 1 delavcem, če bo potrebna bo suspendirana čez praznike do licija proti Hughesu. 2. jsnusrja. Reakcionarno časopisje jc silno Kerr dejal y 8Voji ^^ dn rjeno in priporoča Hughesu, Ljcgov pre(llog ^ Wime M sprejme poraz in poda osUv- vrže 0btofcuco, ker ljudski tožitol Hughes je bil izvoljen, todajkj Jn^-al jfcjj " " sicer ve, da predlog ne bo sprejet? ni,l> toda predloga zato, da pojde v za- olilni izid v Avstraliji je stra- pignik Zagov^niitvo dokaže, da it udarec za imperialistično inL0 bili gardisti in stavkokszi na-zadnjaiko politiko Hughesove pajalci> ne ^ rudarji; ti so teava-e; obenem jc poraz za avstral- hj prelivanje krvi in prejeli posle-kapitaliste, ki »o po zgledu ka- dicc za svoje izzivanje, Zsgovor-listov na drugih kontinentih nigtvo prednese dokaze, da so ime-tfeli pestiti delavce z znižava- L stavkokszi in gardisti dolgo m mezd, podaljševanjem delav- mt0 do&nov na svoji vesti, a in z napadi na njih organfza-j p^je je rckai Kerr, da so izpo-H vedi nekaterih državnih prič na Delavska stranka v Avstraliji va(ilia fabrikacija. Med temi pri-«- kakor v Angliji — fedcraci- Lami je jasnikarski poročevalce ji mnogih delavskih orgariizscljJDonaia m. Kwing in tudi dr. oda bolj radikalna kakor kngle- ghipman, kouipanijski zdravnik, ker ima socializirsnje vseh U® priče so zsto pričsle, ds dobe le ' ski adustrij zs svoj končni cilj. IAKO SODI JBKLABSKI ONAT O POLOŽAJU. nagrado, katero je ponudila pro sckucija. HA-1 Zagovornik je tudi dejal, da ima na razpolago stotine prič — farmarjev, delsvcev in nsjboljžib državljsnov v okrsju Willismson ki doksžejo, ds obtožene! niso Chicago, 111. — V mesto se je »ipeljsl jeklarski bsron Gsry, la preživi prsznike v družbi svo-|v nobeni zvezi z umori, ksterih so * hčere. Obsuli so ga takoj čaa- obtoženi. Sirski poročevalci, da ga inter- Končno je Kerr napadel tožitelj *juvajo. Kajti važno je za avet, Ltvo, ki je financirano privatno h izve, kako kiha industrijalni L {epov illinolakih kapitalistov. »" Vprašali so ga, kako sodi Predno je držsvs zsključils evi položaju. Jeklarski magnat je denco, je pozvala več trgovcev «z '»konično odgovoril: "Delsj-llierrins z železnino, ki so pričsli delajte, delajte t" Ko je to kako so rudsrji v celih skupinsh reč izblebetsl v svet, j* do- pobrali puške, revolverje in stre Fv'l. ds mora konzervatizem iiVOf kjer N0 ga mogli dobiti. C. P «wbiti radikalizem. 8 tem je bi- gkaffner je pričal, da so stavkarj •»vdijenca končana, Gary sa i« prUlli v prodsjslnieo in zshtevsl 11 udal aladkemu razmišljava- pu*ke jn naboje. Rekli so, ds nsj ■J« v udobnem in krasnem Blsck- pogij€ račun krsjevni orgsniss m hotelu. Jeklaraki delav-Ljjj shsffncr ni hotel dsti stvsri 10 P« v raznih jeklsrnsh de dokler ne dobi besede od Hughs dHl,|f deU1» - U jeklarske \^j]|{M< pre naloga, da pra I « jezera v tlTVE justični «kpur'mcnt zaradi prega-njauja političnih kszcenccv, tu pri tem je dokončal govor v kongresni zbornici, katerega je ves zbor časnikarskih poročevalcev ignoriral Obravnave ob vojnem času proti osebam, nasprotnim vojni so bi-neke vrsto legslizirani drhal-lini", je rekel HuddlestQM. (Bogate ln vplivne osebe se branijo dobro in so oproščene. Seveda slabotne osebe, ki se ne zagovarjajo in nimajo prijateljev, se Obsodijo. Če je kdo tujeseob*ki rsdikslec sli delsvski agitator, gre v ječo." Take besede se redkokdaj sli šijo v kongresni zbornici in sata gadeij obrnejo nase pozornlst časnikov. Ali poročevalci so po slulali, 'todu niso se drznili počisti svojim urednikom Huddlesto novega govora. "Ta dejstvs," jc dodsl Hudd leston, "nsj ae odpro in nsrsv nost priznajo, ds gotove vplivne skupine v tej deželi ne verjsms jo v svobodo govora in v ustavi garantirane pravice. Kot užitkarji zlorabe našega sistema posedujejo te skupine dragocene privilegije — monopole in kontrolo nad velikim nakopičenim bogastvom. Boje se, ds se rszgali njih praktično delo in popravijo zla, s katerimi so se okoristili. 44>rccej daleč kontrolirajo k^-r >vittr •1tif6WhacTje, zavijajo n bar vaje novice, ki ae podajajo ljudstvu, zaradi tega je njih var nost v tem. da potlačijo kritiko. Sebe identificirajo večkrat kot vlada, ker se jim večkrat dovoli kontrolirati njeno dele. Potlej so tudi militaristi in imperijali-sti z njiho\imi mislimi o nepri-jubljenih bodočih vojnah, za katere je potrebna prisilna vojaška služba. "Ne glede na to, ako so naši politični kaznenei krivi, bi jih te gospodujoče skupine obdržale v ječi, da ne morejo razgaliti njih praktičnega dela, da - nemorejo preprečiti njih ciljev ali dvomiti o njih pravici. "Iz spoštovan js do teh skupin drži justični depsrtmcnt te ljudi v ječi. Depsrtmcnt se klanja volji gospodarjev sedanje uprave. Med vsemi slabimi navadami, ki jih imsjo ursdnikl, js kinsv-Ščins najbolj obsojanja vredna. To obtožnico polagam pred duri justičnega depsrtmenta." Huddleston je stvsr obdelal od vaeh strani v svojem govoru as prsvieo. Za predmet si je vzel nsjbolj rszupitegs političnega jetnike — Ricsrdo Flpres Msgoas in je pokszsl, ds je mehiški rsdikslec prejel dvsjset let ječe, ker je nspissl filozofično rsz-pravo, ki s« ni nsnsšsls ns vlado Združenih držav sli katero dru go vlado, ki je svarila šitatelje pred slepo furijo revolucije, ks tero naj skušajo obdržati v mc jah, ker ho prišla tudi bres nji hovega prizadevanja. Magonov članek in Huddlesto-nov izvrstni govor ae dobita kongresnem zapisniku a dns 18. decembra. TURČIJA VB DA OLJA. H| Lsusannv, Švica, 512. dec. — premogovnika, v katerima j« pro-kuriM iu grški delegatje bl se sfora ss A60 rudarjev, toda eOotijblli skoro atepli na včersjlnji seji obratuje le dva. do tri dni v podkomisije za krlstjanske manj tfdnu, drugi pa »smo eden ilan. yrja ^ bila rssbita in Rlss " ložsj v Stsunlonu nT dosti bolji k|ur bej ter Vcnisclos sts kazala 4arjl so sklenili razpravljati o drug drugemu pesti, ko sts sapu vari na seji svojo organizacije i «omlsa sobo. aknlali bodo, če je le mogoče, Konflikt je Izbruhnil med raa odpraviti blazne razmere, da mo- pravo o klavzuli, ki določa, da ljudje zmrzoveti na kupu Turčija ne sme iaganjati drugo- OTROCI PIŠEJO "MIKLAVSU" SA KRUH IN OBLBKO, NB EA IORA0B. Chicago, lil. ~ Na čikaški pošti sopet leil ns tisoče pisem — kakor običajno vsako leto pred Bo-iličem — ki so nsslovljeni na Ssnts Clausa", kateri prinaša darila v veri otrok. Pianu pišejo otroci, proaeči rasnih daril, Pisma so na polti odprta in potem irro* čena dobrodelnim, organizacijam, po možnosti ust režejo prosil* ceno. Pomožni poštor MoUrath, ki vMta t s pisms, je poročal v patpk, ds otroci lstos večinoma prosijo ruha in gorke obloke, na ps igrač n sladkarij kot druga lets. To ja dokaa veliko bede med dclavakl-mi alojl. ILI00 AMERIKA POMAGALA EVROPI. vorskih prebivalcev bres odloke varstvene komisije, na katero so smejo prizadeti manjiinaki prebi vslci pritožiti. Turški delegst Rlss Nur bej je dejsl, da ja klsvsula nepotrebna, ker nekatero manjši ue sploh ne bodo smsls oditi Turčije. Oriki delegst Vcnisclos je pro testiral. Kisa Nur bej ja dejal "Grke smo že brcnili ia uaže sre de." — Vcnisclos js bil ie bolj ZtUOKBS ZAJUKA POROČILA I hud in očita! je Turkom masskra O INTERVENCIJI Ikristjsnov. Turški delegat jo sra štel in zavrnil Veniaelosa, da Ameriški kapitalisti snujsjo komi-• sije la konfaranoa brez diplo-matičnih potov. jezera v tem okraju tr"plih dveh državljanov, ki ■Na umorjena od ljudi v ku ■Jk*ovski maškeradni opravi, ^['"»tim ao znana im#»na več k> KO sodelovale pri drhal-•"'u. Zde j žele najlf le SBMATOB BOBAH ŽELI NOTO KONFERENCO GLEDE OD ŠKODNIH IN RAZO ROŽE* J A ISea, I I li WaaWnffton, D. Bo rs h je dodal lora. i« kar obtožijo več eeeb j predlogi predlogi v«lik deficit VmnUje. ,V'rlin. 22. dee. — JV1^ Ukazuje 721 ^ defigjEZHH ■ O. — Senator k mornarilk d oa te vek. p« katerem naj predsednik akliče novo konferenco glsvaik sil, na kateri naj razprsvljejo sile vpostsvitvi zdrs vik gospoda mkik Proračun selrszmer. e vojni odško^lnini in o miljer«) omejit«! oborolevsnjs as morja I in na suh»m. lit UPOMA IE KOSI SM IAE0CE. DRŽAVNI SBMATOB STRAUS JO JB IARADI TBOA PRIJEL. Knrtvna uprava ma ja dila službo. pa poau- Wsshington, D. C. — Držsvni on, največji grški imperialist, sa tajnik Hughes js v četrtek zvečer krivil vojno v Mali Aziji in opu formalno zanikal vesti lz Londo- stolenjc turških krajev; on na, de je smeriška vlada sklonila kriv več — je dejal Rlaa Nur — poslati komisijo s Hooverjebi ns kskor pa tisti ministri in gensrsl Čelu v Evropo a namenom, da pre- ki so bili ustreljeni v Atcnalf. ilče reparacijsko situacijo. Hughes Heja ss nI mogla vsi nsdslje ia rekel, da a stov, ki so v. posrsdnih stikih z IHrdanel. Opustili bodo nsčrt aa državnim tsjnikom liughesom. I medna rodno kontrolno komisijo In Ameriška trgovska abomica stoji poverili kontrolo ožine poslani-sa tem gibsnjem. Dogovori so že v kom v Carigrsdu, H tem bo ustre-tektt. lz Londona in Berlina poro- ženo Ameriki, ki je proti vsski pečajo, ds »ta Anglija in Nemčija sobni koiniaiji; Turčija bo tudi asdovoljni s tem projektom. Nsčrt zadovoljna, ker so boji, da vssks je zdsj pred francoskim minlstr- mednarodna komisija na turških skim predsednikom Poiuesrejem; tleh pomeni gsženjo njene auve njegov odgovor pride v krstkem. rcnoati. Združene države bi na ts Cela stvsr je zevlta v tomo. To- način imele direktno besedo pn liko je gotovo, da vaa pogajanja I kontroli ožine, ne ds bi jim l»ilo glede smeriške komisije in e ven- treba podpisati lozansko pogodbo, tualnega posojila se vrle izven Združene drlsvo sklenejo seps običajnih diplomstakih potov. rstno pogodim s Turčijo tskoj, London. 22. dec. —- ls Berlins I ko bo podpissn mir v l^auasnnl. jc priila vest, da je dr. Teodor Kafitalaeije so le nsjtežji Melehior. bankir v Hamburgu in problem konferenee. Turki so ab eden nemških delegatov, ki so solutno proti vsakemu sistemu podpissli versajlskl mir, odpoto kepitulscij in iajsvljsjo, da nji vsi v Psriz s ponudbo nemške vla- hov novi siatem pravosodja js ds, da Nemčija plača necnkrsJ ravno tako dober kakor v vaški dvsjset miljerd zlstih mark (pri drugi drŽavi in inoaemci ns Tur bližno pet miljsrd dolarjev), akoUkcm ne potrebujejo vil nol>enlh ententa pristane na znižanje od- predpravlc ali privilegijev. lajava škodnine ns to ^mto. jspouskega delegata, da je Japon Poineare je rekel včeraj v zbor- «em vzelo dvajset let, predno so ss niei, de Francije ni več odvisna otresli kspitulaeijskega sistema, od Amerike za rešitev vprašanja ni naredila na Turke nobenega medzavrzniških vojnih dolgov, ker vtisa. Odgovorili so, da Turki niso je nslls "svobodnejše polje" r.u .fupotirj, to reAitev. f Csrigrad, 22. dec. — Turšks Osda v Angori js |H>slala navodila svojim delegstom v Lozsni, da ne mejo popustiti za las glede oljnih vreleev v Mosulu. Turšks vlsds iajavlja, ds Turčija le ni članira lige narodov In zato je vprašanje mozulskegs oljš še amirom ns dnsvncm redu kon> fevenee. N«w Tork, N. T. — Naw Yor-Iks državna kurivna uprava ja bils pooblsičena po postavi kupiti ln prodajati premog. V ta na* men js bilo dovoljenih deset miljonov dolarjev. Bila ja torej njena dolžnost, da ae poalull tega aklada, kupi premog ln ga prodaja konaumsntom. Uprava pa tega nI atorila, pile državni aena-tor Nathan Strauas, Jr., govar-narju Millarjtt. Temu piamu aa sledila poavatova>0*< Woodin odgovori, sa ja pa Isno umsknll ns strsn In je pohudll senatorju slolbo v uradu kurivna uprava. «taa«e> aeveihi nrto odgtfve- ril ln je priporočil governorjp, da proglasi, da pomanjkanja premo-ga raa postoji, a obanam naj lada nalog karivni upravi, da aa poalull aklada deset mUjonov dolarjev, prične kupovati in prodaja- LEP SODNIK Btoekton. fal. — (Kedereted Prcee.) — "Ako ne prenehate go voriti, stopim doli in vam priložim par gorkih za ušesa T H tem lepimi besedami je sodnik W. O Albert on sdrreirsl J. Lyona, k je bil obtožen, da je lian I. W. W Lyon je protestiral proti aretaeiji rekoč, da nI nič zakrivil Ckirego in okolica: V n»lelje jasno in Uhki zspadai vetrovi Temperatura v smlajih 24. urah najfiljs T* najnižja 32. ■ izide ob 7ill, *arfle eb I«. ti "Trpljenje je aalo rasširjeno tam nsj več jem maatu na avetu,)' je dajal Btrsua^ ln če aa ljud-atvo ne mors obrniti na kurivna upravo za takojšnjo odpomoč, kol je namenjena v postavi, tedaj nastane potreba, da ae dršavljaoi organizirajo, da varujsjo sebe." Ker mu Je kurivna uprava ponudila alužbo, je Kraua odgovorih "Pametno bl bilo tudi od mane, da ponudim komu mesto senatorja, ki ae drsna mene kritini-rati. Zdaj je čaa tukaj sa delo lit ne sa besede." Ko je fttraus šel h kurivnemu upravitelju, da ga vpraša, kaj tnioll podvzeti, da sc odpravi po-msnjksnje premoga, ja Woodin odgovoril, ds ns mora atoriti ni-ftssar. V svojem pismu pravi Straua, da se nI nihče sistematično trudil, da ae zadosti ljudski potrebi. 0TAVKOKAEI 10 VB0 OBEDOV EAfTONJ. Pobrali ao MU in kopita la odšli. New Philadelpbia, O. — Do- kler je pcntieylvanska železnica dajala atavkokazem obede zastonj, jih je le neksj dobila. Ko je pa ieleznlika druiba od prsvi-Is obede zastonj, so ss atavkokssl pričeli poslsvljati od nje. Od pr-vsga julija ss js samo pet odstotkov stavkujočih delavcev vrnilo na /lelo. Mtevkokaze ao lepo ssprli na veliko dvorliie, ki ja bilo obdano a plotom. Tukaj ao prejemali prenočišče ia brano za stonj do lege meseea. V tem me eecu so jim pa prtleli računu 1 |>et In trideset eentov za veak obed. In okoli Štiri sto "polenih sme-riških delavcev" je Ukoj puali lo delo. Kako kompenije zopet is. polni to vrsel, eko se ne pobota s etevkerjl. jo eeveda ugsnka. iliak * # ■ NAROČNIKOM mjšM valad POŽAB JB UNIČIL VELIKO SBLBSMliKO POSTAJO V CHIOAOU. UKRASTI SO MOTBU VINO, A BILA JB SMOLA. Trije baništja prijeti DI, .. Trije oboroženi banditje so obisksli vinsrno H. Kabinesrltsa, ki prodaja vino v zakramentalne svrbe. Naložili so že praeej vina na svoj tovorni svtomobll, ko so ugnali Kabine-witza ia nekega odjeamlee, ko je nekdo obvestil policijo, da se benditje vlomili v vlnarno, Pri paljal se je svtomobll detektivov, ki so po kratke« boj« obkolili bandita, katerim ni praoeUle drugegs, kot da ae podajo. Na tovornem avtomobila eo tndi imeli U sa petnajst ttoeč dolarjev naj 1x4jega vina. Ohioafo, 111. — 1'oataje Dear- bom, ki> služIla oeem lelaanU tki m družbe m kot glavna paaa-žiraks postsja v Cbiesgu, nI val. Tam, kjsr js stal visoki stolp, na katerem je bila razsvetljena ara, je zdaj groblja kemenjs In ops* ke. To je delo ognjs, ki Js prilsl nekje v poslopju, a se Je epreme-nil v tako silen požar, da ga og. njegasei niso mogli omfjitl ali u-duši 1 i kljub nspornamu delu in velikem«! številu brizgala, ki so metsle ker e«le potoke vode na goreče poslopje. Tsk«J se j* nabralo veliko občinstva, ki je gledalo pošar. Nekateri cenijo te radovednele na petnajet tiso! oseb. Postaja js bila sgrajena v letu 1*4. MA BOJ, JUNAŠKA KRI t Les Angele a, t'al. — (Pedereted Preoej •*» Tukejlnja trgovska z bo rn te a je sprejela resolucijo, s katere sshteva veliko atslno »r-mado sa "odprsvo rdele nevarno-atl ki ttsrroža Ameriko". JtoJP A ^t.aa iA iHu. mt Sat PROSVETA O »LOVE*!*« »AKODifl FOOfO*** JMtMOTM JAVNA GOVORNICA. O— 0gi—* wo d—ortrn, ce pe 1 JUioU Ooj~e irU.Jp- &Lp»l Mi ml l«u te li li l* trt mnmj Chke«. M.IO m Ut* ijM — >H e, «• |MWMt»» NmIm m «m, bf Ime «i s liK« — M vmiaJa. __________II.10 u lete, fl.tl ae pel lete. "PROSVETA" W74> »•■ Uwdal» A——, Oh "THE ENLIGHTEVMEJfT" Orp— •# Slivls HaHiail o—1 "fhr1 — Ad^fftiflillC f®ldMi 0FI MfOOSMMltt Bfeat Uaful Steaee (samot CUc—o) aieJ , »4 tonlgn e—atriee UM f» JCST. ■abacription; UnJUd 0 and Čmnmd* 16 \>rr CTd dO M I« f da »a »«a aa « a. pr. (J>—. ifl Mit« BESEDE STROKOVNJAKOV IN PAMETNIH LJUDI SE ZDAJ URESNIČUJEJO. Ko sta bili fte aUvki rudarjev in železničarjev v polnem zamahu, so pametni ljudje in strokovnjaki svarili, da naj se merodajni faktorji pobrigajo Sn pritisnejo na trmoglave premogovniške podjetnike in železniške predsednike, da se stavki izravnata kmalu. Kajti če ne pride kmalu do sporazuma, bo po zim! primanjkoval premog. Ko je bila stavka rudarjev končana, so se taka svarila nadaljevala, da naj se konča stavka železniških delavcev, ker bo premog vseeno primanjkoval, ako ne bodo popravila na železniški opremi točno izvršena. Trmoglavi železniški predsedniki so podajali izjavo v javnost, da se nahaja železniška oprema v najboljšem redu, kajti najeli so toliko stavkokazev, da lahko izvrše vsa popravila točno in dobro. In pri tem je ostalo. Stavka železniških delavcev se ni izravnala. Le na nekaterih železnicah so se železniški delavci vrnili na delo po tako-svanem baltimorskem sporazumu, drugje so pa ostali na stavki Posledice so se kmalu pokazale. Prišla je jesen in spraviti je bilo treba poljske produkte na trge. Najprvo ni bilo voz, da odpeljejo žito v žitnice. Na to je prišel glas od farmarjev is Wisconsina in Minnesota, da ni vozov, da spravijo na trg krompir. In zdaj tožijo farmarji v Montani, ako se jim ne dostavijo vozovi za prevažanje živine na trg, da ne bodo mogli plačati davkov. 2e dvakrat so se obrniti na državnega pro-kuratorja, toda odpomoči še ni. Železniška družba jih tolaži z obljubami. Prihrumel je vihar od severozapada. Mrzel val se je razlit pfek dežele do atlantiškega obrežja in do Mehiškega zaliva. Ljudje, ki so preje uživali milo jesen in milo zimo, so naenkrat pričeli naročali premog. Trgovci s premogom v velikih mestih kot Chicago in New York pa izjavljajo, da ni trdega premoga na trgu. Dobi se le premog slabeje kakovosti ali pa mehki premog. Ko prihajajo ti glasovi o pomanjkanju premoga v javnost, je pa sporočil urad v ,Washingtonu, da so v tednu, ki je končal z devetim decembrom producirali enajst miljonov ton mehkega premoga in dva miljona sto tisoč ton antracitnega premoga. V tednu, ki je končal 2. decembra so pa producirali skoraj dva miljona antracitnega premoga in nekaj nad deset miljonov ton mehkega premoga. Rudarji so storili svojo dolžnost, saj celo geologični urad izjavlja, da je bila letos tedenska produkcija največja v tednu, ki je končal z devetim decembrom. Kje je zdaj ta premog? Ah, kjel Nekje na potu, v železniških vozovih. Na trgu ga ni, kajti če bi bil na trgu, bi ljudje ne tarnali, da ne morejo dobiti premoga. V okolici Chicaga so nekateri naročili trdi premog že pred dvema meeecema, a nimajo ga še danes in tudi ne vedo, kdaj ga dobe. Najbrž spomladi, ko bo na zemljo sijalo že toplo pomladansko solnce. Za profitarje je zdaj prava žetev mastnih dobičkov. Slab premog se prodaja po izredno visokih cenah. Tako stane na pr. tona koka petnajst dolarjev šestdeeet centov. Pred vojno je stala te vrste koka od pet do šest dolarjev in še ponujali so ga konzumentom, ker ga niso mogli spraviti v denar. Mehki premog se prodaja ravno tako po oderuških cenah, ako primerjamo rudarjevo mezdo s ceno premoga. Tona mehkega premoga se prodaja po več ko enajst dolarjev«] Zima je tukaj, ljudstvo prezeba in ne more dobiti premoga. Velike množine premoga se nahajajo v želesniških vozovih, premog se prodaja po visokih cenah. Tak je po-ložaj. In nihče merodajnih faktorjev se ne gane, da bi povedal železniškim predsednikom, da je treba zdaj pre-peljaU premog na trge, ko ga ljudstvo potrebuje. Pa ss čudijo, da je ljudstvo nezadovoljno. Kdo pa ustvarja nezadovoljnost? Glasovi članov S. N. P. in čitatdjav ProevoU. J. 1 Vrt 4a- plaik, U ac aaaaiajo aa resam v naselbini, aaora btt podpirano Sne. To ai nredaUka keprice, aoipok to z&bu-vajo pravila. U-redaiitvo priporoto ve« sikom, da ae ravnajo pO vodilo ker prihranijo arodaiitva veliko nepotrebnega delo, sebi po jceo Južni m. — Že dolgo m nisem oglasil v nsii Proeveti, torej jc tec, da kaj poro6am e delavskih razmerah, ki oo le bolj piikave. Kajne slabo obratujejo, kekor skorej po vsem Illinoisu kot vi-dimo is dopisov. Po vsej sili hočejo izčrpati uboge delsvce prej kot nsstopi pomlad, da se bodo tedej rajie podali, ako se prej ne bodo pogodili . Kdo neki je drugI kriv temu kot ssmi delavci, ker nočejo pri volitvah gloeoveti so svoje ljudi in sc ne zavedajo, da le v pravi in močni organizaciji jc mogoče ustvariti drugačen družabni red. Delavci, ki ste ie delj časa tu, preskrbite ei državljanske pravice in pristopajte k socielietiini stranki, postanite Člani soc. klubov in ustenavljljte nove klube. To je prova pot ze nas delsvce, ki trpimo pod bičem mogotcev. Do. Ep doli pod semljo nae bičojo, kjer jim kopljemo črni dijsmsiit, ds s tem množimo miljone no nji« hovih bsnksh. Se daleč smo v tej deželi sa spremembo razmer, ki vladljo. Oni, ki bi lehko poape ieveli hitrejše isboljienje družabnega rede, sc na to ne smenijo ln nočejo, da bi priila kaka izpre-membo. Nekateri pa co tudi ie taki, do jim jc predvsem ze to, do molijo, dejejo v čest in slovo božjo ter poaluiajo duhovnike, keteri po pridno delujejo, do o-stanejo delavoi ie bolj v temi in be njim teko omogočeno dobro življenje aa račun delevskih žuljev. Zdi se, da delavstvo ne bo nikdar spregledalo. Sedaj, ko ima skozi zadnjih sedem let toliko iakuicnj, koj kopitalisem i ajim počenja, da je bilo ves čas izkori. Mano in je preelepljeno pretakalo nedolžno mlsdo kri no itevilT nih bojnih poljih, se ie nc obrni no provo pot. Vse drugače bolj sc bodo morali delavci zeaimeti ze orgenizacijo, ako hočemo, do bo do prišli boljši časi. Pa nc samo strokovno, tudi politično sc moramo organizirati, ielc potem Bomo koj dosegli. Rojaki, vpoitevejte to in organizirati ee. Neročajtc se no dnevnik Proseto, koteri list vam nudi isobrosbo, ki jo predvsem potrebujemo. Teko sc neročejte tudi no Prolctarco. Poznam ljudi, ki nimsjo teh listov, po vseeno hočejo več vedeti kakor pa oni, ki redno čite. Kje noj po delovei dobimo drugje izobrazbo kakor v naprednih Ustih, ki nem kaiejo pot, katero noj zezememo, do pridemo do boljšega življenje. Koliko ro-jakov bi bilo ogoljufenih, oko bi Ptosvcta vedno nc opozerjala, naj se varujemo sleparjev, in ne ae. vsjelo raznih slučajev in načinov sleparij. Da se pride takim krivioom v okom jc v glavnem potrebno isobrasbs potom podučne-ga čtiva. Rojaki farni izprividl-te, da je to resica, torej se nc bost «j ozirali na to, do sc tu' pO tam najde ksk bedsk, ki ie vedno trdi, da Procvete ni nič redne. Če bi jo čltel, bi ne trdil kaj tekega. Dopisnik is južnega Illinoiae ee je oglasil v številki 288 ia po dal nekako poročilo, zokor jrre vsa čast, semo bolj dosl bi moral biti. 0 "mladeniču jc preveč pogledsl " gospoM, jo zapisal, de jc dobil klofuto. Deci sem bil navzoč, ml nI znano o ka ki klofuti.'Daaiprav je člen in da-je tek depia v list, nI to v nikek ne prede k 8. D., in tudi ae v iz o-brezbo. Tudi ni nikaka hrabrost, do eo ne. tek način oglala v listu-8. D. je postavljen ze izobrazbo rojakom in ze slogo med nami, ac pa da bi hodil vanj kdo delat raf-dor. Dopisnik todi omenja, de jo je mladeolč moral pobegaiti pred "Marjaaiee", kot tudi ae odgo ver je recalel. Prej Je šla "Mar je nieo" domov kakor po mledenič. S tem je lc pokazal, da tudi sta-rl član, ki ce ponaša s svojo na-predeoetjo, alti oddale* nc doee» ga mledeniao, ki ee sevedo, kdej jc v 8. D. ip kako ac ima tam ob neieti. Ce pe kdo melo preveč po-glede v kozeree, mu cvetujem. noj rojil ae kodi v 8. D. Noj ai- 1 mu »ledea i", is kc. Ne bom je iakal, vaaj v Slo-v enakem domu ne, kdor pe iou menoj ksj, nsj pride ne moj dom eli ps nsj sc ne dragem met tu pritoži, in ciecr na tak način, da bo odgo verjelo resnici. Kdor lms ksj več zoper mene, me tudi lehko pokliče na debato ,ako ga veseli ia Izkazalo ie bo, koj odgo verjo resnici. Neumectno jc tudi bilo negleienje, kdo je več; Člen sli tisti, ki ni član dvorane. Če je tiati večer, ko ae vrii prireditev Člaa več kekor oni, ki pride k prireditvi in plače vatopniao, naj bi c tem povedali prej. Jez mielim, če kdo plača vatopnino, ko jc priiel k prireditvi, naj bo kdor hoče, im» pravico, de ae na večer prireditve v dvorani zabava kolikor hoče. Preneumno ae mi zdi, da bi ie naprej opiaaval o tem in jemal proetor v našem naprednem listu. Članom S. D. aamo ie evetujem, da drugikrat, ko ee bo vriilo veeelica v domu, poetopijo proti onemu, ki bo prvi pričel deleti nemir in razdor. Pri t$m naj ie ne ozirajo m na Slane, nc Marjanico, nc na mla-leniča ali kako "goepo" ali "gospodično". Tudi stražnika bi bilo dobro, do bi dobili, ako ni mogoče drugeče imeti reda. Prosveti želim obilo uspehe, delavcem po več izobrazbe. — J. Šum..- Dokler bodo merodajni faktorji samo božali profi- kdo m he p^ v sioven tarje in trmoglave volebtaniške interese, bo ostala nezado- * med ljudstvom. aki da«, de je V kokl trgovini. Dopianlk pile. de bo mledetrii prihodnjič morda imel vel priti- Johmton Oitjr, BL — Dne 17. t. m. je obiskel nože mesto predsednik naioga dietrikta Frank Farrington, do aom bo dokazal, kako potrebno je, da njega nanovo izvolimo ze predsednika 12. dietrikta U. M. W. of vA. v IlHnoi-au. Farringtonov govor"je poslušalo ie prilično število rudarjev. PTvo, kar jc pričel govoriti je bilo to, da njega ne briga, kako bomo mi pri volitvah glaaovali, ali, do bo izvoljen na novo in bo olKtej priliki dobil ve$ glaaov kakor kdejkoli prej. Nato jc priiel aek rudar bližje k njemu, ho teč go vproioti, kako more to biti, o v tem cc jc nckej zgodilo, čeaar sc ni nihče nadejal Pri tem emo uvideli, da Farrington ni priiel k nam kot pred-eedaik organizacije rudarjev, temveč kekor kok ruski car — zastražen. Ta etraža po je bila acatavljcna is nekaterih članov, ki ao Farringtonovi prietaii. Polovica ljudi jc zapuatilo-dvorano, ko je atrožor odvedel siromašnega rudarja v zapor, oavgboditev avojega tovariša, ki je tudi bil kmalu oproičen. Farrington Je nadaljeval avoj govor, izvajajoč, do on ni bil nikdar za aeporatno pogodbo zočo-ea proile atovke. Nodaljc jc razlagal, ako oa ne bo več predsednik dietrikta ie v bodoče, da bodo ljudje, ki ao postali obdolženi Marionu za povzročitelje her-rinske tragedije zadnjega junija, rteli žrtve kopitalizme. Dalje povedal, da na poletje nc bo stavke, ako bo on oetal predsednik in iatotako, da nima nikake "mešine", rodi čeaar ao ga obdolžili njegovi aaaprotnikl. Treba jc, de malo pogledamo, koliko je tu reenice. Rudarji v Illinoisu plačamo en odatotek izrednega eacemcata za brata ▼ Marionu, ker prineec vaaki mesec $150,000. S tem so kriti atroikl ze-govoraiitve na aodiiču. Farrington pravi, da ne bo etavlfi no po* litji, ako bo on oetel predaadnik. To je odviano od članatvo samega, ako hoče podpiaati separatno pogodbo ca Ulinoic, stori to lahko ie danee. Za dve leti lahko cklcnejo separatno pogodbo pod istimi pogoji kakor delejo danee. Todo IllinoisU rudarji vedo, do jc bres njih ie 600,000 drugih rudarjev v Ameriki la to jih veže, de oo morejo misliti no keko se porotne pogodbo. DrugOBc pa ac zdi, de ae ne moremo izogniti no. vi ctovki, kajti operatorji nam ia doneč grosijo a iaprtjem. Farrington je rekel, do nimc "mašine". Dokoac imam, da jo imo. Dae 18. decembra ao rudorji glaaovali sa avoje urednike in pri c ve jem lokalu eem bil odbran u itetje glaaov a dvema drugima. Istočasno Imajo pravieo pri itet-ju tudi prcdacdnik, tajnik in bla-gajnik vaakega lokala. Med gle-sova njem sem videl, do več členov glecuje ze Ferriagtooovcgo protivaika, kakor pa sa Ferring-tone, todo, ko Je priilo do itetje gloeov, Je začel Farrington nepre-dovetl v številkah, ker mi niko-ker ni šlo v glevo. Pričel sem paziti aa predaedaika, ki iteje di-■triktne glasove. Pred očimi Je prišlo, keko jc imel v rokah od-dano glaaovnieo se Hindemarsha. klieel pe jo Je na Pkrriagteaovo ime. Ustavil sem ga In ko emo drugikrat prešteli »fleaovaiee, ki Jih Je bilo do tedlj preštetih iso emo proaoill, de Je 10 glaaov a-kredenik. Toke akcije ec poslu - t žu je jo pri več lokalih, mo smatrati, de je "maiina", ki jo je trebe sstreti. fJsdejam ae ds je vasj tokrat zstrta, kajti do eedaj ni imel niti eden Farring tenovih protikandidatov dokaza, a eedej jih imemo. , Večina članov v IUinoiau jc Farringtonu protivna in ako on oatane predsednikom, bo imel Hindemarah pravieo, de zahteva ponovno itetje glasov. Nsj kdo izmed čitsteljev nc misli, do eem tolik nssprotnik Fsrringtons, niti ds aem velik pristsi Hindemar-aha. Meni jc do tega, da ae zatare prevelika avtokraeijo, ki jc pričela ie leta 1910, ko ao delegeti dopustili predsedniku, de lahko uposli toliko ljudi, kolikor on mmli do je potrebno za vodenje oigenizecije. Te ljudi on danee potrebuje in za čaaa konvencije, da gleaujcjo predsedniku v prilog. Teko te ljudi rabi za propagando in pri itet ju glaaov. On izbira za to ljudi kakor ae njemu zljubi, ljudi, ki nc gledejo za dobrobit članetva temveč je njim vse le dolar, ki ga jim pleča Farrington. In za vae to on ac da nikomur računa. Hindemarah ac bori proti taki "mašini" že dolgo vrsto let, zete bi bilo večina rudarjev rada, ds on poatanc predsednik 12. distrikts. Nadejamo ae, do je izvoljen ,oko po je bil preverjen v itetju, imemo dokaze, a katerimi lahko prisilimo na ponovno itetje glaeo^ našem meetu je Farrington poražen a veliko večino, a ne vemo ie za rezultat po celem di-striktu. Ako co odbori pazili na itetje glaaov ka)cor emo tukaj, tedaj sem gotov, da jc Farrington propadel kakor tudi njegova "mažina". — T. ahragoL gpringfilia, HI. — Nekam bolj pogosto ao pričeli prihajati dopi-ai iz naie naselbine, kar, nc vem, ali znači večji napredek ali pa dolgo zimske večere, ki jih presedamo pri gorkih pečeh. Upom, do bo predvacm napredek. Ne nameravam poročati o delavskih razmerah, kajti' take ao kot povaod. Zaslužek jc tolikien, da moramo biti zelo previdni, da izhajamo v tej veliki draginji. Gospodje kapitalisti naa izkori-ičajo, kjer le morejo. No Zakvalni dan ee je v Slovenskem narodnem domu vršila veeelica v spomin 10-letnicc ob-Zahtevali oo [Stanka ženskega druitva -MZma-gonoana krono", It. 184 SNPJ, ki jc bilo tako dobro obiskana, da mi nc da arcc miru prej, da ae zahvalim v imenu društva vaem, ki ao pomogli tolikemu akupičku v blagajni. Hvala pevcem pevakega druitva "Naprej", ki ao nas raz-veselili z lepo. slovensko pesmijo in hvala rojakom iz Auburna in Carenvilla ter vaem, ki ao se ve-aelicc udeležili. Ob priliki se bo naie društvo odzvalo sa njih povabilo. Štejem si v dolžnost, do omenim se nekaj, ker krivica ac godi naiemu društvu od dveh atranl. Slišala aem, da je pri ženskemu druitvu prepir, na kar hočem dati nekaj v javnost, da bo vsak na jaenem, koliko jc resnice v tej trditvi. To nikakor ne odgovarja dejetvu in žaloatno je, da name-ato, da bi agitirali za druitvo in pridobivali nove članice, pa jih a tem odtujujemo. Res je bil meli prepir pri druitvu, če ae ne mo-tim, leta 1919, pa tiste članice, ki so prepir vodile, niso pri naiem druitvu več. Nekaterim je bil iz-dan prcctopnl liet, a nekaj dragih ie krije črna zemlja. Od ti-atih dob ni več prepira med članicami. To mielim, da Je dovolj jeano in reanično povedano, kdor pa hoče še več vedeti, ae lahko prepriče vaeko drugo nedeljo v mesecu, ko je eeje v Slovenskem nerodnem domu. Tedej lehko pride ne ccjo in ac prepriča, da ae društvu godi kriviee. ( Nikogar nc mislim c tem žaliti. Dosti sem jih že vprašala, ako marajo pristopiti k našemu društvu, pe so mi odgovorile, de so rajie pri moikem druitvu, kjer jim ni treba hoditi na seje, ker mož plača aaesment, pe Je vse dobro. r Tudi ženske potrebujemo poduke, zato ne mialim, da Je že dovolj, če le znemo kuhat in goe-podinjit. Pokažimo, do lehko cto-rimo tudi koj drugega in imamo ravnoteko možgane kekor možje. Ne vem, zakaj bi aame sebe zanemarjale. Doatlkrat Je žene plodr neprednoeti boljša od moža. zato lahko veliko apreobrne evojege mola. Torej člani in članice, ne naa protujemo ai e tem aeme sebi de-lemo ikodo, seto bodimo aloinl, ker le v alogi Je moč. Oao, Id ie niste pri nobenem druitvu, pristopite, kajti nikdo ne vef kdaj ga čoka ne,re*e ia bo potreboo •2X PBCmBRA, prepozno Pozdrav Priatopite, dokler cam šele Novo ----- ----članom in ^ ter čitateljem Proavete hežiČae praznike hi JI leto želi vaem — Blov Horth Chicago, m. _ V>1B poročil je bilo o izidu vo]itev fl 7. novembra križem Združeni držav v Proeveti in ProletaiB Iz North Chicaga in WaukegH amo tiho največ radi t« posameznik nerad poroča, ,,„M si, soj bo že drugi. Ravni ntl pot pride delovanje na poljfl nem polju brez političnega klajfl Akoravno je ljudstvo precej H vedno in voli socialistične kini dete, nimamo političnega klubfl Da je ljudstvo zavedno, «e ■ videlo pri zadnjih volitvah « 7. novembra v North ChicaguH prvem volilnem oddelku, ko je fl lo oddanih izmed 438 78 gla«| za socialistične ksndidate na fl mo socislistični glasovnici. Lahll trdimo, da jc bila veČina od« nih glasov Slovencev in Sloveol Republičanaki stranki je bilo oB danih 139 glasov, demokrat*! 46, farmarski delavski stranki ll Drugi glaaovi pa ao bili razdeli ni, tako da jc dobil socialisti« kandidat Haymond par glasfl večine nad drugimi kandidati I Iz drugih volilnih oddelkov M znano, ker kapitaiiatični listi « ao poročali; delavskih pa oi. a! bi pa imeli politični klub, bilo I vae o pravem čaau poročeno M imeli bi večje uspehe, ker bi deli vali ckupno pri vsakih volitvil Raditega, ker ao volilci videl oz. Bližali, da je bilo veliko gll sov oddanih za aocialistiine kal didate. Slišati jc več izjav, 1 rej reano voljo, delovati v korial delavstva in ekupnosti, pa naj m bo iz North Chicaga ali Waukl gana, naj pride na omenjeni vil čer čitalnico na sestanek, poteši pa zavzamemo nadaljne korake m tem ozira. Torej na svidenje! -I J. A., A. L.__1 Razno. I Odvzetje zemljišč cerkvam. -I Dočim se v sedanji Avstriji šel vedno obotavljajo in tako tudi i| Jugoslaviji nočejo podvzeti pr»J vih korakov, ao na Češkem al Slovaškem pričeli odvzemati cerJ kvam, samostanom, škofijam iol dragim verskim inštitutom oJ gromna posestva, ki so jih ti 1«J atovali in množili e tem premoiaJ nje cerkvi. Čehoalovaška repuJ blika je na Moravakem že veela samostanom in cerkvam 236,1681 johov zemlje in jo deloma razdeJ lila med kmete, deloma ps jo iofl pod evojo kontrolo. Tako ie Jol zgodilo c cerkvenimi posestvi ifl praškem in olomuikem okolišu,! čeprav ao Škofje odločno pro'. ?til rali proti takemu rozlastenju cerJ kve. Na Slovaikcm, v gorovja! Tatri fn v dolinah Karpatov so i| meli katoliiki samostani 251,9251 johov rodovitnega sveta, ki jd tudi že ves rssdeljen med kmetu delomo pa ga oskrbuje dršavs.1 Številni opatje proteetirsjo in pridušsjo. Papež grozi. — "Corriere del'! lo Sera" poroča iz Zagreba, d« j#l papei odločno naztopil proti vaškim nerodnim duhovnom, kil ki ao ai naenkrat izmialili, ds j« treba katolliko vero za Hrvati predrugačiti. Predvsem v svojea roformiatičncm gibanju zahUti' Jo, da ae amejo ženiti, v žemur poanemajo čciko dnhovščm^ drugače pa, da ao cerkveni obredi v hrvaškem jeziku. Papei * zagrozil, ds bo vee reformiatičnt duhovne izključil in preklel. 88 let po nedolžnem v ječi. -Sieilijanec Gueteno Puttera J« bil 38 let v je«, ker je bil obojen, če je kriv roperakega umore, v dosmrtno ječo. Nekdanji njegov toverii je bil ne smrtni poetelji in je iijevil. de obeoje-nee ni kriv umore, ker ge j« vršil on sem. ■ PISMA NA POŠTI v Chieegu imejo sledeči roj^1 Reze Oegič, it. 546, Gryskav»ra Keljr, it. 554, Ivenahek AgoesJ«-670, M^ereeovic Luka. it. Moreta Fraak W.. it. 610, f^ rove Anico, it. S2I, H. 633 in Petrii Frenj«, ^ Pisma dobite ao glevnl p®«1 ve« a Adema cecle. Poleg številke povejte tudi kraj, pričakujete. ' r CESTHOZELE-I ZNESKIH OELM-CjHlllfflL«. PAVKA TKAJA Ž1 STIBI IN EJvajseti TEDEN L^luibenci Umu vztrajajo E^ustrašaao r sUvkl. Brffslo. N. Y. - Napočil dvajseti teden, odkar je (itiri i® avoj»«=»* -----so ' vkeli tuksjŠnji ooatnoželcs-E ^lužbenei, ker jim jc kom-hoteU vzeti pravico do ^•tojai organizacije in jih liliti, da se organizirajo v kom aijski uniji. Za mezde, delavni in delavne razmere ae ni šlo. '■JJi se, da kompanija — International Bailway kompanija, ie sto-L pod telo butare. • LjudBtvo se je obrnilo na stran »vkarjev. Ljudstvo se ni mara voziti na cestni železnici in vo-Jivi io drdrali prazni po tračni Takoj je bila izdana sodni j ika prepoved proti avtoomnibu »om, ki »o prevažali ljudstvo, ka lero se ni hotelo podužiti cestne železnice. Na to ae je ljudstvo pričelo posluževati avtomobilov, ki so imeli napiee "Hvala vam." Voraina se ni pobirala, ampak vsak je vrgel v Skrinjico drobiža, kolikor ga je hotel. Tudi to so ■ ustavili. Zdaj je ljudstvo pričelo * hoditi. Viakdo, ki ni bil prisiljen se poalužiti cestne železnice saradl nujnih opravkov, je iel raje peš, kot da se je vozil. In Če bi mogla eestnoželezniika družba, ki prav zanealjivo prepovedala ljudstvu tudi hoditi ; Poaledice sUvke so očividne. 1 Komisar Perkine pravi, da je bilo pred leti v obratu po 1200 voz, idaj pa družba obratuje le okoli pet »to. In vzrok za to je iskati v tem, ds ljudje raje hodijo pei, kot ds se vozijo. Proti družbi je bilo vloženih več ko tisoč odžkodninskih tožb, odkar stavkokazi vozijo vozove. Nekatere tožbe so bile vložene za radi poškodb, druge, ker ao bili ljudje ubiti. Kompanija ae obrniU na finan-fn^ pomoč na finančnike v .New Vorku. Toda pogoji niao ugodni za kompanijo. Uprava kompanije bi se rada izkopala iž jame, kate-tero si je sama izkopala in atav lja razne ponudbe finančnikom. Vai člani organizacije cestnože lezniikih uslužbencev bodo darovali po endnevni zaslužek za atav kujoče tovariše v Buffalu, da vodatvo organizacije preskrbi vsakemu žtrajkarju božično da l rilo. PROSVETA Razne vesti. BOPABJB, HOVČAKO, KI SO OIOPAU LOVK V OOKAH in šapa- f DELAVSKEGA SVETIL (Federated Preaa). Tesarska unija št; 7 v Minnea-polisu je posodila $1000 "National Defenso Councilu" v Cbicagu prid delegatom komunistične atranke, ki ao bili aretirani v Mi ehigsnu v zadnjem avgustu Obravnava proti Wm. Z. Posterju in drugim obtožencem prične 15 jsnusrja v St Joaephu, Mich. Kriza, v Mehiki. Premogovniki v mehiški državi Coahuili so bili '•prti te dni in na tiaoče rudarjev je brez dela. • Generalna sUvka rudarjov na *olj«kem. Iz Varšave javljajo, da rudarji aUvkejo po vsej Poljski. s,rajk je pričel v Gornji ftleziji. Stavka železniških mehanikov nadaljuje šs v mnogih mestih Amerike. Veat iz Pitteburga, Ksn., w Klasi, da as ondotni stsvkarji ^rePho drže. 14 Rajši počakamo, 'la Pekel zmrzne, predno gremo »k«hat v delavnice," izjavljajo Mavkarji. — SUvkarjsm v St. Louisu jfomsgs izredno huda "">a. železniška opreme, kateri »»mjka potrebnih popravil, odpotuje službo in vUki ao po tri ur« kasni. In proti mrazu nimajo i>"lžukšna"! CZNt DKLAVOSVIK POTEM tCw STOJI M ODSTOT-*OV HA oimo L. 1914. Denver, Golo. — Policaji rlfski deputiji, rasdeljeni v trulje, love bandiU v gorah v vernem delu države Colorsdo, ki so oropali novčaro sa dve sto ti soč dolarjev. Na lov ao se podali, ko je far mar Henry Fuqua obvestil obla sti, da ae je sešel a Štirimi neznan ci, ki so bili težko oboroženi. Ns-šel jih je v zapuščeni hiii na svoji farmi. 6erif Hali v Grecleyu je takoj zbral svojo deputije, da se poda na lov, obenem jo pa obvestil po licijo v Denverju. Šerif jc s sabo vzel tudi nekaj žandarjev na ko nju. Policija iz Denverja se je pripeljala na avtomobilu in s sabo jo imela strojnice. Detektivi so bili pa poleg že oboroženi lovskimi puškami, ki so imelo oe-vi odrezane, da svinčena zrna bolj škrope. Tako oboroženi so ee napotili v gore. Kmalu na to je fierif sporočil, da je prišel do farme, toda našel je hišo prazno. Iz Kunerja, Colorsdo, je dožla vest, da so videli avtomobil, ki ga iščejo, ko je vozil skozi vas. Fuqua jc izpovedal šerifu, da mu je neki tujec odprl vrata, ko se je približal hiži na svoji farmi. Bil je oborožen a puško in dejal mu je, da je a avojimi tovariši na lovu kajutov. Ko je tako govoril, je prižel drug oborožen tujec, kmalu za tem je pa privozil velik avtomobil, v katerem ata sedeli dve ženi Farmarju ao rekli, da naj odide. Policija v Denverju je mobilizirala celo brigado svtomobilov, na katerih so se detektivi odpeljali na lov. Organizirali ao poleg tega šc patrulja, ki atrašijo ceste. šofer, ki je vodil sumljivi avtomobil, je imel obvezan obraz, neki njegov tovariš pa obvezano roko. Tujci ao izginili, kakor da ao ae udrli v zemljo, s njimi pa tudi avtomobil. '' govorica krotl, da poml losti 28 Članov l w. w. ford sobam veliko to-varno blho ouoaoa. Washington, D. 0. — V poli-tičnih krogih ae Širi novica, da pomiloate oacm in dvajeet Članov organizacije L W. W., ki eo bili obsojeni v večletno ječo ssradi obstruiranja proti vojni. Ti jetniki so tovariši Bili Ha, tvooda, ki je utekel po obsodbi v Rmijo. Senator George Wharton Pcpper is Penns)lvnnije jc priporočil, da se izpuste iz ječe, govcin mnenju so Chicago, ni. — Ford Motor kompanija je kupiU bliao Hsge-wischa, Ind., aedemdeaet akrov sveta, ki meji na reko Calumst, Torrencovo oesto in šeleanieo Nickel Plate. Tukaj zgradi tovarno, ki bo atala Šeat miljonov dolarjev in v kateri bo delalo do sestnajat tisoč delavoav. Slišijo ao glaeovi, da bodo tukaj produ-kajtl po njo- lcirali po pet ato avtomobilov na bili kaancmi dnn. po krivici v ječi voč ko dvo leti. I Tovarno prlčno graditi takoj. Dalje govore, ako jih pr$l«cdnik i Prva enota bo agrajena še do pr Slofeisks Narodna Ueteaerijaoa a. aprila Podpori! Jodsots laborp. IT. JaalJa ISOT v drieri lllUri«. I GLAVNI STAN. SSST-SS 90. LAWNDALE AVZ„ CHICAGO, ILLINOIS. Izviievelni odbori UPRAVNI OOSZKl PNdMdalk VIbmb« Calnbar, kmirmm Vidri*. S. D. T, Boa as. Jobaetena, Pa., at. taJ«ik MaMbe« T«vb. ujalk bri»Uk«ea ašlalbe Uiu N.rnk. tl. kUneJala J«b* V.grkk. nru.lk (UsUe Ješe Zavertalh. upravitelj «U*iU PllTp Gadlaa. POROTNI OOSSKi Sariagfteld, lUn Merilo PIŠKAVA SOBNOST JB, PIŠKAVA PRIVATNEGA KISA. 8P0 BIZ Washinfton, D. 0. — Privatni bizniamani, katerim se vedno zdi, da sanje ualužbeni ljudje premalo hitro delajo, in kateri ae radi bahajo a avojo sposobnostjo, so odgovorni, da je vsako leto dve sto miljonov pisem v Združenih državah napačno adresiranih. In poštar Work pravi, da ts pomote povedjo veako leto poštne u-pravne atroške za $1,470,000. On izjavlja, da je priporočil kongresu, da sprejme aakon, da se računi za vaako poštno pošiljatev že en eent poštnine, ki je napačno sdrsairana ... Posledica tega bi bila, da bi bizniške tvrdke dobile vrnjenih na tisočo komsdov oglaševalnih tiekovin. Kadar bi se kaj takega zgodilo, bi pazile, da bi bili naalovi pravilnp naprav-ljeni. Poštar Work prizna, da ao bile take predloge vedno odklonjene, kadar so bile predložene. Veliki biznis se bo tudi sedsj potrudil, da ne bo sprejeta posUva, ki mu škoduje. Tork, N. Y. — Cene živ Wkik potrebščin aa delavske 'lr"tine v Ameriki ao atale 15 n«>v»»mbra t L 58.4 odeUtkov nad eenami leU 1914. Tako J"'poča National Indoatrlal Con ^'"'nee Boerd, ki je t U nsmen 'I najširšo preiskavo. Ta pa M vse; «*no Živilom, obleki ,,r' niogu in stanovanj še vedno usreši^l čeprav sa se aehatrri malo »cenili od julija POLICAJ SPOZNAN KOT SAN on. Ohiosfo, 111. «— Hsržent Meln tyre ln policaj Bdwsrd Wash burn sta imeU nalogo, ds lovita tatove, razbojnike, roparje, ma rilce in druge kriminslse. Zs Iz-vrševanje te nalogo sU prejeme U od mestne občine precej šed ao pUčo. Dodeljena aU biU po staji na Zapadai šikaški avenuji Mre. Ana Kealejr ja obtešila o-ba, da ata ekušaU oropati njen dom. Druga žrtve ao prišle tudi na polleijeko posUjo in aa apo-znale v saržeatu eestnegs ropar ja, ki ja ponošl a aamokresom i roki jemal denar paaantom. da ai tako poviša plačo, ki jo je preje-mal od mestne občine. Zadnji poizkušeni rop, pri ka terem je obema tiškoma »podle j telo, je preprečil neki nočni ču vaj, ki ja pozval policijo, ko je sedem tolovajev že neložilo šeet in dvajeet aabojev žganja aa U voroi avtomobil. Mrs. Keelef ao ••veda tolovaji zaprli v etreal šče. Ko ja politijekl vos pridr dral na llee mesta, j« pet tiškov Ušlo, dva so pa prijeli. V Melatjrru eo spozaali eerin* ga roparja PhilUp OToanor, Ma- nuel Thompson in Wjlliem Vaa „ - _ Pa ee ljndje čadija. da m eeet-»i rnoarili maože v ChieegtL izpustil iz ječo. jih ne bo pomilo-stil, ampak bo znižal njih katep, tako da bodo lahko pred Božičem zapustili ječo. So pa Se drugI politični kaznefc-ci#.ki so v ješi. O teh govore, da so bo o njih zadevi razpravljalo koanoje, da so pomilosU. Senator je bsje dejal predsedniku, da usoda teh kaznoneev toži njegove misli. Prodscdnik mu je baje odgovoril, da usoda teh jetnikov teži tudi njegove misli. vega štiri maja, v kateri bo tieoč deUvosv. delalo do DVA STBBBA SEDANJEGA SI- Ohioafo, 111. — Porotniki ao spoznali krivim William Birber-ja, republičanskega profeaijonal-nega političarja in odborovoga zaupnika, in Henrj W. Kaupa, zemljiščnega trgovca in proteši-ranča Šolskega svetovalca Albert H. Severinghauaa. Prvi je bil obeojen v ječo od enega leU do pet ln dva tisoč dolarjev denarne globe, drugi pa na devet mesecev v okrajno ječo in dva «tisoč dolsrjev denarne globe. To sta prvi dve obsodbi, sa ka-teri je bila isdelana obtožnica na podlagi odkrite korupcije skem evetu. Koliko časa boaU obsojenca ss* dela, je težko povedstl, ker ju governer lahko pomilostl. velika kanadska cerkev zgorela. Quebec, Oan. — Zgorela ja katoliška corkev Notre Dame (Na-že Gospo), ki je biU poznana pod imenom "kvebeška bazilika". Cerkev je imela nagromadenlh veliko umetnin in dragoesnoga nakita. V zadnjem čaeu je zgorelo več katoliških aerkev in aamo-stanov v Kanadi, ali ao bili poškodovani po ognju. Nekateri govore, da je bil ogenj podUknjen. Quebec, Kanada, 22. dee. — Stara katoliška eerkev Notre Dame, ki je bila agrajena leU 1650, je danes agorela. Skoda znaša 190,000. trf oiu! PLMA[ Vit? Sai ST«. Slf, Miu, T.rl«|J, Iu SS. NMdaveMvlll«. Pa.. M. Goriah. 414 W. Mar »U Lavradele A?, j. > SacUgfUI41«. BOLNIŠKI ODSSKI 09RS0NJK OKROSJKi Sla« Novak, predsodalk. SSST-SS 9. Chleag*, lil. VZNOONO OKBOSJKi Ja««W A»k~iii. Stalil, Mm Koa, Pa. ZIZ M« Creltli. I4SSI p.w.r Ave., CUvalaaA O. ZAPADNO OKSOtlSi A»U» S-Ur, Baa 104. Om«. Kaas., ae )a«eee>a4. Maa Mar«, Bea taa. Bukl. " ■fmMr Mlaa.. aa------- _ 9. Wla«kMter Sl.. Marver, Uuk. Praak Zalle. aeedeedalk, SSSS ŠIL. Praak UL Nadzorni odbor: ^ aa Presaer Ava« ttiveUad. O., m&rntBm!}«slJ St^lalrlu okla* Združitveni odbori Pr«ši«Snlki Praak Aleš. StS4 9e. Cravrfard Avk, Cklea«e» Jelk. (b5, SSSS W. Mik 9... Ofmp^M Je«. 9kak. I1SI S. SSrd §U CUvelaad. Obl< VRHOVNI ZDRAVNIK i Dr. P. J. Ker«, 9909 9«. Clair Av. POZOB1 Kareapaešeaas a gL eiberalkl, M deleje v gUi vrši taboUi PET komunistov nih. OPBOSOB- Bolgarija pretrgala stiks v vran-gelovei. Sofija, 21. dec. — Bolgaraka vlada je informirala ruakega poslanika Petrijova, Id saetopa barona Wrangela, da js njegova dl-plomateka služba v Bolgariji končana s 3L decembrom. Ta sklep bolgarska vlado js selo popsril pristaše ruskih monsrhiatov, posebno pa vrangelovoe, ksterih ji še precej v Bolgariji. Opozicija kritizira .vlado, češ, da ta odlok favorizira boljševike, Stsmbulin-ski je odgovoril, da Bolgarija šel! živeti v miru ln prijateljatvu s vsemi državami, vštevši Sovjetsko Busijo. Oskland, Cal. — (Fed. Preaa.) »Sodnik Samuel je na predlog dlatriktnega pravdnika zavrgel obušnieo proti petim komuni-atom, ki ao bili obtoženi kršenja protiaindikallatičnaga zakona. Proces proti obtošencem je trajal v šolava mesece in konec je bil, da ae poroU nI mogla sedinitl. Sedem porotnikov je bilo aa oprostitev, pet pa sa krivdo. Diatriktni pravdnik je prianal, da država nima trdnih dokaaov in drufa o-bravnava najbrž izpade tako kot prva. Obtoženci ao ae sami sago varjali. Oproščeni aa aledeči: J. H Dolaen, J. K. Snyder, J. G. Beed, C. A. Tobey in J*A. Bagadsle. t y.W irilnfrPr r'—Il«ar aaalee Je Val prietvlaa «1. aeeelal ed«eS ••aaj MAjaja aa aaalevi I, 4STW. HarTk.Virriaa»WA III. . 4 , .. Vri darUI i. draal ^ aa«i.alU. eglari. aeeašalaa to «plek Vja «r«ri a tlaalleaaaaj «e MŠUJe aa aerievi "Pr^vela1', 9997-99 PUSTIL JI ŽENO UMRETI V . Saginau', Mioh. Tu js bil ara. tiran Viktor Teran, ki je obtoŠen, da je puatil avojo mlado šeno v hiši, ko jo poradlU otroka, žena je bila tri tedne aama ln aadnji četrUk je umrla valsd mraza ln lskots. ▼ S vid js imel cerkveni avet aa dršavo aejo, aa kateri je pro-našel, da ljudje kar odkraja pri-čsujsjo odstopati od oerkve. Vsled teza ao bili oerkveni očet* je aalo rasburjenl, kajti dognali so, ds tudi lstos ul odstopsnje od osrkvo pojenjalo, temveč Šs ss-dsj visoko prssegs lansko kvoto odpsdnlkov. Odpadanje od oerkve al tolmačijo na različne načine, največ pa radi tega, ker je osrksv povišala dsvek ns svoje podsnlke (v Ivlel Imsjo nsmreč šs vedno neksk oerkveni dsvek.) ViŠjl ssrkveni moŠjs so tudi pri-,11 i do zaključka, da ljudje ne varujejo nič vaš. Irski ministri — ujetniki. Dublin, 22. %dec. ^ Ministri Trske svobodne države bodo imeli nenavadni Božič. Ker se ne upajo iz vladne palete na eeeto v boja« ni, da jih zadenejo krogle repub-Učanov, ao ai uredili začasna ata novanja v pisarnah, v katerih ae nahajajo dan in noč kakor ujet* piki. Na božični dan jih obiščejo njih drušine in obed ae bo vršU v senci etrojnic in bajonetov, ki čuvsjo ministre. Orld koljejo Turke na Krati. London, 22. dec. — Brzojavka iz Aten aporoša, da Grki meaakrf-rajo mohamedanake prebivaloe ns otoku Kreti. Otok je poln grških beguncev Iz Male Azije ln med njimi se pojavlja glad. Grki so napadli turške kmetije, pobili Turke in si prilsstill njih imetje, Italijanaki konzul na Kreti je Interveniral v prid miru. Vabilo is naznanilo. Vsem članom, društvom ln dru gim rojakom v Greensburf-u, Pa,, ln okolltd mumnJiiH. da ss bode vršila velika vesslica la aabava dne 90. dsoembra, 1.1. ▼ prid Slo venskega narodnega doma v Komar Plaln na Ksldsnvllls, Pa Uljudno vabimo vsa aoasdas dru-Štva U tis bljišns in dslns okoli ss, naj pridejo tudi mladsnlši in dekle U in šene. naj pripeljejo ivojs može, da bomo imeli vaš akupns sabavs. Gre ss aa korist aas vtsb, ako bo6emo napredo vati ja potrebno, da dalajsmo skupno. Vstopnina sa molka je bOo ia sa Ženske pa ssibo 15s, Priče-Uk točno ob 6 ari svsčsr. Za dobro la točno postrežbo Ur veliko saba* vsem bode akrbsl odbor. Torsj šs enkrat na svidenje dne 90, dss. večer. Vabi Odbori ■M— Ali ss hočete spomniti vaših sorodnikov b pusaanaov v daljni aU-ri doMvini, U obrala jo la dnova svoje adl poelati jim kak dar v doaarj«, a jim oMaftito Milno prasmike. ioliU poslati kana kaj danarja v prihodnjih tod. aib, tadaj ja najetodnojša prilika aalo se. dej, ker poaeeje kode esi poštni »radi kol navadno aa praselko preobloženi a Ijalvaed Pol s š sns evoto vašega dani M »overite pašlljaojo ietoga ia vama tvrdko X ririM,*, t mt*riS^a^^j^ VSI ZADZVE BOLNIŠKE POOPOBZ 9E NASLOVE i Se|alšbe laf Blitve 9. N. P. J., SaaT-SS Sa. UvradaU Av^, CkUage. 10. DBNABNZ POSIUATVE IN STVARI, M m iI^ gL lavrlaeatoage i« Ja^meveble m aealev«! TaJaUlr. 9. N. P. in SSST-SS 9e. Uvo itSSrfc" aajaelttjaja S7W POTREBUJEMO: dekle aa domača hišna dela. Dobra plača. O« glaalU ae prii Anthonsjr B. Jsvrelak, 2040 Hoae Street, Plttsburgh, Ps. (Adv.) Dso. 22-21-29. AU STB ŠTABI 40 LIT? 9e še atole, tnale prUlke Is aakai let* Aa se aeslite aagleMlaa vaaj UUke, de rasenete seseše ta aaglriki šaaepla. Asglrika slevsaskl besešejek ven Se slalll, leta la leta. Oeaa 11.00, aafoH* te ga ffli Dr. F. J. Bavas lan lahke tašt aavellte šnga shtrke I vae Sevneaevik pesni.—Osaa IUM)ki kajtgt 4«bita se SMS S pritalae vrsd. Vabilo k zabavi In na VESELICO katere priredijo DELNIČARJI SLOVENSKEGA NAROONE6A OOMA dne SO. deeemkra t L Program bo aalo zanimiv, aapsl nam boda par krasnih pesmi pavakl abor "Prešlrsn" % 1,1» MfUfoft, Ps„ in siear prvo bodo sapali "HasUnsk" H. Volaril, ln drugo "Pred slovesom" ft. Osrbič, naaton ob ufodnsm času. Igrala bada domača Tamburaška godba. Uljudno vabimo vaa Slovanska drultva in sUvbo občinstvo domats in bližnja okolica, da so mnosoltavllno vdslsfts ts naša prireditva in sa la ankrat snidsmo skupaj na valar prad starim letom. ob edmi uri avošor ln traja de Vstopnina aa moška ja 7Sa, dama so presto vstopelne. Pridite vsi in sa sabavajU s nami, čisti doblšak ja namenjen v prid Slov. narod, doma. Veeelifal odbor bode točno skrbel sa vsestransko postrslbo vssm, torej pridite gotovo vsi vabi ODBOEt mm KASPAR STATE BANK 1SOO Bine lalsmd Ave. UL Kapital ki BANČNA TRDNJAVA za JUGOSLOVANE V VABILO 7iX IGBO IN VESEUCO, ki je priredi Slovensko Samostojno Društvo Bea, Pa., v draltveal deeeaei, dae I. jeaaerje 1999. MsUJs Krllevee Prea I g. Kr««k Bogella. Merila VSPOBBD: Igra, Krivoprieolnik. OSKBlfil »»#..»>»»»,•»»»..» "»I . L - , ^ . -r, „„ .........>.«.«•...'g* n ari ie rr»»eee»er» Marjana j al«e*re eata ,,, «,,,/,,.*, *.,«»>«.. .ge. Marv Temr. Andrej Kmetove«..............................S- 'seo» Josjj- Anton, njegov eln ■. ,V» .,»»»»*•##»•#•»♦••••«« * »S« »osir. Veliki hlapee...............................9» Majj i^nsmea. •«,t<,«,<<>" braa ,...».»♦..#»»«»««»».»«»'»'''••♦''''•' ,.»..« ... MM ,,MM,,M< A Kava,m,mmm,mm,m,,m,m,mmmmia*«' *•«• m ) ,f,mmm,mm»mmmmm.|< wft DrugI f Tlbetapae m,mm,mmm,mmmm,,m TapMj ...... MM .mmmmmm. .$• ems ti ta K« raek Mori • JZeave. ga. Marjr Bolje. «de. Vm« 1......n ur , m >9. rraali Mo#nik. KmriJ«, kmetlee, Mepri la išskle. Zaietok ob Z vri popoldne, f e !«ri ples In proaU sekava. VSTOPNIMA« 91. bnto »O« la and od 9. de Za priaeSUviUii ebieb sa rijedao pripor*** JeSe Kaan Trebeatar. I4.H ODBOS ...i, jtfJUKSil BABICA Okrasi is tlvljonje na kmetih. Spisala češki BOŽENA NEMCOVA. 1'oalovenil FRANCE CEONAR. pri vašem božičnem POLEG, da j« to ono najboljših mlek sa pripravo juhe, je tudi najboljšo, aa pripravo rasnih drugih jadi in peciva, rabilo naj bi sa mlaj kejrkoli imate rabiti navadno mlako ali smetano ali karkoli bodeto potrebovali pri pravljenju kosila sa bočne praznike. VAAC koailo s končajte s tem, da da-efte kavo pa miso v katero ata pri-djali Bordenaevo evaporirano mleko. Vaša kava bode dobra faa imela bo po« vaem drugačen okus. Storite tako ia potem bodeto gotovo imeli vesele božične praznike. LETOftNJtC vaše božično koailo naj bi bilo najboljše, ki ate ga še kedaj pri-pravili, sestalo naj bi oa is rasličnih jo-dil, prineslo naj bi vam pohvalo in zadovoljstvo vseh gostov omizja božičnega kosila. Prva stvar pri tem kosilu morala bi bltittkradižnlkova juha, Uko napravljena Irot So jo nekdaj vaše matere ( pripravila., b' NAJBOLAI način sa pripraviti smeUn-ski okni paradižnikovi juhi je, uporabite Bordenoovo evaporirano mleko, to pa ker Bordenaevo evaporirano mleko, je čiato mleko iz dežele a vao smeta« no v njem. Kadar pripravljate to juho, potrebujeto enako količino evaporirano-ga mreka, kot ako bi rabili smetano. Za-pomniU ai m, da prihranite denar o tem, d*, rabita B+rdena mleko. NAVODILA k*ko m pripravi ia p*ra4ii»ik«v ia wt«M iuk«. ? ftf^frl •sf— > iU«» Mi. s sctč j «» «0 lastil ifcS> pM*4iinl> 1 nilh« •U4k*ri*. ,8sXw m* I OgjTilUto to-fclj—Z OaJal*MMIri ma.la. a« M*r4llj.. S C«j«l illlkt Wlt mmIm. PmdUmOum prUmmitm atUr In mm ,r«»U. p.tnaltt Minnt. rot.m .Um»I«. v, .k.il .It. In |m«M WrSto nuk. i. --- -*- __i__i _ i (Dilj* prihodnji«.) Cisto mleko iz deželne z vso smetano v ryem. DR. A. M. SOUKUP, PHVIICIAN AND SURCtON b fNSV/ECTENEO ^APORATEP Milk THE BORDEN COMPANY Borden Building, New York Chieago urad t FRANK OGLAR, Ivan Erazem Tatenbah. Historičen roman Is 17. slovenska zgodovino. Josip Jurčič. (Dalje.) Njih usoda jo bila odločena, predno so aod-niki svojo sodbo izrekli, zakaj še 20. dne marca 1. 1670. piše eeaar Uopold »rojeročno avojemu poalsniku na španskem dvoru, da, ker ae je Zrinj-i,ki hotel narediti za hrvaškega in jugoslovanskega kralja ('pro principe Croatlaa et sUarum par-tilns"), bode mu na prate potrkal, da bodo glave odskočile (will sie sehon ad morea bringen, und auf die Finger klopfen, daa die Kdpf, *veg-apringen sollen"). Ravno tako Žalostno kakor na Slovenskem io HrvaŠkem ae je končal tudi upor na Ograkem. Hakoei, ki je bil do zadnjega s Zrinjakim U-ko v zvezi, kakor Zriojaki s Tatenbahom, je sklical neki deželni zbor v Košieah. Tu je bilo sklenjeno, da se ima upor precej začeti in res zo jo začel. Rskoci povsbi poveljniko cesarsko vojake v Tokaju, 8tarhemborga, k sebi v gosU — ln ga prime ter zapre. Takoj sa vzdigne s avojo nabrano četo proti mestu Tokaju, • ga vzeti ne more. Obrne se tedaj proti MunkaČo, gradu svoje matere, ali mati mu ni hotela odpreti vrat, zato se vrne 4>pct proti Tokaju. Tu sliši, da ao Tatenbah, Zrinjski, Frsnkopan, vsi njegovi mogočni zavezniki, ujeti in zaprti —• začne igrati spokorjs- nega grešnika, beži k svoji materi, katera mu res iz proti ia za drage denarje odkupi od cesarja vsaj življenje. Drugi glavar ogrsksgs upors Nadasdj je bil ujet (ls posteljo vzbujen) v Potendorfu ter pripeljan na Dunaj, kjer k mu je naredila vcleizdaj-ske przvdz, kakor drugim trein zarotnikom. A da so vraomo zopet k Tstenbahu. Dvajseto poglavje. Onde j' pala krvca od junzkzb, >ndc su ti sva tri poginula. tobaka narodna pesem. Zapuščen od vaeh mogočnih prijateljev, zapuščen od vseh zvestih duš je sedel Tstenbah leto in dan na graškem gradu, tfreiskavanje je teklo dalje, obširno, natančno. Bilo ja v vsem vkup petnsjst sodnih izpraševanj ž njim. . Med pričami je bil edsn glavnih Baltazar Bi-belj, kateri je bil po Kodfovem povelju v Mariboru prijet in zaprt tisto noč, ko je izdal lehko-miaelnega svojega gospodirjs. Vsi prejšnji prijatelji so tegs zaUjili in so umeknili. Samo dva Človeka »ta bila, ki sta so trudila rešiti ga: žena njegova Ana in stotnik Kaldi. Ko je grofiea Ana zvedela strašno novico, da je njen soprog zaradi velefcdaje zaprt; se je pre-cej vzdignila in se napotili na Dunaj. Na kolenih je hotela tam cesarja Ijeopolda za nesrečnega svojega moža prositi milosti. Ali v tistem čaau si nNalo tiho potovati. Mahoma so za to potovanje svedeli gospodje Taten-bahovi sodniki, poslali za njo brze konjike, in ti «o jo došli že v Fronlajtnu, prijeli tudi nje in ji celo odvzeli vso zlstnino in arebrnino, kar je je imela pri sebi. Ka drug način ga je od početka izkušal re- Siti Kaldi. Posrečilo se mu ja bilo uiti biričem, ki ko ga zzlezavali. A potem ni iz Nemškega Gradca pobegnil, temveč preoblekel in prenare-dil se je v delavca in ker je imel precejšnjo vaoto Tatenbabovih novcev na razpolaganje, znal « je ž njim v zvezo spraviti. Dal mu je pismeno svet, naj se tlela, kakor bi bil blazen; na U pečin bodo inanj pazili nanj, in mogoče bode rešiti ga. Toda tudi ta črtež se ni dal dolgo upotrebljevati. Doktor Ajzenžmid, eden prvih zdravnikov v Nemškem (iradcu, kateri je bil od aodne preiskovalne kontialjo poklican, da bi Tatenbaha opazoval, je spoznal, da je Tatcnbahova blaznost ponarejena ter totodnikom dokazal s tem, da je naglo v Ta-tenbahovo izbo stopivši naznanil mu, da je grofica Katarina Zrinjska jetnica pripeljana na grad in Mizo njega zaprta. Ta novica je„Tatenbaha tako prijela, da je vlogo avojo kot blaznik. pozabil b se vdal uajbridkejšemu togovanju ifi kovanju. Njemu se je videla grofica Zrinjska v duševni svoji vzvišenosti kakor angel varuh. Zdaj ko je Cul, da je tudi ona v ječi, se mu jc zdelo vse izgubljeno. Dr. Ajzenšmid je bil precej potem Ueko jutro pri leftki cerkvi na ulicah najdfn mrtev,-zaboden s svojim mečem, in Kaldi je izginil. Dno 26, novembra 1671.1. pridejo k Tatenba-bu v ječo mestni sodnik, prvosednik sodske komisije in dva pfizednika ter mu slovesno bero razsodbo, ki se je glasila: "Ivan Erazen Tatenbah izgubi svoje plem- stvo in posestva svoja aa aeba in svoje Med^L ke. Odsekana mu bode desna roka, t bode glavo izgubil a tremi udarci.*1 Tatenbah je še nekoliko upal na pomiloiče nje. Ko u4iši strašno razsodbo, sa zgrudi vJ obupan. Ves dan n. mogel ničesar govoriti , -DrugI dan sc toliko obodri, da p,še pouuj pismo do cesarja, v katerem ga prosi milosti ZJi sebe ali vsaj za Kinu svojega. Svojih jetničarjeJ prosi, da bi videl grofico Zrinjsko, katera je bila res po padu Cakavskega grada tudi jctni.-a v Nemški Gradec pripeljana, in da bi se poslovil o