URADNE OBJAVE OBČ!N !L!RSKA B!STR!CA, !ZOLA, KOPER, P!RAN, POSTOJNA !N SEŽANA
Koper, 4. maja 1990	Št. 19
*	
Občina Hirska Bistrica
-	ODLOK o spremembi odtoka o davkih na promet nepremičnin
-	ODLOK o spremembah in dopoinitvah odioka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od piači! storitve
-	ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroškov komunalnega urejanja zemijišč na območju občine Hirska Bistrica
-	ODLOK o spremembi odioka o zakioniščih in drugih zaščitnih objektih
-	ODLOK o spremembah odioka o davkih občanov
Občina !ZOLA
-	DRUŽBEN! PLAN občine !zoia za obdobje 1986 - !990.
Občina Koper
-	ODLOK o spremembah odioka o deiovnem področju in sestavi stainih komisij skupščine občine Koper
-	ODLOK o zakioniščih in drugih zaščitnih objektih
-	ODLOK o prenehanju iastninske pravice na območju zazidainega načrta industrijska cona Srmin
-	ODLOK o spremembah in dopoinitvah odioka o davkih občanov
-	ODLOK o spremembah in dopoinitvah odioka o davku na promet nepremičnin občine Koper
-	ODLOK o ureditvi avto-taxi prevoza
-	ODLOK o sestavi in pristojnosti zborov ter o voiitvah funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta
Občina Piran
-	ODLOK o zakijučnem računu proračuna občine Piran za ieto !989
-	ODLOK o spremembah in dopoinitvah odioka o davkih občanov v občine Piran
-	SPREMEMBA posiovnika Skupščine občine Piran
-	ODLOK o prenehanju veijavnosti odiokov o ustanovitvi družbenih svetov
-	ODLOK o spremembi odioka o sezonski omejitvi prometa v mestu Piran
Občina Postojna
-	ODLOK o spiošnih meriiih prostorskih ureditvenih pogojev za naselja.v občini Postojna
-	OI5LÒK o ustanovitvi javnega podjetja
OBČiNA HJRSKA B!STR)CA
Na podiagi 6. in 7. čiena Zakona o davkih občanov (Uradni iist SRS. št. 36/88). 4L čiena Dogovora o uskiajevanju davčne poiitike v SRS za obdobje !986-!990 (Uradni iist SRS. št. !4/86. 42/87. 16/88. 16/89) in 194. člena Statuta občine Hirska Bistrica je Skupščina občine H. Bistrica na seji zbora združenega deia in zbora krajevnih skupnosti dne 19. 4. 1990 sprejela '
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O DAVKIH NA PROMET NEPRE
M1ČN1N
1.	člen
Spremeni se odlok o davkih na promet nepremičnin (Uradne objave, št. 33/85. 37/88 in 41/89).
V 2. členu se spremenijo lestvice:
- za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene od prometne vrednosti m*
»nad	osnova do 30,00	din		% 15
30,00	90,00	4,50	+	20
90,00	140,00	16,50	+	25
140,00	170.00	29,00	+	30
170,00	200.00	38,00	+	36
200.00	230,00	48.80	+	42
230,00	260,00	61.40	+	48
260,00 280.00	280,00	75,80 86,60	+ +	54 60
- za gradbene objekte na razliko med tjo od m^ površine objekta			promet	
znaša davek din
nad 30.00 nad 90.00 nad 140.00 nad 170.00 nad 200.00 nad 230.00 nad 260.00 nad 280.00«
»nad	osnova do	din		%	znaša davek din
310.00	310.00 920.00	31.00	10 +	15	nad 310.00
920,00	1.430,00	122.50	+	20	nad 920,00
1.430,00	2.250.00	224.50	+	25	nad 1.430,00
2.250,00	3.480,00	429.50	+	30	nad 2.250,00
3.480,00	5.120.00	798,50	+	40	nad 3.480,00
5.120,00		1.454,50	+	50	nad 5.120,00«
2 člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah
St.: 010-6/84-7/!
Hirska Bistrica. 19. april 1990
Predsednik JANEZ KIRN. I r
Na podlagi 1. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33/72 do 60/89) in 194. člena Statuta občine Hirska Bistrica, je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega dela dne 19. aprila 1990 in zbora krajevnih skupnosti dne 19. aprila sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLN!TVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV !N OD PLAČIL ZA STORITVE
1.	člen
V	poglavju B. Odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave, št. 6/86. 39/87. 24/88 in 39/88) se v naslovu črtajo besede »..., ki jih opravljajo občani ali zasebne pravne osebe občanom in zasebnim pravnim osebam«.
2.	člen
V	poglavju C. se črtajo v naslovu besede: »... ki jih opravljajo občani, ali zasebne pravne osebe občanom in zasebno pravnim osebam«.
3.	člen
V	novem poglavju C. Proizvodne storitve, se pod tarifno številko 5 pod Opombe doda nova točka 1, ki se glasi:
»Posebni občinski davek od plači! za proizvodne storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in civilno pravne osebe ter občani civilno pravnim osebam in občanom«. Dosedanji točki 1 in 2 postaneta 2 in 3.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št,: 421-3/86-7/!
Hirska Bistrica, 19. aprila 1990
Predsednik JANEZ K!RN, l.r.
102
URADNE OBJAVE
Koper, 4. maja 1990 - št. 19
Na pod!agi 2. odstavka 40. čtena zakona o raz!astitvi in prisitnehi prenosu nepremičnin v družbeni tastnini (Uradni !ist SRS, št. 5/80 in 30/87), 7. in 12. č!ena pravitnika o enotni metodotogiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni !ist SRS, št. 8/87) in 194. Č!ena statuta občine Hirska Bistrica (Uradne objave, št. ! !/78 in 34/80) je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnost dne t9. aprita !990 sprejeta
ODLOK
O POPREČNI GRADBENt CENt STANOVANJ !N STANO VANJSKIH Hl$ tN POPREČNIH STROŠKOV KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMUtŠČ NA OBMOČJU OBČINE tLtRSKA Bt-STRtCA
! čten
S tem odtokom se dotoči za območje občine Hirska Bistrica poprečno gradbeno ceno, zmanjšano za poprečne stroške komunat-nega urejanja in komunatnega opremtjanja zemtjišč, kot osnova za izračun dohodka od stavbnega zemtjišča, pri dotočanju odškodnine za raztaščeno stavbno zemtjišče in za dotočitve vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni tastnini.
2.	čten
Poprečna gradbena cena za ! m* koristne stanovanjske površine !!!. stopnje opremtjenosti, zmanjšana za poprečne stroške komunatnega urejanja zemtjišč, znaša na dan 3t. decembra t989 za dbmočje občine Hirska Bistrica 5.379,00 din.
hn t
*	3. čten	f m
Poprečni stroški komunatnega urejanja gradbenih zemtjišč za !H. stopnjo opremtjenosti znašajo:	' onhn\
-	za individuale komunatne naprave 7,5 % od vrednosti nr koristne stanovanjske površine,
-	za kotektivne komunatne naprave 6,5 % od vrednosti nr kqristne
stanovanjske površine.	to;!
^	4. čten	H
Korist za raztaščeno stavbno zemtjišče se dotoči v odstotku od poprečne gradbene cene iz 2. čtena tega odtoka o višini 0^9 % za mesto Hirska Bistrica in 0,6 % za nasetja izven mesta Hirska Bistrica.
!	^ / oboe
5. čten	ji bi,
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
bbsd ni
Št.: 36-1/90-4/2	;h ,i
!!. Bistrica, t9. aprita t990	)
Predsednik JANEZ KIRN, t.r.
:m.
-	-	' nošnji
Na podtagi 204. čtena in 205. čtena Zakona o sptošni tjudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni tist SRS, št. 35/82, 22/83 in 9/90) ter t93. čtena Statuta občine Hirska Bistrica, je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji Družbenopotitičnega zbora. Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti dne t9. aprita t990 sprejeta
. ut
ODLOK
O SPREMEMB! ODLOKA O ZAKLONIŠČIH !N DRUGtH ZA$ ČtTNIH OBJEKTtH
t. čten
Črta se 7., 9., !0. in tt. čten.
2.	čten
V !2. čtenu se črta !. in 2. odstavek.
3.	čten
Črta se 13.. 15.. 16.. 18.. 26.. 27.. 28.. 29.. 30. in 31. člen.
Na podtagi 6. in 7. čtena Zakona o davkih občanov (Uradni tist SRS, Št. 36/88), 4L čtena Dogovora o usktajevanju davčne potitike v SRS za obdobje t986-1990 (Uradni tist SRS, št. 14/86, 42/87, 16/88 in 16/89) in 194. čtena Statuta občine Hirska Bistrica je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti dne 19. aprita 1990 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
1. čten
Spremeni se Odtok o davkih občanov (Uradne objave, št. 8/88, 37/88, 39/88 in 41/89).
V 57. čtenu se testvica davčnih osnov za davek od dohodka iz
premoženja spremeni tako, da se gtasi:		
»Ce znaša davčna osnova	din	%
	dot.549,00	15
nad t .549,00	do 3.098,00	24
nad 3.098,00	do 4.647.00	33
nad 4.647,00	do 6.196,00	42
nad 6.196,00	do 7.744,00	50
nad 7.744,00	do 9.293,00	58
nad 9.293,00		65«
	2. Čten	
V 6t. čtenu se testvica	davčnih osnov za davek	iz dohodkov
premoženja stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž spremeni tako.		
da se gtasi:		
»Če znaša davčna osnova	din	%
	do 27.483,00	0,10
nad 27.483,00	do 54.966,00	0,20
nad 54.966,00	do 109.932,00	0,30
nad t09.932,00	do !64.898,00	0,45
nad 164.898,00	do 219.864,00	0,65
nad 219.864,00	do 274.831,00	0,85
nad 274.831,00		1.00«
	3. čten	
V 62. čtenu se testvica	davčnih osnov za davek	iz dohodka
premoženja stavb in prostorov, ki so namenjeni za počitek in oddih		
spremen) tako. da se gtasi:		
»Če znaša osnova	din	%
	do 27.483,00	0,20
nad 27.483.00	do 82.449.00	0,50
nad 82.449,00	do 164.898,00	0.80
nad 164.898,00	do 274.831,00	!,!0
nad 274.83!.00		1,50«
	4. čten	
V 63. čtenu se testvica	davčnih osnov za davek	iz dohodka
premoženja postovnih stavb	in postovnih prostorov spremeni tako.	
da se gtasi:		
»Če znaša davčna osnova	din	%
	do 27.483,00	0,!5
nad 27.483,00	do 54.966.00	0,35
nad 54.966.00	do 82.449.00	0,55
nad 82.449.00	do 109.932.00	0.75
nad 109.932.00	do 137.415.00	1,00
nad 137.415,00		1.25«
	5. čten	
V 68. čtenu se znesek 50.000 - nadomesti z zneskom		»1.000.00«.
	6. čten	
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.		
Št.: 422-5/85-7/1		Predsednik
Hirska Bistrica. t9. aprita 1990	JANEZ KIRN. t.r.		
OBČ!NA tZOLA
, !
4. čten
33. čten se spremeni in se gtasi: »Za kršitev dotočit tega odtoka se uporabtjajo kazenske dotočbe Zakona o spremembah in dopotnitvah zakona o sptošni tjudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni tist RS, št. 9/90)«.
tMLÙUY'
Na podtagi !36.. 139., 141 in 143. čtena zakona o sistemu družbenega ptaniranja in o družbenem ptanu SR Stovenije (Ur. tist SRS št. t/80) 79. čtena statuta občine Izota (Ur. objave št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izota na sejah zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora, dne 29. maja 1986 sprejeta
5.	čten
Črta se 34. čten.
6.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dati po objavi v Uradnih objavah.
r'	' )ini5d<i
št : 010-16/83-5	. io^'HEsojùo	Predsednik
Hirska Bistrica, 19. aprita 1990) "*t	JANEZ KIRN, t.r.
DRUŽBEN! PLAN
OBČINE IZOLA ZA OBDOBJE 1986 - !990
(H U!U . < !H!^ n
'1 SKUPNA IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV RAZVOJNIH ' CILJEV IN NALOG V OBClNl
Z dolgoročnim planom občine Izola do leta 2000 smo prikazali strategijo in citje razvoja, njegovo konkretizacijo prvega obdobja do !&ta 1990 pa opredetjujemo z družbenim pianom občine Izota
Koper. 4. maja 1990 - Št. 19
URADNE OBJAVE
103
izvajanje programa gospodarske stabilizacije v občini prenašamo ob zaostrenih pogojih od omejenih materialnih možnostih v novo srednjeročno obdboje V teh okvirih postajajo možni ptanski citji naš razvojm tmperitiv. V naslednjih petih letih planskega obdboja se bo potrebno še močneje kot doslej opreti na lastne sile in izkoristiti vse razpoložljive potenciale, tako v ekonomske, kot političnem smislu. Pri tem bomo še bolj kot doslej in večji meri razvijali in poglabljali razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter delegatskega sistema tako. da bodo delavci vse bolj obvladali pogoje družbene reprodukcije. Ena izmed najvažnejših nalog, ki nas čaka v bodoče, bo prebujanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti za dvig našega gospodarstva na višji tehnični in kakovostni nivo. Ob učinkovitejšem gospodarskem razvoju in ob večji odprtosti gospodarstva tako h jugoslovanskem kot zunanjem trgu bo realno večji dohodek vpliva! na dvig družbenega in osebnega standarda delovnih ljudi in občanov.
Sorazmerno hiter razvoj slovenske obale in v tem občine Izola, nas je pripeljal do nekje srednje razvite občine v SR Sloveniji po gospodarski moči na prebivalca ter do stanja polne zaposlenosti, ki z 51 % zaposlenega prebivalstva sodimo v sam svetovni vrh glede stopnje zaposlenosti. Vendar pa se hitremu azvoju v preteklosti v konkretnemu uresničevanju ni v enaki meri prilagajala tudi razvojna strategije in ukrepi, ki kljub izčrpanim virov za ekstenzivno rast niso izvršili prehoda v smeri intenzivnejšega gospodarjenja.
Začeti proces prestrukturiranja v planskem obdobju 1981-1985 v smeri dejavnosti, ki omogočajo intenzivno vključitev v mednarodno menjavo predvsem z večjim izvozom hitro tehnično-tehnološko posodabljanje proizvodnje, manjša poraba surovinskih in energetskih vložkov na enoto proizvoda na drugi strani, že daje prve rezultate. Vseeno pa je proizvodna struktura gospodarstva v občini še vedno pretežno tradicionalna, s še vedno visoko udeležbo živega dela ter s še vedno majhno udeležbo razvojno zahtevnih in tehnološko intenzivnih proizvodnih programov.
Sprično nujnosti kakovostnih sprememb v našem gospodarjenju, nujnosti prehoda na višjo zahtevnejšo stopnjo razvoja, potrebe iz nujnosti vključevanja v mednarodno menjavo, kar vse zahtevajo nesorazmerja dosedanjega razvoja, objektivni pogoji v svetu in Jugoslaviji, bo začet proces prestrukturiranja nujno nadaljevati in okrepiti tudi v prihodnje. Pri tem pa se proces prestrukturiranja ne bo smel omejiti samo na področje gospodarstva in proizvodne strukture ampak bo moral v enaki meri zajeti tudi druga področja, kjer se bo prav tako morala spremeniti vsebina in kvaliteta delovnih programov.
Stabilizacijska prizadevanja v smeri usklajevanja vseh oblik porabe z razpoložljivimi sredstvi so v obdobju 198! - 1985 pripeljala do postopnega zmanjševanja deleža investicijskih vlaganj v družbenem proizvodu, tako da je raven investicij v zadnjih letih že pod ravnijo enostavne reprodukcije. V sledečem planskem obdobju bo ob prestrukturiranju nujno začeti intenziven proces obnove in modernizacije, zlasti v smislu tehnološkega posodabljanja. Zaradi tega bomo morali v delitvi dohodka poiskati takšna razmerja, ki bodo omogočala hitrejšo rast akumulacije, hkrati pa omogočala zaustavitev večletnega trenda upadanjda realnih osebnih dohodkov in njihovo postopno realno rast. Večletno zaporedno padanje realnih osebnih dohodkov namreč ne samo predstavlja oviro za spodbujanje boljšega in ustvarjalnega dela. temveč tudi že prizadeva življenjsko raven delovnih ljudi in občanov.
2.	TEMLJN! C!LJ DRUŽBENEGA RAZVOJA
Ob upoštevanju izhodišč in pa ciljev dolgoročnega plana občine Izola, ki poudarjajo krepitev družbenega in materialnega položaja delovnih ljudi in občanov kot temeljni razvojni cilj ter upoštevanje možnosti in pogoje razvoja občine v tem srednjeročnem obdobju so temeljni cilji družbenega plana za obdobje 1986 - 1990 sledeči:
2.J. Jntenzivnejša usmeritev v izvoz
Da bomo zagotovili hitrejši gospodarski razvoj mora usmeritev v mednarodno menjavo postati nuja dobrega gospodarjenja. Le v mednarodni konkurenci izbojevana bitka bo omogočala večje premike v stabilizaciji gospodarstva, kar bo spodbujalo k uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja. Takšna usmeritev zahteva sistematično razvijanje proizvodnje, ki se mora po kvaliteti, ceni in strukturi uveljaviti na tujem trgu, obenem pa zahteva zavestno ustvarjanje razmer, ki spodbujajo materialna, tehnično tehnološka, raziskovalna, kadrovska in organizacijska prizadevanja vse družbe.
Večje izvozne rezultate bomo dosegli s povečanjem izvoza blaga, kot z bistvenim povečanjem izvoza storitev, zlast: turističnih.
2.2.	Hitrejša in stabilnejša gospodarska rast
Zavzemali se bomo za hitrejšo stabilnejšo gospodarsko rast, s tem, da bomo napravili temeljit zasuk k intenzivnemu, stabilnemu in dinamičnemu razvoju na osnovi kvalitetnih dejavnikov. Pozitivne premike bomo dosegli predvsem z izkoriščanjem notranjih rezey, kot so odpravljanje zastojev v proizvodnji, popolnejšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa, znižanje izmeta, znižanjem stroškov na enoto proizvoda, odpravo organizacijskih in tehno-
loških slabosti, poleg tega bomo v proizvodnjo uvajali nove programe z višjo zahtevnostno stopnjo in po možnosti aktivirali nove investicije. Na drugi strani bo moč doseči hitrejšo gospodarsko rast z močnejšim usmerjanjem proizvodnje v konvertibilni izvoz in ? večjim izkoriščanjem primerjalnih prednosti kot sta obmorska lega, primerna za močnejši razvoj turizma in kmetijstva (vrtnarstvo, sadjarstvo, ribištvo) ter obmejna lega. primerna za razvoj drobnega gospodarstva v kooperaciji z velikoserijsko proizvodnjo. Hitrejšo rast družbenega proizvoda bomo dosegali predvsem na osnovi večje prodkuktivnosti, v manjši meri pa na račun novega zaposlovanja
2.3.	Večanje produktivnosti dela
V	cilju za hitrejšo gospodarsko rast bomo morali vsaj za četrtino zvišati našo produktivnost dela. To bomo dosegli z boljšim izkoriščanjem delovnega časa. z večjo odgovornostjo do dela in rezultatov dela. z uvajanjem modernejše strojne opreme, z boljšo organizacijo dela in večjo motiviranostjo delavcev. . Delovni in ustvarjalni prispevek k celovitemu razvoju družbe mora postati merilo družbenoekonomskega položaja človeka in spodbuda za njegovo nadaljnje delo in ustvarjalnost.
2.4.	Odpravljanje strukturnih neskladij kot osnova razvojne preobra zbe
Za uresničevanje dolgoročnih usmeritev glede oblikovanja gospodarske strukture, ki omogoča dolgoročnejše ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, bomo nadaljevali in okrepili selektivno politiko usmejanja razpoložljivih investicijskih sredstev tako pri gradnji novih zmogljivosti kot tudi pri zamenjavi že izstrošenih kapacitet, predvsem v smeri tehnološko in razvojno intenzivnih programov, ki bodo konkurenčni na svetovnem trgu in bodo s tem omogočili večji izvoz izdelkov višje stopnje predelave. Proces strukturne preobrazbe gospodarstva bo temelji! na vključevanju znanosti, inovacijske dejavnosti in izobraževalnega dela. Znatno več sredstev se bo vlagalo v vzgojo in usposabljanje kadrov za tehnološko prestrukturiranje gospodarstva in za nadaljnji razvoj poslovanja in upravljanja. Zagotovili bomo hitrejši razvoj komperativnih prednost) kot so: proizvodnja hrane, turizem in drobno gospodarstvo.
2.5.	Hitrejši razvoj raziskovalne in inventivne dejavnosti
Razvijanje novih proizvodov in tehnologij, kakor tudi uvajanje
novih tehnoloških izboljšav , koristnih predlogov, ho privedlo naše gospodarstvo na višjo stopnjo razvoja Organizacije združenega dela bodo v svoje samoupravne akte in dolgoročne programe razvoja vgradile to komponento kot najpomembnejšo nalogo lastnega razvoja. Načrnto se bodo zavzele za izšolanje strokovnjakov, ki bodo delali in bedeli nad lastnim raziskovalnim delom. Vse več sredstev bodo vlagali v nakup raziskovalne opreme in ustvarjanje atmosfere inovacijske dejavnosti v lastnih vrstah.
2.6.	Smotrna raba prostora in varovanja čtovekovega okotja
Zemljišča in prostor bodo postala v večji meri kot doslej ekonomska kategorija, ki jo bomo bolj organizirano in z večjimi efekti izkoriščali. Razvoj v prostoru bo tudi v bodoče usklajen s potrebami razvoja dejavnosti in od naravnih pogojev. Z dolgoročnim planom bodo vsa zemljišča dobila določeno namensko rabo.
Izboljšanje in nato ohranjanje zdravega okolja je trajen cilj našega razvoja. V skladu z dolgoročnimi potrebami bomo aktivneje kot v dosedanjem obdobju sanirali zlasti kritična območja onesnaženosti (dimnik Argo, izpust v morje,...) ter preprečevali nastajanje novih žarišč, kar je posebnega pomena glede na razvojne cilje turističnega gospodarstva.
2.7.	Krepitev sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
Z obrambnim usposabljanjem in izobraževanjem ter nakupom najnujnejše opreme bomo zagotovili in še naprej nenehno povečali obrambno in samozaščitno moč delovnih ljudi in občanov. Z našo budnostjo in samozaščitnim delovanjem bomo krepili sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
3.	MATERIALNI OKVIR! RAZVOJA
3.1.
V	želji, da bomo uresničili čimveč ciljev in nalog družbenega razvoja za obdobje 1986 - 1990 v občini je potrebno v globalu doseči naslednje materialne okvire razvoja:
-	družbeni proizvod bo realno poraste! za 3 % povprečno letno in sicer na osnovi boljšega izkoriščanja proizvodnih potencialov, z boljšo oskrbo z repromateriali, energijo in rezervnimi deli. s povečanjem obsega izmenskega dela, izboljšanjem kvalitete in asortimana proizvodnje ter na koncu tudi z novimi naložbami, ki bodo pretežno usmerjene v izvoz
-	rast industrijske proizvodnje bo realno za 2,9 % povrpečno letno, s tem da bo v večji meri odvisna od izvoznih dosežkov
-	izvoz blaga in storitev bo v občini porastel realno za 6 % povprečno letno, na konvertibilno področje za 8 % povprečno letno. Realna rast uvoza blaga bo znašala 4 % povprečno letno.
104
URADNE OBJAVE
Koper. 4. maja 1990 - Št. 19
-	z racionatnim gospodarjenjem in večjim varčevanjem primateriatnih stroških in energije bomo zaustaviti padanje ekonomičnosti postova-nja. kar bo omogočito okoti 3 % tetno rast bruto dohodka gospodarstva. dohodek gospodarstva pa bo zaradi hitrejše rasti sredstev za amortizacijo v gtobatu reatno poraste! za okoti 2.8 % tetno
-	nakazano gospodarsko rast bomo v tem obdobju dosegti z 0.9 % tetno rastjo števita vseh zapostenih. kar bo ob večji racionatnosti pri gospodarjenju omogočito rast družbene produktivnosti deta za 2.! % tetno oz. bistveno povečano udetežbo produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda na okoti 70 %
-	sprememba odnosa med akumutacijo in sredstvi za porabo v prid povečanja deteža akumutacije v detitvi dohodka in sicer od okoti 23. 3% v ietu !985 na okoti 24.! v tetu !990. Ob doseganju ptaniranega družbenega proizvoda bodo sredstva za osebne dohodke ter za zadovotjevanje skupnih in sptošnih družbenih potreb v gtobatu naraščata sktadno z rastjo doseženega dohodka, rcatni osebni dohodki na zapostenega v gospodarstvu pa v okviru rasti produktivnosti deta
-	razpotožtjiva sredstva za materiatne natožbe bodo omogočata neko-tiko hitrejšo rast proizvodnih investicij od rasti družbenega proizvoda tako. da bo detež proizvodnih investicij v osnovna sredstva v družbenem proizvodu teta 1990 znašata okoti t7. 4 %.
3.2.	Razmerja na področju obtikovanja in detitve družbenega proizvoda
Ob pregtedu na sedanje stanje in možnosti razvoja v občini bo v obdobju 1986 - 1990 moč doseči okoti 3 % reatno rast družbenega proizvoda cetotnega gospodarstva, ob predpostavki, da ho industrijska proizvodnja porastta za okoti 2.9 % tetno. proizvodnja v kmetijstvu in ribištvu za okoti 3.3 % tetno. obsega proizvodnje v gradbeništvu za okoti ! % tetno. fizični obseg dejavnosti v prometu za okoti ) % tetno. fizični obseg dejavnosti trgovine pa za okoti 3 % tetno. Nadpovprečna rast proizvodnje oz. prometa bo dosežena v gostinstvu in turizmu okoti 4.5 % tetno ter v obrti - okoti 5 % tetno. ki bo v tem srednjeročnem obdobju postata pomembnejši dejavnik gospodarske aktivnosti.
V gospodarstvu in negospodarstvu bomo z racionatnejšim obnašanjem do družbenih sredstev in varčevanjem pri materiatih in drugih stroških dosegti. da porabtjena sredstva v gtobati ne bodo več naraščata hitreje od rasti cetotnega prihodka. Z vsakotetno revatoriza-cijo vrednosti osnovnih sredstev bomo zagotoviti hitrejše obnavtjanje iztrošenih družbenih dobrin, zato bo amortizacija reatno naraščata hitreje od rasti bruto dohodka, to je okoti 4.2 % tetno. Ob taki predpostavki bo dohodek reatno raste! za okoti 2.8 % tetno.
Razmerja pri detitvi doseženega dohodka bodo šta v smeri izbotjša-nja retativnih odnosov med akumutacijo in tekočo porabo ob hkratnem uresničevanju potitike reatne rasti sredstev za osebne dohodke
izvajanje tako opredetjene detitve potitike bo mogočito. da bo gospodarstvo združenega deta ohtikovato v tem pettetju skupaj okoti
15.3	mitijarde skupnih sredstev za amrotizacijo in akumutacijo. njihova rast pa bo znašata okoti 3.9 % tetno.
Sredstva za osebne dohodke vseh zapostenih v družbenem detu bodo ob doseganju ptaniranih rezuttatov v proizvodnji v gtobatu naraščata sktadno z rastjo doseženega dohodka v gospodarstvu tako. da se bodo v povprečju povečevata za okoti 2.7 % tetno. Ob predvideni rasti zapostenosti v združenem detu za okoti 0.5 % tetno bodo povprečni rcatni osebni dohodki na zapostenega tahko naraščati po stopnji 2.! % tetno. to je okoti rasti produktivnosti deta. Zaradi hitrejše rasti števita upravičencev bodo ob usktajevanju pokojnin z rastjo osebnih dohodkov sredstva za pokojnine naraščata za okoti 4.t % tetno. Neto osebni dohodki v združenem detu pa bodo reatno rastti po stopnji 2.5 % tetno.
Sredstva za zadovotjevanje skupnih potreb, obtikovana s svobodno menjavo deta. na ravni občine bodo v tem pettetnem obdobju v gtobatu naraščata po stopnji okoti 3.2 % povprečno tetno. V okviru takega povečanja sredstev bo omogočeno izvajanje postopne usktadi-tve ravni osebnih dohodkov detavcev v družbenih dejavnostih ter njihova nadatjnja sktadna rast z rastjo osebnih dohodkov detavcev v gospodarstvu, ter zagotovtjena enostavna reprodukcija v družbenih dejavnostih ob povečanem obtikovanju sredstev za amortizacijo v sktadu z novim Zakonom o amortizaciji. Sredstva za posamezne družbene dejavnosti bodo rastta raztično gtede na dogovorjene programe in prioritete obtikovane v neposredni svobodni menjavi deta.
Sredsrva za sptošno porabo v občini bodo rastta sktadno z rastjo dohodka, in sicer povprečno 2.8 % tetno. Ta sredstva se bodo namenita za izvajanje zakonskih obveznosti, za modernizacijo državne uprave ter za usktaditev osebnih dohodkov detavcev v državni upravi z osebnimi dohodki detavcev v gospodarstvu.
Na osnovi botjšega izkoriščanja zmogtjivosti. s povečanim obsegom izmenskega deta. z aktiviranjem novih natožb. bo v tem pettetnem obdobju dosežena v gtobatu 0.9 % tetna rast zapostenosti in sicer v gospodarstvu za 0.7 % tetno. v družbenih dejavnostih 0.2 % tetno in na področju zasebnega deta 6 % tetno. Na izpraznjenih in novih detovnih mestih sc bo v občini zapostito v petih tetih okoti 1060 oseb. od tega na izpraznjenih detovnih mestih okoti 750 oseb.
Skupno števito vseh zapostenih se bo v občini do konca teta 1990 povečato za 310 oseb. od tega vzdhrženem detu za 160 oseb. Skupno
i ibul ontsb
števito vseh zapostenih v združenem detu in v samostojnem osebnem detu bo konec tega ptanskega obdobja znašato 7.150 oseb. Detež nezapostenih se bo zmanjšat od okoti 1.8 % v tetu 1985 na 1.2 % aktivnega prebivatstva v tetu 1990. V prihodnjih petih tetih bodo potrebe po strokovnih detavcih večje. Detež zapostenih z visoko in višio izobrazbo se bo poveča! iz 7.7 % v tetu 1985 na 8.8 % v tetu 1990.
Števito prebivatcev se bo v srednjeročnem obdobju povečato iz 13.016 v tetu 1984 na okoti 13.950 v tetu 1990 oz. po povprečni stopnji rasti 1.2 %.
4 RAZVOJNE NALOGE PO DEJAVNOSTIH
4.	L Sptošno o prestrukturiranju gospodarstva
Sptošna opredetitev. nastanjanje na tastne site. bo vetjata tudi v nastednjih petih tetih Bitka za stabitizacijo razmer se ni niti še prav začeta, zato se bodo v gospodarstvu v prvih tetih srednjeročnega obdobja usmeriti razreševanju notranjih pogojev gospodarjenja in iskanju tastnih rezerv. Nadatjnja gospodarska rast je pogojena s pospešenim spreminjanjem gospodarske strukture in povečana kvati-teta proizvodnje. S tem v zvezi bo osrednja natoga v tem obdobju povečati detež proizvodnje izdetkov in storitev, ki dotgoročneje omogočajo ustvarjanje višjega dohodka na zapostenega in na vtožena sredstva ter s tem tudi večje in učinkovitejše vktjučevanje v mednarodno menjavo. Z načrtnim obtikovanjem novih programov in izdetkov. pri katerih imajo strokovni kadri, tehnotogija in znanje odtočitno vtogo. bomo postopno zmanjševati proizvodno neodvisnost našega gospodarstva, ki se bo tahko v večji meri borito na tujih trgih s svojo konkurenco. To pomeni, da bo treba upoštevati normative in standarde. ki vetjajo v razvitih gospodarstvih in gtede na omejitvene faktorje razvijati predvsem proizvodnjo, kjer tahko koristimo potenciatne prednosti sodobnega znanja, visokokvatificiranega deta in množične inventivne dejavnosti.
Več poudarka bo treba dati razvoju matoserijske proizvodnje, ki bo po eni strani postata kooperant vetikoserijske in individuatne proizvodnje, po drugi strani pa bo zadovotjevata posebne zahteve kupcev. Tako bo hitrejši razvoj industrije in ostatega gospodarstva terja! hitrejši in kvatitetnejši razvoj drobnega gospodarstva. Drobno gospodarstvo bo prevzeto tiste tržno zanimive in za reprodukcijo potrebne proizvodne programe, ki ne sodijo v vetiko industrijski način proizvodnje.
Intenzivno vktjučevanje v mednarodno detitev deta in doseganje botjše kakovosti ter rezuttatov deta investicijske odtočanja v pogojih žeto omejenih razpotožtjivih sredstev za gospodarska vtaganja terja dostedno setekcijo investicijskih namer s pomočjo družbenoekonomske presoje.
Izvajata se bo z uporabo kriterijev oz. minimatnih zahtev, ki opredetjujejo minimum zahtevane učinkovitosti gtede deta in sredstev, izvozne usmerjenosti, razvojno tehnotoške intenzivnosti, smotrne rabe energije in surovin, racionatnega zapostovanja ter prostorsko--ekotoške zahteve oz. omejitve.
Gtede na trenutno stanje naše proizvodnje in gtede na omejenost finančne moči našega gospodarstva in družbe bomo v srednjeročnem obdobju 1986 - 1990 predvsem vtagali v zamenjavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme, pri čemer si bomo prizadevati za tehnološko posodabtjanje proizvodnih procesov. Zeto mato bomo vtagati v gradbene objekte ter v investicije na novih tokacijah.
Na podtagi obstoječe gospodarske strukture in dotgoročnih citjev družbenogospodarskega razvoja v občini ocenjujemo, da bomo dosegti nastednjo strukturo družbenega proizvoda:
cene 1985
gospodarske	strukt. družb, proizv. strukt. družb, proizv.
dejavnosti	000 din	%	000 din	%
- industrija	6.417.136	52.9	7.403.590	52.6
- kmet. in ribiš.	473.096	3.9	536.011	4.0
- gradbeništvo	849.148	7.0	900.817	6.4
- promet in zveze	800.626	6.6	844.516	6.0
- trgovina	1.337.536	11.0	1.548.279	11.0
- gostinstvo in turizem	715.711	5.9	886.742	6.3
- obrt in oseb. štor.	1.419.291	11.7	1.801.634	12.8
- finance in post. štor.	97.046	0.8	98.527	0.7
- ostato	24.261	0.2	28.151	0.2
SKUPAJ	12.133.851	100	14.075.267	100
Struktura družbenega proizvoda se bo v naslednjih petih tetih nekotiko spremenita. Predvsem pričakujemo večji razvoj na področju dejavnosti gostinstva in turizma ter drobnega gospodarstva.
Družbeni proizvod bo v občini raste! realno s povprečno stopnjo 3 % tetno posamezne dejavnosti pa po nastednjih povprečnih stopnjah :
Družbeni proizvod	Izota	SRS
Industrija	2.9	4.0
Kmetijstvo in ribištvo	3.3	2.5
Gradbeništvo	1.0	3.0
Promet in zveze	1.0	3.6
Koper, 4. maja 1990-Št. 19
URADNE OBJAVE
105
Trgovina
Gostinstvo in turizem Obrt in osebne storitve Osta!e dejavnosti
3.0 2.0 4.4 4.5 4.7 7.0 1.2 2.0
SKUPAJ 4 L Industrija
Industrijska dejavnost v občini se v sedanjem trenutku nahaja v takem stanju, da se mora nujno odtočiti o !astni usodi. Nadaljna naloga bo nadomestitev zastarele in iztrošene proizvodne opreme, uvajanje novih proizvodnih programov temelječih na lastnem znanju, zvišanje kvalifikacijske strukture zapostenih. izboljšati organizacijo proizvodnje in druge naloge. Dejavnost industrije bo predvidoma kljub novim tehnološkim prijemom ostala nekje na sedanjem nivoju v primerjavi z drugimi dejavnostmi. Še intenzivneje kot doslej se bo ta dejavnost usmerjala na tuje zahteve trga. s tem. da bo zvišala kvaliteto svojih izdelkov. Velike možnosti ima ta dejavnost tudi v menjavi s sosednjo Italijo v obliki maloobmejnega gospodarskega sodelovanja. Industrija bo v večji meri kot doslej iskala poti medsebojnega povezovanja tako v svojih reproverigah kakor tudi na nivojih poslovnih združenj, za dosego boljših poslovnih rezultatov. Organizacije združenega dela se bodo o obdobju do leta 1990 vse bolj povezovale z drobnim gospodarstvom na osnovi skupnega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na trdih dohodkovnih odnosih. Upoštevaje navedena izhodišča bodo na posameznih področjih industrije v ospredju naslednje razvojne usmeritve in programi:
-	v industriji igrač in kovinskih izdelkov bo tudi v prihodnje glavno breme nosila proizvodnja tehničnih igrač, ki je tudi glavni nosilec izvoza v tej panogi. Fizični obseg proizvodnje na ravni delovne organizacije bo raste! po povprečni stopnji 5 % letno, z isto stopnjo bo raste! tudi izvoz gotovih izdelkov in uvoz repromateriala in opreme skupaj. Največja naložba bo v izgradnjo hale s pripadajočimi objekti za proizvodnjo tehničnih igrač po predračunski vrednosti 600 mio din. V ostalih delih proizvodnje bo prišlo postopno do posodabljanja in nadomeščanja že zastarele oz. odpisane opreme. Skupaj bodo znašale vse naložbe okoli 1.020 mio din. od tega bodo vložili okoli 67 % lastnih sredstev. Število vseh na novo zaposlenih bo porastlo za okoli 40 oseb.
-	Glavno breme na področju ladjedelništva bo tudi v bodoče nosi! remont ladij, na proizvodnjo kovinskih konstrukcij bo odpadlo manj kot 30 % celotne proizvodnje. V to panogo se bo vložilo do leta 1990 okoli 1349 mio din. od tega okoli 60 % lastnih sredstev, predvsem v namene izboljšati pogoje dela in modernizacijo proizvodnje s tem. da se bo zgradila nova proizvodna hala. skladišče, operativna obala, nabavila ustrezna prevozna sredstva, dvigala ter nabavilo proizvodne stroje in opremo. Povprečna rast proizvodnje bo v tem obdobju 4 % letno, medtem ko bo izvoz raste! 1.5 % letno.
-	V industriji obdelave lesa se bodo še naprej delalo na obstoječih programih (vrata, letvice, individuala). Povprečna rast fizičnega obsega proizvodnje bo v tem obdobju 2 % letno, izvoz bo rastel po stopnji 7 % letno. Do leta 1990 bodo investirali v nabavo iztrošene in zastarele opreme 205 mio din. predvsem lastna sredstva.
-	V industriji predelave plastičnih mas računajo, da bodo lahko povečali fizični obseg proizvodnje za 4 % letno, s tem da bodo povečali izvoz (12.5 %) letno. V tej industriji bodo skupne naložbe 617 mio din namenjene predvsem razširitvi proizvodnih prostorov in opreme objektov.
-	V industriji drobnih kovinskih izdelkov se bo vložilo v izgradnjo novih proizvodnih prostorov 40 mio din sredstev. Proizvodnja se bo povečala po stopnji 5 % letno, izvoz pa po stopnji 8 % letno.
-	V industriji proizvodnje oblačil se bo do konca leta 1990 povečala proizvodnja po stopnji 5 % letno. Ta panoga dejavnosti bo vložila v dokončanje svoje naložbe (prizidek za energetski de! in dvigala) 9 mio din sredstev iz lastnih virov.
4.1.2.	Kmetijstvo, ribištvo in živilska predelovalna industrija
V bitki za pridelavo čimveč hrane na vsakem koščku rodovitne zemlje bodo nosilci kmetijske proizvodnje organizirani na obalnem nivoju z ustreznimi agro ukrepi usposobili v občini zemljišča za proizvodnjo zgodnjih vrtnin, oljk, sadja in vinske trte Z večjo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, z boljšo organizacijo proizvodnje, z uvajanjem sodobnih agrotehničnih oblik in racionalnostjo v proizvodnji bodisi v okviru družbeno organizirane kakor tudi družbene proizvodnje dosegli skupno do leta 1990 ob povprečju 1 /o letni rasti, 11 % večjo proizvodnjo.
Za potrebe družbeno organizirane proizvodnje se bo v občim vršila hidromelioracija na 35 ha zemljišč v skupni vrednosti 1,6 mio din in agromelioracije na 198 ha zemljišč v skupni vrednosti 63 mio din. V iste namene se bo uredilo 10 ha novih vinogradov v vrednost! 35 mio din. 15 ha oljčnih nasadov v vrednosti 52.5 nuo dm ter postavilo hleva s 15 stojišči v vrednosti 13.5 mio din. Za potrebe živinorejske proizvodnje se bo letno pridelalo 30 ton pšenice, 36 ton koruze, 450 ton koruze silaže in 300 ton suhe hrane. Do konca srednjeročnega obdobja se bo pridelalo v okviru družbeno organizirane proizvodnje
letno 1.800 ton raznih vrtnin. 320 ton sadja in 200 ton grozdja.
V	okviru družbene proizvodnje se bo uredilo na novo 24 ha vinogradov v skupni vrednosti 57,6 mio din, tako da bo ta proizvodnja do leta 1990 dajala letno 400 ton grozdja.
Večanje proizvodnje hrane in racionalnejšo proizvodnjo bomo zagotovili z združitvijo sistema organizirane povezave med pridelovalci hrane, živilsko industrijo, trgovino in turizmom ob uveljavitvi delitve dela in večje specializacije na celotnem obalno-kraškem območju. Organizacija združenih kmetov bo širila obseg družbeno organizirane tržne proizvodnje, večala število članov ter razvijala take družbenoekonomske odnose, ki bodo temeljili na skupnem planiranju, zagotavljanju repromateriala ter sredstev za tekočo proizvodnjo in naložbe
Danost pridobiti doma čimveč surovin za predelavo ali prehrano bo imela vsak dan večji pomen pri preskrbi prebivalstva s hrano. Zato bo tudi ribištvu in predelovalni industriji dana v naši širši družbenopolitični skupnosti vsa podpora.
Ulov rib bo rastel okoli 15 % letno, tako da bo od 7.100 ton v letu 1985 poraste! na 14.500 ton v letu 1990. s tem da se bo poiskalo najbolj optimalno varianto posodobitve tehnologije ulova in povečanja ulovnih kapacitet ribiške flote. Povečali bodo površino školjk ter s tem povečali proizvodnjo od sedanjih 200 ton na 1.500 ton v letu 1990. Poleg tega bodo pripravili bazen za vzrejo solinskih rakcev ter planirali proizvodnjo 1 t do leta 1990. se v večji meri posvetili vzgoji bele ribe (postrvi, ciplji) v morski vodi. tako načrtujejo vzgojiti do konca srednjeročnega obdobja letno 2(X) t rib, gojiti bodo začeli ostrige, razširili in sanirali mrežarno, razširili prodajno mrežo, nakupili transportna sredstva itd. Za realizacijo vseh opredeljenih nalog bodo namenili 1905 mio din od tega 50 % lastnih sredstev. V tej panogi se bo postopno večal izvoz maritivnih proizvodov po stopnji 10 % letno, tako da bo ob koncu srednjeročnega obdobja znaša! letno 1,3 mio dolarjev.
Organizacija združenega dela živilske industrije bodo racionalizirale proizvodnjo, skrbele za boljše koriščenje obstoječih kapacitet in uvajale proizvodne programe višje stopnje predelave za direkten izvoz preko turizma.
V	industriji predelave rib se bo že ob začetku srednjeročnega obdobja 1986 - 1990 aktivirala nova naložba, ki bo povečala proizvodnjo predelave ribjih konzerv od 6.000 t v letu 1985 na 9.100 t do leta 1990. Proizvodnja ostalih artiklov (konzerve fižola, mešane konzerve, ribja moka) pa se bo povečala od 1.700 t v letu 1985 na 4.000 t v letu 1990. Izvoz bo raste! povprečno 10 % letno. V okviru industrije predelave povrtnin in mesa bo osnovna naloga sanacija obstoječih pogojev v proizvodnji juh, paradižnika, v kurilnici in nabava potrebne opreme.
Za realizacijo navedenih nalog bodo namenili 193 mio din. Izvoz gotovih proizvodov, predvsem na kliring, se bo veča! po povprečni stopnji 1,7 % letno.
4.1.3.	Gradbeništvo
Zaostreni pogoji gospodarjenja narekujejo zmanjšanje naložb in s tem manj dela za področje gradbeništva. Zato se predvideva, da bo rast gradbeništva počasnejša od povprečja ostalih dejavnosti in bo znašala v občini okoli 1-2 % letno. Problem presežka gradbenih kapacitet in delovne sile bo treba preusmerjati v druge dejavnosti. Hkrati z načrtnim zmanjšanjem števila zaposlenih v panogi bo treba zagotoviti višjo raven strokovne usposobljenosti delavcev, ob uveljavljanju racionalizacijskih ukrepov v vseh fazah priprave in graditve, ob boljši organizaciji dela pa večjo produktivnost in kvaliteto dela.
Večjo fleksibilnost in povezanost z ostalimi panogami gradbeništva bo glavna pretenzija v projektivi, ob iskanju racionalnejših rešitev pri načrtovanju in gradnji objektov.
V	obrtniški, zaključni dejavnosti bomo hitrejši razvoj sodobnih postopkov dela pospeševali z interesnim in razvojnim povezovanjem z industrijo in to predvsem na tistih področjih, ki so usmerjene v mednarodno delitev dela, oz. pri tistih programih, kjer nastopa ozko grlo v industrializaciji gradnje.
Industrija gredbenih polizdelkov se bo ob razvojnem povezovanju z gradbeništvom usmerjala v proizvodnjo sodobnih polizdelkov, ki bodo omogočali industrializacijo tako družbene kot individualne gradnje.
Organizacije združenega dela s tega področja dela bodo vlagale v posodobitev in modernizacijo svoje opreme okoli 70 mio din sredstev.
4.1.4.	Promet in zveze
Organizacija združenega dela, ki je razporejena v občini po namenklaturi v to dejavnost, se bo zavzemala, da bo gradbeni operativi v okviru delovne organizacije zagotovila vse ustrezne prevozne in druge strojne storitve. Zaradi zmanjšanega obsega de! v gradbeništvu bo kot dopolnilno dejavnost opravljala popravila kontejnerjev in elektromehanične storitve. V tej dejavnosti tudi na področju zasebnega sektorja ne predvidevamo večje ekspanzije. Ocenjujemo, da se bo obseg dela v tej dejavnosti večal po stopnji 1 % letno, izvoz pa bo narašča! po 2 % letno.
4.1.5.	Trgovina
Temeljna naloga trgovine v občini bo redna, kvalitetna in raznovrstna oskrba prebivalstva in delno tudi gospodarstva s potrebnimi
106
URADNE OBJAVE
Koper, 4. maja 1990 - $!. 19
artikti. Za obogatitev in popestritev vsakodnevne preskrbe in turistične ponudbe z raznovrstnim b!agom bodo organizacije združenega de!a trgovine širite trgovsko mrežo in svoje postovanje pri!agodi!e potrebam tržišča in zahtevam sodobne prodaje vktjučno v kooperaciji z zasebniki za potrebe turizma. Ob tem bo dan poseben poudarek razvoju in krepitvi materiatnega potožaja trgovine na drobno, ki se ukvarja z osnovno preskrbo prebivatstva. Zagotavtjanje potreb detov-nih ijudi in občanov z osnovnimi izdelki in izdetki vsakdanje rabe bomo pospeševati s sodetovanjem trgovskih organizacij z organiziranimi potrošniki
Prodajne površine, namenjene osnovni preskrbi prebivatstva, se bodo v nastednjih petih tetih povečate za pribtižno 4 000 m2, s tem. da se bo zgradita nova vetebtagovnica ob utici Oktobrske revotucije in nov market v Jagodju ter uredito manjše objekte tako v starem mestu, kakor tudi v novih nasetjih Trgovina z industrijskim btagom si bo za svoje potrebe uredita sktadiščne prostore in širita svojo prodajno mrežo. Ocenjujemo da sc bo fizični promet trgovine povečevat po povprečni stopnji 3 % tetno
4.!.6. Turizem
Razvoj turizma in gostinstva bo usmerjen predvsem v krepitev izvozne aktivnosti, zaradi ustvarjanja večjega neto deviznega pretiva, za ustvarjanje botjših pogojev za rekreacijo detavcev in njihovo preventivno in kurativno zdravtjenje ter povečanje akumutativne sposobnosti dejavnosti. Nositci turistične in gostinske dejavnosti v občini bodo osredotočiti svoje aktivnosti predvsem na izbotjšanje gostinsko turističnih storitev, kvatitetc in pestrosti ponudbe, botjšo organiziranost, racionatnost postovanja, večjo produktivnost, intenzivno zaposlovanje in povečanje postovnega sodetovanja z ostatimi gospodarskimi dejavnostmi kot so trgovina, kmetijstvo in ribištvo, promet in zveze, servisne dejavnosti, komunata in druge
V	obdobju do teta 1990 bo gospodarstvo te dejavnosti vtagato v izgradnjo okoti t020 novih težišč, v izgradnjo prve etape marine s 400 privezi, v športno rekreativne in druge objekte. Pri tem bodo organizacije združenega deta pritegnite k združevanju sredstev domače in tuje partnerje
V	turistično ponudbo se bo še hitreje kot dostej vktjučevat zasebni sektor, tako sobodajatci kakor tudi zasebni gostinci in tastntki trgovinskih obratovalnic. Truditi se bomo, da se bo razvija! turizem v izven mestnih nasetjih. tako v obtiki kmečkega, športnega m drugih obtik turizma, k čemer bo pripomogta ztasti intenzivnejša in družbeno usmerjena natožbena potitika. Za povečanje izvenpenzionske potrošnje sc bo detovni čas gostinskih obratov, trgovin, servisov in oštatih storitvenih dejavnosti pritagodi! potrebam turistov. Na teh osnovah se bo promet v dejavnosti do teta 1990 poveča! v povprečju okoti 4,5 % tetno.
4.!.7. Drobno gospodarstvo
Pomembno vtogo pri prestrukturiranju in racionatizaciji večjega deta gospodarstva bo opravi! temetjitejši razvoj drobnega gospodarstvi Možnosti razvoja drobnega gospodarstva so vehké, zaradi njč^ove hitre pritagodtjivosti. sorazmerno majhnih potrebnih vtaganj, hitrega obračanja kapitata in žeto majhne režije. Razvoj drobnega gospodarstva bo usmerjen k hitremu porastu kooperacij na dotgoroč-nejŠih dohodkovnih odnosih in v osvajanje novih proizvodnih programov na osnovi detitve deta z industrijsko proizvodnjo v izdelavo proizvodov majhnih serij širšega asortimana in nestandardnih proizvodov po naročitu ter k porastu kooperacije storitev in storitev občanom
Poseben poudarek pri razvoju drobnega gospodarstva bodo imete usmeritve, ki prispevajo k hitrejšemu vktjučevanju v mednarodno detitev deta. tako v družbenem sektorju kot na področju osebnega deta in programov, pomembnih za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščito. Na področju storitvenih dejavnosti bo temetjna natoga pridobivati zainteresirane občane za odpiranje deficitarnih obratovatnic za neposredne potrebe občanov in za pospešitev turistične ponudbe
Z združevanjem sredstev zainteresiranih občanov, kreditnih bančnih sredstev in sredstev drugih zainteresiranih se bo za namene proizvodne obrti zgradito do teta !990 okoti 60 obratovatnic. V območju med Kajuhovo cesto in industrijsko cono se bo razvijata storitvena obrtna dejavnost
V	okviru družbenega sektorja obrti se bo prav tako v obrtni coni zgradito potrebne poslovne prostore za razširitev proizvodnje drobnih izdetkov iz ptastičnih mas. prvenstveno namenjene v izvoz v skupni vrednosti t80 mio din
Na podtagi gornjih predpostavk ocenjujemo, da se bo promet v tej dejavnosti do teta !990 reatno v povprečju povečevat okoti 5 % tetno, izvoz pa okoti 10 % tetno Detež drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu se bo od sedanjih okrog !!,7 % poveča! na 12.8 %.
4.2.	Stanovanjsko komunatno gospodarstvo z vso infrastrukturo
4.2.	t. Stanovanjsko gospodarstvo
Do teta !990 bomo na stanovanjcem področju postopno dograjevati družbenoekonomske odnošč in bvedti ekonomske stanarine, ki bodo pospešiti hitrejšo obnovtP&ahdvJnjskega fonda in racionatnejšo
ter botj organizirano izgradnjo stanovanj.
V	cetotnem srednjeročnem obdobju bomo v občini na novo pridobiti 400 stanovanj, od tega 230 stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, (Livade !70, Ob utici Okt revotucije 60), 30 stanovanj pri sanaciji starega mestnega jedra in !00 stanovanj v okviru individuale gradnje na Šaredu in 40 stanovanj z dopotnitno gradnjo v obstoječih nasetjih. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja se bo pretežno odvijata v Livadah, individuala pa v okviru zazidatnega načrta Šared.
Pri novogradnjah bomo dostedneje zagotavtjati racionatnejšo izrabo zazidatnih površin s pospeševanjem strnjenih obtik organizirane individuale gradnje bomo zagotavtjati višje gostote posetitve in racionatizacijo stroškov infrastrukturnega opremtjanja. Dostedneje bomo uvetjaviti tržna načeta pri oddaji gradbenih de! in s skrajševanjem rokov gradnje zmanjšati obremenjevanje kupcev z naraščajočimi stroški gradnje.
Z družbeno organizirano prenovo zastaretega stanovanjskega fonda in bivatnih okotij bomo zmanjšati predvsem tiste raztike v kvaliteti stanovanjskega standarda, ki so postedica zastaretih normativov stanovanjske gradnje v pretektosti. Ob izhodišču, da cene prenove ne sme bremeniti stanovanjskega gospodarstva botj kot cena novogradnje, bo potrebno ob načrtovanju takšnih posegov predvideti tudi zagotavtjanje dopotnitnih sredstev in drugih virov, kot so sredstva sktadov spomeniškega varstva, sredstva od prodaje in sredstva sofinanciranja tastnikov postovnih prostorov ter druga namenska sredstva. Potrebno bo izdetati enotna izhodišča za pristop in organizacijo prenove, kot tudi za reševanje sociatnih problemov, tehnično reguta-tivnih zadržkov in pravno-tastniških razmerij.
Reševanje stednjih bo tudi osnova za pospešitev tako organizirane kot individuale prenove podstrešij in neizkoriščenih površin na obstoječih stanovanjskih objektih, pri čemer bo nujno poenostaviti formalne postopke pridobivanja potrebnih sogtasij.
Planirana gradnja stanovanj mora potekati časovno in usklajeno s ptaniranjem vseh potrebnih spremtjajočih in drugih dejavnosti, da bo tako zagotovtjena hitrejša in cenejša gradnja stanovanj in cetovitih sosesk. To zahteva tesno sodetovanje ustreznih S!S in OZD v gradbeništvu, industriji gradbenega materiata ter drugih panog. S tem bodo tudi izbotjšani pogoji za boljše izkoriščanje ter varčevanje z energijo.
4.2.2.	Komunatno gospodarstvo
Osrednja natoga v komunatnem gospodarstvu bo izbotjšanje stanja tako na področju kolektivne komunatne potrošnje, kakor tudi na področju individuale komunatne potrošnje. Razmeroma skromni materiatni okviri razvoja bodo v komunatni dejavnosti zahtevati racionatizacijo in povečanje učinkovitosti komunatnega gospodarstva na vseh področjih detovanja. Za dosego tako postavtjenih natog se bo potrebno v komunatnem gospodarstvu predvsem botj samoupravno organizirati, posvetiti več pozornosti kakovosti opravtjenih storitev, pravdnemu načrtovanju in nadzoru nad opravtjenimi storitvami ter nazadnje vzpostaviti botjše sodetovanje med uporabniki in izvajatci v samoupravni komunatni interesni skupnosti.
Organizacije združenega deta s področja komunatne dejavnosti bodo z večjim izkoriščanjem komunatnih objektov in naprav ter z resnejšim sodetovanjem in usktajenim detom s krajevnimi skupnostmi omogočiti postopen dvig in izenačenje komunatnega standarda v posameznih območjih in v občini kot cetoti. Večjo pozornost bo potrebno posvetiti vzdrževanju javne higiene, ztasti večji čistoči javnih površin, vzdrževanju in razširjanju javne razvettjave, vzdrževanju javnih parkov, otroških igrišč, vzdrževanju komunatnih objektov skupne rabe, potrebno bo urediti in redno vzdrževati zgrajeno morsko obato ter zagotoviti sanacijo obatnega zidu. čistočo obatnega morja ter javnih ptaž.
Proti koncu srednjeročnega obdobja se bo pričeto z rekonstrukcijo črpatišča v Cankarjevem drevoredu in izgradnjo podvodnega izpusta Vitižan.
-	kotektor "Ž": Jagodje - črpatišče cca. 2000 m
-	kotektor "Š": Šared - Jagodje cca. L300 m
-	kotektor "M": Hote! Marina - Detamaris cca. 400 m
-	kotektor "M!": Betvedere - Dom upokojencev cca. 700 m ter ureditev hudournika Rikorvo - Livade - iztek v morje.
V	okviru sredstev za komunatno dejavnost bomo financirati tudi ureditev skupnega prostora na obatnem območju za higienizacijo odpadkov (kompostarna).
Sktad stavbnih zemtjišč bo zadovotjevat skupne potrebe in interese na področju pridobivanja stavbnih zemtjišč v družbeno lastnino, razpotaganja s stavbnimi zemtjišči, urejanja stavbnih zemtjišč v nasetjih in na drugih območjih, namenjenih za kompteksno graditev ter zbira! sredstva po posebnem samoupravnem sporazumu za izgradnjo primarnih komunatnih naprav v občini !zo!a za obdobje 1986 -!990.
\) , .f	,!t .	1".
4.2.3.	Gospodarska infrastruktura
4.2.3.	!. Energija
Proizvodnja in uporaba energije bo glede na težavne in zapletene
Koper, 4. maja 1990 - St. 19
URADNE OBJAVE
107
svetovne in domače energetske razmere čedalje bolj teme),ila na zmanjšanju njene uvozne odvisnosti in povečanem varčevanju tako v gospodinjstvi kot v industriji in drugih uporabnikih
Poraba energije bo nižja od rasti družbenega proizvoda, na kar bodo vphvah različni restriktivni ukrepi in pa cena energije Večji poudarek bo dan nekonvencionalnim virom energije, kot so sončna energija, izkoriščanje sekundarne top!ote itd
V	okviru etektro gospodarstva se bo v občini opravi! prehod iz 10 KW srednjenapetostnega omrežja na 20 KW srcdnjenapetostno omrežje, zgraddo več transformatorskih postaj, rekonstruiral nizkonapetostno omrežje ter dogradi!o RTP.
Na področju uporabe p!ina kot vira energije se bo v občini dogradita napaja!na phnifikacijska postaja, odprto prodajno mesto za ptin in razširito servisno dejavnost.
V	okviru skupne energetske porabe se bomo v občini zavzemati, da bomo zmanjšati detež porabe tekočih goriv, medtem ko bo nekotiko hitreje rasta poraba etektrične energije, ptinskih goriv, pa tudi novih virov energije. Pri tem bomo usmerjati porabo posameznih energentov na tista področja porabe, kjer bo dosežen naj večji družbeni ekonomski učinek ob upoštevanju zahtev po ohranjanju zdravega in čistega okotja.
4.2.3	2. Prometna infrastruktura
Eden od pomembnih etementov pri reatizaciji zastavtjenih citjev gospodarskega in sociatnega razvoja predstav!ja učinkovitejši razvoj na področju prometa in zvez. ki je v občini zastopan predvsem v cestnem prometu in PTT storitvah in te majhen detež obtiki prometa po morju.
Pri uresničevanju razvoja cestnega omrežja na območju občine bo dana prednost vzdrževanja obstoječega cestnega potenciata ob tem. da se bo nadatjevata izgradnja obatne ceste od križišča Rude proti Vateti.
V	okviru razvojnega programa PTT prometa v obdobju 1986 - 1990 bo dan poudarek izbotjšanju kvatitete PTT storitev. V ta namen bo TOZD za PTT promet Koper postavi! PTT enoto v Jagodju, 300 kanatov RR zveze Koper - !zo!a, 120 kanatov VF sistem Koper -Izota, ojačat kabetsko krajevno omrežje, poveča! števito tetefonskih naročnikov od 2740 v tetu 1985 na 3.440 v tetu 1990. namestito 7 novih tetefonskih govoritnic ter povečat kapacitete ATC od 3.000 na 5.000 tokatnih priktjučkov.
4.2.3	3. Vodna infrastruktura
Vodno gospodarstvo bo redno vzdrževato objekte in naprave vodotokov in obatnega morja ter sodetovato pri komunatnih in industrijskih objektih za odpravtjanje onesnaževanja. Z gradbenimi in drugimi ukrepi se bodo odpravtjati vzroki erozije in stabitizirato tabitna območja.
Da bo oskrba z vodo tudi po tetu 1990 zadovotjiva, bomo na obati združevati sredstva za hidrogeotoške raziskave, za zagotovitev novih vodnih virov 1. etape Primorsko-kraškega vodovoda (zajetje Rižana, tranzitni cevovod Rižana - Koper), za osnovni vodni sistem (rezervarji) in za primarne vodovodne naprave na višinskih predetih.
Z izgradnjo vodooskrbnih objektov in naprav bodo zmanjšane raztike, ki obstajajo v živtjenjskih in detovnih pogojih med občani mestnih središč in podežetjem.
Vtaganja v primarne naprave so predvidena v rezervar Karadjavoto (60 m3) in Dvori (100 m3) ter v 1150 m cevovoda Šared - rezervar Karadjavoto. Med sekundarne natožbe pa so predvidena vtaganja v 2300 m cevovod Šared - Karadjavoto ter 2300 m cevovod Koštertag - Kavarije. S tem se bo pospeševato kmetijsko proizvodnjo in ustvarjeni bodo pogoji za vsesptošen sociaten in gospodarski razvoj in ne nazadnje bo ustvarjena tudi botjša obrambna sposobnost neposrednega zatedja obatnih mest.
4.3.	Družbene dejavnosti
S krepitvijo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v družbenih dejavnostih in svobodne menjave deta bomo povečati vptiv detavcev iz gospodarstev na opredetjevanje cetotne sociatne potitike ter zagotoviti usktajevanje obsega storitev družbenih dejavnosti in sociatnih pravic z doseženo produktivnostjo in ustvarjenim dohodkom. Detovni tjudje in občani se bodo zavzemati, da se obstoječi programi racionatizirajo v prid večji kakovosti atraktivnosti in cenenosti programov.
Spremtjati bomo morati nekatere prednostne usmeritve, povečati detovno in finančno udetežbo neposrednih uporabnikov, kadar bodo hoteti imeti nadstandardne storitve ter izkoriščati pobude in priprav-tjenost za prostovotjno de to.
Pomembna sestavina programov družbenih dejavnosti bo tud) zagotavtjanje sociatne varnosti Sprotno bomo usktajevati denarne prejemke ter spremtjati in reševati probteme tistih skupin prebivatcev, ki jih sedanja gospodarska gibanja, predvsem pa inflacija, najbotj prizadevajo.
Na področju družbenih dejavnosti bomo združevati sredstva tz najnujnejše natožbe, s tem, da bomo upoštevati načeto funkcionatnosti. in racionatnosti cetotne investicije nadgradnje. Sredstva bomo združevati namensko po posebnem samoupravnem sporazumu iz čistega
dohodka organizacij združenega deta. in sicer za izgradnjo !. faze osnovne šote v Livadah, zdravstvenega doma in za kuttume objekte (knjižnica, ribiška zbirka, Manziotijeva hiša. Besenghijeva patača, gtasbena šota). Iz sredstev SPIZ in tastnih sredstev se bo dokončata sanacija Doma upokojencev v Izoti.
4.3.1.	Otroško varstvo
Na področju otroškega varstva bomo v srednjeročnem obdobju t986 - 1990 zavotjo skromnih materiatnih možnosti skušati obdržati kvatitetni nivo iz pretektega srednjeročnega obdobja Zaradi zahtevnih vzgojnih programov, botjše kvatitete ter pestrosti vzgojnega deta se bodo vzgojitetjice izobraževate na višješotski stopnji, v deto pa bomo še botj vktjučevati tudi starše. Obratovatni čas vzgojno varstvene organizacije bomo pritagoditi potrebam združenega deta
Občinska skupnost otroškega varstva bo v okviru zagotovtjenega programa namenita sredstva za izvajanje vzgojnega programa vsem predšotskim otrokom kot priprava na šoto ter vzgojo in varstvo tetesno in duševno motenim otrokom.
Poteg tega se bodo v skupnosti združevata sredstva za nadomestita osebnih dohodkov za čas poroda in nege otrok zapostenim upravičencem, za pomoč pri opremi novorojencev in za zagotavtjanje sredstev družinam z otroci, katerih dohodki na družinskega čtana ne presegajo ravni sociatne varnosti oz. družinam z enim hranitcem in težje tetesno ati duševno prizadetim otrokom denarno ati funkcionatno pomoč
Skupnost otroškega varstva bo zagotavtjata za vse otroke od 45 do 60 % cene posameznih obtik vzgojno varstvene dejavnosti, ostati detež cene bodo prispevati starši oz Skupnost otroškega varstva.
4.3.2.	Izobraževanje
Ob uvajanju modernejše tehnotogije v proizvodnjo se bo izkazata potreba po detavcih z višjo stopnjo strokovne usposobtjenosti. Zato bo izobraževanje in usmerjanje v nadatjevanje izobraževanja ena izmed temetjnih natog tega obdobja Za reatizacijo tega citja, bodo organizacije združenega deta pospeševate izobraževanje iz deta in ob detu, predvsem v okviru svojih razvojih potreb, s kritjem stroškov izobraževanja in zagotavtjanjem ugodnejših detovnih pogojev za ŠtUfKj.,	,	.	.
V	srednjem šotstvu se bodo na podtagi ugotovtjenih stabosti odpravljate pomanjktjivosti. Cetovita prenova vzgojno izobraževatnih programov mora razrešiti probteme prezahtevnosti, preobsežnosti in prekrivanj.
V	osnovnem šotstvu bo ime! prednost zagotovtjeni program, ki bo omogoča! izenačeno raven osnovnega izobraževanja za vse otroke. Do začetka šotskega teta !986/87 bo v vse razrede uveden nov program deta in živtjenja osnovne šote. ki z interesnimi dejavnostmi, dodatnim poukom ter naravostovnimi in kutturnimi dnevi prispeva k preraščanju osnovne šote v izobraževatno, kuttumo in tetesno kuttumo središče.
V	osnovni šoti bomo razvijati raztične obtike individuatizacije in notranje diferenciacije pouka, da bi na ta način omogočiti najugodnejši razvoj vsakega učenca. Pri tem bomo posebej skrbeti za delo ^ nadarjenimi učenci, in jim s svetovanjem in usmerjanjem ter z dobrq pripravtjenim dodatnim poukom in interesnimi dejavnostmi omogočiti pogtobtjeno razvijanje sposobnosti, nagnjenj in interesov.
V	osnovni šoti se števito učencev povečuje iz !455 otrok v Šotskejn. tetu 1985/86 na 1628 v šotskem tetu 1990/9! V osnovni šojL^ pritagojenim programom se bo števito povečato iz 15 na 16 učenček, v organizaciji za detovno usposobtjanje pa iz dveh oddetkov na tri oddetke.
Skupščina občine Izota bo kot ustanovitetj SGT$ poskrbeta za dokončanje stavbe in jo s tem usposobita za njeno verificirano dejavnost. Pri tem bo poiskata sodetovanje z zainteresiranimi dejavniki izven občine.
Za izgradnjo manjkajočih prostorov Srednje ekonomske in kovinarske šote z itatijanskim učnim jezikom, se bodo sredstva združevata za zaprtje finančne konstrukcije iz repubtiških sredstev za razvoj narodnosti, sredstev združene amortizacije vzgojno izobraževatnih organizacij in tastnih sredstev.
4.3.3.	Zdravstvo
Težišče razvoja zdravstvene dejavnosti do teta 1990 bo razvijanje in krepitev kvatitetnega in učinkovitega osnovnega zdravstvenega varstva delovnih tjudi in občanov. V sktadu s tem je načrtovan hitrejši razvoj sptošne ambutantne dejavnosti, medicine deta in zobozdravstvenega varstva. Zdravstvena organizacija bo posebno skrb namenita zdravstvenemu varstvu borcem in vojaških invatidov. Istočasno pa bodo širiti in usposabtjati stužbo zdravtjenja in nege botnika na domu preko tesnejšega in uspešnejšega sodetovanja z organizacijo osnovne zdravstvene dejavnosti, z botnišnično organizacijo in centrom za sociatno deto, kar bo pripomogto k racionatizaciji deta in skrajšanju čakatnih dob na vseh ravneh zdravstvenega varstva.
Zdravstvene organizacije bpdo racionatizirate uporabo zdravit, sanitetnega materiata in opreme Prav tako se bodo racionalizirati postopki preddiagnostičnih priprav in odpravito nepotrebno podvajanje teh preiskav v raztičnih zdra^l^pnih ustanovah
V zdravstveni dejavnosti bomo dp leta 1990 zagotoviti enega zdravnika na 1300 prebivaleqy ,$ppga zobozdravnika na 1600
108
URADNE OBJAVE
Koper, 4. maja 1990 - št. 19
prebivatcev. V tekamiški dejavnosti pa bomo zagotoviti enega farmacevta na 6500 prebivatcev in enega tekarniškega detavca na !800 prebivatcev
Zdravstvena skupnost bo preko cene storitev oz povečane amortizacije združevata z ostatimi občinami v obatno-kraški regiji sredstva za nadatjevanje izgradnje obatne botnišnice Z združevanjem sredstev po posebnem samoupravnem sporazumu za investicije v družbenih dejavnostih bomo zagotoviti sredstva za izgradnjo zdravstvenega doma.
4.3.4.	Sociatno skrbstvo
V	sociatnem skrbstvu bomo predvsem povečati skrb za sociatno varnost materiatno in sociatno ogroženih skupin prebivatstva. ki zavotjo raztičnih vzrokov potrebujejo pomoč družbene skupnosti Redno se bo dopotnjevato evidenco o prejemnikih sociatno varstvenih pomoči in morebitnih novih upravičencih
Občinska skupnost bo v okviru svojih programov in drugih temetjnih aktov skrbeta za izvajanje občinskega in zagotovtjenega programa, (denarno pomoč kot edini in dopotnitni vir. ter ptačito oz. doptačito stroškov oskrbovancem v sptošnih in posebnih zavodih) ter z njim povezanih sotidamostnih natog.
Poteg tega bo zagotavtjata sredstva za natoge. ki so skupnega pomena za vso repubtiko (to zadeva predvsem zagotavtjanje storitev izvajatskih organizacij repubtiškega pomena, prevoze stepih. financiranje programov Romov in mtadinskih detovnih akcij itd.) ter program vzajemnosti, ki vsebuje natoge v zvezi z varstvom invatidnih oseb po zakonu o družbenem varstvu duševno in tetesno prizadetih otrok
V	tem srednjeročnem obdobju bo skupnost posvečata vetiko pozornost in skrb za iskanje novih obtik deta s starostnikom z namenom podatjšanja bivanja starostnikov v svojem domačem oko!ju. Večjo vtogo kot sedaj bo imet pri tem detu Center za sociatno deto. Z nadatjevanjem sanacije Doma upokojencev bomo izbotjšati pogoje bivanja starostnikov.
4.3.5.	Kuttura
V	kutturi in kutturni dejavnosti bomo v srednjeročnem obdobju spodbujati zavest o pomembnosti kutture v živtjenju tjudi. podpirati botjše vrednotenje ustvarjatnega deta in razvijati kutturne vrednote, ki so usmerjene v prihodnost. Pospeševati bomo tiste dejavnosti, ki pribtižujejo kutturne dobrine večjemu števitu občanov in omogočajo njihovo aktivno udetežbo. Večji poudarek bomo dati množičnosti, ohranjevanju, vrednotenju, razvoju naprednih tradicij, skrb za razvoj nacionatno kutturnih in humanističnih vrednot ter skrb za stovenski in itatijanski jezik. Kutturna skupnost bo intenzivirata širjenje amaterske dejavnosti, kakor v mestu tako na podežetju in zagotovita primerne kadre ter pogtabtjata sodetovanje med nositci amaterske dejavnosti, pokticnimi kutturnimi zavodi in šotami.
V	okviru natožbene dejavnosti bo Kutturna skupnost zbirata sredstva za nabavo opreme za kutturni dom in matično knjižnico, za prenovo Manziotijeve hiše. za sanacijo Besenghijeve hiše v kateri bi pihatni orkester dobit svoje prostore ter za pridobitev prostorov za namene "Ribiške zbirke".
4.3.6.	Tetesna kuttura
Na področju tetesne kutture bomo krepiti množičnost in skrbefi za športno aktivnost vseh tjudi. ztasti pa otrok in mtadine. Večje tetesnokutturne aktivnosti se bodo odvijate v organizacijah združenega deta. šotah, ktubih in društvih, v katerih bodo večjo skrb posvetiti tudi strokovnemu kadru. Do teta !99() bomo nekotiko izbotjšati vadbene pogoje s tem. da bomo vtagati v nadkritje rokometnega igrišča, batinišča. postaviti hanger za jadratce ter vzdrževati obstoječe objekte.
4.3.7.	Raziskovatna dejavnost
Raziskovatno deto bo gtede na zaostajanje tehnotogije za razvitim svetom postato nuja v vseh organizacijah združenega deta. Reševanje razvojne probtematike v organizacijah združenega deta bo temetjito na večjem vktjučevanju znanja, predvsem domačega in tastnih inovacijskih dosežkov. Vso pozornost bomo posvetiti vzgoji in usposabtja-nju raziskovatnih kadrov. Motivirati bomo detovne tjudi za inovativno dejavnost ter se zavzemati za organizirano vktjučevanje mtadih v raziskovatno dejavnost.
Prednostna natoga v raziskovatni dejavnosti bo tudi opremtjanje znanstveno - raziskovatnega deta. Z združenimi sredstvi bomo zagotav-tjati opremo predvsem za potrebe temetjnega raziskovatnega deta.
4.3.8.	!nformacijski sistem
Za potrebe informiranosti vseh prebivatcem naše občine, za razvoj detegatskega sistema ter za pomoč k postovnim odtočit vam. bomo v srednjeročnem obdobju z konkretnimi aktivnostmi vseh za to odgovornih. izbotjšati naš informacijski sistem v občini. Z materiatno podporo bomo zagotavtjati še nadatje na višjem kakovostnem - vsebinskem nivoju izhajanje Primorskih novic dvakrat v tednu.
Vktjučevati se bomo pri opredetjevanju vsebine programa Radia Koper - Capodistria in tetevizije Koper - Capodistria, kateri je
namenjen predvsem itatijanski narodnostni skupnosti, ki živi v SFRJ. stovenski skupnosti v zamejstvu ter širše jugostovanskim in itatijan-skim gtcdatcem Organizacije združenega deta. krajevne skuposti in drugi subjekti ptaniranja bodo v svojih ptanih postaviti kot citjno natogo tudi detovna področja informacijske dejavnosti Predvsem v organizacijah združenega deta bodo zaradi izbotjšanja postovanja in pravočasnih hitrih odtočitev uvajati računatnike. V oskrbi za izbotjša-nje detovanja detegatskega sistema se bo v okviru upravnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti uvede) poenoten pristop, s tem se bo informiranost detegatov in detegatske baze nedvomno izbotjšata Prav tako se bodo v organizacijah združenega deta in detovnih skupnostih zavzemati za izbotjšanje in formira-nost v korist botjše osveščenosti dctavcev kot samoupravtjatcev.
4.4.	Sptošna tjudska obramba in družbena samozaščita
Razvoj sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite kot obtika in vsebina obrambne organiziranosti naše sociatistične samoupravne družbene skupnosti, se vse botj uvetjavtja kot sestavina sociatističnega samoupravtjanja in kot netočtjiv de! samoupravnih pravic, odgovornosti in družbenopotitične aktivnosti detovnih tjudi in občanov Za krepitev obrambne sposobnosti naše države bodo detovni tjudje in občani v organizacijah združenega deta. samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih statno razvijati obrambno in samozaščitno detovanje. skrbeti za svoje uspo-sabtjanje in opremtjanje za vodenje oboroženega boja in drugih obtik sptošnega tjudskega odpora, za upiranje raztičnih sovražnih pritiskov, obtikam speciatne vojne, za detovanje v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, za izvajanje samozaščitnih aktivnosti ter za preprečevanje in odpravtjanje izrednih razmer. Temetjne natoge v razdobju !986
-	!990 bodo na področju sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite v občini:
-	nadatjevanje z ukrepi in aktivnostmi, ki bodo krepite sistem SLO in DS z ustanovitvijo organov in tetes za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščito v vseh organizacijah in skupnostih
-	posodabtjanje teritoriatne obrambe, zagotavtjanje sodobne oborožitve. zadostne kotičine streti va in mikro eksptozivnih sredstev z ustreznim sktadiščnim prostorom, izvajanje vzgoje in urjenja enot in štabov teritoriatne obrambe
-	zagotavtjanje materiatnih. kadrovskih in drugih pogojev za večje vktjučevanje prebivatstva v enote CZ in za botjšo opremtjenost CZ
-	organizacija, usposabtjanje in opremtjanje narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega deta kot najširše obtike organiziranja detovnih tjudi in občanov za opravtjanje dotočenih natog družbene samozaščite in za vktjučevanje v sptošni tjudski oboroženi odpor
-	nadatjnje opremtjanje. oboroževanje in usposabtjanje organov in organizacij DPS za detovanje v izrednih in vojnih razmerah
-	tekoče in načrtno dograjevanje obrambnih načrtov pri vseh nositcih obrambnih priprav ter vgrajevanje te-teh v osnove družbenoekonomskega sistema TOZD. KS. S!S. družbenopotitičnih organizacij in skupnosti
-	vzgoja in izobraževanja detovnih tjudi. občanov in izvenšotske mtadine za obrambo in zaščito ter pridobivanje mtadih za obrambne poktice
-	obtikovanje občinskih btagovnih rezerv po programu ter sodetovanje pri izgradnji potrebnih sktadišč
-	obtikovanje rezerv materiatnih sredstev za primere naravnih in drugih hudih nesreč.
Nadatjnji razvoj varnostne kutture detovnih tjudi in občanov, obtikovanje samozaščitnih kriterijev za razvijanje aktivnosti pri ocenjevanju varnostnih razmer, pri izdetavi varnostnih načrtov in njihovem uresničevanju ter razvijanje novih obtik deta. mora izhajati iz aktuatnih družbenopotitičnih. ekonomskih varstveno - obrambnih potreb naše družbe.
Ob tem sta varstvo samoupravnih pravic detovnih tjudi in občanov ter varstvo družbenega premoženja pred vsemi obtikami ztorab in odtujevanja temetjna natoga vseh uporabnikov družbenih sredstev, samoupravnih postovodnih in državnih organov ter strokovnih stužb. ki se morajo usposobiti za učinkovitejše deto na tem področju, se ustrezno organizirati, medsebojno sodetovati in se detovno povezati.
Operativno detovanje v smistu družbene samozaščite s področja požarne preventive bo zagotavtjata Obatna požarna skupnost Koper preko svojih izvajatcev. V zvezi s tem bo povečata skrb za aktivno deto prostovotjnih in pokticnih gasitskih enot. kakor tudi usposabtjanje kadrov za učinkovite intervencije ob požarih in izpopotnjevanje ustrezne opreme ter izgradnjo namenskih objektov.
Organi za notranje zadeve bodo v okviru zakonskih poobtasti! in odgovornosti izvajati natoge v sistemu tjudske obrambe in družbene samozaščite, pri čemer bodo ztasti: učinkovito spremtjati varnostne razmere in pravočasno odkrivati in onemogočati ogrožanje naše sociatistične samoupravne družbe, izpotnjevati sistem sprotnega informiranja o aktuatnih varnostnih probtemih. pomagati pri usposabtjanju tjudi za detovanje v družbeni samozaščiti in pri usposabtjanju narodne zaščite, preprečevati detovanje kriminatitete. javnega reda in miru. požarov in drugih škod na družbenem in zasebnem premoženju, izpotnjevati svojo organizacijo in opremo ter kadrovsko izpotnjevati svojo operativno stužbo.
Koper. 4. maja 1990 - St. 19
URADNE OBJAVE
109
4.5.	Urejanje prostora in varstvo okolja
4.5.1.	Cilji v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja
Predvidene aktivnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja se nanašajo na nadaljevanje urejanja komunatnih in prometnih problemov v prostoru, na graditev novih objektov oz. na ustvarjanje boljših pogojev za delo in življenje.
Na osnovi določil dolgoročnega plana občine !zola in urbanističnih zasnov v njegovem sklopu, bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za izvedbene posege v prostor Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bo posvečena skrb varovanju širših družbenih interesov pred ozkimi lokalnimi. s ciljem doseganja smotrne rabe zemljišč ter ustvarjanja humanega delovnega in življenjskega okolja. Varovali bomo okolje pred motečimi in škodljivimi vplivi na vseh nivojih planiranja, programiranja ter izvedbe planskih odločitev Območje občine IZola smo skladno s pretežno obstoječo in predvideno rabo prostora ter organizacijo dejavnosti v prostoru, upoštevajoč naravne danosti, razdelili na trinajst planskih enot Planske celote so podrobneje razdeljene v notranja ureditvena območja, ki predstavljajo prostorsko in funkcionalno enoto urbanističnega urejanja.
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
-	opredelili in zavarovali lokacije za deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti (storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti, šport, rekreacija)
-	načrtovali odpravo komunalnih problemov (vodovod, kanalizacija, elektrika. PTT)
-	načrtovali izboljšavo prometnih ureditev
-	preverili obremenitve okolja s strani možnih virov motenj ter načrtovali njihovo sanacijo
15/4	induscona	proizvodna dejavnost	ZN
15/5	induscona	proizvodna dejavnost	ZN
15/6	induscona	proizvodna dejavnost	ZN
15/7	induscona	proizvodna dejavnost	ZN
15/8	induscona	proizvodna dejavnost	ZN
Z 5/9	induscona	funkcionalne zelene površine	ZN
Z 5/10	induscona	funkcionalne zelene površine	ZN
Z 5/1!	Morer	kmetijske površine	PUP
Planska celota 6. Viližan		- bolnica	
Šifra	Lokalni naziv	Pret namen raba	Pl.A
C 6/1	Bolnica	oskrba, storitve	ZN
Z 6/2	Bolnica	funkcionalne zelene površine	ZN'
Z 6/3	Viližan	funkcionalne zelene površine	ZN
C 6/4	Bolnica	oskrbe, storitve	ZN
C 6/5	Ruda	oskrba, storitve, sanacija degradiranih območij	UN
Z 6/6	klif. obala	zelene površine	UN
K 6/7 Z 6/8	Pentlja Ruda" čistilna naprava	prometne površine	PUP
	Viližan	komunalna infrastruktura	UN
Planska celota 7. Strunjan
ZT7/1	Belvedere	turizem, rekreacija.	
		zelene površine	ZN
Z 7/2	Belvedere - klif	klif	UN
Z 7/3	Strunjan	rekreacija, zelene površine	PUP
4.5.2.	Prostorske planske celote notranja ureditvena območja - načini urbanističnega urejanja
Planska celota !. Marina - Simonov zaliv
Šifra	Lokalni naziv	Pret. namen, raba	Pl A
Tl/l		turizem, proizvodne in	
		servisne dejavnosti	ZN
Tl/2	Simonov zaliv	turizem, urejene zelene	
		in športne površine	UN
Planska celota 2. historično mestno			
jedro -	Delamaris - Avtocamp "Jadranka"		
S 2/1	Izola	stanovanja, centralne dejavnosti	UN*
Z 2/2	Punta	urejanje zelene in rekreativne	
		površine, turizem, urejena	
		javna plaža	UN
C 2/3	Pošta	centralne dejavnosti, stanovanja	UN
S 2/4	nova individ. grad.	stanovanja	PUP
12/5	Delamaris	proizvodne dejavnosti	ZN
12/6	"2. oktober"	proizvodne centralne dejav.	
		zelene površine	ZN
Z 2/7	Avtocamp	Avtocamp "Jadranka",	
	"Jadranka"	urejene zelene površine	ZN
Planska celota 3. med Prešernovo Cankarjevo. Drevoredom 1. maja in Morovo
šifra Lokalni naziv
S 3/!
C 3/2 Ob ulici Oktobrske revolucije
S 3/3
Z 3/4 nogometno igrišče S 3/5
K 3/6	pokopališče
C 3/7	"ObPittonijevi"
Planska celota S. Seva-Montecalvo
T8/1 Z 8/2 utdi4".	Mala Seva	počitniška stanovanja gozd. kmetijske površine, vinogospodarske ureditve, pro-	ZN
		metna in komunal, infrastruk	PUP
Planska celota 9. Pivo! - Ì		Rikorvo	
Z 9/!		gozd. kmetijske površine, vodno gospodarske ureditve, prometna in komunalna infrastruktura	PUP
Planska celota K). Šared			
S 10/!	Šared	stanovanja, centr dejavnosti	ZN
S 10/2	Šared	funkcionalne zelene površine, kmetijstvo	ZN mi ,
Planska celota 11. Malija			tlhdiQ !umnn
Sil/!	Malija	stanovanja, centr dejavnosti	SPI
Z 11/2	Malija	funkcionalne zelene površine	/N
S 11/3	Malija	stanovanja, zelene površine	
S 11/4	Malija	šport, rekreacija	ZN*
S 11/5	Malija	stanovanja	ZN*
Z 11/6		zelene, površine, varovalna območja, rekreacija	PUP
S 11/7	Vinica	stanovanja	UN*
Planska celota 12. Baredi		- Malija	
Z 12/1	Škufeljca	gozd. kmetijstvo, rekreacija, vodnogospodarske ureditve	PUP
Z 12/2		kmetijstvo, zelene površine	PUP
Planska celota 13. Dvori - Medoši
Pret. namen, raba stanovanja
centralne dejavnosti, stanovanja stanovanja, centralne dejavnosti Šport, zelene površ.. stanovanja stanovanja
pokopališče, zelene površine centralne dejavnosti
P LA PUP
ZN
UN
UN
UN
UN
ZN
Planska celota 4. Jagodje-Livade
stanovanja zelene površine
funkcionalna sanacija kamnoloma. zelene površine, kmetijstvo stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti stanovanja
S 4/1	Jagodje
S 4/2	Jagodje
Z 4/3	Livade
S 4/4	Livade
S 4/5	Livade
PUP
PUP
ZN
ZN
PUP
Planska celota 5. Obrtna-lndustrijska cona
0$/i	obrtna dejavnost
2 s/2	funkcionalne zelene površme
ZO 5/3	indus cona	varovalne zelene površme,
obrtne dejavnost!
ZN
PUP
ZN
S 13/1	Dvori	stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti	UN*
S 13/2	Dvori	stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti	UN*
Z13/3		kmetijske: rekreacijske in zelene površine, varovalna območja	PUP
Z13/4		kmetijske, rekreacijske, zelene površine in gozd. varovalna območja	i cX PUP
Z 13/5		kmetijske, zelene površine, gozd in varovalna območja	PUP
Z13/6		kmetijske površine, gozd	PUP
S 13/7	Medoši	stanovanja	UN*
S 13/8	Draga stanovanja	UN*	.	
110
URADNE OBJAVE
Koper, 4. maja 1990 - §t. 19
Označba * v koloni P!A, pomeni, da se opredeljene p!anske ce!ote začasno rešujejo z prostorsko ureditveni pogoji, do sprejetja ZN aii UN.
4.5.3.	Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora na območjih, kjer so predvidene naioge v zvezi z urejanjem prostora
Po dogovoru o tcmetjih družbenega piana občine !zo!a za obdobje 1986-1990 so po posameznih planskih celotah v občini, predvidene naslednje naloge v zvezi z urejanjem prostora.
Planska celota 8, Mala Seva - Montecalvo
T 8/1 38 počitniška stanovanja (76 enot), oskrbne in storitvene dejavnosti
Z 8/2 39. kmetijske površine - agrooperacije
40. zadrževalnik Jagodje
4! Prometna in komunalna infrastruktura
Planska celota 9, Pivo! - Rikorvo
U 9/! 42. kmetijske površine - agrooperacije, tekoče
vodnogospodarsko vzdrževanje, komunalna infrastruktura
Planska celota 1, Marina - Simonov zaliv
T 1/2 1. BUS hotel Simonov zaliv (300 ležišč)
T1/1 2 apartma - hote! (130 ležišč) - centralni objekt ' Marina izola T 1/1 3. urejanje športno rekreacijske cone in plaže v območju Simonov zaliv - Marina
T1/! 4 postopna preseljevanja v induscono podjetij SCP Stavbenik, Lesno podjetje Slovenijales - Oprema Izola,
Droga TOZD Argo
T 1/1 5. 1. faza Marine Izola (400 privezov)
T 1/1 6. "Droga" TOZD Argo, sanacija prostorov T 1/1 7. jadralni hangar, nadkritje balinišča T 1/2 8. ureditev plaže pod Belvederjem T 1/1 9 spremljajoča prometna in komunalna infrastruktura T 1/2
Planska celota 2, historično mestno jedro - Delamaris S 2/1 10. 70 stanovanj v historičnem mestnem jedru S 2/1 ! ! enote oskrbnih in storitvenih dejavnosti, ureditev kulturnih objektov v historičnem mestnem jedru ! 2/6 12. "2. oktober" - nova proizvodna hala, skladišča, operativna obala
Z 2/2 13 rekreativne, kopališke in turistične zmogljivosti S 2/!
Z 2/2 14 ureditev ustrezne prometne in komunalne infrastrukture ! 2/5 S 2/4
Planska celota 10, Šared
S 10/1 43. individualna stanovanjska gradnja (100 objektov), oskrbno-storitvene enote
S 10/! 44. ustrezna prometna in komunalna infrastruktura Planska celota 11, Malija
44. individualna stanovanjska gradnja, oskrbno-storitvena enota S H/! 45. ustrezna prometna in komunalna infrastruktura S 11/3 47. individualna stanovanjska gradnja S 11/5 48. dopolnitev obstoječe individualne stanovanjske gradnje S 11/7 49. dopolnilna individualna gradnja S !!/!, S 11/2 S 11/3, S 11/4
S 11/5, S 11/7 50. dopolnilna ureditev obstoječe prometne in komunalne infrastrukture
Planska celota 12. Baredi - Malija
Z 12/! 51. kmetijske površine - agrooperacije Z 12/2 52. kmetijske površine - agrooperacije
Planska celota 13: Dvori - Medoši
Planska celota 3, med Prešernovo. Cankarjevo Drevoredom ! maja, Morovo
C 3/2 15. stanovanjska blokovna gradnja (60 stanovanj)
C 3/2 16. zdravstveni dom (1 faza)
C 3/2 17. veleblagovnica
C 3/2 18 ureditev ob kulturnem domu
C 3/2 19 oprema z enotami oskrbno storitvenih dejavnosti
Z 3/4 20 nadkritje rokometnega igrišča
S 3/3*2!. Enotnost, dograditev proizvodnega objekta
Planska celota 4. Jagodje - Livade
S 4/4'22. stanovanjska blokovna gradnja (170 stanovanj)
S 13/! 53 dopolnilna individualna stanovanjska gradnja S 13/7 54. dopolnilna individualna stanovanjska gradnja S 13/8 55. dopolnilna individualna stanovanjska gradnja Z 13/6, Z 13/5 56 kmetijske površine - agrooperacije MIO S 13/1, S 13/2,
S 13/5, S 13/7
S 13/8, Z 13/6 57. ustrezna dopolnilna prometna in komunalna infrastruktura
:	c
3m
't<fonq
&!*)i
/AT/
S 4/4 23. Osnovna šola Livade (L S 4/! 24 trgovina Jagodje
faza. 360 učencev. 10 učilnic)
!!3'1)
din!..
Planska celota 5, Obrtna industrijska cona
0 5/1 25. obrtna dejavnost, proizvodne hale ZO 5/3 26. ureditev zelenih površin, prometna in komunalna infrastruktura
ZO 5/3 27. trgovina Vitrina " - adaptacija ZO 5/3 27A obrtne delavnice
! 5/4 28. začetek graditve proizvodnih objektov "Arga", Oprema ! 5/4 29. proizvodni objekti SGP "Stavbenik"
! 5/8 30. poslovni in proizvodni prostori Mehanotehnika"
! 5/5 31. ' !p!as", proizvodna hala
! 5/5, ! 5/6 32. ustrezna prometna in komunalna infrastruktura ! 5/7
0 5/! 33 razširitev RTP
4.5.4.	Usmeritve za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje urbanistične usmeritve:
1.	Planska celota 1, Marina - Simonov zaliv T 1/1, T 1/2 ! .!. Marina Izola T 1/1
Izvedbena urbanistična rešitev kopenskega dela Marina Izola bo zagotovila
-	potrebne površine za operativno delo objekta
-	ohranitev območja med obrati "Droga" TOZD Riba in historičnim mestnim jedrom v funkciji območja centralnih mestnih dejavnosti
-	varovanje obstoječih zelenih površin (park Arigoni. območje ob objektu "Dom upokojencev")
-	varovanje obale in območja Halietum z opredelitvijo namenske rabe skladno z določili ustrezne stopnje varstvenega režima
-	ustvarjanje funkcionalne in prostorske povezave z območjem hotela Simonov zaliv, obstoječim stanovanjskim območjem, območjem ob ulici Oktobrske revolucije in historičnim mestnim jedrom
-	realizacijo športno-rekreativnih programov skladno z dokončno zmogljivostjo objekta, spremljajoče in turistične kapacitete pa v obsegu prostorskih zmogljivosti
-	realizacija parkirišč koristnikov izven območja Marine (v opuščenem kamnolomu Livade)
-	ustrezno kompletiranje prometne in komunalne infrastrukture
-	peš povezavo ob obali med historičnim mestnim jedrom in območjem Simonovega zaliva
Planska celota 6. Viližan - Bolnica
C 6/! 34. nadaljevanje graditve Bolnice C 6/4 34 nadaljevanje graditve Bolnice C 6/5 35. "Ferrotehna" skladiščni prostori, parkirišča C 6/6 36. sanacija Laporokopa K 6/8 36A čistilna naprava
Planska celota 7. Strunjan
T 7/! 37 Motel Belvedere - sanacija obstoječih hotelskih kapacitet in ureditev avtocampa 3tm T 7/! 37A Motel Belvedere, hotelski objekt
2.1.	Simonov zaliv T 1/2
Izvedbena urbanistična rešitev območja bo zagotovila:
-	izvedbo dopolnilnih prenočitvenih zmogljivosti hotelov Simonov zaliv ter spremljajočih programov
-	ohranitev obstoječih ambientalno-prostorskih kvalitet območja
-	ureditev športno-rekreativnih površin na kopnem in ob obali, ob spoštovanju stopnje spomeniškega varovanja
celovitost prostorske rešitve ter funkcionalno povezanost z območjem Marina Izola
-	peš povezavo ob obali med območjem Halietuma in plažo pod Belvederjem
-	vardvanje morja pred onesnaženjem
-	ustrezna predmetna in komunalna ureditev
Koper, 4. maja 1990 - Št. 19
URADNE OBJAVE
111
2.	Planska celota 2, Historično mestno jedro - Delamaris - avtocamp "Jadranka"	^
2.1.	Historično mestno jedro S 2/1, Z 2/2, C 2/3, S 2/4
Izvedbena urbanistična rešitev bo zagotovila:
-	realizacijo programskih in varstvenih osnov podanih v elaboratu "Načrt prenove starega mestnega jedra Izole" MZSU Piran - VTO Arhitektura FAGG 1978 - 1979
-	ureditev prometne in komunalne problematike
-	varovanje morja pred onesnaženjem
-	faznost graditve
2.2.	"Delamaris" - "2. oktober" - Avtocamp "Jadranka"
! 2/5, 1 2/6, Z 2/7
urejevanjem prometne in komunalne infrastrukture, usposabljanjem obale za sprejem kopalcev ob spoštovanju varstva celotnega območja kot krajinskega parka
-	varovanje krajinskih značilnosti območja
-	vključevanje območja v rekreativno območje mesta Izola
Planska celota 8, Mala Seva - Montecalvo T 8/1, Z 8/2
Ureditveno območje Mala Seva se opredeli kot območje počitniških stanovanj, Območje se dopolni z novimi zmogljivostmi ter komunalno in prometno sanira.
Planska celota 10, Šared S 10/1, S 10/2
Območje Šareda se v predvidenem obsegu (!. faza) realizira skladno z določili veljavnega zazidalnega načrta.
Izvedbena urbanistična rešitev bo zagotovila:
-	le izvedbo programov, ki so funkcionalno pogojeni z morjem
-	vedutno in prostorsko varovanje območja, historičnega mestnega jedra in polotoka
-	ureditev zelenih površin ob Cankarjevi ulici, Prešernovi cesti na območju avtocamp "Jadranka"
-	funkcionalno in urbanistično arhitektonsko celovitost z stičnimi mestnimi območji
-	celovitost prometne ureditve (historično mestno jedro - proizvodne cone)
-	ureditev sistema komunalne infrastrukture
-	varovanje morja pred onesnaževanjem
Planska celota 3, med Prešernovo, Cankarjevo, Drevoredom 1. maja in Morovo ulico
S	3/1, C 3/2, S 3/3, Z 3/4, S 3/5, C 3/7, K 3/6 Prostorski izvedbeni akti bodo zagotavljali:
-	kompletiranje prometne in komunalne infrastrukture v že zgrajenih območjih S 3/1, S 3/3, S 3/5, K 3/6, C 3/7
-	funkcionalno in prostorsko povezavo med območji historičnega mestnega jedra in Livade (območje ob ulici Oktobrske revolucije)
-	graditev oskrbnih in storitvenih zmogljivosti v funkciji mesta Izola (veleblagovnica, zdravstveni dom, javni programi, športne površine)
-	ohranjanje obstoječih zelenih površin
-	ustrezno prometno in komunalno opremljanje
-	peš povezave v osi historično mestno jedro - Livade ob Prešernovi cesti
Planska celota 4, Jagodje - Livade $ 4/1, S 4/2, Z 4/3, S 4/4, $ 4/5
Obstoječi prostorski izvedbeni akti za območje Jagodja in Livad se bodo realizirali v tem in naslednjih srednjeročnih planskih obdobjih. Območje s 4/5 se ob Prešernovi cesti uskladili s prostorsko rešitvijo območja ob ulici Oktobrske revolucije (peš prehod, avtobusna postaja, komunalna infrastruktura).
Planska celota 5, Obrtna industrijska cona 0 5/1, Z 5/2, ZO 5/3, T 5/4,1 5/5, I 5/6,
! 5/7, I 5/8, Z 5/9, Z 5/10, 25/11
Območja obrtne in industrijske cone bomo celovito urejevali skladno z rešitvami zazidalnih načrtov.
Planska celota 6, Viližan - bolnica C 6/1, Z 6/2, Z 6/3, C 6/4,
C 6/5, Z 6/6, K 6/7, Z 6/8
Planska celota 11, Malija S 11/1, Z 11/2, 8 11/3, S 11/4, S 11/5, S 11/6 Prostorski izvedbeni akti bodo zagotavljali
-	dograditev, prometno in komunalno urejevanje že zgrajenih območij
-	ureditev zelenih in športnih površin
-	kompletiranje ustreznih oskrbno-storitvenih programov.
Planska celota 12, Baredi - Malija
-	varstvo krajine
-	kmetijske operacije
Planska celota 13, Dvori - Medoši Prostorski izvedbeni akti bodo zagotavljali
-	dograditev, prometno in komunalno urejanje že zgrajenih območij
-	ureditev zelenih in rekreacijskih območij
-	kompletiranje ustreznih oskrbno-storitvenih programov
-	krajinsko varovanje območja
Št.: 30-1/84 Izola, 29. maja 1986
Predsednik OSKAR JOGAN, l.r.
OBČtNA KOPER
Na podlagi 265. in 266. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. aprila 1990 sprejela
ODLOK	. (
O SPREMEMBAH ODLOKA O DELOVNEM PODROČJU IN SESTAV! STALNIH KOMISIJ SKUPŠČINE OBČINE KOPER
Četrti odstavek 4. člena odloka o delovnem področju in sestavi stalnih komisij skupščine občine Koper (Uradne objave, št. 14/82) se črta.	i
2.	člen	i
Tretji odstavek 7. člena se črta.
6.1.	Območje Bolnišnice C 6/1, Z 6/2, Z 6/
Izvedbeni akti za poseg v prostor bodo vsebovali opredelitev celovitega programa bolnice, z odločitvijo faznosti izvedbe. Območje je name njeno le razvoju bolnice z nujnimi spremljajočimi dejavnostmi, ter objekti, ki so funkcionalno povezani z bolnišnico.
Zasnova zazidave bo upoštevala kriterij koncentracije, kriterij krajinskega prilagajanja objektov ambientu izolskega amfiteatra, določilom varovanja kmetijskih zemljišč v največji možni meri, ter pogojem racionalnega priključevanja na prometno in komunalno infrastrukturno omrežje.
6.2.	Območje Viližan C 6/4, C 6/5, Z 6/6, Z 6/8
Prostorski izvedbeni akti bodo zagotavljali
-	krajinsko sanacijo degradiranih območij
-	krajinsko sanacijo območja ob obalni cesti
-	kompletiranje komunalne infrastrukture
-	varovanje obale in morja

3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020-25/82 Koper, 19. aprila 1990
Predsednik RAUL ŠIŠKOVIČ, I r.
Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 91. in 92. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list RS, št. 9/90) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. aprila 1990 sprejela
ODLOK
O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTIH
Planska celota 7, Strunjan
ZT 7/1, Z 7/2, Z 7/3	d',
Prostorska izvedbena dokumentacija bo zagotavljala - dopolnjevanje in prestrukturiranje obstoječega turističnega območja „ na Belvederju z graditvijo hotelskih prenočitvenih zmogljivosti,
U /U!*; .
!	'	'!t' t '
-
J.-,,!,H
I	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov, upravljanje in vzdrževanje zaklonišč ter njihova uporaba, oddajanje v najem, financiranje t^r nadzor nad zaklonišči.
112
URADNE OBJAVE
Koper, 4. maja 1990 - št. 19
2.	člen
Občani in materialne dobrine se. pred učinki vojnih akcij in njihovimi posledicami. zaklanjajo v zakionišča. zak!oni!nikc in druge zaščitne objekte.
3.	č!cn
Zakionišča so grcdhcni objekti (zaprti prostori) v zgradbah a!i izven njih Po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremljenosti morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni s tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev.
4.	člen
Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so razni rovi in drugi podobni objekti, kletni in drugi prostori v obstoječih stavbah ter komunalni !n naravni objekti, ki sc gradijo oziroma preuredijo po posebnem odloku občinske skupščine, praviloma ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni
5.	člen
Glede na uporabnike sc zaklonišča delijo na zaklonišča za stanovanjske stavbe, zaklonišča podjetij in drugih organizacij, skupna in javna zaklonišča.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena za zaklanjanjc stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah. Skupna zaklonišča so namenjena za zaklanjanjc stanovalcev, delavcev in drugih občanov v določenih stanovanjskih, poslovnih in drugih sredinah. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stabah se smatrajo kot skupni prostori v teh stavbah.
Javna zaklonišča so namenjena za zaklanjanjc občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih.
6.	člen
Upravne zadeve v zvezi z gradnjo, upravljanjem, vzdrževanjem, uporabo in oddajanjem zaklonišč v najem ter gradnjo zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin opravlja občinski upravni organ pristojen za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve niso z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom, dane v pristojnost drugega organa.
II	GRADNJA ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBIEK
TOV	if :
7.	člen
Za graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah skrbtjo investitorji in lastniki teh stavb.
S.	člen
Zaklonišča in drugi zaščitni objekti se gradijo na območju tdesta. v naseljih in objektih v skladu s tem odlokom, načrtom zaklanjanja z*t območje občine ter potrjenim elaboratom o gradnji laklonišč. ki je sestavni del sprejetega prostorskega izvedbenega načrta.
)9ačrt zaklanjanja za območje občine se izdela na podlagi občne ogroženosti občine pred vojnimi akcijami.	1
Oceno ogroženosti območja občine pred vojnimi akcijami določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine.	'	' ^
Elaborat o zaklanjanju za posamičen prostorski izvedbeni načrt sB' izdela istočasno s tem načrtom, potrdi pa ga svet za SLO in DS Skupščine občine Koper.
9. člen
Zaklonišča se morajo graditi tako. da se lahko v miru uporabljajo tudi v druge namene, kar pa ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito pred učinki vojnih akcij.
K), člen	'
Investitorji komunalnih in drugih objektov pod površino ta! so. na zahtevo upravnega orana za ljudsko obrambo in po predhodnem mnenju sveta za SLO in DS občinske skupščine, dolžni prilagoditi te objekte pogojem za gradnjo in uporabo javnih zaklonišč. Dodatni stroški, ki nastanejo zaradi prilagoditve objektov za zaščito, bremenijo sredstva za gradnjo javnih zaklonišč.
1	\
III	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
11	člen
Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo za upravljanje lahkó ustanovi ali pooblasti občinska skupščina. Z zaklonišči podjetij tef' drugih organizacij in skupnosti upravljajo njihovi poslovodni organi.
Upravljanje skupnih zaklonišč sc določi z ustrezno pogodbo med lastniki posameznega skupnega zaklonišča.	., .
t2. iim
Lastnik oziroma upravljalec zaklonišča ne sme spremeniti osnovnega namena uporabe zaklonišča." ,
- D ! jqoz! J!M3do )! '
'	b fhJxmbonzog \i -
13.	člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati v uporabnem in brezhibnem stanju.
Javna zaklonišča vzdržuje organizacija, ki jo je za upravljanje ustanovila ali pooblastila občinska skupščina. Zaklonišča v stanovanjskih. poslovnih in drugih stavbah vzdržujejo lastniki oziroma uprav-Ijalci teh zaklonišč. Stroški vzdrževanja zaklonišč se delijo na tekoče in investicijsko vzdrževanje in bremenijo lastnike oziroma upravljalce.
14.	člen
Navodilo o vzdrževanju in uporabi zaklonišč ter zakloniščni red predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
IV	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU
! *„	*3 č!en
Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji;
-	da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšale odpornost, higienske in tehnične pogoje ter spremenile osnovni namen uporabe;
-	da sc ne uporabljajo prostori s filtroventilacijskimi napravami in prostori, v katerih je spravljena oprema zaklonišča;
-	da se v zakloniščih ne skladiščijo eksplozivne, strupene in lahkovnet-Ijive snovi;
-	da se zaklonišča redno vzdržujejo tako. da jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah.
Ib. člen
Zaklonišča se lahko dajejo v najem za mirnodobno uporabo. Pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene lastnik oziroma upravljalec zaklonišča v soglasju z upravnim organom za ljudsko obrambo Pogodba o oddaji zaklonišča v najem za mirnodobno uporabo mora vsebovati: namen uporabe, vrsto in obseg morebitne preureditve, vzdrževanje, prekinitev pogodbe, čas za izpraznitev prostorov, obveznost ponovne usposobitve za osnovni namen in stanje zaklonišča ob oddaji v najem, ki se ugotovrzapisniško. Zapisnik o stanju zaklonišča (naprav, instalacij in opreme) ob oddaji v mirnodobni najem je sestavni del pogodbe.
17. člen
Ob neposredni vojni nevarnosti prenehajo veljati vse pravice najemnikov iz najemnih pogodb o mirnodobni uporabi zaklonišč. Oškodovane stranke v takih primerih nimajo pravice zahtevati odškodnino.
Najemno pogodbo lahko najemodajalec enostransko odpove pred iztekom pogodbenega roka tudi. če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Najemnik mora v tem primeru povrniti škodo in vzpostaviti zaklonišče v prejšnje stanje.
15.	člen
Sredstva pridobljena z najemnino za zaklonišča se vodijo ločeno in se lahko uporabljajo samo za greditev, modernizacijo in vzdrževanje zaklonišč.
V	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ !N DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
19.	člen
Investitorji, lastniki in upravljalci stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb financirajo graditev, opremljanje in vzdrževanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi.
20.	člen
Gradnjo, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč financira občinska skupščina iz sredstev za zaklonišča, ki se zbirajo na posebnem računu iz najemin za zaklonišča in drugih virov.
Sredstva so strogo namenska in se lahko uporabljajo le za gradnjo, modernizacijo in vzdrževanje javnih zaklonišč. Nadzor nad zbiranjem sredstev za zaklonišča opravlja svet za SLO in DS občinske skupščine, ki jih tudi razporeja in odloča o njihovi uporabi.
VL NADZOR NAD ZAKLONIŠČI
21.	člen
Inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo, uporabo in vzdrževanjem zaklonišč izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za opravljanje inšpekcijskega nadzora v občini ter občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
VH. PREHODNE!N KONČNE DOLOČBE
,dinimi%,nnAoH''
.tT'T/	22. člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o
m
Koper, 4. maja 1990-Št. 19
URADNE OBJAVE
113
zaktoniKih in drugih zaStitnih objektih (Uradne objave. St	in
^bPrst°f!t/M)"	^šdtn.h objektih (Uradne
23. čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 853-1/90 Koper. !9. aprita !990
Predsednik RAUL ŠtŠKOVtC. t.r.
Na podtagi !0. č!ena zakona o stavbnih zemtjiščih (Uradni !ist SRS. št. 18/84, 32/85 in 33/89) in 239. č!ena statuta občine Koper je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne !9. apriia 1990 sprejeta
ODLOK
O PRENEHANJU LASTNtNSKE PRAVICE NA OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA INDUSTRIJSKA CONA SRMIN
L č!en
S tem odtokom se v sktadu z Družbenim ptanom občine Koper za obdobje 1986-1990 (Uradne objave št. 36/86) dotoči, katero zemtjišče na območju Zazidatnega načrta Industrijska cona Srmin (Uradne objave št. 38/89) je stavbno zemtjišče v družbeni tastnini na katerem pridobi pravico upravtjanja občine Koper
2.	čten
Meja območja iz prejšnjega čtena poteka po stedečih orientacijskih točkah in parcetah. vse k o. Bertoki:
-	na vzhodni strani poteka meja ob žetezniškem tiru po pare. št.: 647/t. 647/3. 6355/t. 5577/5. 5866/3. 5974/2.
-	na severni strani poteka meja po robu območja tstrabenza in območja tirnih naprav po pare. št.: 5797/!, 5797/8. 6027/3. 5822/3. 63tt. 5822/2. 5821/4, 582t/5, 5823/5. 5823/4. 5824/3. 5975/5. 5833/!2. 5833/13. 5983/2. 5833/11, 5976/3. 6015/3. 5837/10. 5836/2. 5836/3. 5835/6,
-	na zahodni strani poteka meja po pare. št.: 5837/3. 5980/4. 5837/7, 6034/8. 6062/4,
-	na južni strani poteka meja ob predvideni bertoški vpadnici po pare. št. : 6378/2, 6034/7, 5841/13, 5841/3, 5841/12, 5841/15. 5981/4, 5843/10, 5842/5. 5842/5. 5842/8. 5865/5, 6357/2. 5974/7, 6356/1, 603/4, 607/4.
Natančneje so meje območja, za katerega se sprejema ta odtok prikazane na detitnem načrtu za območje Zazidatnega načrta Industrijska cona Srmin v M ! :2000, ki je sestavni det tega odtoka.
3.	čten
Znotraj meje iz prejšnjega čtena so poteg parcet, ki so že družbena tastnina, še parcete v zasebni tasti z nastednjimi katastrskimi in zemtjiško-knjižnimi podatki:
št.	št.	kut-	povr-	tastnik.
pare ZKV	tura	šina	tastninski detež
5824/3 8	nj.	195	Jakac Anton, Bertoki 164,
5833/12	tr.	12.885	do cetote.
5841/14 5!	vg	15.000	Buzečan Mirando. Srmin 14,
	nj.	17.954	do !9/24,
5841/15	pš	4.48!	Prcssotto Emitia, Trst. C. Cotombo !4.
5841/12	nj.	27!	Ugrin Justina. Trst, S det Friuti 267.
5841/13	nj.	649	Hrvatin Vaterija. Trst,
5841/3		! 463	Via Bocgan 8.
5841/10		770	Sacotich Severina. Trst. ViaZanc!!a85. Buzečan Ivan. Trst. Via Dittano !. vsak do t/24
5832	53	nj.	2.685	Btasi Zvezdana. Gorica.
	gos. p	19	Via Fratetti Cosor !6.
	hiša	158	Pavtin Zofija. Trst,
	dvor.	5(X)	Viate XX. Settembre 60. vsaka do 1/2.
5840/! 54	dvor	64!	Buzečan Mirando, Srmin !4, do 1/2 Vineotetto Ana. Srmin t6, Hrvatin Ada, Šmarje 34. vsaka do !/4,
5839	107	nj.	3.678	Vineotetto Ana. Srmin 16.
5840/2	hiša	96	Hrvatin Ada, Šmarje 34.
	dvor.	1.416	vsaka do 1/2.
5840/4	hiša	37	
\
6.	5821/5	!55	nj.	945	Radin Ivan. Radini 2.
	5821/4			7!5	do cetote.
	5822/2			1.052	
	5823/5			465	
	5823/4		vg.	337	
7.	5837/10 !64		n j	24.922	Vineotetto Guerino.
	5837/7			t.728	Srmin !2.
	5837/4			709	do cetote.
	5837/6			829	
8.	5837/3	!7t	nj.	!5.040	Vineotetto Giuseppe.
	5837/5			60	Srmin !3. do cetote.
9.	5836/2	23!	nj.	!94	Vineotetto Guerino. Srmin !2.do2!/32. Vineotetto Giuseppe. Srmin !3.do ! !/32.
10.	608	356	nj.	4.765	Binkar Fabijan. Bertoki. Markova ut. 53. do cetote.
!!.	5833/!	!2!5	sad.	!!.!86	Stabe Andrej. Bertoki !70.
	5833/! 3		sad.	3! 27	do cetote.
			tr.	!5.203	
12.	5833/! !	!247	tr.	8.644	Angetini Pietro. Koper. Škoejan 2. do cetote.
13.	603/2	!403	nj.	!67	Apottonio Roberto. Koper.
n* 'L	603/3		nj.	97	Cevtjarska !7. do cetote.
	603/4		nj.	90	
	647/!		"!	29	
	647/3		"i	4!	
14.	5840/3	!939	dv.	1.070	Buzečan Mirando. Srmin !4. do cetote.
4.	čten
JZ dnem. ko začne vetjati ta odtok preneha na zemtjiščih. navedenth v prejšnjem čtenu. tastninska pravica in zemtjišča postanejo družbena tastnina. občina Koper pa na njih pridobi pravico upravtjanja.
5.	čten
Ce je na zemtjišču. navedenem v 3 čtenu tega odtoka, stavba, ki po Zazidatnem načrtu tndustrijska cona Srmin. ne more ostati na tem zemtjišču. se zanjo uvede raztastitveni postopek
Sptošni interes se posebej ne ugotavtja.
hJ'!!'	'
6.	čten
Stavbe iz prejšnjega čtena so:
t. Stavba na parceti št. 5832 k o. Bertoki, tast Btasi Zvezdane. Goriea. Via Fratetti Cosor !6 in Pavtin Zofije. Trst. Viatte XX. Settembre 61). vsake do !/2.
2.	Stavba na parcetah št. 5840/2 in 5840/4 k o Bertoki, tast Vineotetto Ane. Srmin !6 in Hrvatin Ade. Šmarje 34. vsake do !/2.
3^ Stavba na parceti št. 5840/3 k o. Bertoki, tast Buzečan Miranda. Srmin !4. do cetote.
""
7.	čten
Na zemtjiščih, ki so postata s tem odtokom družbena tastnina. prejšnji tastniki pravico uporabe, dokter občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, ne izda odtočbe. s katero odtoči. da se zemtjišča izročijo občini za uresničitev zazidatnega načrta.
8.	čten
Prejšnjemu tastniku zemtjišča. ki je postato s tem odtokom družbena tastnina in mu je na njem prenehata pravica uporabe, pripada odškodnina po predpisih o raztastitvi in predpisih o kmetijskih zemtjiščih
Prejšnji tastnik ne sme menjati obtikc in svojstva zemtjišča. Morebitna nova vtaganja v ta zemtjišča. ki bi povečata njegovo vrednost, se ne upoštevajo pri dotočitvi odškodnine.
9.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah
Št.: 713-1/90	Predsednik
Koper. !9. aprita 1990	RAUL ŠlŠKOVlC. ! r
Na podtagi 6. čtena zakona o davkih občanov (Ur. tist SRS št. 36/88) in 239. čtena statuta občine Koper, je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne t9. aprita !99() sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OBČINE KOPER
l.^ten
V 50. čtenu odtoka o davkih občine Koper (Ur. objave, št. 39/88 in 42/89) »Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti«, se: v 1.
114
URADNE OBJAVE
Koper, 4. maja 1990 - št. 19
točki stopnja davka - »10 %« nadomesti s stopnjo »13%«. V točki
3.	se stopnja - »25 %« nadomesti s stopnjo - »33 %«. V točki 4. se stopnja »40 %« nadomesti s stopnjo - »52 %«.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Določbe 3., 4. in 5. člena odloka se uporabljajo od 1. januarja 1990
2.	člen
52. člen odloka se spremeni in glasi:
»Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega doseženega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci v skladu z zakonom in tem odlokom po stopnji 52 % od vsakega posameznega kosmatega dohodka «
3.	člen
58. člen odloka se spremeni in se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje v naslednji višini:
Osnova	din	%
	do 1.549	15
nad 1.549,00	do 3.098,00	24
nad 3.098,00	do 4.647,00	33
nad 4.647,00	do 6.196,00	42
nad 6.196,00	do 7.744,00	50
nad 7.744,00	do 9.293,00	58
nad 9.293,00	4. člen	65«
66. člen odloka se spremeni in se glasi:
»Davek od premoženja na posest stavb, stanovanj in garaž se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah od ugotovljene vrednosti, ki presega 160 m^ stanovanjske površine:
	Osnova	din	%
		do 27.483,00	0,10
nad	27.843,00	do 57.657,00	0,20
nad	57.657,00	do 99.450,00	0,30
nad	99.450,00	do 153.679,00	0,45
nad 153.679,00		do 211.596,00	0,65
nad 211.596,00		do 274.831,00	0,85
nad 274.831,00			!,00<
limono i *,n 0/i
: '
5.	člen
67. člen odloka se spremeni in se glasi:
»Davek od premoženja na posest stavb, stanovanj in drugih prostorov, ki se v sezoni od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo, se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah od ugotovljene vrednosti:
't
'!Lfi oq
Osnova	din	%	
	do 27.483,00	0,60	
nad 27.843,00	do 57.657,00	0,80	'"\ov
nad 57.657,00	do 99.450,00	1,00	N .ti/.
nad 99.450,00	do 153.679,00	1,20	
nad 153.679,00	do 211.596,00	1,30	'?VA3'1
nad 211.596,00 nad 274.831,00	do 274.831,00	1,40 1,50«	
68. člen odloka se spremeni in se glasi:
Davek od premoženja na posest poslovnih prostorov, se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah od ugotovljene vrednosti:
St.: 416-5/89 Koper, 19. aprila 1990
Predsednik RA UL ŠIŠKOVIČ, l.r.
Na podlagi prvega člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. aprila 1990 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH !N DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN OBČINE KOPER
1.	člen
5. člen odloka o davku na promet nepremičnin (Uradne objave, št. 33/85, 39/86, 32/87, 44/87, 39/88 in 42/89) se spremeni in se glasi:
Davek na promet za nezazidana stavbna zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, sa plačuje od vrednosti m^ v naslednji višini:
Osnova din.	din	%	znaša davek din
do 30,00		15	
nad 30,00 do 90,00	4,50 +	20	nad 30,00
nad 90,00 do 140,00	16,50 +	25	nad 90,00
nad 140,00 do 170,00	29,00 +	30	nad 140,00
nad 170,00 do 200,00	38,00 +	36	nad 170,00
nad 200,00 do 230,00	48,80 +	42	nad 200,00
nad 230,00 do 260,00	61,40 +	48	nad 230,00
nad 260,00 do 280,00	75,80 +	54	nad 260,00
nad280,00 do-	86,60 +	60	nad 280,00«
2.	člen
6.	člen odloka se spremeni in glasi :
»Davek na promet gradbenih objektov se plača po proporcionalni stopnji 25 % od prometne vrednosti m^, na razliko med gradbeno in prometno vrednostjo od m^ površine pa po naslednjih stopnjah:
Osnova din	din	%	znaša davek din
do 310,00		10	
nad 310,00 do 920,00	31,00 +	15	nad 310,00
nad 920,00 do 1.430,00	122,50 +	20	nad 920,00
nad 1.430,00 do 2.250,00	224,50 +	25	nad 1.430,00
nad 2.250,00 do 3.480,00	429,50 +	30	nad 2.250,00
nad 3.480,00 do 5.120,00	798,50 +	40	nad 3.480,00
nad 5.120,00	1.454,50 +	50	nad 5.120,00«
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3.	člen
Z dnem, ko se prične uporabljati ta odlok, se za zadeve, ki so v postopku odmere, ne glede na to, kdaj so bile davčne napovedi vložene, uporablja za odmero določila tega odloka.
Osnova	din	%	4. č!en
	do 27.483,00	0,15	Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
nad 27.483,00	do 50.380,00	0,35	
nad 50.380,00	do 80.608,00	0,55	St.: 415-9/89
nad 80.608,00	do 125.949,00	0,70	Koper, 19. aprita 1990
nad 125.949,00	do 133.506,00	0,90	Predsednik
nad 133.506,00	do 137.415,00	1,00	RAUL ŠIŠKOVIČ, t.r.
nad 137.415,00		1,25	
Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uporabnik ne uporablja za opravljanje dejavnosti oziroma jih ni oddal v najem, se stopnja davka poveča za 100 %.
6. člen
70. člen odloka se spremeni in se glasi:
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15 % v primerih kadar vrednost posameznega dobitka presega 1.000,00 din.
Na podlagi 31. člena zakona o prevozu v cestnem prometu (Uradni list SRS, št. 45/37, 3. in 25. člena zakona o prekrškin (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 2/86 in 47/87) ter 239. člena statuta občine Koper je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. aprila 1990 sprejela
ODLOK
O UREDITVI AVTO-TAXI PREVOZA
Prehodne in končne določbe
7. člen
!. SPLOŠNE ,DOLOČBE
'10 .1*1 ' )
ob t
1. člen
Z dnem, ko se prične "Porabtjati ta odlok se za zadeve, ki so v s tem odlokom se urejata organizacija in način opravljanja avto-taxi postopku odmere, ne	^ ^ kdaj so bde davčne napoved) prevoza (prevoz oseb in stvari z avto-taxi vozili) na območju občine
vložene, uporablja za odmčrOddloČda tega odloka.	^
'^"Mmovouho
Koper.
' )
Koper, 4. maja 1990-Št. 19
URADNE OBJAVE
115
2.	čten
Avto-taxi prevoze lahko opravljajo delovne organizacije in samo-stojn. avtoprevoznik, - taksisti, včlanjeni v sekcijo avtotaksisti pri Obrtnem združenju Koper (v nadaljnem besedilu: prevozniki).
3.	č!en
Osnova za opravtjanje avto-taxi prevoza so !etni programi deta. ki jih pripravijo prevozniki in jih najkasneje do 1/12 v tekočem tetu posredujejo v sprejem občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gospodarstvo.
4.	čten
Programi iz prejšnjega čtena obsegajo ztasti : t. Krajevni razpored detovanja posameznih taxi vozit (razpored po avto-taxi postajatiščih);
2. Časovni razpored detovanja posameznih avto-taxi vozit ob upoštevanju potreb v sobotah, nedetjah, praznikih in v času turistične sezone.
H AVTO-TAXI POSTAJALIŠČA
5.	čten
Avto-taxi postajatišča gradi, opremtja in vzdržuje organizacija za vzdrževanje javnih cest DO komunatno podjetje Komunata Koper na podtagi tetnih pogodb, ki jih sktene s prevozniki.
Pogodba iz prejšnjega odstavka je pogoj za pridobitev oz. odvzem dovotjenja za opravtjanje dejavnosti avto-taxi prevoza.
Dovotjenje za ureditev avto-taxi postajatišč izda občinski upravni organ pristojen za promet.
6.	čten
Avto-taxi postajatišča morajo biti opremtjena za PTT priktjučkom ter označena s predpisanim prometnim znakom, tabto z oznako »TAXI« ponoči osvettjena in cenikom storitev avto-taxi prevoza
7.	čten
Na avto-taxi postajatišču se taxi vozita razvrščajo po času prihoda.
8.	čten
Avto-taxi prevoz se opravtja z avto-taxi postajatišča ati z mesta, ki ga dotoči naročnik
III	OPREMA AVTO-TAXI VOZIL
9.	čten
Avto-taxi storitve je dovotjeno opravtjati samo z voziti, ki so za to ustrezno opremtjena in urejena.
10.	čten
V	opremo avto-taxi vozita spada poteg predpisane opreme še: t. Svettobni napis »TAXI«
2.	Evidenčna števitka
3.	taksimeter
4.	cenik storitev in
5.	oznaka firme.
11.	čten
Svettobni napis »TAXI« mora biti nameščen na sredini strehe vozita, črke napisa, ki morajo biti ponoči razsvettjene, so rumene barve na črni podtagi in morajo biti vidne iz sprednje in zadnje strani vozita.
V	svettobnem napisu so tahko tudi druga obvestita, ki so v zvezi z opravtjanjem avto-taxi storitev.
12.	čten
Evidenčna števitka je tabtica. pravokotne obtike, dimenzij 14 x 10 cm, s črnim napisom na rumeni podtagi. pritrjeni na zadnjem detu vozita pri registrski tabtici, pravitoma tako, da je ponoči osvettjena. Na gornjem detu tabtice je napis »KOPER«, v sjpodnjem napis »CAPODISTRIA«, v sredini pa evidenčna števitka Črke napisov so visoke 1.5 cm, števitka pa 5 cm.
Evidenčno števitko vsakemu avto-taxi vozitu dotoči in izda občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo. O izdanih števitkah vodi organ enotno evidenco.
13.	čten
Taksimeter mora biti v brezhibnem stanju ter usktajen s predpisanim cenikom, periodično pregtedan in zaptombiran v sktadu s predpisi o merskih enotah in meritih.	,	..
Taksimeter mora biti nameščen tako, da je viden potnikom.
14.	čten
Vetjavni cenik avto-taxi storitev izpisan s tiskanimi črkami višine najmanj 3 mm, mora biti pritrjen v avtomobitu na vidnem mestu armaturne ptošče
t5. čten
Firma mora biti pritrjena na vidnem mestu armaturne ptošče v avtomobitu in obsega:
1.	za organizacijo:
-	napis »TAXI«
-	napis z nazivom in nastovom organizacije ter
-	napis »voznik« z priimkom in imenom
2.	samostojnega avtotaksista:
-	napis »TAXI« ter
-	napis s priimkom in imenom ter nastovom avtotaksista.
Poteg tega so v firmi tahko tudi druga obvestita v zvezi z opravtjanjem avtotaksi storitev.
16.	čten
Avto-taxi prevoz tahko opravtja te voznik, ki je pred tem opravit poseben izpit.
Upravni organ, pristojen za gospodarstvo dotoči v sodetovanju s turističnim društvom in prevozniki, program posebnega izpita ter imenuje predsednika in čtane izpitne komisije.
IV	PRAVICE IN DOLŽNOSTI VOZNIKA
!7. čten
Voznik avto-taxi vozita, ki je na podtagi programa deta razporejen na deto, je dotžan prevzeti vsako naročito, ki ga prejme neposredno na avtotaxi postajatišču ati neposredno od naročnika, ki ga je z očitnim znamenjen ustavit med prosto vožnjo.
!8. čten
Voznik ni dotžan sprejeti naročita od oseb. ki kažejo očitne znake vinjenosti ati napadatnosti in od oseb. ki bi tahko s svojimi stvarmi, obtiko na kakšen drug način poškodovati vozito.
!9. čten
Voznik je dotžan sprejeti potnikovo osebno prttjago, razen če ta skupaj s potniki presega nositnost vozita ati če bi s svojimi dimenzijami ogrožata spoštovanje prometnih in drugih predpisov.
20.	čten
Voznik je dotžan naročeno vožnjo opraviti v sktadu z naročitom, sicer po najkrajši oz. po najprimernejši poti.
Voznik avto-taxi vozita mora imeti ves čas vožnje vktjučen taksimeter, ki ga vktjuči pred pričetkom vožnje in izktjuči ob prihodu na dotočeno mesto oz. kraj.
Voznik vožnjo zaračuna po vetjavnih cenah iz cenika in izda uporabniku račun za opravtjeno storitev.
21.	čten
V	primeru, da voznik zaradi objektivnih raztogov ne more dokončati naročene vožnje, je dotžan naročniku v najkrajšem možnem času zagotoviti drugo avto-taxi vozito.
V	PRAVICE IN DOLŽNOSTI POTNIKA
22.	čten
Naročnik dotoči ati se bo z vozitom vozito več potnikov na enakih ati na raztičnih retacijah, vendar največ totiko, kot jih registracija vozita dopušča.
Potnik izbere avto-taxi vozito po tastni izbiri oz. žetji sicer vetja vrstni red parkiranih avto-taxi vozit.
Potnik tahko naroči prevoz na avto-taxi postajatišču, po tetefonu ati z ustanovitvijo prostega avto-taxi vozita.
V NADZOR
23.	čten
Nadzor nad izvajanjem dotočb tega odtoka opravtjajo inšpekcije Sekretariata za inšpekcijske stužbe Skupnosti obatnih občin Koper in poobtaščeni detavci mitice.
VII KAZENSKE DOLOČBE
24.	čten
Z denarno kaznijo najmanj 2.000,00 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če
1.	dovoti, da vozi avto-taxi vozito oseba, ki za to nima dovotjenja (2. čten)
2.	ne opravtja avto-taxi storitve po programu iz 3. in 4. čtena
3.	ne skrbi za redno vzdrževanje avto-taxi postajatišč (5. čten)
4.	avto-taxi vozita niso predpisano opremtjena in urejena (od 9. do 14. čtena)
5.	dovoti, da opravtja avto-taxi prevoz voznik, ki ni opravit posebni
izpit (16. čten)	; j
6	dopušča, da voznik ne vktjučuje taksimetra (20. čten)
Z denarno kaznijo najmanj 500,00 se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega čtena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
116
URADNE OBJAVE
Koper. 4. maja 1990 - št. 19
25,	č!en
Z denarno kaznijo 5(X).()() se kaznuje za prekršek voznik avto-taxi vozita, če:
!. pri opravtjanju dejavnosti avto-taxi storitev ne upošteva programa deta (4. čten).
2.	ravna v nasprotju z dotočbami 7. in S. etena.
3.	opravtja avto-taxi storitve z vozitom. ki ni ustrezno opremtjeno in urejeno (od 9. do !4. čtena).
4.	opravtja ^yto-taxi prevoz ne da bi pred tem opravi! posebni zpit (!6. čten).
5.	ne ustavi vozita in ne sprejme potnika v primeru, da ima prosto vožnjo in s tem ne krši cestno prometnih predpisov (!7. čten).
6.	ne sprejme potnikovo osebno prttjago (!9. čten).
7.	naročene vožnje ne opravi v sktadu z naročitom oziroma po najkrajši poti (!4. čten).
S.	pred začetkom vožnje nc vktjuči tekstimetra oziroma te-tega ne izkijuči ob prihodu na dotočeno mesto ati vožnje ne zračunava po *vetjavnih cenah (!4. čten).
9.	opravtja avto-taxi prevoz, pa zato nima posebnega dovotjenja (!6 čten).
t(). naročniku vožnja ati potniku ne zagotovi v najkrajšem možnem času drugo avto-taxi vozito (20. čten).
!!. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 22 čtena.
Z denarno kaznijo najmanj 2.000.00 din se kaznuje tudi voznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega čtena v zvezi s samostojnim opravtjanjem avto-taxi dejavnosti.
Viti PREHODNE tN KONČNE DOLOČBE
26.	čten
Dotočita !6. čtena odtoka v zvezi z opravtjanjem posebnega izpita za kandidate za voznike avto-taxi vozit, se uporabtja od dneva vetjavnosti odtoka.
Program iz prejšnjega odstavka sprejme komite za gospodarstvo Občine Koper v roku treh mesecev od uvetjavitve tega odtoka
27.	čten
Z dnem. ko začne vetjati ta odtok, preneha vetjati Odtok o avto-taxi storitvah v občini Koper (Uradne objave, št. 26/84 in !4/88).
28.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Ui.
$t.: 3!3-3/90 Koper. !9. aprita !990
Predsednik RAUL ŠIŠKOVIČ. t r
H PRISTOJNOSTI ZBOROV
5.	čten
Zbor združenega deta.^bor občin in družbenopotitični zbor enakopravno odtočajo o vseh vprašanjih iz pristojnosti skupščine, razen o tistih vprašanjih, o katerih po tem odtoku odtočajo zbori samostojno oziroma enakopravno s skupščino obatne samoupravne skupnosti pripadnikov itatijanske narodnosti.
6.	čten
Vsak zbor samostojno:
-	odtoča o verifikaciji poobtasti! detegatov na seji zbora.
-	odtoča o mandatno-imunitetnih vprašanjih detegatov v zboru.
-	voti izmed detegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razreši.
-	imenuje overitetja zapisnika.
-	ustanavtja svoje odbore, komisije in druga detovna tetesa. če jih ne ustanavtja skupno z ostatimi zbori, jim dotoča področja deta in odtoča o njihovi sestavi.
-	sprejem program deta zbora.
7.	čten
Zbori skupščine obravnavajo zadeve, ki so na dnevnem redu seje na skupnem zasedanju ter gtasujejo točeno
8.	čten
Zbori skupščine vetjavno sktepajo. če je na seji navzoča večina detegatov zborov. Zbori sprejemajo odtoke, sptošne akte in druge končne odtočitve z večino gtasov prisotnih-navzočih detegatov. razen spremembe statuta, ki je sprejeta, če zanjo gtasuje večina detegatov vseh treh zborov.
Gtasovanjc je pravitoma javno, razen če ni z zakonom ati tem odtokom dotočeno. da se gtasuje tajno
til VOLtTVEPREDSEDNtKAtNPODPREDSEDNtKOVSKUPŠČINE TER PREDSEDNtKOV IN PODPREDSEDNIKOV ZBOROV
9.	čten
Predsednik in podpredsednika skupščine ter predsedniki in podpredsedniki zborov se votijo za štiri teta in so tahko izvotjeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
!0. čten
Predsednika in podpredsednika skupščine se voti izmed detegatov zborov skupščine Predsedniki in podpredsedniki zborov se votijo izmed detegatov posameznega zbora.	,
Na podtagi !8. čtena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev !X do LXXXtX k Ustavi SR Stovenije (Ur. !. SRS. št. 32/89) in 34. čtena statuta Skupnosti obatnih občin Koper (Uradne objave št. 9/86) je Skupščina Skupnosti obatnih občin Koper na seji zbora občin, zbora združenega deta. družbenopotitičnega zbora in skupščine obatne samoupravne skupnosti pripadnikov itatijanske narodnosti dne 25. aprita !99() sprejeta
ODLOK
O SESTAV! !N PRtSTOJNOST! ZBOROV TER O VOLITVAH FUNKCIONARJEV SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA
II. čten
Predtog kandidata za predsednika in podpredsednika skupščine mora predtagati najmanj pet detegatov enega ati več zborov.
Predtog kandidature za predsednike in podpredsednike zborov morajo podpisati najmanj trije detegati zbora.
!2. čten
Posamezni detegat tahko podpre samo en predtog kandidata za predsednika in en predtog kandidata za podpredsednika skupščine, v zboru pa samo en predtog kandidata za predsednika in en predtog kandidata za podpredsednika zbora.
^ t čten
Ta odtok dotoča sestavo in pristojnosti zborov skupščine Skupnosti obatnih občin (v nadatjevanju: skupščine) ter votitve funkcionarjev skupščine in Izvršnega sveta Skupščine Skupnosti obatnih občin (v nadatjevanju: izvršni svet).
! SESTAVA SKUPŠČINE
2.	čten
Votitve detegatov v zbore skupščine so neposredne in tajne.
3.	čten
Skupščino sestavtjajo:
-	zbor združenega deta. ki ima 7 detegatov.
-	zbor občin, ki ima 7 detegatov.
-	družbenopotitični zbor. ki ima t() detegatov.
Kadar skupščina obravnava zadeve, ki so po 55. amandmaju ustave R Stovenije v pristojnosti skupščine obatne samoupravne skupnosti pripadnikov itatijanske narodnosti, te ta nastopa kot četrti zbor. Ta zbor ima !2 detegatov.
4 čten
Skupščina z odtokom dotoči votitne enote in števito detegatov posameznega zbora.
t3. čten
Predtogi kandidature se vtožijo neposredno pismo pri Obatni votitni komisiji najmanj !5 dni pred sejo. na kateri naj bi se opravite votitve.
14.	čten
Predtog kandidatur poštje Obatna votitna komisija detegatom zborov skupščine.
!V VOLITVE MANDATARJA IZVRŠNEGA SVETA. PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA TER ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA
15.	čten
Izvršni svet sestavtjajo predsednik, eden ati več podpredsednikov in dotočeno števito čtanov. ki se votijo za štiri teta in so tahko izvotjeni na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
16.	čten
Predsednik izvršnega sveta se voti izmed kandidatov za mandatarja izvršnega sveta po izvotitvi na to funkcijo.
dimh.;<' / tjfZf?!'' i
17.	čten
Predtog kandidature za mandatarja izvršnega sveta mora predtagati najmanj pet detegatov enega ati več zborov.
Koper. 4. maja 1990 - Št. 19
URADNE OBJAVE
117
18.	č!en
Predlogi kandidature za mandatarja izvršnega sveta se vtožijo neposredno pisno pri Oba!ni volilni komisiji najmanj 1$ dni pred sejo. na kateri naj bi se opravile volitve.
19.	člen
Predlog kandidature za mandatarja izvršnega sveta pošlje Obalna volilna komisija delegatom zborov skupščine
20.	člen
Kandidat za mandatarja izvršnega sveta predstavi pred volitvami svoj program družbenega razvoja Obale ter drugih nalog, ki jih bo izvrševal izvršni svet. če bo izvoljen.
21.	člen
Kandidate za predsednika in člana izvršnega sveta predlaga izvoljeni predsednik izvršnega sveta na isti seji ali najkasneje v roku 10 dni od izvolitve.
22.	člen
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed podpredsednikov in članov izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo upravne organe.
Imenovanje funkcionarjev iz prejšnjega odstavka se opravi na skupni seji vseh zborov.
Za funkcionarje upravnih organov so imenovani tisti kandidati, za katere je glasovala večina navzočih delegatov vseh zborov.
Glasovanje za funkcionarje upravnih organov je javno.
23.	člen
Funkcionarji upravnih organov se imenujejo za štiri leta in so lahko imenovani za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
občin se za volitve funkcionarjev skupščine in mandatarja izvršnega sveta analogno uporabljajo določbe zakona o volitvah v skupščine, če s tem odlokom ni določeno drugače.
Vlil KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Določbe tega odloka, ki se nanašajo na sestavo zborov, se uporabljajo za izvedbo splošnih volitev v letu 1990; določbe, ki se nanašajo na določitev pristojnosti zborov, volitve funkcionarjev skupščine, mandatarja izvršnega sveta ter predsednika, podpredsednike in članov izvršnega sveta začnejo veljati po izvedenih volitvah delegatov v zbore skupščine v letu 1990.
Skladno s tem prenehajo veljati tudi vse določbe statuta Skupnosti obalnih občin (Uradne objave št. 9/86) ter poslovnika Skupščine Skupnosti obalnih občin Koper, ki so v nasprotju s tem odlokom.
30.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 021-8/90	Predsednik
Koper. 2$. aprila 1990	MILAN VATOVEC, l.r
OBČtNA P!RAN
Na podlagi 22! člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82. 4/86. 21/86) in 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS. št. 30/74) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1990 sprejela
V SKUPNE DOLOČBE
24.	člen
Volitve predsednika in podpredsednikov skupščine, mandatarja izvršnega sveta ter predsednika, podpredsednikov in članov izvršnega sveta se opravijo na skupni seji vseh zborov.
Volitve predsednikov in podpredsednikov zborov pa se opravi tako. da zbori glasujejo ločeno za svoje predloge.
Volitve so tajne
25.	člen
Za predsednika in podpredsednika skupščine, mandatarja izršnega sveta ter predsednika, podpredsednika in člana izvršnega sveta so izvoljeni tisti kandidati, za katere je glasovala večina navzočih delegatov vseh zborov.
Za predsednika in podpredsednika zbora pa je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih delegatov zbora.
26.	člen
Ce je predlaganih več kandidatov za funkcionarje skupščine ter mandatarja izvršnega sveta, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobi! potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri vsakem nadaljnjem glasovanju se ne glasuje o kandidatu, ki je pri prejšnjem glasovanju dobi! najmanjše število glasov.
Ce je pri glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov za isto funkcijo enako število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi
V primeru, da je tudi pri ponovnem glasovanju ostal izid nespremenjen. se glasovanje ponovi na naslednji seji skupščine, ki mora biti sklicana najkasneje v roku 10 dni.
VL SEKRETAR SKUPŠČINE IN SEKRETAR IZVRŠNEGA SVETA
27.	člen
Sekretarja skupščine imenujejo zbori skupščine na predlog predsednika skupščine. Imenovanje se opravi na skupni seji zborov z javnim glasovanjem.	,	,
Sekretar skupščine je imenovan, če je zanj glasovala večtna navzočih delegatov vseh zborov.
Sekretarja izvršnega sveta imenuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta
VII PREHODNE DOLOČBE
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE PIRAN
ZA LETO 1989
1	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Piran za leto 1989. katerega sestavni de! so zaključni računi posebnih računov in zaključni račun rezervnega sklada.
2. člen
! Zaključni račun proračuna občine Piran izkazuje;
prihodke	din 45.432.701.000
odhodke	din 39.030.396.000
od tega
-	razporejeno v rezervni sklad din
-	presežek prihodkov nad odhodki din
3. člen
447.553.000
6.402.305.000
2. Zaključni račun posebne partije proračuna »sredstva omejene	
porabe« izkazuje:	
prihodki	din 477.685.800
odhodki	din 474.556.500
presežek prihodkov	
nad odhodki	din 3.139.300
3. Zaključni račun »rezervnega sklada« izkazuje:	
prihodki	din 519.702.600
odhodki	din 6.916.000
presežek prihodkov	
nad odhodki	din 512.786.600
4. Zaključni račun »sredstev za zatiranje živalskih	kužnih bolezni«
izkazuje:	
prihodki	din 839.483.900
odhodki	din 834.069.700
Presežek prihodkov	
nad odhodki	din 5.414.200
5. člen
5. Zaključni račun »sredstva za nadomestilo nacionaliziranega premoženja« izkazuje;
prihodki	din 2.636.993.000
odhodki	din 2.646.721.500
presežek odhodkov
nad prihodki	din 9.728.500
28.	člen
Predlogi kandidatur za funkcionarje skupščine ter mandatarja izvršnega sveta se morajo za prve volitve teh funkcionarjev v n<yvem mandatu vložiti neposredno pisno pri Obalni volilni komtstj) v sedm.h dneh po ugotovitvi volilnih rezultatov o opravljeni vohtvah delegatov
Do sprejema kandidacijskega postopka v statutu Skupnost, obalni
6.	člen
6.	Zaključni račun »sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč« izkazuje:
prihodki	din	401.536.300
odhodki	din	294.698.700
presežek prihodkov
nad odhodki	din	106.837.600
118
URADNE OBJAVE
Koper, 4. maja 1990-št. 19
7.	č!cn
7.	Zaključni račun sredstev turistične takse izkazuje: prihodki	din 18.630.418.700
odhodki	din 16.537.690.300
presežek prihodkov
nad odhodki	din 2.092.728.400
8.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki oziroma odhodkov nad prihodki pri posameznem računu pod zaporedno številko ! - 7 tega odloka sc prenese kot prihodek oziroma obveznost teh računov v leto 1990
St.: 41X1-5/88-89 Piran, 24 aprila 1990
Predsednica TATJANA KOSOVEL, l r
BILANCA SREDSTEV PRORAČUNA ZA LETO 1989
Konto NAZIV Realizacija L PRIHODKI
70 Del presežka prenesen iz pretek! let 7! Davek za dohodek OZD
72	Prihodki od davkov iz osebnih dohodkov
73	Prihodki od davka od prometa proiz. in storitev ter od davka od prometa nepremičnin in pravic
74	Prihodki od davka na doh. od premožen, in pravic ter prihodki od drugih davkov
75	Prihodki od taks
77	Prih od posch predp. prih. od organiz. DPS in drugi prihodki
78	Prihodki od drugih DPS VSEGA SKUPAJ PRIHODKI
11	RAZPOREDITEV PRIHODKOV + ODHODKI
4(M) Sredstva za dohodek delovne skupnosti	!
401	Sredstva za materialne stroške
402	Sredstva za amortizacijo
410	Sredstva za OD funkcionarjev
411	Sredstva za potne stroške in selitvene stroške ter nadomes za ločeno življenje deleg in funkcion.
415 Sredstva za investicije v osnovna sredstva
418 Sredstva za druge potrebe za delo UO
420 Sredstva za LO in družbeno samozaščito
442 Prispevek za poračun medobčin skupnosti
452 Sredstva za kulturo
454 Sredstva za otroško in socialno varstvo
456 Sred za zdrav, varstvo in zdrav, zavarovanje
458 Sred za uveljav. temelj, pravic borcev in vojn. invai.
in družin padlih borcev 4^0 Sredstva za krajevne skupnosti
461	Sredstva za DPO in društva
462	Sredstva za komunalno rabo
470 Izločanje za stalno proračunsko rezervo 482 Plačila kreditov in posojil 488 Drugi odhodki DPS
VSEGA RAZPOREJENA SREDSTVA	3
RAZLIKA MED PRIHODKI IN DOHODKI
3! 12.1989
267
64.515
30.607.034
9.233.676
1.626.414 1.019.448 in orgpn. 1.554,042 1.327 305 45.432.70!
'i t!!**'! ; !'; /OKul-
18.412.800
2.219.580
420,020
5.536.380
Uh O
- <. — *
.548.286 166,(XX) .861.200 211.800 308.575 8.659 4! *-;!*! 4 .335.670 .338.570 .440.354 713.233 447.553
61.716
030.396
402.305
Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, štev. 36/88) in 221. člena statuta občine (uradne objave 12/78, 6/82, 4/86, 21/86,) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 24. aprila 1990 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI PIRAN
1. člen
V 32. členu odloka o davkih občanov v občini (Uradne objave štev. 39/88 in 13/89) se v prvem odstavku stopnja 0,08 % nadomesti s stopnjo 0,8 %.
2. člen
Prvi odstavek 41. člena se spremeni in se glasi:
»Zavezancem, ki so pričeli z opravljanjem gospodarske dejavnosti (začetniki) se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:	nt,!
-	za prvo leto poslovanja 100 %
-	za drugo leto poslovanja 50 %
-	za tretje leto poslovanja 25 %
3.	člen
V	52. členu se v 1. točki stopnja 10 % nadomesti s stopnjo 13 %; v 3 točki se stopnja 25 % nadomesti s stopnjo 33 % in v 4. točki se stopnja 40 % nadomesti s stopnjo 52 % ;
4.	člen
V	54. Členu se v 5. odstavku sopnja 40 % nadomesti s stopnjo 52 %.
5.	člen
Prvi odstavek 61. člena se spremeni in se glasi:
od osnove	din	stopnja
nad	do	%
	1.549,00	15
1.549,00	3.098,00	24
3.098,00	4.647.00	33
4.647,00	6.196,00	42
6.196,00	7.744,00	50
7.744,00	9.293,00	58
9.293.00	dalje	65
	6. člen	
V 67. členu se prva točka spremeni in se glasi:		
Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže		
od osnove	din	stopnja
nad	do	%
	27.483,00	0,10
27.483,00	57.660,00	0.20
57.660,00	99.454,00	0,30
99.454,00	153.665,00	0,45
153.665,00	211.600,00	0,65
211.600,00	274.831,00	0,85
274.831,00	dalje	1,00
Druga točka se spremeni	in se glasi:	
"2. Prostori za počitek in	rekreacijo	
od osnove	din	stopnja
nad	do	%
—	27.483.00	0,60
27.483.00	57.660,00	0,80
57.660,00	99.454,00	1,00
99.454,00	153.665,00	1,20
153.665,00	211.600,00	1,30
211.600,00	274.831,00	1,40
274.831.00	dalje	1.50
Tretja točka se spremeni "3. Poslovni prostori	in se glasi:	
od osnove	din	stopnja
nad	do	%
—	27.483,00	0,15
27.483,00	50.384,00	0,35
50.384,00	80.612,00	0,55
80.612,00	125.957,00	0,70
125.957.00	133.515,00	0,90
133.515.00	137.415.00	1,00
137.415.00	dalje	1,25«
7.	člen
V drugem odstavku 71. člena se znesek 50,00 din nadomesti z zneskom "1.000,00 din «
8.	člen
V 73. členu se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. Če so nastopile druge objektivno nepredvidljive finančne težave «
9.	č!en_
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper
Piran, 24/4-1990
Predsednica TATJANA KOSOVEL, l.r.
Koper. 4 maja 1990-$!. 19
URADNE OBJAVE
119
^ 7,^*	P"'" (Uradne ob,ave. 4,
[2/78. 6/82 4/86. 2) 86) je Skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta. zbora krajevnih skupnosti in druibenopotiiič-nega zbora dne 24. aprita 1990 sprejeta
SPREMEMBE POSLOVNtKA SKUPSCtNE OBCtNE PIRAN
! čten
V !! čtenu postovnika Skupščine občine Piran (Uradne objave. S! 32/82. !0/86) se čr!a besedito !re!je in pete a!inee. ki gtasi
da Občinska konferenca socia!is!ične zveze de!ovncga tjudstva. v kateri so združene družbenopotitične organizacije, tahko opravtja funketjo detegaoje za detegatc v družbenopohtičnem zboru in obtikuje temetjna statišča v pomembnejših vprašanjih nadatjnjega razvoja družbe in sociatističnih samoupravnih odnosov:
- da tahko družbenopotitične organizacije, združene v Občinski konferenci sociatistične zveze detovnega tjudstva. kot fronti vseh organiziranih sociatističnih sit. zagotavtjajo družbenopotitične pogoje za detovanje detcgacij. usktajevanje njihovih temetjnih statišč. usmerjanje razprave detovnih tjudi in občanov, zagotavtjajo obveščenost detovnih tjudi in občanov, zavzemajo potitična statišča in s tem prispevajo, da detegacije in detegati kar najbotj odgovorno opravtjajo svoje deto *
2. čten
27. čten postovnika se spremeni tako. da se gtasi:
»Detegati zbora združenega deta. zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora neposredno pred pričetkom prve seje zbora predtožijo komisiji za verifikacijo potrdit in imunitetna vprašanja zborov potrdito o izvotitvi. ki ga detegatom izda občinska votitna komisija. Na vsaki nastednji seji ugotovi predsedujoči sktepčnost in o tem poroča zboru
Detegati morejo opravtjati detegatsko funkcijo te po predhodni verifikaciji potrdi! O spornem potrditu odtoča zbor posebej.
3.	čten
$2. čten postovnika skupščine se spremeni tako. da se gtasi:
»Podrobneje dotoča pristojnost odtočanja vseh treh zborov skupščine občine statut občine Piran v čtenih 220.. 22! .. 222.. 223.. 224.. 226. in 229.. pristojnost enakopravnega odtočanja Skupščine samoupravne interesne skupnosti itatijanske narodnosti Piran z zbori Skup ščine občine Piran pa 28. čten statuta občine Piran in amandma LV k Ustavi Repubtike Stovenije.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti itatijanske narodnosti Piran se vktjučuje v pripravo statuta občine Piran in njegovih sprememb s svojim mnenjem gtede tistih dotočb statuta občine, ki zadevajo področje uresničevanja pravic itatijanske narodnosti Pristojni zbori skupščine občine so dotžni to mnenje obravnavati, o njem zavzeti statišče in sprejeti odtočitev v roku 3() dni od prejema mnenja
(e zbori skupščine občine ne sogtašajo z mnenjem ati te detno sogtašajo z mnenjem Skupščine samoupravne interesne skupnosti itatijanske narodnosti Piran, dotočijo skupno komisijo, v katero obe skupščini imenujeta po tri detegate Natoga skupne komisije je. da prouči sporna vprašanja in predtaga rešitve Prcdtog skupne komisije obravnavajo zbori skupščine občine in o njem odtočijo.
4 čten
Za prvim odstavkom 6t. čtena postovnika se doda drugi odstavek, ki se gtasi:
(e nastane spor gtede pristojnosti enakopravnega odtočanja Skupščine samoupravne interesne skupnosti itatijanske narodnosti Piran z zbori Skupščine občine Piran o konkretni zadevi iz pristojnost) skupščine občine, se zadeva začasno ne uvrsti v dnevnt red sej zborov oziroma se odtoži z dnevnega reda sej zborov
V tem primeru si predsedstvo skupščine občtne pred odtočanjem pridobi mnenje o sporni zadevi od Statutarno-pravne komi^je in Komisije za vprašanja itatijanske narodnosti Skupščine občine Piran, po potrebi pa tudi mnenje Komisije Skupščine Repubtike Stovemje za ustavna vprašanja in Komisije za vprašanja narodnost) Skupščine
Repubtike Stovenije.	.
Če gre za spor gtede enakopravne pristojnost) Skupščine samoupravne interesne skupnosti itatijanske narodnosti Piran z zbori Skupščine občine Piran o zadevi, ki se obravnava po dvofaznem postopku je Predsedstvo skupščine dotžno sprejet) svojo odtočitev v roku 3U dni od dneva nastanka spora Če pa gre za zadevo, k) se o ravnava po hitrem postopku, pa v roku 7 dni od dneva nastanka spora <
5. čten
6$. čten postovnika se spremeni tako. da se gtas):
*Po sprejetju dnevnega reda izvotijo detegat) vsa eg javnim gtasovanjem tričtansko komisijo za venf) aoj po imunitetna vprašanja (predsednika m dva čtana)	vnrašania
Mandat komis,,e za verifikacijo potrd.)
delegatov zbor združenega dela. zbora krajevnth skup
nepolitičnega zbora traja do razpisa in tzvohtve nov,h detegatov zbor.
6	čten
V 66 .67.. 68 in 69 čtenu postovnika se namesto besede »poobta stito- povsod napiše besedo »potrdito* v ustreznem sktonu
7	čten
Za prvim stavkom 2!3 čtena postovnika sc doda nov drugi in tretji odstavek, ki gtasita:
» Gtasovnica mora biti sestavtjena tako. da je tz nje razvidno: funkcija, za katero sc voti ati imenuje, označba skupščine, ime in priimek kandidatov in način gtasovanja
Gtasovanje poteka v sejni dvorani ati v drugem prostoru Prostor, kjer se gtasujc. mora biti urejen tako. da je zagotovjjcno tajno izpotnjevanje gtasovnic Prostor, kjer sc gtasujc mora hiti opremtjen na način, ki preprečuje opazovanje detegata pri izpotnjevanju gtasovnic.<4
Drugi odstavek se spremeni tako. da se gtasi:
»Gtasovanje vodi detovno predsedstvo, izvotjeno na seji Sestav-tjeno je iz predsednika in dveh čtanov *
8	čten
2!5. čten postovnika sc spremeni tako. da se gtasi:
»Detegat izpotni gtasovnico tako. da obkroži zaporedno števitko pred imenom kandidata, za katerega žeti gtasovati
Gtasovnica je vet javna tudi. če je detegat gtasova! na drugačen način, pa je iz nje jasno razvidno, za katere kandidate je gtasovat
Ncizpotnjcna gtasovnica in gtasovnica. na kateri ni mogoče ugotoviti. za katerega kandidata je detegat gtasovat. sta nevetjavni Ncvc-tjavna je tudi gtasovnica. če je detegat gtasovat za več kandidatov, kot jih je potrebno izvotiti oziroma imenovati *
9.	čten
2!6 čten postovnika se spremeni tako. da se gtasi:
»Ko so vsi detegati oddati gtasovnicc v za to pripravtjene gtasovatne skrinjice, predsedujoči objavi, da je gtasovanje končano
Detovno predsedstvo najprej prešteje neuporabtjene gtasovnice ter jih da v poseben omot in omot zapečati Nato ugotovi po seznamih prisotnih detegatov. skupno števito tistih, ki so gtasovati. odpre gtasovatne skrinjice in ugotovi za vsakega kandidata posebej, kotiko je dobi! gtasov in kotiko gtasovnic je nevetjavnih
Če se pokaže raztika med števitom gtasovatcev po seznamih in števitom oddanih gtasovnic. vetja izid gtasovanja po oddanih gtasovni-cah
O detu predsedstva pri ugotavtjanju izida gtasovanja sc piše zapisnik Vanj se vpiše števito vseh detegatov po zborih, števito prisotnih detegatov. kotiko detegatov je gtasovato po seznamih, kotiko detegatov je gtasovnice oddato. števito nevetjavnih gtasovnic in števito oddanih gtasov za posamezne kandidate
Po ugotovitvi izida gtasovanja predsedujoči razgtasi rezuttate gtaso-vanjat«
!(). čten
V 229 čtenu postovnika se v zadnji vrstici odstavka črta besedito »k predtogu da mcnjc OK SZDL.*
! !. čten
Spremembe postovnika začnejo vetjati osmi dan po objavi vj Uradnih objavah
St.: 02M9/82-90 Piran. 24 aprita !990
Predsednica TATJANA KOSOVEL. ! r
Na podtagi 220. čtena statuta občine Piran (Uradne objave, št !2/78. 6/82. 4/86. 2!/86) in ! čtena zakona o prenehanju vetjavnosti zakonov o družbenih svetih je Skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta. zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora dne 24 aprita !990 sprejeta
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOST! ODLOKOV O USTANOV!-TV! DRUŽBENtH SVETOV
L čten
Z dnem uvetjavitve tega odtoka prenehata vetjati odtok o ustanovitvi družbenih svetov družbenopotitične skupnosti (Uradne objave, št 5/8!) in odtok o ustanovitvi upravnega družbenega sveta za vprašanje urbanizma, gradbenih in komunatnih zadev, gospodarjenja s prostorom ter varstvom okotja (Uradne objave, št 5/8!).
2. čten
Z dnem. ko preneha vetjati odtoka iz t čtena tega odtoka prenehajo z detom družbeni sveti ustanovtjeni s tema odtokoma
3 čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper
oP 0? BtfiLVuL'
St.: 02!-80/90	<*	i	Predsednica
Piran. 24. apri! !990	TATJANA KOSOVEL
120
URADNE OBJAVE
Koper, 4. maja 1990 - Št. 19
Na pod!agi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86), 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82 in 29/86) in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90) je Skupščina občine Piran na ločeni seji zbora združenega dela dne 27. marca 1990 in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1990 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O SEZONSKI OMEJITVI PROMETA V MESTU PIRAN
! člen
V odloku o sezonski omejitvi prometa v mestu Piran (Uradne objave. Št. 13/89 in 22/89) se v 6. in 7. členu naveden upravljalec »Komunalno podjetje Piran« spremeni v »Komunalno-stanovanjsko podjetje Okolje«.
2.	člen
8.	člen odloka se nadaljuje z naslednjim besedilom:
»Nalepke morajo biti nalepljene v levem spodnjem kotu vetrobranskega stekla, potrdila pa so vozniki na zahtevo varnostne službe ali nadzorstvenih organov dolžni predložiti v kontrolo.
Na rezerviranih parkirnih prostorih hotela Piran in hotela Punta lahko parkirajo svoja vozila le gosti hotelov ali službena vozila uprave hotelov. Gostom hotelov je dovoljen prost uvoz v območje omejitve prometa do rezerviranega parkirnega mesta le s potrdilom, ki ga izda občinski upravni organ pristojen za promet
3.	člen
Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo od 100 do 2.500,00 dinarjev din sc kaznuje za prekršek:
1.	voznika, ki noče plačati dolžne parkirnine.
2.	lastnika vozila oziroma imetnika pravice uporabe vozila, ki je svoje vozilo parkira! tako. da so mu nadzorstveni organi odredili odvoz vozila, pa tega zaradi tehničnih razlogov ni bilo mogoče opraviti,
3.	voznika, ki pooblaščenim nadzorstvenim organom zavrnejo kontrolo potrdi! in nalepk za prost uvoz v območje omejitve prometa mesta Piran ali na rezervirana parkirišča pred mestom «
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper
Št.; 34-1/85-90 Piran. 24. april 1990
Predsednica TATJANA KOSOVEL, I r
' flint;;
OBČtNA POSTOJNA
Na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84 . 37/85 . 29/86 in 186. člena statuta občine Postojna (Uradne objave, št. 21/80. 8/82, 22/88) je Skupščina občine Postojna na 33. seji zbora združenega dela dne 27. 2. 1990 in na 33. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
0	SPLOŠNIH MERILIH PROSTORSKIH UREDITVENIH PO
GOJEV ZA NASELJA V OBČINI POSTOJNA
SKUPNA MERILA
1	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo splošna merila o prostorskih ureditvenih pogojev za vsa naselja v občini Postojna in veljajo samo skupaj s posebnimi merili, ki se sprejmejo za posamezno območje oziroma planske celote.
2.	člen
Posegi v prostor morajo biti skladni z usmeritvami dolgoročnega plana občine Postojna 1986 - 2000 (Uradni list. št. 9/86) in družbenega plana občine Postojna za obdobje 1986 - 1990 (Uradne objave, št 15/87).
".n 3. člen
Merila in pogoji za posege v prostor so deljeni v skupna in podrobna merila in pogoje. Skupna merila in pogoji v tem odloku opredeljujejo:
-	načine urejanja
-	vrste posegov v prostor
-	pogoje za urbanistično oblikovanje območij ter arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor
H. NAČINI UREJANJA
4.	člen
V	območjih urejanja, kjer dolgoročni plan predvideva izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, so na obstoječih objektih dovoljene dozidave in nadzidave, s katerimi se bistveno ne odstopa od gabaritov obstoječih objektov - spremembe namembnosti objektov, ki s svojo dejavnostjo ne spreminjajo osnovne funkcije območja in nimajo kvarnega vpliva na okolje, vzdrževalna dela in ostali posegi, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
Na zemljiščih, ki so s planskimi akti namenjena za spremljajoče dejavnosti, prometne površine, komunalne in energetske naprave ter ostale potrebe skupnega in splošnega pomena, so dovoljeni samo posegi, za katere je bilo zemljišče namenjeno. Morebitna odstopanja od tega določila so dovoljena samo s soglasjem organizacije ali skupnosti, za katere uresničitev programa je zemljišče namenjeno.
III	VRSTE POSEGOV V PROSTOR
5.	člen
V	obravnavanih naseljih znotraj ureditvenih območij so dovoljeni naslednji posegi, v kolikor v tem odloku ni drugače določeno:
-	redno vzdrževanje
-	adaptacije
-	prizidave
-	nadzidave
-	nadomestna gradnja
-	novogradnja (posamična, dopolnilna, gradnja za potrebe kmetij)
-	spremembe namembnosti (za stanovanja, za potrebe kmetij, za potrebe obrti)
-	gradnja pomožnih objektov
-	gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
6.	člen
Gradnja prostostoječih objektov je dopustna na tistih zemljiščih, kjer to omogoča oblikovnost terena in velikost razpoložljive parcele skladno z urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliška grajena struktura.
7.	člen
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih gradenj, preureditev stropno-strešnih konstrukcij in adaptacij je dopustna pod naslednjimi pogoji:
-	Možni so posegi v prostor, ki trajno ne spreminjajo ekološkega ravnovesja v naravi in krajinskih značilnosti v prostoru.
-	Dostopnost do novih stavbnih površin mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj oziroma prometno-tehnično varen.
-	Vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o požarni varnosti in sanitarno-tehničnimi predpisi
-	Intenzivnost rabe se s posamezno novogradnjo ne sme bistveno spremeniti
8.	člen
Spremembe namembnosti objektov so možne le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembost. Objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje ter ekološko ravnovesje.
Dopustne so spremembe funkcij objektov za potrebe razvoja naselij.
9.	člen
Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetijske dejavnosti je dovoljena na zemljiščih znotraj kmetijskih gospodarstev, ki so dovolj velika, ob upoštevanju zadostnih odmikov od sedanjih objektov in so zagotovljene zadostne površine za dovoz in manipulacijo in na območjih, ki so za tako vrsto gradnje določena.
10.	člen
Lokacija za postavitev spominskega obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor.
11.	člen
Gradnja pomožnih objektov, ki jih določa občinski odlok o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin (Uradne objave, št. 5/87) je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnji se te potrebe rešujejo znotraj objekta.
Koper, 4. maja 1990 - St. 19
URADNE OBJAVE
121
12. č!en
Večja reklamna znamenja in turistične oznake naj bodo praviloma postajne združeno na skupnih lokacijah, tako da niso motilni za okohškt ambtent ter ne ovtrajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav. V kol.kor mso redno vzdrževana, jih je dolžan investitor odstramtt po pogojth prtstojne urbanistične inšpekcije
13.	č!en
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorski potreb za storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti šport, rekreaojo ter ostale potrebe (za obdobje do izgradnje trajnega objekta), sezonskt turtsnčni ponudbi ali občasnim prireditvam se lahko postavtjo na zemljiščih, kjer v tekočem planskem obdobju ni predvtdcn trajen poseg v prostor. Pogoji za postavitev začasnih objektov m naprav so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda največ za čas do izteka tekočega srednjeročnega obdobja V aktu. s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti oprede-Ijeno. kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku
14.	člen
Pri urejanju okolice objektov veljajo sledeči pogoji:
-	Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali.
-	Ograjevanje parcel (zemljišč) izven strnjeno zazidanih območij ni dopustno. Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi na ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij.
-	Vse obstoječe in predvidene zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati.
-	Tlakovanje dvorišč in urejanje igrišč je nujno uskladiti z namembnostjo in velikostjo zazidave ter ureditvijo zelenih površin
-	Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem
IV	POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
LEGA OBJEKTOV:
15.	člen
Pri določanju lege objektov je upoštevati pogoje:
-	novi objekti (stanovanjski in drugi) morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani sanitarni in požarnovarstveni pogoji
-	nadomestna gradnja objekta, ki je manj kot 2 m oddaljen od meje je možna na to stran v istih gabaritih; sprememba namembnosti teh nadomestnih gradenj je možna, če se z njo bistveno ne spreminja pretežna funkcija območja
-	minimalni možni odmik od parcelne meje je 4 m, v primerih, ko tak odmik onemogočajo terenski in drugi vplivi, je lahko odmik od meje 2 m s soglasjem mejaša
-	večji odmik od meje je pogojen s sanitarno in požarnovarstvenimi
Pogoji
-	gradnja objektov ob L območju kmetijskih zemljišč je možna v oddaljenosti minimalno 5 m
-	gradnja objektov od kmetijskih zemljišč H območja je možna v
oddaljenosti minimalno 3 m	.
-	gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih obmoetj naselij je možna v oddaljenosti minimalno 10 m; takšni objekti morajo biti opremljeni z iskrolovci
-	odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektm vsklajem z
zakonom o cestah oz. soglasjem njihovih upravljalcev Odrmke pogojuje upravljalec in ne sme biti manjši od 3 m. kar je cestm pas. Izjemoma so odmiki manjši v naseljih, kjer novogradnja ah nadomestna gradnja sledi urbanistični zasnovi naselja ali pa je potrebno upoštevati pogoje varstva kulturne dediščine	.	.
-	odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo mt! pn novm
objektih v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komuna -nih naprav	,	.
* odmiki od vodotokov morajo biti v skladu s soglasjem uprav ja vodotokov.
OBLIKOVANJE OBJEKTOV !N OKOLJA
16.	člen
Novogradnje, nadzidave, prezidave in ostali posegi v prostor naj
vzdržujejo vspostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja. zato naj se prilagodijo okoliškim objektom in ureditvam po:
-	zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča
-	odmiku od sosednjih objektov (nc smejo zmanjšati osončenosti sosednjih objektov)
-	sestavi osnovnih stavbnih mas
-	višini in gradbeni črti
-	naklonu streh in smereh slemen
-	razmerjih fasad in njihovih orientacij, še zlasti na ulično stran
-	merilih in razporeditvi fasadnih elementov, še zlasti oken m vrat
-	barvi in teksturi streh in fasad
-	načinu ureditve kvalitetnega odprtega prostora
-	načinu izvedbe ograj in ostalih posegov v prostor.
17.	člen
Postavitev novih objektov na parcelo ter oblikovanje parcel mora biti usklajeno z obstoječo tipologijo parcelacije in lege stavbe na parceli (lega. velikost, dostopnost).
18.	člen
Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je upoštevati sledeče pogoje:
-	tloris: pravilna podolgovata tlorisna zasnova, da je daljša stranica in sleme strehe pravokotna na smer glavne komunikacije v naselju Izjemoma je možno odstopanje od podolgovate tlorisne zasnove, kjer to pogojuje teren, ali kjer je to že pravilo v zasnovi prvotne zazidave
-	etažnost: z upoštevanjem tipoloških zakonitosti, oziroma prvotne pozidave praviloma objekti obsegajo pritličje, nadstropje in delno izkoriščeno podstrešje, izjemoma zaradi nagnjenosti tudi klet. V posameznih naseljih pa je dovoljeno povečati kolenčni zid za izkoriščeno podstrešje.
-	streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin do 4(1 stopinj ;
smer slemena na objektu mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta oziróma usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalo ureditvijo zaselka; možno je osvetljevanje podstrešij s frčadami; strešna krtina je v temno rdeči, rjavi ali temno sivi barvi; zaključki streh s čopi so priporočljivi v kolikor je to značilnost obstoječih sosednjih objektov ;
-	višina: ne sme presegati višin, ki izhajajo iz pogojev za etažnost in streho; načeloma ne sme presegati višin okoliških objektov ali dominant v prostoru, v kolikor skladno s krajinskimi zakonitostmi prostora poseg ne oblikuje nove dominante;
-	fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim prvobitnim objektom; horizontalna členitev fasad z okenskimi odprtinami (in vratnimi) mora upoštevati vertikalno podolgovato zasnovo oblike odprtin; ni dopustna širitev okenskih odprtin, ki bi presegalo 140 cm; širina zidu nad posameznimi okenskimi odprtinami mora biti najmanj polovico horizontalne širine oken; barva na fasadah naj bo v svetlih in nevsiljivih tonih; obdelava stavbnega pohištva, ograj in drugih fasadnih elementov naj bo v naravnih materialih;
-	garaže : praviloma so garaže znotraj osnovnega tlorisa stanovanjskega objekta, izjemoma so garaže grajene kot prizidek; v primeru prizidka je višina garaže pritličje, krito s streho z enakimi oblikovalskimi pogoji kot za osnovni objekt; podstrešje ni izkoriščeno oziroma se streho koristi kot teraso.
19.	člen
Pri oblikovanju poslovnih prostorov veljajo poleg analogno prizve-tih pogojev 18. člena še naslednji pogoji:
-	tlorisna zasnova, višina prostorov in eventualna etažnost je prilagojena dejavnosti poslovnih prostorov z oštevanjem ustreznih tehničnih predpisov
-	oblikovanje odprtin na fasadi sledi potrebam dejavnosti, pri tem pa je potrebno upoštevati na obstoječih objektih horizontalno in vertikalno členitev Zahteva po večjih steklenih površinah se rešuje v nizu izložbenih oken z vmesnimi slopi, s tem da se ohranja ritem oken na ostalem delu stavbe (nadstropje)
-	nova vhodna odprtina naj bo postavljena v os fasadne členitve objekta kakor tudi vetrolov
-	pri objektih postavljenih v ulični gradbeni liniji ni dovoljeno postavljati na zunanji strani vetrolove, tudi nadstreški nad vhodi so lahko le minimalni
-	novi vetrolovi naj se praviloma rešujejo znotraj poslovnih prostorov
-	vetrolovi, ki nastopajo kot prizidki na zunanji strani naj bodo oblikovani v skladno arhitektonsko celoto z materiali, ki nastopajo na preostalem delu stavbe in so usklajeni z objekti širše okolice in ulično opremo
-	v primeru, da je pred vhodom večji ulični odprt prostor, naj bodo novi vetrolovi transparentni
-	strehe vetrolovov in nadstreškov ne smejo spreminjati horizontalnih členitev oziroma poudarkov stavb
-	kot dodatne fasadne elemente je možno namestiti markize, svetlobne napise, okenske obrobe, itd. Ti dodatni elementi ne smejo ukinjati obstoječih horizontalnih in vertikalnih členitev na celotnem delu stavb.
122
URADNE OBJAVE
Koper, 4. maja 1990-št. 19
20.	č!en
Pri obtikovanju pomožnih objektov in naprav vetjajo enotni pogoji od !8. do 20. č!cna ter še:
-	pravitoma se grade pomožni objekti kot prizidek k stanovanjskim objektom a!i gospodarskim objektom a!i pa kot samostojni objekt na dvoriščni strani
-	novi objekti morajo biti obtikovno in funkcionatno usktajeni z obstoječimi sosednjimi objekti, ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov
-	garaže za osebne avtomobite s ttorisno površino do 20 m2 V primerih, ko se objekt garaže dograjuje, mora biti nagib strešin v istem naktonu kot pri osnovnem objektu. Kritina naj bo enotne barve za obstoječi in novi objekt (prizidek).
-	garaža kot samostojni objekt : višina - prithčni objekt
: streha - simetrična dvokapnica z naktonom do 40 stopinj : kritina - enaka kot za stanovanjske objekte.
2!. č!en
Pri dograjevanju in prcnavtjanju objektov vetjajo enotni pogoji od !6 do !8. čtena ter še:
-	dopustna je nadzidava, gradnja prizidkov in pomožnih objektov, v kotikor to dopušča vetikost zemtjišča Pri razmerju zemtjišče in objekti je potrebno upoštevati vse objekte (obstoječe in predvidene) na dotočenem zemtjišču. Cctotna površina zemtjišča naj bo vsaj 1,5 krat večja od brutto etažne površine objektov
-	dozidava in nadzidava sme biti v taki vetikosti, da objekt v cetoti bistveno ne odstopa od gabaritov sosednjih objektov zazidane površine obstoječega objekta oh upoštevanju pogojev ttorisne zasnove objektov
-	nadzidave objektov so možne v obsegu merit in pogojev za graditev novih objektov
-	prizidek oziroma nadzidavo je potrebno obtikovati v sktadno arhitektonsko cctoto z obstoječim objektom
-	dograjevanje in prenavtjanje objektov, za katere vetjajo pogoji varovanja dediščine ati so v območjih, ki so opredetjena kot kutturna dediščina, se načrtuje in izvaja s sodetovanjem poobtaščene organizacije za varstvo naravne in kutturne dediščine
22.	čten
Za vzdrževatna deta na obstoječih objektih vetja:
-	načetoma je upoštevati vse prej naštete pogoje gtede obtikovanja objektov
-	pri vzdrževanju je treba ohraniti prvotne etemente čtenitve fasad (omet, obdetan kamen, barva ter tikovne etemente)
-	pri obnovi oziroma zamenjavi kritine na objektih mora biti nova kritina v zahtevanih barvah kot vetja za druge objekte.
23.	čten
Pri obtikovanju objektov za opravtjanje obrtnih storitev vetjajo vsa prej našteta dotočita za obtikovanje drugih objektov ter še: r ttorisne dimenzije objekta izhajajo iz vrst dejavnosti, ki bo v objektu
-	pravitoma je ctažnost objekta, ki je namenjen izktjučno opravtjanju obrtnih storitev, te prittičen s streho; priporočtjivo je. da so prostori in obrtna dejavnost v sktopu stanovanjskih objektov; v tem primeru vetjajo za ctažnost enaki pogoji kot za druge objekte.
24 čten
Dopustna je sprememba namembnosti za storitveno obrt s tem, da sc zagotovijo normatni in varni dostopi, dovozi, potrebna parkirišča ter ne nastopajo prekomerni motitni vptivi na okotico.
OBLIKOVANJE OGRAJ IN OBCESTNIH ZIDOV
28.	čten
Ograje okoti funkcionatnega zemtjišča je možno postaviti:
-	ograja je tahko živa meja, tudi ojačana z žično mrežo, tesena oziroma intenzivno ozetenjena do maksimatne višine 1.50 m. tahko pa tudi kamnita do maksimatne višine 0.50 m
-	višinske raztike na zemtjiščih naj bodo pravitoma premoščene z ozetenjenimi brežinami (travnatimi ati nizkimi grmovnicami). V primeru postavitve opornega zidu mora biti te ta intenzivno ozetenjen.
-	možna je postavitev ograje ob meji. če meja ni sporna
OBLIKOVANJE GRADBENIH PARCEL
29.	čten
Vetikost gradbene parcete mora biti pritagojena namembnosti objekta, njegovi vetikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim prostora.
Vetikost gradbene parcete mora omogočiti zadovotjitev vseh sprem-tjajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je že zagotovtjeno njihovo skupno zadovotjevanje v širšem območju.
30.	čten
Vetikost gradbene parcete za enodružinsko stanovanjsko hišo ne sme odstopati od vetikosti okotiških parcet v območju Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo cetotna površina zemtjišča pravitoma najmanj 1.5 krat večja od bruto etažne površine objekta.
Vetikost gradbene parcete v območjih z zgoščeno zazidavo je tahko tudi manjša.
Novozgrajeni objekti obrtne dejavnosti imajo dotočene večje parcete oziroma najmanj t.8 krat večje od bruto etažne površine predvidenega objekta.
31.	čten
Vetikost funkcionatnega zemtjišča se dotoča na osnovi namembnosti in vetikosti objekta, naravnih in ustvarjenih danosti, ob upoštevanju predvidenega razvoja predvsem infrastrukturnih objektov in naprav ter omejitve uporabe zemtjišča po posebnih predpisih.
Merita za dotočitev vetikosti funkcionatnega zemtjišča:
-	za stanovanjske objekte je minimatna širina okrog objekta 2 m ter širina dovoza do objekta najmanj 3. 5 m
-	za pomožne objekte se dotoči minimatni obseg funkcionatnega zemtjišča in je 1.2 m ob objektu in dostopu
-	za kmetijske gospodarske objekte je minimatna širina okrog objekta najmanj 2 m. vetikost maniputativnega prostora mehanizacije najmanj v radiu 15 m. širina dovoza pa najmanj 3.5 m, v kotikor zaradi podreditve'obstoječi morfotogiji okotiške zazidave ni potrebna posebej pritagojena zasnova.
-	za proizvodne objekte sc vetikost funkcionatnega zemtjišča dotoči gtede na vetikost objekta, gostoto in racionatnost pozidave z vktjuči-tvijo vseh obstoječih in bodočih proizvodnih komunikacij z minimatno širino 3.5 m
-	za objekte, ki so namenjeni izktjučno opravtjanju obrtnih dejavnosti, se vetikost funkcionatnega zemtjišča dotoči gtede na tehnotoške dejavnosti ter ob smisetnem upoštevanju meri! za stanovanjske objekte
-	za vse objekte vetja, da kotikor je dejanska parccta manjša od gradbene parcete (ugotavtjanjc na osnovi navedenih merit), se upošteva dejanska površina parcete.
PROMETNO UREJANJE
25.	čten
K pogojem za obtikovanje posegov na objektih v prostor v neposredni soseščini objektov ati v območjih, ki so razgtašcni za spomenike naravne ati kutturne dediščine, je treba pridobiti sogtasje Zavoda za varstvo naravne in kutturne dediščine - Gorica.
26.	čten
Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, tetefonske govoritnicc. postajatišča javnega prometa, ktopi. kakor tudi pomožni in začasni objekti in naprave, rektamna znamenja in turistične oznake, morajo biti v posameznih ožjih območjih nasetij obtikovno enotna.
UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
27.	čten
Ptaniranje terena sc pravitoma izvaja z brežinami in te v primeru če to ni mogoče z opornimi zidovi. Oporni zidovi so na vidni strani grajeni v naravnem kamnu maksimatne višine 1.20 m oziroma so terasasti z vmesno zasaditvijo. Pri urejanju okotice objektov je priporočtjivo uporabtjati avtohtone drevesne in grmovne vrste ter naravne materiate.
:tj<)q?VO!3'
32.	čten
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usktajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v sktadu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo ti prostorski ureditveni pogoji.
33.	čten
Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi ustreznimi značitnostmi imajo varovatni pas. Varovatni pas po tem odtoku obsega zemtjišča. ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionatni uporabi prometnih udetežencev. kot je izvedba kotesarskih stez in peš poti, ureditev mirujočega prometa vzdotž cestišč ati na drugih prostorih dotočenih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in intervencijskih poti in ureditev obcestnega prostora sktadno s pogoji voznega odvijanja prometa. Posegi v varovatnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom, zato mora vsak tak poseg izdati sogtasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest in pristojni upravni organi.
34.	čten
Bodoče nove ati obstoječe prometnice, ki so načrtovane za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno dotočene tehnične značitnosti na
Koper. 4. maja 1990 - Št. 19
URADNE OBJAVE
123
osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih m napravah dovoljena !e nujna vzdrieva!na de!a ter posegi v prostor v zvezt s komuna!nim urejanjem
35.	č!en
Prt projektiranju m graditvi cest je potrebno upoštevati tudi druge mterese kot so interest splošne ljudske obrambe in družbene samozaš-podobno^abe	varstva vode. varstva naravnega oko)ja in
36.	č!en
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako. da se z njimi ne ovira promet in da se ne poškoduje cest in cestnih objektov. Uredijo se lahko s soglasjem pristojnega upravljalca ceste.
Interni dovozi in pristopi naj bodo praviloma navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom
Pri graditvi oziroma rekonstrukciji cest. stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektu za graditev oziroma rekonstrukcijo.
KOMUNALNO UREJANJE
37.	člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo. oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez.
Odvodnjavanje odpadne vode se rešuje z nadaljnjo izgradnjo kanalizacijskega sistema in centralno napravo za čiščenje odpadnih vod oziroma z ustreznimi individualnimi napravami (ki okolje ne obremenjujejo s škodljivimi snovmi in količinami) Prazncnje greznic mora biti organizirano po načrtu komunalne storitve skladno z veljavnimi predpisi Pri urejanju gnojišč pri objektih kmetijske proizvodnje je potrebno upoštevati predpise s tega področja ter pogoje sanitarne inšpekcije.
38.	člen
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove in strokovne osnove, ki so jih izdelale pooblaščene delovne organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju občine Postojna.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak. voda. tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah. zmanjševanje ogroženosti itd ).
analizo širših prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
-	za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo
-	za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje
-	za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom prostora glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi onemogočili racionalne izrabe prostora
-	za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Občinski upravni organ lahko v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za nov poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev.
Občinski upravni organ mora pred izdajo lokacijskega dovoljenja obravnavati skupaj s pristojnimi organi in organizacijami vse kompleksnejše posege v prostor, ki po podrobnih merilih in pogojih za posamezna območja urejanja in morfološke enote zahtevajo strokovno preverho.
42.	člen
Prostorski ureditveni pogoji so delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled prt Komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora občine Postojna. Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Postojna, pri urbanistični inšpekciji Medobčinskega inšpektorata občin Cerknica. Ilirska Bistrica in Postojna ter v vseh krajevnih skupnostih.
43.	člen	< l
Nadzor nad izvajanjem tega opravlja urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Cerknica. Ilirska Bistrica in Postojna v Postojni.
bsljL
44.	člen
Ta, odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah noluJ < ^
,$).:,352-7/90-11 Postojna. 19 april 199(1
Predsednik Skupščine občine Postojna TOMAŽ TUŠAR, l.r
/oihlr«,
' V'skladu z 2(1. členom Zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ št. 77/88 in 40/89) je Skupščina občine Postojna na seji dne 5. aprila 199(1 sprejela
! 1
VAROVANJE OKOLJA
39.	člen
Splošni pogoji za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja so:
-	zaščita vodotokov pred onesnaževanjem
-	zaščita vodnih virov
-	organizacija odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin, njih sortiranje in deponiranje
-	sanacija neurejenih odlagališč odpadkov
-	sanacija območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečevanju nastajanja novih virov hrupa znotraj naselja
-	sanacija industrijskih virov onesnaževanja zraka in preprečevanje
nastajanja novih oziroma njihove zgostitve v območjih, ki so že danes obremenjena	.
-	vzdrževanje obstoječih in urejanje novih posebnih in splošnih javnth zelenih površin, ki so: javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, posamezne skupine dreves, posamezno drevo, ki je za naravno okolje pomembno, zelene površine pri stanovanjskih naseljih, zelenice ob javnih komunikacijah in vodnih površinah, ob spomenikih in zgodovinskih objektih, športna in otroška igrišča, šolski vrtovi, pokopahšča in območja namenjena vrtičkarjem
-	varovanje kakovostnega naravnega prostora in samranje degraatra-nih površin
UREJANJE PROSTORA ZA LJUDSKO OBRAMBO [N DRUŽBENO SAMOZAŠČtTO
40.	člen	. ,	,
'ri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevat) vetjavm oMoiski ok o zakloniščih in drugih zaščitn.h objekt.h Pn urejanju ceto "^a ditvenega območja bo potrebno upoštevat) tud) druge predp.se m odila s področja SLO in DS.	^
V. KONČNE DOLOČBE
41. člen
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje izdajo lokacijskega dovoljenja za posanučen poseg v prostor zahteva
ODLOK
O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA
I
!. člen	"1
'Notranjski kompleksni muzej. p o. s sedežem v Postojni. Titov trg % se organizira kot javno podjetje (v nadaljevanju podjetje), i
2. člen
Podjetje bo poslovalo pod naslednjo firmo:
-NOTRANJSKI KOMPLEKSNI MUZEJ \ Postojna, popolna odgovornost
Podjetje lahko spremeni firmo le s soglasjem Skupščine občine Postojna.
3.	člen
Sedež podjetja je v Postojni. Titov trg 2.
Podjetje lahko spremeni sedež samo s soglasjem Skupščine občine Postojna.
4.	člen
Notranjski muzej deluje na območju občine Postojna. Njegova dejavnost se lahko razširi tudi na območja drugih notranjskih občin.
5.	člen
Podjetje bo opravljalo naslednje dejavnosti:
L Dejavnosti posebnega družbenega pomena:
-	strokovno zbiranje, hranjenje, obdelava in raziskovanje premičnin kulturne dediščine s poudarkom na krasoslovju
-	muzejsko poslovne storitve
-	storitve materialnega varstva arhivskega in registrativnega gradiva
-	vodenje inventarne knjige in vse vrste kartotek zbranega gradiva
,	- urejanje muzejskih zbirk in objektov muzejske vrednosti v naseljih
2.	Podjetje opravlja tudi druge dejavnosti s področja muzejske dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki jih z odlokom predpiše Skupščina občine Postojna. ,
3.	Ostale dejavnost.:	.	,
-	orgamztranje razstav doma m v tujtrn
-	organiziranje tečajev in posvetov s področja delovanja
"1 ) )!
124
URADNE OBJAVE
Koper, 4. maja 1990 - št. 19
-	izdajate!jsko zatožniška dejavnost
-	ga!erijska dejavnost
-	razvojno tehnotoški inženiring
-	vodenje investicij.
6.	čten
Dejavnosti posebnega družbenega pomena se !ahko spreminjajo te s sogtasjcm Skupščine občine Postojna
7.	č!en
Poteg sptošnih pogojev, ki so predpisani za opravtjanje dejavnosti javnega podjetja, mora javno podjetje pri oprav!janju dejavnosti upoštevati tudi akte, ki jih bo do!oči!a občina a!i izvršni svet s tega področja
Podjetje je do!žno na koncu vsakega !eta dati izvršnemu svetu v potrditev metodo!ogijo za obtikovanje cen za prihodnje !eto.
S.	č!cn
Podjetje vodi za dejavnosti navedene v ! . in 2. točki 5. č!cna tega odtoka poseben obračun rezuttatov postovanja.
Za dejavnosti navedene v 3. točki 5. Čtena vetja princip tržnega postovanja.
9.	čten
Podjetje odgovarja s sredstvi, s katerimi razpotaga s potno odgovornostjo, razen z objekti individuale in skupne muzejske rabe.
Občina odgovarja za obveznosti podjetja po dnevu nastopa veljavnosti tega odtoka za muzejske objekte in naprave, ki so predmet dejavnosti posebnega družbenega pomena neomejeno sotidarno
!(). čten
Nadzorni odbor podjetja ima 3. čtcnc. Izvršni svet Skupščine občine Postojna imenuje in razrešuje 2 čtana nadzornega odbora podjetja. ! čtana pa imenuje organ upravtjanja podjetja.
! ! čten
Nadzorni odbor nadzira postovanje, pregteda tetno poročito, tetni obračun in predtog za detitev dobička O svojih ugotovitvah nadzorni odbor pisno obvesti organ upravtjanja podjetja in tzvršni svet Skupščine občine Postojna ter pri tem opozori na morebitne opustitve organa upravtjanja. direktorja in drugih oseb.
!2. čten
Poteg primerov, ki so posebej navedeni v tem odtoku (statut, sprememba dejavnosti, sedeža. Òrme) daje tzvršni svet Skupščine občine Postojna sogtasje tudi:
-	k predtogu notranje organizacije, sistematizacije in statusnih sprememb podjetja
k pogodbi o združevanju sredstev zaradi skupnega postovanja podjetja
-	k prcdtògu ptanskih aktov podjetja, detovnih programov in temetjev postovne potitike
-	k poročitu postovodnega organa o uresničevanju ptanov, detovnih programov in temetjev postovne potitike
-	k obračunu in zaktjučnemu računu
-	k investicijskim odtočitvam (za dejavnosti posebnega družbenega pomena)
-	k sktepom o cenah proizvodov in storitev (za dejavnosti posebnega družbenega pomena)
-	k ukrepom za odpravo motenj v postovanju ati nesotventnost
t3. čten
Ugotavtjanje dobička poteka sktadno s predpisi, družbenimi dogovori in drugimi družbenimi usmeritvami, samoupravnimi sptošnimi akti podjetja in njegovim ptanskim aktom.
Občina daje sogtasje k detitvi dobička na det za akumutacijo in de! za brutto osebne dohodke in skupno porabo ter odtoča o razporeditvi akumutacije.
t4. čten
Za ustanovitev in začetek deta javnega podjetja ustanovitetj Občina Postojna zagotavtja nepovratna finančna sredstva v višini: 740.000,00 din
15. čten
Začasni postovodni organ javnega podjetja organizira in vodi detovni proces in postovanje podjetja, samostojno odtoča in zastopa javno podjetje nasproti tretjim osebam ter opravtja druga pravna dejanja in natoge, ki izhajajo iz tega sktepa o ustanovitvi, iz zakona in drugih predpisov.
Začasni postovodni organ do obtikovanja organov upravtja javno podjetje, odtoča o sktenitvi in prenehanju detovnega razmerja ter o pravicah in o odgovornostih detavcev iz tega razmerja.
Začasni postovodni organ je TtNE SCHE!N, dip! arh.
t6. čten
Podjetje sprejme svoj statut in izvoti organ upravtjanja najkasneje v 9() dneh po vpisu podjetja v sodni register Postovodni organ imenuje in razrešuje tzvršni svet Skupščine občine Postojna.
t7. čten
(e ni s tem odtokom ati drugim sptošnim aktom Skupščine občine Postojna drugače dotočeno. izvršuje pravice in dotžnosti občine iz tega odtoka tzvršni svet Skupščine občine Postojna.
t8. čten
Ta odtok prične vetjati osmi dan po objavi v uradnih objavah.
St. 026-2/90-2 Postojna. 5. aprita !990
Predsednik Skupščine občine Postojna TOMAŽ TUŠAR, t r.