AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 11
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JANUARY 14T1I, 1933
LETO XXXV.—VOL. XXXV.
Farmarji dobijo en tisoč milijonov
Washington, 13. januarja.— Zbornica poslancev je včeraj sprejela novo postavo za odpo-mč farmarjem Zedinjenih držav. Postava je bila sprejeta v Poslanski zbornici z 203 glasovi Proti 151. Glasovalo se je strogo po stranki, namreč, da so demokrati glasovali za postavo, republikanci pa proti. S tem so demokratični kongresmani držali svojo besedo, katero so dali «oyo izvoljenemu predsedniku Rooseveltu, da bodo glasovali za Pomoč farmarjem.
Nova postava določa najmanjšo ceno, katero mora dobiti far-War za svoje pridelke. Sedem Pridelkov imenuje nova postava, za katere se mora računati Sotova svota, da se tako farmarjem pomaga, da dobi vsaj toliko za svoj pridelek, kot jih velja obratovanje farme.
Sledeči pridelki so specifično omenjeni v novi postavi: pšenica, po 75 centov bušel, riž po 75 centov bušel, bombaž 9 centov funt, prešiči po 5 centov funt, Peanuts po 3 cente funt, maščoba za maslo 26 centov funt in tobak po gotovi lestvici.
Zveza farmarjev pozdravlja to novo postavo, ki se pa ne bo Uresničila, dokler Roosevelt ne Pride na krmilo vlade in dokler ne prične zborovati novi konT 1	zasedanj-u, Kaj -
1 ko je bila postava odobrena v Poslanski zbornici kongresa, je "a Poslana v senatno zbornico, Kjer imajo republikanci večino,
in ti ne bodo glasovali za to postavo. Poleg tega je pa tudi par demokratskih senatorjev, ki nasprotujejo tej postavi.
In če se posreči končno, • da zmaga ta postava v senatu, pa predsednik Hoover komaj čaka, da jo dobi v roke in jo — prepove. Iz Bele hiše se naznanja, da je Hoover silno nasproten taki postavi, katero bo vetiral in za-tno poslal tako ostro poslanico kongresu, da jo bo slednji še dolgo časa pomnil potem, ko Hoover ne bo več predsednik.
Namen postave je garantirati ameriškemu farmarju več denarja za njegov pridelek v letu 1933 s tem, da se obdavči prekupčevalce farmarskih pridelkov. Ta davek se bo potem izplačal farmarjem, toda le onim, ki se zavežejo, da bodo za 20 odstotkov manj sv^ta obdelali kot so ga dosedaj. Ako je manj sveta obdelanega, bo tudi pridelek manjši, kar bo imelo za posledico, da bo manj pridelkov na trgu, da ne bo treba zavreči farmarskih pridelkov, in poleg tega bodo cene pozneje same oc sebe se dvignile, ko ne bo tolike farmarskih pridelkov na trgu | Davek naložen prekupčevalcen-1 farmarskih pridelkov, bi bil vr-1 njen farmarjem. Računa se da bodo farmarji s tem dobil približno en tisoč milijonov do larja^-Ha leto več za svoje pri delke, in ge bodo farmarji ime li denar, bodo lahko naročeval ;novo blago in splošne industri je bodo začele poslovati.
Pes je skušal zbuditi svojega gospodarja, pa sta oba zgorela v ognju
Cleveland. — Zaman je skušal zvesti pes gospodarja Stephen Myersa zbuditi svojega gospodarja, ko je včeraj zjutraj nastal ogenj v garaži J. B. Hunt Trucking Co. na 2619 Vermont Ave. Posledica je bila, da sta S pes in gospodar oba zgorela v garaži. Myers, ki je voznik za kompanijo, ki lastuje garažo, je bival v mali sobi zadaj za garažo. Myers se je oblečen vlegel na postelj, in kmalu potem je i bila soba in garaža v plamenih. Frank Skinner .ie slišal Myerso-vega psa "Queenie," kako je lajal kmalu po polnoči, šel je, da pogleda, kaj je vzrok hudemu lajanju. Poklical je ognjegasce in jim povedal, da se nahaja Myers v garaži. Ognjegasci so dobili njegovo truplo potem, ko so ogenj pogasili. Pasje truplo pa se je nahajalo na tleh ta-kcj zraven postelje svojega gospodarja. Vrata v sobo Myersa so bila odprta, in tudi vra.ta garaže so bila cdprta, tako da bi pes lahko- pobegnil pred požar-jem, teda v svoji zvestobi se ni hotel premakniti od gospodarja, kc je zaman skušal, da bi ga z lajanjem zbudil. Ogenj je nastal radi pokvarjene cevi pri peči.
;	-o-
Trust butlegerjev
Detektivi so včeraj v Cleve landu aretirali štiri izdelovale« ' poceni munšajna, katere so ob dolžili, da so ustvarjali trusl prodajalcev žganja. Namer trusta je obdržati cene žganji najmanj na 50 centov pint, al $4.00 galona. Aretirani so: Ale> Jarraš, 30 let star, 1574 E. 41st St., njegov brat Joseph, 25 let star, 1648 St. Clair Ave., Edward Rapolsky, 25 let star, 2140 Hamilton Ave., in Edward Lan^, 34 let star, 1091 E. 72nd St. Vsi so obdolženi raketirstva v but-legerski trgovini. Poceni mun-šajn, delan iz koruze, se je zadnje čase prodajal po $2.50 galona, in omenjeni so hodili od prodajalca do prodajalca žganja, grozili, da slednji pristopi v njih zvezo in drži cene najmanj 50c za( pint. Plača se mesečno $5.00 za "protekcijo," in grozili so, da če ne pristopi, da bo že videl, kaj se bo zgodilo". Njih teritorij je segal od Public Square do 55. ceste in od St. Clair do Payne Ave.
--o--
Japonci radi mraza ne morejo napredovati, Peiping, Kitajska, 13. januarja. Silni mraz, ki je zavladal na južni strani province Jehol, preprečuje Japoncem, da napredujejo v tej kitajski provinci, I katero nameravajo zasesti. Pohod Japoncev na glavno mesto Čengefu je ustavljen. Mraz je tako hud, da Japonci ne morejo rabiti strojnih pušk.
-o- '
"V Ljubljano jo dajmo"
To zanimivo slovensko burko vprizori v nedeljo, 15. januarja, dramsko društvo "Adrija" in sicer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 7. uri zvečer. Igralsko osobje je prav srečno izbrano, in občinstvo bc I imelo polno mero zabave z igro |Med dejanji nastopi tudi kvartet slovenskih pevcev. Po igr bo seveda sledila prosta zabavi in ples. Občinstvo je vedno ra do posečalo vse prireditve dram skega društva "Adrija" in s< društvo tudi to pot prijazno pri poroča za obilno udeležbo.
Družba cestne železnice
boljše posluje. Mnogo manj je avtomobilistov
Cleveland. — Noben veter ni tako slab, da ne bi komu pihal ugodno, se izjavlja družba cestne železnice v Clevelandu, ki je radi depresije dobila mnogo več "odjemalcev" kot bi jih bilo sicer pričakovati. Mnogo ljudi, ki imajo avtomobile, nimajo dovolj denarja, da bi kupili avto licenco, ki velja $10.00 ali več. Zato so se pričeli voziti na cestni železnici. Vozni listek za ves teden velja samo $1.25, in se z njim lahko vozite po ljubi volji po vsem mestu ves dan. Dosedaj je samo nekako 150,000 lastnikov potniških avtomobilov vzelo licenco za avtomobil v Clevelandu in 11,700 trukov. Manjka torej še najmanj 50,000 lastnikov avtomobilov, da se oglasijo za licenco, dočim je družba cestne železnice prodala tedenskih voznih listkov skoro 50,000 v par dnevih. Očividno je, da ljudje raje vozijo s cestno želez-jnico kot z avtomobilom.
—--o-
Radio program
Lep bo slovenski radio program, ki se bo oddajal jutri. V duetu in solo bosta peli Miss Josephine Milavec in Mrs. Anto-nette Simčič, obe odlični slovenski pevki, zlasti znani iz nastopov pri operi. Prva pevska točka je "Pred slovesom," krasna pesmica Ivana Zor mana, poje-ti Miss Milavec in Mrs. Simčič V solo nastopi Miss Milavec s pesmico "Kaj ti je deklica?" nakar sledi zopet duet "Na desne tri, na levo tri." Mrs. Simčič bc zapela solo "Uspavanka"- oc Emil Adamiča. Kot vidite, st to v resnici dobro izbrane pesmice. Kot igralci na harmonike nastopijo Tony Trinko, Frani Cimperman in Frank žigman Vcdja slovenskega radio programa je Mr. Chas. Zorman Picgram se bo oddajal od 3:3( dc 4. ure v nedeljo popoldne potom WJAY radio postaje v Cle-jvelandu.
__n--
Žahtevajo pomoči in delo, ne pa smrdljivih bomb.
Pomoč je nujna
\
Washington, 13. januarja.— Zastopniki železniških delavcev so govorili danes pred senatnim preiskovalnim odsekom in so nujno prosili, da se naredijo koraki, da se dežela vrne na zdravo ekonomsko podlago čimprej, in predno bo milijone Ameri-kancev poginilo od lakote, ali pa se bodo dvignili v revolti. Louis Richberg, zastopnik železniških uslužbencev, je izjavil, da je $50p,000,000 pomoči brezposelnim, kot jih je predlagal senator La Follette veliko bolj uspešno v tej krizi kot pa smrdljive plinske bombe in strojne puške. "Mnogo znamenj smo videli," je rekel Richberg, "da če postavne oblasti ne bodo začele z akcijo, namesto da bi samo govorile, da bomo kmalu morali dobiti novo vodstvo v Amferiki, ki menda ne bo postavno izbrano, toda ki bo začelo z akcijo." 500,000 svežnjev bombaža, katerega je naklonil kongres Rdečemu križu, je pokrilo le 20 odstotkov potrebščin za obleko brezposelnim.
--o-
Bender kritiziran
Državni nadzorniki so včeraj v jako ostrih besedah napadli s poslovanje bivšega ravnatelja i mestnega stadiona v Clevelandu, George Benderja radi skrajno zanikernega poslovanja, ki ga je vodil Bender pri svoji upravi stadiona. Državni nadzorniki pravijo, da je Bendei svojim prijateljem zastonj dajal vstopnice in s tem oškodova' mesto za precejšne s vote, nadalje da je nepoštenim potom kupoval potrebščine za stadion i) da je vodil skrajno zanikerat knjigovodstvo. Bender je raz dal skoro 30,000 brezplačnih vstopnic, za katerih vsako bi se moralo mestu plačati 50c ali $1 vstopnine. Mesto tega denarj* ni nikdar dobilo. Sedem predstav se je vršilo v mestnem sta dionu, ko je bilo več vstopnic po darjenih kot pa prodanih. Ben der je kupoval avtomobile ir druge predmete, ne da bi razpi sal ponudbe. Plačalo se je ko likor je kdo zahteval.
--o--
Ex-kajzer je dal oster ukor svojemu sinu
Berlin, 13. januarja. Bivši kajzer Viljem je prepovedal svojemu sinu princu Augustu Viljemu prevzeti komando nad četami nemških fašistov. Bivši kajzer smatra, da je Adolph Hitler, • načelnik nemških fašistov, nasprotnik kajzerizma. Princ August Viljem je član pruskega deželnega zbora, član fašistovske stranke. Podal se je včeraj na daljše bivanje v Rim. --o-
Polka je ukazana ....
Vlada Cuyahoga okraja je razposlala včeraj davčne račune 275,000 lastnikom zemljišč v okraju, ki morajo plačati tekom prihodnjega meseca $35,000,-000 v davkih. Zadnji Čas za plačilo davkov je do 20. januarja, in se ne ve, ali bodo raztegnili to dobo alt ne.
20-letniea Za pokojno Mary Kuhar se bo ob priliki 20-letnice njene smrti brala v pondeljek, 16. januarja, sv. maša ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovze-te. Prijatelji in sorodniki ranj-ke so prijazno vabljeni.
* Kabinet grške republike je podal včeraj odstavko.
Vesti iz življenja rojakov v Ameriki
Društvo št. 30 J. S. K. Jedno-te in številka 215 iste Jednote v Chisholmu, Minnesota, se bosta združili pri posebni seji dne 15. januarja.
S primerno proslavo bo praznovalo društvo št. 4 J. S. K. Jednote 35-letnico svojega obstanka. Proslava se bo vršila 4. julija.
Igro "Domen" vprizori podružnica Slovenske ženske Zve-jze št. 6 v Barbertonu, in sicer v nedeljo, 15. januarja. Prireditev se vrši v dvorani društva Domovina in se prične ob 7. uri zvečer.
"Prosveta" bilježi v veliki rubriki na prvi strani časopisa, da je dobila pet novih naročnikov. Prav privoščimo jih. Nove naročnike je poslal neki član mladinsko poslujočega društva.
Seja vseh odsekov glavnega edbera S. N. P. Jednote se začne 6. februarja v jednotni dvorani.
Mr. Louis Lesar, tajnik društva št. 69 S. N. P. Jednote že 15 let, je bil zadnje dni izvoljen za aldermana v Eveleth, Minn., da nadopolni izpraznjeno mesto v mestnem svetu. Izvoli! ga je mestni svet soglasno. V istem mestu je mladi slovenski odvetnik Rudolf Pešel prevzel mesto sodnika, ko je stari sodnik težko obolel. Obema prav iskrene čestitke!
Iz Waukegana, Illinois, se poroča, da se je zadnje dni vrnilo iz Rusije šest Hrvatov in nekaj FincoV, katerim rszmere v Rusiji niso ugajale.
Letos se vrši konvencija S. N. P. Jednote. Tozadevno piša uradno glasilo "Prosveta" sledeče: "O stvareh v zvezi s pri ha jajočo konvencijo pišemo in pojasnjujemo že četrti mesec skoro stalno in povedali smo menda že vse, nekatere reči tudi po dvakrat. Kljub temu pa še zmeraj i dobivamo pisma in vprašanja ir [zahteve za pojasnila o tem ali enem. Toliko povpraševanja ir pisarjenja še ni bilo pred nobeno našo konvencijo. Kaj je temu vzrok? Ali je takrat več zanimanja ali več površnosti ir zanemarjenosti? Izgleda pač kakor da članstvo uradnih stva ri pazno ne čita in da jih neka ! ., i--
Poslanec Boič
Včeraj nam je sporočil državni poslanec Mr. Wm. M. Boyd-Boic, da namerava v kratkem vložiti v državni postavodaji Predlog, da se odpravi smrtna kazen za zločine v državi Ohio. Zgodilo se je že v več slučajih, da je bil nedolžni človek obsojen v smrt, in ko je enkrat mrtev, ga seveda ni mogoče več v Življenje priklicati. Nadalje bo vložil Mr. Boič v državni legi-slaturi predlog, da mora zločinec, ki je bil obsojen v dosmrtni zapor, prebiti najmanj 20 let v državnih zaporih, predno more Priti njegovo ime pred pomilo-sčevalno oblast. V mnogih slučajih se je zgodilo, da zločinci, obsojeni v 20, 30-letno j'ečo, ali v dosmrtni zapor, pridejo na Prosto že v par letih, potem pa Povzročujejo nove zločine. To se je zgodilo pred kratkim v Clevelandu, ko je neki ropar ubil dve osebi, ranil jih pet in odne- j sel $7000. Bil je izpuščen po dveh letih iz zaporov, v katerih k* moral sedeti 15 let.
-o-—
Sodnijski avtomobil
Na Chester Ave., v bližini East bulevarda so roparji včeraj odpeljali avtomobil, last sodnika George B. Harris. In z ukradenim avtomobilom so ban-diti napadli gasolinsko postajo na Euclid Ave. in 117- cesti, kier so odnesli $17.00 uslužbencem postaje.
Avto davek
Okraj Cuyahoga je včeraj doki! $1,031,256 delež od avtomobilskega davka. Mestu Cleve-iand pripade od te svote $249,-250- Lansko leto je dobil okraj Cuyahoga v istem času nekaj nad dva milijona dolarjev.
.* Bolnišnica v Brocton, Mass., je pogorela. Dva bolnika sta bite ranjena.
Narodne prireditve
Znani dnevnik "The Cleveland Piain. Dealer" bo letos ot-voril že tretjo sezono raznih narodnih prireditev raznih narodov. Sezona bo otvorjena v petek, 20. januarja v mestni glasbeni dvorani, ko nastopijo združena škotska društva, ki vprizo-glasbeno komedijo "On the banks of Loch Lomond." To bo prva prireditev v tej sezoni, ko nastopijo med 20. januarjem in L majem igralci 15 različnih narodnosti, katerih vsak bo Predstavil javnosti to ali ono igro iz njih narodnega življenja. Kdor želi študirati značaje raznih narodnosti, ta se bo precej naučil, ako bo posetil te prireditve.
---o-
V New Yorku je razstrel-ba ubila dve osebi
New York, 13. januarja. Ob eni uri zjutraj je nastala velika razstrelba gasolinske postaje na 58. cesti in 7. aveniji. Razstrelba je povzročila smrt dveh oseb in ranila je štiri. Šipe na stotinah hišah v okolici so bile razbite. čistilci cest so po razstrel-bi več ur čistili okoliške ceste, ki so bile vse polne stekla in ruševin.
-o-
Naš poročnik
Direktor javne varnosti, Fr. J. Merrick, je te dni prestavil večje število višjih policijskih uradnikov. Za distrikt med 55. in 105. cesto, St. Clair in Superior Ave., je bil imenovan izvrstni policijski inšpektor Horri-gan. Obenem pride tudi policijski poročnik, Mr. Kekio na četrti precinkt, dočim je dosedaj deloval na Broadwayu. Iskreno dobrodošel, poročnik Kekič!
Pozdravi iz Georgije
Iz Savannah, Georgia, pozdravlja Mr, Jos. Grdina vse ori i atelje v Clevelandu.
teri sploh ne zasledujejo. Ako bi pazili na uradne objave, bi jim ne bilo treba toliko pisariti na glavni urad in staviti toliko in tako čudnih vprašanj. Fakt je, da je nevednosti še veliko ...
"Prosveta" je bila obveščena od uradnikov elevelandske federacije SNPJ, da so bili pred par tedni vsi tajniki društev SNPJ v Clevelandu in v državi Ohio denuncirani pri federalnih oblasteh v Clevelandu, da so nedr-žavljani in komunisti. Več društvenih tajnikov je bilo pozvanih na zagovor. Zvezni nadzorniki so od njih zahtevali, da pokažejo državljanske papirje, kar so tajniki tudi storili, kolikor jih je imelo papirje pri rokah, drugi so pa zastavili dobro besedo, ki je bila upoštevana. Tajnik federacije, Mr. J. T. Terbi-žan, se je informiral, da imajo na zveznem sodišču v Clevelandu seznam vseh društvenih tajnikov SNPJ v Clevelandu in v državi Ohio, na vrhu seznama je pa zapisano: Tu so imena onih, ki so člani komunistične stranke in nedržavljani. Seveda ni tam označeno, da so to tajniki SNPJ, toda Terbižanu so znani, ker on pozn-a tajnike. Tajniki po državi Ohio, ki še n?so bili zaslišani, naj ohranijo mirno kri. Ničesar se jim ni treba bati. To je podla igra, ki se ne bo obnesla. Tudi če bi bil kateri tajnik član komunistične stranke, ni to nič nepostavnega, ker stranka posluje javno. Podle st pa je, da se na ta način delajo sitnosti in nepotrebne skrbi članom, ki niso komunisti in nimajo nobene zveze s stranko.
Tako poroča "Prosveta" v svoji uradni številki z dne 11. januarja. Mi se popolnoma pridržujemo mnenju "Prosvete" v tem oziru. Naše uredništvo j:; tesadevno-takoj pisalo v Washington na senatorja Bulkleya, da se dožene, kdo .je detični, ki j e poslal zvezni s o d n i j i tako j umazano poročilo. Obenem je i uredništvo pojasnilo, da je S. N. P. Jednota največja slovenska j podporna bratska organizacija j v Ameriki, ki nima absolutno 1 nobenega stika s komunizmom. Ampak odgovor bo zanimiv, ko pridemo na sled podlemu deriun-
riinntn
Nova kovina odkrita, ki je trša od jekla
Los Angeles, California, 13. januarja. Charles Berg, znani inženir, naznanja, da so odkrili v Tugunga rudnikih novo rudo,' iz katere se lahko pridela kovina, ki je mnogo bolj trda in trpežna kot najboljše jeklo. Berg, ki je že sedem let zaposljen kot inženir pri International Nickel Corporation, pravi, da so podrobnosti o novi rudi še tajne, dočim se v Detroitu, v Toledo in v Youngstownu delajo pre-skušnje z novo kovino. Tudi imena še ni dobila nova ruda, katero je odkril neki zlatoiska-lec. Nova kovina je tako trda, da je ne more brusiti z najboljšimi pilami.
-o--
Japonci naročujejo orožje za veliko vojno
Paris, 13. januarja. Sem se ponovno poroča, da je Japonska te dni naročila v Franciji za osem milijonov dolarjev orožja in streljiva. To je že tretje naročilo v letošnjem letu. Naročila so tako velika, da se splošno smatra, da se Japonska pripravlja za dolgo vojno. Francoski parniki skrivej odvažajo orožje iz francoskih pristanišč proti Japonski. V raznih municijskih tovarnah Francije je zadnje čase dobilo 4000 delavcev delo.
Avto razstava
Danes je v Clevelandu otvorjena avtomobilska razstava, na kateri je razstavljenih nad 100 najnovejših avtomobilov najnovejšega modela. Razstava se vrši na Euclid Ave. in 13. cesta, kjer je bila nekdaj Higbee trgovina. Kot zatrjujejo strokovnjaki, avtomobili še niso bili nikdar lepši, močnejši in poleg tega cenejši kot so letos. Opaziti je, da pri letošnjih avtomobilih se je največ gledalo za komfort potnikov in za varnost. Mnogo novih iznajdb dobite v teh avtomobilih. Razstava bo trajala osem dni.
-o-—
1 Brez denarja
Postavodajalci so se vrnili iz Columbusa včeraj in vsi brez denarja. Krivi so sami, ker niso odobrili še začasnega proračuna za državo Ohio v svoti $17,000,000. Najbrž tudi državni uslužbenci ne bodo plačani ta teden, kajti v blagajni ni denarja, tehnično pa se ne sme plačevati ničesar iz državne blagajne na posojilo, ako ni prej tega odobrila državna zbornica.
Ogromen deficit
Berlin, 13. januarja. Nemški Iržavni finančni minister je 'čeraj pred državnim odsekom jarf.unenta povedal, da znaša leficit nemške vlade za leto 1932 > g r o m n o svoto 2,070,000,000 nark. Vlada je dobila 800,000,-)00 mark manj od davkov, kot )a je bilo prvotno preračunano. Resnični deficit pa znaša le 1,-500,000,000 mark, ker se je osta-a svota prepisala iz sklada v le-.u 1931. ko je bil preostanek. Nemški finančni minister jO primerjal finančne izkaze Francije in Zedinjenih držav, nakar 8e je izjavil: "V primeri z deficiti. omenjenih držav, je nemški finančni položaj "še precej ugoden."
—-o--
Znižana najemnina
R e p u b 1 i k anski councilman McCafterty je predlagal v mestni zbornici, da se zniža najemnina v mestnih tržnicah za 50 odstotkov. Ako bo ta predlog sprejet, bo mesto zgubilo $35,-000 na leto na najemnini, in posledica bo, da bo zopet 35 delavcev odpuščenih od dela.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto (5.50. Za Cleveland, po požtl, celo leto (7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta (3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta (3.50 Za Cleveland po raznažalclh: celo leto (5.50 ;pol leta (3.00; četrt (1.75 Za Evropo, celo leto (8.00; pol leta (4.00; za četrt leta (2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
«^^»88	No." 11, Sat., Jan. 14th, 1933
Kaj misli Alfred Smith
"Kakšna korist bo za Ameriko ako mi s svojo brezobzirnostjo uničimo današnjo koalicijsko vlado v Angliji ali konservativno vlado v Nemčiji? Ali je mogoče kdo tako brezpameten v Ameriki, da misli, da bodo kolektirali evropske dolgove potom radikalnih vlad, katerih prava naloga bo, ako pridejo do moči, da odpovedo sploh vse javne, pa najbrž tudi privatne dolgove?
"Svetoval sem že pred časom, da ponudimo našim evropskim dolžnikom pameten načrt, kako naj se znižajo njih dolgovi na podlagi importnega blaga, ki ga Evropa pošilja v Ameriko. Prepričan sem še vedno, da je to pameten načrt. Ko pišem te vrstice, se bližamo Božiču, in po vsem svetu bo seveda mnogo govoranc glede miru, sporazuma in dobre volje. Toda v resnici ne beremo danes ničesar druzega v časopisju kot o mednarodnem sovraštvu in zli volji. Naš Stric Sam, katerega so vedno slikali kot sv. Miklavža, ki prinaša darove, nastopa danes v slikah, ki ga prikazujejo kot starega skopuha in tirana. Čudim se, kaj bi se zgodilo, ako bi se za Novo leto zedinili sedanji predsednik, novi predsednik in voditelji kongresa in bi slednji povedal evropskim nekdaj-nim zaveznikom, da čutijo glede vojnih dolgov v istem duhu, kot tedaj, ko je Amerika prišla v svetovno vojno z najbolj čistimi nameni in idejami. Kako bi si pridobili prijateljstvo in ljubezen danes nam sovražnih narodov, ako bi slednjim povedali, da jim dovolimo dve leti odloga glede plačila vojnih dolgov, in bo porabili ti dve leti za prijatejske dogovore, s katerimi bi se lahko prijateljsko pomenili kot možje, kaj mislimo glede vojnih dolgov? Kako vse drugačen sporazum bi nastal po svetu, kako hitro bi si pridobili prijateljstvo vsega sveta, namesto sovraštva, katerega smo danes deležni, in radi katerega trpi ameriški delavec kot sleherni delavec po širnem svetu!
Kaj nam pomagajo vse prazne besede ob praznikih, ko si voščimo eden drugemu "vesele praznike," srečo, mir in zadovoljnost, ko pa ne moremo iz svojih src iztrgati tiste grde sebičnosti in samoljubezni, ki nam narekuje, da ljubimo samo sebe samega, a svojega bližnjega preziramo in mu raje naredimo škodo in trplenje kot pa da mu s prijazno besedo in dejanjem pomagamo v hudi zadregi.
jJ«	3\Z
"Sedaj pa se pogovorimo kaj o našem ogromnem narodnem deficitu, ki tvori danes najhujše breme za ves ameriški narod. Predsednik Hoover je tozadevno podal svoj načrt kongresu, kako naj se zmanjša narodno breme in kako naj si narod in vlada pomagata iz zadrege. Predsednik Hoover povdarja v svojem načrtu, da mnogi novi davki, katere je predlagal zadnjemu zasedanju kongresa, in katere je kongres tudi odobril, ne prinašajo niti polovico one svote, ki se jo je pričakovalo.
Na primer, .od zlatnine ne dobiva vlada niti ene šestine onega, kar se je pričakovalo. Davek na radio aparate, na fonografe, ledenice in enake "razkošnosti" ne prinaša niti ene polovice onega, kar se je pričakovalo. Skratka, sleherni davek,ki je bil na priporočilo predsednika Hooverja vpeljan, se je izjalovil, in vlada ima dnevno večji deficit, ker ni znala balancirati svojih dohodkov s stroški. Tudi dohodninski davek, od katerega se je največ pričakovalo, prinaša dnevno manj, ker narod pač ne more plačevati davka od ljudi, ki malo ali pa nic ne zaslužijo in torej nimajo pravih dohodkov. In v tem, da je vlada udarila po kapitalistih s tem, da jim je naložila ogromen davek, ni samo dobila več davkov, pač pa je indirektno udarila ameriške delavce, ki nimajo zaslužka. O vsem tem predsednik Hoover ni imel nobenega pojma, ko je predlagal nove davke kongresu.
"Na drugi strani je pa Hoover sicer v resnici deloma znižal zvezne stroške in je obenem zagovarjal načrt, da se upelje takozvani prodajni davek. Priporočila predsednika Hooverja so zdrava, razven v tem, da je v svoji zakrknjenosti pozabil omeniti resnični vir dohodkov, ki bi vladi prinesel obilico denarja, dočirn ne bi nikomur ničesar škodoval. In to je odprava Volstead postave in upeljava dobrega piva.
"Predsedniku Hooverju ni znano, da dobivajo danes butlegerji v Ameriki nekako 3,000,000,000 čistega dobička. Polovico tega denarja bi zadostovalo, da bi se zvezna blagajna ne samo reši deficita, pač pa bi bil še preostanek, in potem bi bili lahko odpravljeni sitnjarski davki, kot poštnina na pisma, časopise, gledališke vstopnice, itd., kar vse povzroča precej stroškov navadnemu človeku, a končno vlada z vsem tem še vedno ne more shajati, pač pa zahaja še vedno v dolgove.
--0-
DA SE BOMO RAZUMELI
FRANK KOVAClC, Collinwood, O.
Ako bi moj nasvet kaj upoštevali pri vodstvu Ameriške Domovine, bi jim svetoval, da bi božično in velikonočno izdajo izdali enkrat tja sredi poletja, ker takrat imam vsaj nekaj časa za či tanje. Tako pa so božične in velikonočne izdaje A. D. zamg brez pomena, ker ravno ob teh časih sem najbolj zaposlen. Nič me ni sram povedati, da hranim že od zadnjih sedem let božične
in velikonočne izdaje A. D. v nadi, da bom imel enkrat čas prečitati jih, predno zapustim ta "puklasti" svet.
Enako ko druga leta, bi se bilo zgodilo skoro tudi z lansko božično izdajo, da me ni moja boljša polovica opomnila, da je pribčen v božični izdaji članek važne vsebine izpod peresa Rev. Slajeta. (Pa naj še kdo reče, da niso ženske dobre svetoval-
ke.) Akoravno že pozno v noč, prečital sem članek. Mislil sem o članku vso noč in tako tudi drugi dan ter mislim o njem še danes. Zatorej sem sklenil tudi jaz povedati o članku "Slovenske župnije in slovenske šole" svoje mnenje.
Takoj, ko je bil članek pri-občen, je zašušljalo po Collin-woodu, zakaj in čemu je Rev. Slaje nasproti slovenski šoli. Da temu ni tako, je treba pojasnila onim, kateri; so članek tako .razumeli.
Ko smo si Collinwoodčani leta 1928 postavili župnijsko šolo, je tako po otvoritvi iste upeljal Rev. Slaje slovenski pouk v vse razrede, tako da se je poučevalo nad 400 otrok slovenščino. Pouk je trajal le nekaj časa, to pa zato, ker ni Rev. Slaje dobil nikake opore od nikoder, najmanj pa je dobil oporo, od koder je bilo opore pričakovati, namreč: od staršev otrok. Tudi ni bilo ne od ene ne od druge strani nobenega dopisa s prošnjo: "Daj mali dar slovenski šoli na oltar!"
Takoj, ko se je zasnovala slovenska šola v Slovenskem domu, je bilo hvale na koše, kako prepotrebna je nam, oziroma naši mladini slovenska šola, kot da bi bila to prva prilika, katera se nudi mladini priučiti se slovenščine. Razposlali so pisma na vsa slovenska društva, obenem apelirali, da tej prekoristni Ustanovi pomaga vsako društvo, kar je v njegovi moči. Na seji dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ je neki društveni uradnik, ki je obenem član šolskega odbora, na drobno pojasnjeval o potrebi slovenske šole. živahno je članstvo argumentiralo o tem predmetu. Vsi govorniki so govorili v prilog slovenski šoli Slovenskega doma. Končno se je nakazal tej šoli mal dar. Po končani debati sem se oglasil k besedi 'še jaz ter članstvu pojasnil, da moramo biti previdni ter upoštevati vse, kar je slovenskega, rekoč: 'Mogoče vam ni vsem znano, da imamo še eno slovensko šolo v naši naselbini, katera je bila ustanovljena še mnogo poprej, kot šola Slovenskega doma in to je šola Marije Vnebo-vzete, v kateri se poučuje tudi slovenščina.' Na prvi pogled je (radi mojega pojasnila) izgledalo kot pred nevihto; vse je bilo mirno, a treščilo vendar ni in dar se jet naklonil tudi slovenski župnijski šoli. V kolikor je meni znano, je društvo sv. Jožefa edino društvo v Collinwoodu, da podpira župnijsko slovensko šolo ter šolo Slovenskega doma.
Kot se nam naznanja, pohaja v slovensko šolo Slov. doma čez 150 otrok. Lepo je to -število, kaj ne. Ako vam pa povem, da bi Se v šoli Marije Vnebovzete lahko poučevalo vse otroke, katerih je 430, bi bilo število malo drugačno. Da se pa ne poučuje vseh otrok v slovenščini je razlogov dovolj. Evo vam jih:
Vzgojeslovci ter ljudje, kateri se razumejo na vzgojo mladine, trdijo tole; Otrok naj dobi prvo fundamentalno podlago v dežel-skem jeziku (v Ameriki je angleščina), potem naj šele skuša se priučiti drugih jezikov. Izkušnja uči, da otroci izseljencev imajo prva šolska leta 'dovolj posla z angleščino, kaj šele da bi se učili več jezikov naenkrat. Ako pa se uče, ne napredujejo ne v enem ne v drugem jeziku. Neka mati, katera kar gori za slovensko šolo Slov. doma in njen otrok tudi pohaja v slovensko šolo, se je izjavila: 'Kako to, da odkar pohaja moj otrok v slovensko šolo, prinaša slabe rede iz šole glede angleščine?'
Spominjam se še, ko sem pohajal v drugi razred ljudske šole, ko je blagi, sedaj že pokojni g. učitelj Potokar skušal nam raztolmačiti, kako se izgovori ter naglaša nemški "ue" in slovenski "i." O, kako nam je bilo težko! V poznejši dobi sem se kot vojak iz svoje lastne volje priučil toliko, da sem se lahko pogovoril z Nemcem, kar je bilo potreba za tisto dobo in za takratni moj stan.
Ne mučite preveč otrok z učenjem! Ampak nekaj drugega bi bilo priporočati, pa ne otrokom, ampak staršem: VEČ SLOVANSKE ZAVEDNOSTI NAM JE POTREBA! Kaj ti pomaga, ako pošiljaš svojega otroka v slovensko šolo, ako pa ne daš svojemu otroku prilike, da bi se priučil slovenščine doma! PRVA ŠOLA JE DOM. To je bilo, je in ostane na veke. Tega ne more izpremeniti nobena napredna prosvitljenost. Torej ako hočeš, da bo tvoj otrok govorit ko doraste, slovensko, občuj ž njim slovensko. Kako je žalostno, ko starši govorijo s svojimi otroci v neki mešanici, ki ni slovensko ne angleško. Prisojal bi taki govorici, da je kje iz Havajskih otokov doma. Otrok ne ve, ali je pravilno tako govorjenje, ali ne. Potem se pa še tak mladenič ali mladenka pohvali, kako obvlada slovenščino, pa ga tako lomi, da človeka kar v trebuhu zavija, ko posluša. Revež ni tega sam kriv, ampak krivi so starši.
Poznam družino, ki govori doma izključno le angleško, a otrok pohaja v slovensko šolo Slov. doma., Starši tega otroka so prišli v to deželo že dorasli. Kje ima tak otrok kako priliko biti zaveden Slovenec, pa četudi pohaja v slovensko šolo?
Ni še dolgo, ko je bila neka družina pri nas v posetih. Otroci so se zabavali v posebni sobi, mi, stari, pa po svoje. Opazil sem, da se otroci ne razumejo med seboj, ne toliko radi igrač, pač pa radi jezika. Ni bilo treba poprašati, kaj je bil vzrok nesporazuma. Takoj po odhodu te družine me popraša hčerka: 'Ata, ali ona deklica, ki je bila pri nas sedaj, nima slovenskega očeta?' — 'Seveda je njen ata Slovenec, deklica 'še celo pohaja v slovensko šolo,' sem ji odgovoril. Dekletce se je pa namrdnilo ter reklo: 'V slovensko šolo pohaja, pa jaz govorim boljše slovensko kot pa ona, Čeprav nisem bila še nikdar v kaki slovenski šoli.'
To sem omenil, ne radi samohvale, ampak bolj s ponosom, ker otrok, ki se je tako izjavil, je praznoval šele pet rojstnih dnevoy. Izgovor, da z otroci, ki so rojeni v Ameriki, se ne da ničesar doseči, ne drži. Ako je to mogoče pri enem otroku, je mogoče tudi pri drugem.
Neki slovenski oče je imel sina oziroma ga ima še sedaj. Ljubljenec je očetov, ker je edi-nec. Samo to je očeta težilo, ker sin ni maral občevati ž njim slovensko, čakal je in trpel ter opominjal ga, a sin je ostal trdovraten radi učenja slovenščine. Očeta je minilo potrpljenje, pa ob neki prilii odpaše hlačni jermen ter prav po domače reče svojemu sinu: 'Čak, h. . . , bom videl, če se boš učil slovenščine ali ne,' ter začel neusmiljeno udrihati po sinčku. Rezultat je bil izvrsten: še predno je bil oče s kaznijo gotov, je znal sin očeta prosit po slovensko, naj ga preneha tepsti in da se bo rad učil zanaprej slovensko. Ni baš priporočljivo vtepati otroku s palico v glavo slovenščino, ampak včasih bi lepa beseda pa le koristila in pa več slovenske zavednosti je treba nam. Otrokom dajati v tem oziru dober zgled in uspehi bodo lepši, kot so sedaj. Ako bo otrok vsaj nekoliko imel pojma o jeziku svojih staršev, bo tem lažje se učil slovenščine, bo lažje zanj, lažje za učitelja. Kajti vsak, kdor se muči in ukvarja s poukom slovenščine v tujini, je narodni mu-čenik, dostikrat brez plače in dostikrat brez priznanja.
Občuj s svojim otrokom v svojem lastnem jeziku, naj bo naše geslo. Potem bodo rodile naše slovenske šole prave uspehe. In ko tvoj otrok doraste, da bo vedel, da je slovenski jezik enako vreden z drugimi modernimi jeziki, se ga bo z veseljem učil. Ako ti pa tvoj otrok vrže očitek v obraz, da se s slovenščino ne pride nikamor, mu lepo razloži, da je slovenska govorica lepa, a še lepša je slovenska
pesem. Povej mu, da živimo Slovenci zajedno z brati Hrvati in Srbi v eni državi Jugoslaviji. Povej mu, da mejijo na Jugoslavijo brati Bolgari, ki bodo morda nekoč združeni z Jugoslovani. Povej mu, da so brati Čehi najbolj napreden narod v Evropi. Povej mu, da je čez 30 milijonov Poljakov združenih v eno državo, katera lahko postane nekoč velesila. Povej mu, da je ogromna Rusija slovanska država in da ako dobi nekoč boljšo vlado, kot jo ima sedaj, bo svet na Slovane gledal v drugačni luči, kot gleda danes. Povej mu, da so Nemci vedno zatirali Slovane in delali med njimi razdor. Povej mu, da se German ničesar bolj ne boji kot uresničen j a panslavističnih idej. Povej mu, da je vseh Slovanov na svetu 220 milijonov in da ako znaš en slovanski jezik, se z lahkoto naučiš vseh slovanskih jezikov. Prepričan sem, ako poskusiš to metodo pri učenju slovenščine svojega otroka, da se bo rad učil slovenščine; še ponosen bo, da se pretaka po njegovih žilah slovanska kri.
Nimam niti najmanjšega upanja, da bo ta moj članek rešil vsa ona pereča vprašanja, s katerimi se bavijo šolski odbori slovenskih šol in njih učitelji. Kar bi še rad omenil je tole: Pripo-znajmo vsakemu, do česar je opravičen. Naravnost brez vsakega smisla delajo nekateri ljudje, da ono, kar je šele od včeraj, proslavljajo do neba, dočim nekaj, kar je obstojalo že mnogo prej, pa popolnoma prezro. Tu imam v mislih slovenske šole narodnih domov in slovenske župnijske šole.
Neovrgljiv fakt je, da slovenska ameriška inteligenca, kar jo imamo v Clevelandu, je izšla iz slovenskih župnijskih šol. Saj imamo priliko potom dopisov se seznaniti s tem ali onim gradu-antom, katerega življenjepis pričenja ali pa konča s tem, da je graduant dobil1 "f>Tvi pouk v slovenski župnijski šoli. Domove šole so pokazale res že lepe uspehe, a so šele od včeraj, dočim se je v župnijskih šolah poučevala slovenščina še mnogo prej, ko je bil sploh kak slovenski dom postavljen v Clevelandu.
Lepo se bere v člankih, kako plemenito delo vršijo narodni domovi, ko poučujejo slovenščino. Tudi župnijske šole poučujejo slovenščino, pa ni glede tega nobenega lepo donečega dopisa o kakšni požrtvovalnosti. Bodi omenjeno na tem mestu, da se v šoli Marije Vnebovzete poučuje tudi slovenščina in sicer v dveh razredih, v sedmem in osmem. Zakaj samo v dveh razredih, je že pojasnjeno na drugem mestu. Le tisti ve, da se poučuje slovenščina v naši župnijski šoli, ki je zainteresiran v tem, drugi pa se ne zanimajo ali pa nočejo vedeti, ker po župnijskih šolah se dosti dela, pa manj oglaša, da kako požrtvovalni narodni delavci sjo oni, ki poučujejo slovensi jezik.
Učitelj slovenske šole Marije Vnebovzete, Rev. Slaje, poučuje trikrat na teden eno uro na dan in pri tem sam zalaga učence z malimi potrebščinami, katere rabijo učenci za pouk slovenščine. In vsota teh malih potrebščin je že presegla STO-TAK. Ne, da ne dobi nobene plače za. trud, ki ga ima s poukom slovenščine, še svojo borno plačo daruje za slovenščino. Mesto priznanja za trud, pa še grdi očitek, da vodstvo župnijskih šol ničesar ne stori za po-vzdigo slovenskega jezika. Kje je logika???
Vsak, kdor se žrtvuje za narod, je v pravem pomenu besede mučenik. Vse se še prenese, le grda nehvaležnost, ta pa boli in razjeda prizadetega srce bolj, ko najhujši rak. žalostno, toda resnično, da mi čestokrat ne vidimo ter sploh ne vemo. da imamo v naši sredi delovne može. O priznanju niti govora, še kakšno poleno pod noge. Očitati duhovnim in narodnim delavcem nemarnost, kadar jih pa
izgubimo, jim postavljamo veličastne spomenike, njim, ki smo jih v življenju pustili stradat. Tako se je zgodilo s Cankarjem, drugi so na vrsti.
Bodimo prevdarni, upoštevajmo dela naših duševnih in narodnih voditeljev, da ne bo ke-sanje prepozno. To sem napisal samo zato, da se bomo razumeli. -o-
V prijazen opomin Barbiču
Cleveland (Collinwood), O.— Kakor je razvidno, je tisti mogočni solialist Barbič, ki vsak dan po St. Clair ju ulično karo vozi, popolnoma oslepel, ker trdi v "E," da je Ameriška Domovina v blatu. Ljudje božji po drugih naselbinah, ne verujte temu, kajti poslopje Ameriške Domovine bo lično in kras naselbine v Clevelandu. Zidano je iz opeke in ne iz blata, kot trdi Barbič, katerega je Lokar-jeva mama pred nedavnim tako fino ožigosala in več njegovih sodrugov.
Barbič, to ti rečem, da vsaki-krat, ko mimo karo voziš, oči bolj odpri, pa boš natančno videl, da je poslopje zidano iz opeke. Zidarjem je namreč nemogoče zidati poslopje iz samega blata. To naj si socialist Barbič dobro zapomni, pa gentleman naj bo, ne pa zdražbar. Sedaj so resni časi in v naselbini potrebujemo skupnih in vzajemnih moči, pa ne razdiračev. Ako si ti tako srečen, da imaš stalno delo, bodi hvaležen Vsemogočnemu. Poglej nekoliko po naselbini koliko naših rojakov trpi pomanjkanje.
F. K., naročnik. -o—-
Euclid, O.—Dolžnost me veže, da zopet nekoliko razložim o zabavi, katero priredi dramsko in pevsko društvo "Adrija" in sicer v nedeljo 15. "januarja zvečer ob sedmih v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Ni dolgo, kar so bili "Trije lički" predstavljeni v beli Ljubljani in so zelo ugajali občinstvu. Sedaj pa pripravljajo zopet nekaj izvanrednega, kar še ni bilo v naselbini, namreč igro "V Ljubljano jo dajmo." že sam naslov igre pove, da mora biti nekaj posebnega za našo naselbino. Med dejanji bodo naši fantje in dekleta zapeli par pesmic. Le pridite, vi Ljubljančani in Clevelandčani v nedeljo v Slovenski društveni '(dom, kjer se boste zopet lahko lepo zabavali, pa tudi nasmejali. Saj veste, da v beli Ljubljani je vedno kaj novega. Naši fantje so vedno na delu za napredek in kako novost. Seveda, ker so slabi časi, je tudi težko z napredkom, zato prosim cenjeno občinstvo, da se udeleži te igre kolikor je mogoče v velikem 'številu, da jim pomagamo v moralnem in gmotnem oziru. Društvo dela za splošno korist in izobrazbo.
Torej na svidenje v nedeljo 15. januarja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. točno ob sedmih zvečer. Za prigrizek in suha grla bo pa dobro preskrbel odbor, pa tudi godba bo izvrstna za plesalce. Pozdrav!
Lcuis Godec, predsednik.
-o_-
Visoka starost želve
VARUJTE SE PREHLADA
in sovražnika človeštvo: pljučnice! Ne prehladite se in glejte, da boste imeli črevesje v redu s tem, da jemljete redno
Trinerjevo Grenko Vino
izreka se želva vestno drži, ker dognano je, da je živela želva še osem mesecev potem, ko so ji odstranili možgane. Neka druga želva se pa cele tri tedne ni dosti zmenila za to, da so ji odrezali glavo in šele po treh tednih se ji je zdelo, da se brez glave ne da živeti na tem svetu.
Kako kratko je življenje drugih živali v primeri s želvo. Konj, na primer, malokdaj doseže starost 30 let in osel ne 20 let. 15 let je že visoka starost za mačko, čeprav ji nekateri prijatelji sodijo daljše življenje. Ampak to zavisi veliko od njih načina življenja. Tiste mačke, ki se potepajo okrog in pohajajo na nočne pustolovščine, ne morejo računati na daljše življenje, kot one mucke, ki lepo vlečejo dreto za pečjo dan za dnem. Najvišja starost, ki jo je doživela še kakšna mačka, je bila 22 let. Psi imajo daljše življenje in nekateri obhajajo celo 30 pomladi. Povprečna starost psov pa je 12 do 14 let. Med živalmi, ki dočakajo visoko starost, je tudi vrana: tudi po 70 let kvakajo po njivah. -o-
gospodična ali gospa?
Po svetovni vojni so ženske poleg drugih pravic, tudi zahtevale, da se spremeni njih naslov, da se jih namreč splošno kliče "gospa" in ne "gospodična." Ampak ženske so bile nekoliko prehitre v tej svoji zahtevi, ker so prišli moški kmalu v zadrego. Ako so namreč klicali mlado dekle "gospa," se jim je zavihal nos in takoj so protestirale, češ, da še niso omožene. žfenslce pa, ki so bile že v letih in še neomožene, so pa zopet vihale nosove, če se jih je nazvalo "gospodična," ker pač niso hotele, da bi ves svet vedel, da so ostale na cedilu, to je, brez moža. Tako se je sedaj končno veljavno odločilo, da je vsaka ženska do svojega 20. leta gospodična in pozneje pa gospa, pa naj bo že omožena ali ne. Saj so tudi moški "gospodje" že takoj ko prenehajo trgati hlače po šolskih klopeh! Tako bo sedaj menda stvar rešena v zadovoljstvo obeh spolov.
-o-
statistika konj
Starost želve se lahko dožene na njenem hrbtu, ker vsako leto dobi nov mali četverokotnik, na enak način, kot dobi drevo vsako leto nov krog. Treba je torej sesteti samo te četvero-kotnike, da se dožene starost želve. Toda ni vselej lahka stvar, ker v visoki starosti ima želva toliko četverokotnikov, da že skoro preidejo eden v drugega in jih je težko razločiti.
Ena najstarejših, danes živečih želv, kolikor je znano, je slavna želva "Marmaduke" v londonskem zverinjaku. Tehta več kot 5 stoto v in je stara preko 200 let.
Zakaj žive želve tako dolgo? Najbrže zato, ker imajo tako mirno življenje. Njih geslo bo najbrže: "Počasi živeti in počasi umreti,!" In tega zadnjega
Po n a j n o v ejših statističnih podatkih je na svetu okrog 100 milijonov konj. Ta številka priča, da število konj pada. To je povsem razumljivo, če pogledamo na križišča mestnih ulic, kjer brne motorji. Kljub močnemu razvoju mehanizacije pa ima Evropa še zmerom največ konj. "Konjske" države moremo tako-le razvrstiti: Na Rusijo odpade 31 milijonov 158,000 konj, na Poljsko 4,123,000 konj, na Nemčijo 3,451,000, na Francijo 2,942,000, na Veliko Britanijo 1,178,'000, na Jugoslavijo 1,168,000, na Romunijo 1,809,-000 ter končno na ostale evropske države skupno 9,000,000 konj. Amerika ima 85,000,000 konj, Azija 5,600,000, Afrika 2,200,000 in Avstralija 2,200,-000.
-o-
skrivnostno izgi nutje
Danes beremo dnevno, da je ta ali ona oseba izginila, o katerih ni nobenega sledu. Tudi v starih davnih časih zaznamujejo take slučaje. Leta 850 je slavni kitajski slikar Wu Tao-tzu naslikal na obzidje kraljeve palače prekrasno naravno pokrajino. Ko so sliko odkrili, je slikarski umetnik odprl vrata, ki so bila umetno naslikana na sliki, stopil skozi vrata in slikarja niso nikdar več videli od tistega časa.
Obračati na dva oči.:.
Robidova Barbika je služila za deklo pri bogatem kmetu Markcu. Bila je brhko in živo dekle in ogenj njenih lepih oči je zanetil požar v srcu marsikaterega fanta.
Ko se pričenja naša zgodbica, je solnce Barbkine nestanovitne ljubezni obsevalo kar dva fanta naenkrat: domačega hlapca Toneta in žlamparjevega ■ Oirila, sina premožnega gruntarja. Resnici na ljubo se mora priznati, da se je Barbkino omahljivo srce nagibalo bolj k hlapcu Tonetu, ki je bil zal in postaven in zelo možat fant. Kadar Pa je takole ob nedeljah prišla v fantovsko družbo, kjer sta bila tudi oba njena častilca, je dajala prednost le bogatemu Cirilu, od katerega je večkrat prejela kak dar, katerih jih Tone ni mogel kupovati.
Da ga Barbka vpričo žlam-Parjevega Cirila prezira in omalovažuje, je hlapca Toneta zelo srdilo. Ko pa ga je neke nedelje Barbika še posebno raz-zalila, se je sklenil Tone nad devico bridko maščevati.
Pri Markčevih so imeli poleg Goveje živine tudi mlado molzno kozo in pa velikega, starega kozla. - Ker je imela z molžo vsako jutro mnogo dela, je mo-1-ala dekla Barbika zelo zgodaj Vstati, da je pravočasno pomol-zla vseh deset krav in še kozo Po vrhu. V poletnem času so Pri Markcu morale biti vse krave pomolzene, še preden je vzšlo solnce.
Dekla Barbika je vsako jutro Se napol spala, ko je pritavala v hlev, da pomolze krave, ki so zadovoljno žvečile pri polnih ja-s'ih. Imela je navado, da je najprej pomojzla kozo in nato sele so prišle krave na vrsto. Hlapec Tone je sklenil to Barb-k'no navado izrabiti za svoj maščevalni načrt. Sicer fant ni želel storiti Barbiki ničesar zle-W. nekoliko kaznovati jo je c e>. ker ga je vpričo drugih .l' gruntarskih sinov, in 1 asti ob navzočnosti žlamparje-je£a Cirila prezirala, dasi je bi-la Ie dekla, hči siromašnega ko-carJa ... Za svoj maščevalni načrt se je. Tone nameraval po-služiti Markčevega kozla, ki je bil kaj hudobna žival in se je rad zaletaval, če je bil prost, v zivino ali pa v ljudi.
Dekla Barbika se je upornega kozla zelo bala in se ni upata stopiti v njegovo bližino; so-v'ažila je rogača in ga mnogokrat iz varne daljave oplazila z oičem. To njeno ravnanje si je kozel dobro zapomnil; kadar je stopila Barbika v hlev, se je ve-llno postavil v bojni položaj i" ^astavil roge proti nji, kakor bi hotel povedati: "Gorje tebi, če lle bi bil priklenjen." Da bi ne Povzročal nemira, so imeli ko-priklenjenega v kotu hleva samega, medtem ko je bila koza v nasprotnem kotu poleg krav.
Kaj je storil ta preklicani To-110 neke noči! Kozla je premeni1 tja, kjer je bila koza, kozo Pa privezal na kozlovo mesto. °tem je zlezel na svoje ležišče nestrpno pričakoval, kdaj se ,b° v hlevu pojavila dekla Barbika.
Ko Se je na gredi oglasil po-P°sni kokot, naznanjajoč, da se 10 začelo daniti, je v hlev pridala dekla Barbika, noseč v eni roki veliko golido, v drugi zakajeno hlevsko svetilko. To Je Postavila na tla sredi hleva, !zela majhen trinožen stolček ln še vsa zaspana odtavala v padje hleva proti kotu, kjer je mesto njene ljubljenke, kro-^ koze Dimke. Ker je luč v okajeni svetilki le slabo razsvet-Jevala prostorni hlev, zlasti pa, so bile sicer tako bistre arljk.ine oči samo še napol od-ni opazila usodne zamen j a-Napol še dremajoča se je u°esar hudega sluteča približala vi dežni kozi. Kozgl jt; bil tako zaverovan v travo, ki mu jo je name-hlapec, da ni posvetil dekli 'avadne pozornosti; ni je po-^ ravil z običajnim bojevnim
meketanjem. Nekako prezrl je njeno navzočnost; toda, ko se je Barbika usedla poleg njega na stolček in ga hotela — molsti, se je bradač hudo vznemiril. Okrenil je rogato glavo in zagle-davši poleg sebe osovraženo deklo, se je grdo zadri in se besno zaletel v Barbiko, ki se je pre-kopicnila in obsedela na gnoju.
"O ti hudoba ti!" ji je ušlo na glas. "Takega pa še nikoli!"
"Ali ti kozel ni hotel dati mleka?" jo je vprašal hlapec zlobno, ko se je prikazal iz svojega skrivališča.
-o-
Kako je nastalo kolo
Razne iznajdbe prastarih narodov se nam zde danes nekako samo ob sebi umevne in ne pomislimo, kaj je naše prednike privedlo na misel napraviti to ali ono stvar, ki je še danes v rabi. Ena teh stvari je kolo, ki je prišlo v svojo pravo uporabo šele po dolgih preizkušnjah in je prišlo do svoje popolnosti šele v bronasti dobi. Učenjaki trdijo, da prastari narodi niso napravili kolesa radi potrebe, ampak se njega početek računa na versko stališče.
Kolo je nastalo po mnenju raznih znanstvenikov pri češče-nju sonca kot boga. življenska potreba sončne luči in gorkote je že davno privedlo človeka do tega, da> ga je pričel častiti po božje. Ljudje niso videli v soncu ognjeno kroglo, ampak bli-ščečo ploskev, ki se vrti po nebu. To sončno ploskev, kateri se je pripisovalo toliko čudodelnih moči, so začeli kmalu ljudje tudi upodabljati in iz prazgodovinske dobe se še najdejo vozovi, katerih kolesa so imela podobo sončne ploskve.
Toda ni bila najbrže samo verska stran, ki je iznašla kolo, pač pa gotovo tudi praktična. Po iznajdbah se tudi dokazuje, da so ljudje ,predno so poznali kolo, rabili okrogla debla za prevoz težkih kosov kamenja. Ta debla so Se najprej izrabila v sredini, vsled česar so prišli ljudje na to, da za prevoz ni ravno potreba dolgega debla, ampak da odpravi krajše deblo isto delo. Vedno ožja in ožja debla so rabili, dokler niso napravili čisto ozko, okroglo ploskev. Vzeli so po dve tako ploskvi, jih zvezali z lesenim deblom, pritrdili na tem deblu širšo ploskev in tako je nastal prvi voz na dveh kolesh.
Ta voz so vlekli najprej ljudje, toda ko se je z stoletji voz izboljšavah tako so začeli pred voz ifpregati razne živali. To je bila prva podlaga poznejši železnici in modernemu avtomobilu.
grobov splazili takoj prvo noč po pogrebu na pokopališče, kjer so odkopoli grob, da bi mrtvo kmetico oropali. Ko so pa dvignili pokrov krste, so od groze kriknili in jo ubrali s pokopališča, kar so jih nesle noge. Mrtva kmetica je namreč odprla oči in vzkliknila: "Kaj pa hočete od mene?" Odgovora seveda ni dobila, ker so bili skrunilci grobov že daleč. Namestu njih je pa prihitel grobar, ki je spravil od mrtvih obujeno kmetico v bolnišnico, kjer si je kmalu opomogla.
opazovanje življenja na morskem dnu
niiiiiinniiiiiiiiiiimiininiiiiiiiiiiiimiuii
MILO URBAN:
ŽIVI BIČ
Roman
niiiiniiiiiiimmniiiiiiiiininiiimiiiiimii
že indijanci so poznali steznik
Kdor misli, da so iznašli steznik (moderc) kulturni narodi, se moti. Beli ljudje, ki so prišli v stiko z Bororo Indijanci v Braziliji, so našli pri njih, da dekleta nosijo steznike, ki so bili napravljeni iz lubja nekega drevesa. Samo starejše ženske ne nosijo steznikov, ker jih pri delu preveč ovira.
-o-
roparji so jo rešili iz groba
čudesa živalskega in rastlinskega življa na morskem dnu ne opisujejo samo potapljači, pač pa so se temu posvetili zadnje čase tudi razni učenjaki. V ta namen se poslužujejo posebne naprave, v kateri se spustijo na morsko dno. Je to nekaka velika krogla, katere stene so delane iz stekla. Skozi ta okna se sveti z dvema velikima žarko-metoma, ki dobro razsvetljujeta okolico. Ta potapljaška naprava ima tudi telefon, da so potapljači vedno lahko v zvezi z ladjo, ki spušča potapljače na morsko dno. Ladja se ustavi kakih 15 milj od obrežja in spusti potapljače na dno morja. Sprva so se sicer bali, da bo svetloba plašila živali, toda doživeli so ravno nasprotno: v velikih množinah privabi luč razne ribe, od najmanjše pa do največje v bližino potapljačev, ki jih lahko opazujejo v neposredni bližini. Učenjaki so se sprva bali podati se v tej napravi na morsko dno, šele ko se jim je zagotovila absolutna varnost, so se podali pod morje in prišli nazaj vsi navdušeni nad čudesi živalskega in rastlinskega življa na morskem dnu.
--o-
izvanredna stava
Ruski slikarski umetnik Ja-čenko je nekoč stavil s svojimi prijatelji tri tisoč rubljev, da se bo pokazal carju Nikolaju I. čisto nag. Car je imel navado, da je šel večkrat peš iz zimske palače na obisk k svoji hčeri, na kar je zidal slikar svoj načrt. Nekega dne je postavil na balkon svoje hiše čisto nag kip. Ko je šel car mimo slikarjeve hiše in je videl kip, je vprašal enega svojih spremljevalcev, kdo da stanuje v tej hiši. Povedali so mu, da neki slikarski umetnik. Car je šel dalje, ne da bi rekel kaj več. In na to je slikar čakal. Nekaj dni kasneje je poklical k sebi prijatelje, s katerimi je bil napravil stavo. Ko je napočila ura, ko bi moral priti car mimo, se slikar sleče in se postavi na balkon. Ko pride car mimo in se ozre na balkon, kjer je stal slikar v Adamovi obleki, pripomni svojim spremljevalcem : "Zdi se mi, da je bil prejšnji kip mnogo lepši." Ampak slikar je pa le dobil stavo. ■—--o-
V sedmograški vasici Perem-ptu je umrla kmetica Marija Nagyjeva, ki je izrazila pred smrtjo željo, naj jo pokopljejo v novi praznični obleki in z vsem nakitom, ki ga je imela mnogo. Kmetica je bila premožna in vsa soseska je vedela, da nosi dragocen nakit. Bila je pa samo na videz mrtva, česar pa: zdravniki, ki so bili ^klicani k ogledu trupla, niso spoznali. Zato so napisali in podpisali mrtvaški list in vse bi bilo v redu, če bi bila kmetica res umrla. Tako se je pa zgodilo nekaj, kar menda nima primera v zgodovini človeštva. Tatinska družba je izvedela za oporoko bogate kmetice, vedela je pa tudi, da so ji svojci zadnjo željo točno izpolnili. Zato so se skrunilci
kače varjejo zlatnino
Najpredrznejši tat se bo'trikrat premislil, predno bo stegnil svoje prste po zlatnini in draguljev, katere varjejo strupene kače. Vsled tega je neka dama 'v Londonu dala nabiti na svojo hišo sledeči napis: "Tatovom in vlomilcem! Pozor! Moje dragulje varjejo strupene kače!" Pa to ni bila morda kaka potegavščina ali prazno strašilo za tatove, ampak dama ima v resnici strupene kače pred omarico, kjer ima spravljene dragulje. Kače ji je posodil neki krotilec kač, ki jih pride tudi vsak teden nahranit. In čeprav je vrednost draguljev na stoti-soče dolarjev, še nihče ni poskusil jih ukrasti.
pridobivanje srebra
Od vsega srebra, kar se ga danes pridobi, se ga samo 20 odstotkov izkoplje iz zemlje, drugih 80 odstotkov se ga pa pridobi iz bakrene in svinčene rude.
"Jemljo, zelo jemljo," je letala plaši j i va novica po Vranovu. Nekateri, ki od radovednosti niso mogli dočakati, so pritiskali k vratom in hoteli noter, toda žan-dar jih je neusmiljeno odganjal. Tisti, ki so prišli ven, so bili takoj obkoljeni od gruč radovednežev: vlekli so jih za suknje, za rokave, kjer so pač zagrabili, zrak pa je bil že kar gost od vprašanj, s katerimi so jih obsipali. Toda odgovori so bili nedoločni, nejasni, kakor bi jih bil kdo sekal na kosce in jih polna prgišča metal med ljudi. Padali so jim na glavo kot toča, da je bilo bolje umakniti se in ne slišati jih.
Notri pa se je medtem vršil nabor s polno paro. V velikem prostoru z okni na dvorišče, kjer so se navadno vršile seje, so stali danes fantje, naslanjajoči se na stene, ali posedajoči po klopeh pri steni, kjer se je pač kako dalo. Nekateri so govorili, drugi brez misli begali z očmi po predmetih in iskali na njih kake opore. Stene pa so bile hladno bele in govorica, ki je tu šumela od zgodnjega jutra, je nekam utrujala. Oči so se zapirale, roke omahovale in po sili se jih je hotelo sesti, čeprav na tla, in ne brigati se več za nič.
Utrujenost je prešla le, kadar se je med vrati pojavil vojak s polo v roki in začel klicati imena. Tedaj je nastalo gibanje in videti je bilo fante, ki so klicali: "Tu sem!" in se prerivali do sosednjega prostora, kjer so odlagali obleko. Videl si mišičasta ramena, od katerih se je odbijala svetloba kot od bukovih debel, videl si obraze podobne de-kličjim, ki jih je poraščal prvi puh in v katerih so ždele preplašene oči. Neki mladenič iz, Sed-lic se je tresel kakor trepetlika, drugi je odkrival na nogi veliko rano, da bi se mogel nanjo sklicevati. Bili so tu tudi taki, ki cele dni niso nič jedli, in samo pili razne odvarke: bili so vsi zeleni s krvavo podplutimi očmi. Komaj so stali na nogah. Nekaterim, ki so bili nežnejše narave, se je na očeh videlo, da na tihem molijo. Drugi, ki so bili bolj trdi, so škripaje z zobmi kleli ali v onemogli jezi grizli ustnice in preklinjali sami sebe. Nekdo je kazal roko, na kateri je manjkalo štirih prstov in vpraševal, če ga vendar lahko potrdijo. Mladeniči pa, ki so imeli zdrave ude, so z zavistjo gledali to pohabljeno roko. Bili so med njimi taki, ki bi bili dali zanjo pol premoženja, če bi si jo mogli prilastiti.
Štefan Ilčik je bil od vtisov, ki so se tu zgrinjali nanj, dobesedno oglušen. V glavi mu je šumelo in se vse ž njim vred vrtelo. Ni vedel, kakšen smisel ima vse to, ko pa je videl fante vse zgubljene in pobite, se je začelo nekaj upirati v njem. Besedica , "Zakaj?" je zaplesala pred njim, se razmotala kot klobčič niti', Štefan Ilčik pa ga je gledal z izbuljenimi očmi kot človek, ki je- nenadoma zblaznel in se zamotal v nekak labirint resnic, ki so si nasprotovale. Takrat je nekako podzavestno začel razumevati, da je vojska veliko zlo, da je to, kar jim kaplan Letay pripoveduje o domovini, o kraljih in sovražnikih, laž. In čim dalje je opazoval svojo okolico, tem očitnejša je postajala ta laž. Za kaj, za koga se pojdejo bojevat ti moški, ki imajo doma kope otrok? Za domovino? Kje pa je ta domovina? Nihče ni videl, nihče občutil. Ubadali so se do smrti, a domovina jim ni pomagala. Niso imeli kaj dej at i v usta, pa jim domovina ni dala. Treba je bilo plačati davke: niso imeli s čim pa so prišli eksekutorji in vzeli zadnje, kar se je našlo, domovina pa — ni imela usmiljenja.
Za to domovino morajo sedaj v vojsko. Jano Slamen na primer ima mlado ženko, belo kakor mleko, ima sinčka, zdravega kot bukovina, ima kmetijo, hišo in vse, kar je potrebno za to, da bi mogel biti srečen, domovina pa izteza roke po njem. Jano Slamen pojde, ker mora; poj-de s svojim gorečim srcem, s katerim je radostno objemal široki, krasni svet, na italijansko fronto, tam pa bo domovina zadušila to njegovo veliko ljubezen, iz telesa pa, ki je vse prekipevalo življenja, naredi nesmiselno mrhovino.
V hrupu, ki ga je obdajal, je Štefan Ilčik vse to stokrat pre-čutil. Takrat se je zgodilo, da se je njegova otroška duša nekako razklala na dve polovici: v eni je ležal zaprt stari svet, svet otroške vere in miru, v drugi pa se je pričel porajati nov svet — svet laži in strašne prevare, v katerem je bilo pod nadzorstvom najvišje gosposke dovoljeno, da, celo pod smrtno kaznijo zapovedano delati največje hudobije, ki so jih na drugi strani in pod drugimi okolnostmi najstrožje kaznovali.
Kakšna more biti resnica, ki ima dva obraza?
Otrpel od tega strašnega nasprotja, Štefan Ilčik ni slišal niti svojega imena. Vojak ga je moral ponoviti. Nato je vstal, hotel nekaj reči, nekaj storiti, pa ni mogel, čutil se je ponižanega, nizkega, majhnega, slabega človeka z zaprtimi usti. Narava mu ni dala, da prelije besede v čuvstva, ki so prenapolnila srce, da bi moglo počiti. Njegovo srce pa je vilo v zvezi z rokami, ki so se tresle, ko je raz-deval s sebe obleko. Ko se je slačil, se mu je zdelo, da odlaga nekaj več kakor obleko; bilo mu je, kakor bi slačil dušo in jo izročal na milo vtisom in vretju, ki je pretresalo ves svet: dušo. ki se je še ni doteknila kultura, ki jo še niso razdvojila gesla, dušo, podpbn.o drevesu v polju, ki ni poznalo umetnega gnojiva.
Uredili so jih v vrsto in jih tako odpeljali v tretji prostor pred zdravnika. Štefan Ilčik ni videl ničesar drugega pred seboj kot gole hrbte, ramena, ki so jih težke dlani vlekle k tlom, in pleča, ki so se zdela obložena z nevidnim bremenom. Zdelo se je, da telesa gorijo: prostor, kjer je bilo slišati samo odlomke stavkov, je bil nasičen s posebno svetlo rjavo barvo, ki je oživljala predmete, da so se zdeli mehki in topli, kakor nasičeni s krvjo.
Tu je videl Štefan Ilčik, da ni šala, kar se godi. Neki fant je stopil iz vrste, pa so ga sunili nazaj, nekdo se je hotel neopaže-no zgubiti ven, toda vojak ga je opazil, opsoval in ga udaril čez obraz. 'Sposoben . . . sposoben . • •' se je glasilo po prostoru, in ta beseda je kot bič padala po golih hrbtih. Nekdo je skrivi j eno stal, pa je dobil brco, nekdo drugi ni hotel pokazati spolovil, pa jo je skupil neusmiljeno po roki. Upanje, ki je še pred trenotkom poigravalo nekaterim po obrazih, je sedaj na mah izginilo, fantje pa so zapuščali prostor s pepelnato bledimi, odrevenelimi obrazi.
"Sposoben" so rekli tudi Ilči-ku.
Pa še po hrbtu so ga potrep-ljali. Plečati fant junaške zunanjosti jim je bil všeč.
Moralo je biti že pozno popoldne, ko so potrjenci prisegli in prišli ven. Ko je šel k vozovom, je Ilčik zaslišal, kako nekdo za njim kliče: "Štefan!"
Obrnil se je. Bil je to mož z zateklimi očmi. Glavo je še vedno podpiral z rokami in še vedno sedel na kameniti ograji, in ko se je Štefan obrnil, ga je vprašal:
"Ali veš, kaj je z mojim sinom?"
"že prihaja tudi on. Potrdili so ga," je kratko odvrnil. ,
Komar, tako se je imenoval oni, je za trenotek gledal, kakor da ni razumel. Ko pa je tako gledal, se mu je glava naenkrat začela nagibati in če bi ga Ilčik
ne bil prijel, bi bil bržkone padel z ograje.
Potrdili so mu sedmega in zadnjega sina.
IV
Stari Koren je vozil nekoč iz gozda, pa je zašel na drčo in ker je hodil ob drvih, ga je pritisnilo h kobilici. Z zlomljenimi nogami so ga pripeljali domov; od takrat je sedel skoraj izključno na klopici pri peči, z rokami pre-križanimi na prsih, oči pa v katerih je ždela neka siva, večna zamišljenost, je imel nepremično uprte v zrak.
Kdor ga je tako videl, je mislil, da o nečem razmišljuje. Včasih so ga hoteli razveseliti in so pripovedovali v njegovi navzočnosti šale, stari Koren pa je kljub temu, da se je vse okrog njega pokalo od smeha, nepremično, srepo gledal v zrak* kakor bi imel krinko na obrazu. Zdelo se je, da se ljudje ne smejejo šalam; zdelo se je, da so stavili, da se bo Koren zasmejal. Pripovedovali so šale, smejali so se, stavo pa je dobil Koren: gledal je preko njih in ni trenil niti z obrvjo.
Prav tako je sedel tudi tistega dne, ko so se odprla vrata in je vstopila Ilčička, vodeč Andreja za roko. Obstala je sredi sobe, se razkoračila in z jeznim glasom zaklicala:
"Pošteno so vam ga zdelali."
Stari Koren je takoj opazil, da Andrej nima roke. Pogledal ga je, toda njegov obraz je ostal brezizrazen, kakor bi to bilo samo po sebi jasno in kakor bi bil on o tem že zdavnaj vedel.
(Dalje prihodnjič) -o-
DNEVNE VESTI
Kabinet Romunije se je odpovedal v prepiru
Zahvala
V	prijetno dolžnost si štejeva, da se tem potom najiskreneje zahvaliva vsem najinim sorodnikom in prijateljem, ki so se toliko trudili in nama napravili tako lep "surprise party" ter darovali tako krasno darilo ob priliki 25-letnice najinega zakona.
Tem potom se zahvaljujeva Mr. in Mrs. L. Lovko, Mr. in Mrs. L. Virant, Mr. J. Zalar, Mr. in Mrs. A. Zaje, Mr. in Mrs. B. Grame, F. Grame, Mr. in Mrs. Pibrovec, Mr. in Mrs. F. Ivec, Mr. J. Pugel, Joe Ivančič.
Nadalje se zahvaljujeva vsem, ki so na ta ali oni način sodelovali pri tej slavnosti in sicer: Mr. in Mrs. P. Rotar, Mr. in Mrs. A. Tekaučič, Mr. in Mrs. Geirman, Mr. in Mrs. J. Zakov-šek, Mr. L. Sever, Mr. L. Seme in hčerke. Mr. in Mrs. E. Pri-jatel, Mr. in Mrs. Stergar, Mr. in Mrs. F. Baškovič, Mr. in Mrs. J. Sadar, Mr. Lorber, Mr. in Mrs. F. Schwartz, Mr. in Mrs. Zdešar, Mr. in Mrs. John Zalar, Mr. Joe Evančič, Mr. in Mrs. L. Jerše, Mr. in Mrs. A. Cvetko.
Še enkrat hvala. Razveselilo naju je darilo, še bolj pa je naju ganilo vaše prijateljstvo, katerega ne bova pozabila, dokler bova živela in sva vedno pripravljena sodelovati pri enakih prilikah.
Joe in Jennie Virant
19605 Kildeer Ave.
Izvanredna prilika
V	stari domovini je naprodaj lepo posestvo s trgovskim lokalom in pekarno, v Mirni na Dolenjskem. Posestvo se nahaja v sredi farne vasi, par minut od železniške postaje. Cena je zelo nizka. Katerega zanima naj se zglasi pri lastniku Anton Krištof, 1563 E. 173rd St., Cleveland, O.
Bukarest, 13. januarja. Mi-nisterstvo kraljevine Romunije, kateremu je načeljeval Julius Maniu, se je danes odpovedalo. Med minis terskim predsednikom Maniu in med kraljem Karlom je prišlo do resnih sporov radi notranje uprave v kraljevini.
-o-
300 deklet se oglasilo za ladijske točajke
New York, 13. januarja. Novi Grace Line parnik "Santa Paula," ki v kratkem od plove na svojo prvo vožnjo, je iskal 20 točajk za delo na parniku. Oglasilo se je nad 300 deklet, ki so prosile za službo. Dekleta točijo opojno pijačo na parniku, kadar se slednji nahaja izven ameriške teritorij a&e vode. Mnogo deklet, ki se je priglasilo za delo, ima vseučiliško izobrazbo. --o-
Orožarna pogorela v Baltimore, Md.
Baltimore, Md., 13. januarja. Ponoči je tu pogorela orožarna petega polka. Kako je ogenj nastal, še ne vedo. Prebivalci hiš v okolici so bežali, ker so se bali razstrelbe, ki bi nastala radi streljiva, ki se je nahajalo v orožarni. Nihče ni bil ranjen. --—o—t-—
Naprodaj je
vsa oprema primerna za groce-rijo in candy prodajalno. Na račun se vzamejo tudi knjige International Loan Association. Prav poceni. Vpraša se na 5416 Homer Ave.	(11)
NA KNJIGE!
Prav izvrstne obleke dobite na knjige J International posojilnice in Custodian hranilnice. Dobre, trpežne obleke, suknje iVi površnike! In kje? Pri
Joe Perme
15607 Waterloo Road Izdelujem fino krojaško delo. Odprl sem pravkar novo krojač-nico in za početek bom dajal tudi na knjige. Vse ena cena je, na knjige ali gotov denar. Prinesite svojo posojilno knjižico z vami in naročite blago, nakar se dotična svota prepiše na mojo knjigo. Pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje. Pomnite, da je to le začasno. Se prav vljudno priporočam.
(Fri.Sat.X)
MALI OGLASI
iS?"
DOBER PREMOG!	§
Točna postrežba
The Hill Coal Co.	js
12qi MARQUETTE RO	»
i Stari Cimperroanovi prostori	VvJJI
i HEnderson 5798	@> I FRANK ARKO, zastopnik ©
Preklic
Spodaj podpisani preklicu j em kar sem govoril proti Mr. in Mrs. Kosten radi društva "Naša Zvezda" v dvorani sv. Kristine, 8. januarja.
Anton Pušnar
21800 Ivan Ave.
Pozor!
Vse članice društva sv. Katarine, št. 29 Z.S.Z. so prošene, da plačajo svoje mesečne ases-mente na domu nove tajnice, Miss Rose Chandek, G o r d o n Apt. št. 3, 1053 E. 71st St. Miss Chandek bo sprejemala ases-mente ob vsakem času do 25. dne v mesecu, članice, ki želijo vstopnice za maškeradni ples dnp 25. februarja v Mervarjevi dvorani, so prošene, da se oglasijo na domu tajnice ali pa telefonirajo HEnderson 8594.
"' '.^rilk"'"'- iddffikt."""
»i
DR. J. V. ŽUPNIK
zanesljiv zobozdravnik
Mnogo let na Istem mesta. St. Clair vos. 62. ceste. Vbod samo « 62. ceste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. asj. do 8. »v.
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
641 I St. Clair Ave.
Soba št. 7
Tel. HEnderson 5195
vem ti, da si bedak, da se nisi zglasil v Union House takoj drugo jutro po svojem prihodu. Nikar ne misli, da boš mogel bosu nasprotovati."
McMurdo ga je presenečeno pogledal. "Jaz sem že nad dve leti član društva in organizacijo, Scanlan, pa nisem dozdaj vedel, da so te dolžnosti tako nujne kakor so tukaj."
"Morda niso v Ghicagu."
"Well, kaj ni tukaj društvo iste organizacije?"
"Seveda je."
Scanlan ga je dolgo prodirajoče gledal.
"Cul sem tudi, da si imol na vlaku, ko sem jaz izstopil, nekaj s policistoma."
"Kako pa to veš?"
"O, v tem kraju se vse izve." "Nu, prav. Povedal sem dihurjema, kaj si mislim o njima in o njima enakih."
"Pri Bogu, ti boš mož pa Me-Gintyjevem srcu!"
"čemu? Kaj tudi on sovraži policaje?"
Scanlon je izbruhnil v smeh. "Kar pojdi tja in ga obišči," je rekel, ko je odhajal. "Ni policija tista, katero on sovraži, marveč bo tebe sovražil, ako se ga boš izogibal. Poslušaj prijateljski nasvet in pojdi takoj!"
(Dalje prihodnjič.)
CONAN DOYLE:
Dolina strahu in groze
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
Jllllll
1 VABILO NA IGRO I
1"V LJUBLJANO JO DAJMO" |
ki jo uprizori DRAMSKO IN PEVSKO DRUŠTVO "ADRIJA"
I V NEDELJO 15, JANUARJA 1
v Slovenskem društvenem domu
na Recher Avenue jj Začetek ob sedmih zvečer	Režira L. SOMRAK jj
Po igri bo presta Zabava in ples
Jj Med dejanji zapoje par pesmi kvartet: M. Molek, L. gj Kolar, J. Vrh, A. Tekaučič Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno k tej prire- jj H ditvi, ker igra vas bo razvedrila s svojim veselim hu- tg m morjem, po igri se boste pa prav imenitno zabavali.
Odbor
Edmund Schultnes je bil že četrtič izvoljen predsednikom švicarske republike. V Švici volijo predsednika t;amo za cr.o leto.
Ko je prodajal šerif far mer ju John Hazel iz Bedmin-ster county rje gov o premičnino na javni dražbi, niso sosedje ponudili več kot po en cent za vsak predmet' in tako je prinesla vsa dražba skupaj $1.18. Potem so sosedje prodali vse skuyaj farmer ju nazaj za $1.00 in mu podarili še $25, kar so skupaj zbrali. Konj, ki je na sliki, pa sploh ni prišel na dražbo, ker je gospodar rekel, da se (noče ločiti od njega njegova mala hčerka.
Betty Compson
Filmska zvezda Betty Ccmpscn je bila oropana draguljev v vrednosti $35,000. Pred nekaj dnevi jo je nekdo poklical po telefonu in ji 'povedal, da bi bila dobila ukradene stvari nazaj, ako bi ne bila izročila zadeve policiji.
SAMOSTOJNI PEVSKI ZBOR "ZARJA"
priredi
PLESNO VESELICO
V	SOBOTO 14. JANUARJA 1933
V	SPODNJI DVORANI S. N. DOMA
IGRA HOJERJEV ORKESTER
Clarence Darrow, znani kriminalni odvetnik, ki se rad zavzame za "uboge vrage," ki nimajo denarja za odvetnike. Sedaj zagovarja 17 letnega James Varecha, ki je obdolžen umora. Da ima obtoženec zaupanje v svojega zagovornika, je gotovo, ker je med obravnavo prav sladko zaspal, kot se vidi na slikii
Vstopnina- 25 centov
Ples do ene ure zjutraj,
Mladi tujec mu je segel v roko ter jo na poseben način stisnil.
"Vidim, da govorite resnico," je rekel delavec, "toda dobro je, ako se človek za vsak slučaj prej prepriča." Ob teh besed je dvignil svojo desnico do desne obrvi, tujec pa je takoj dvignil svojo levico do leve obrvi.
"Temne noči so neprijetne," je rekel delavec.
"Da, za tujce, ki potujejo," je odvrnil tujec.
"Dovolj. Jaz sem brat Scanlan, član društva št. 341, Vermi-sa Valley. Pozdravljam vas v teh krajih."
"Hvala. Jaz sem brat John McMurdo, član društva št. 29, Chicago, telesni mojster J. H. Scot. Srečnega se smatram, da sem tako naglo našel brata."
"Well, saj v teh krajih nas je mnogo. Toda nikjer ne boste našli društva, ki bi lepše procvi-talo, kakor naše društvo tukaj v Vermisa Valley. Ampak za fante, kakršen ste vi, imamo še vedno dovolj prostora. Toda česar ne morem razumeti, je to, da človek, ki je član unije, ne more dobiti dela v Chicagu."
"O, dela je bilo, kolikor sam ga hotel," je odvrnil McMurdo.
"Čemu pa ste potem odšli iz Chicaga ?"
McMurdo je pogledal proti policistoma ter se nasmehljal. "Mislim, da bi tista-le dva rada vedela, čemu sem odšel."
Scanlan je pokimal z glavo. "Neprilike?" je zašepetal. "Da." "Ječa?"
"In še drugo po vrhu." "Pa ne umor?" "Hm, prezgodaj je še, da bi govorila o takih stvareh," je odvrnil McMurdo z gesto moža, ki se je zarekel in je že itak povedal več, kakor je hotel. "Imel sem pač dobre vzroke, da sem odšel iz Chicaga, in to naj vam zadostuje. Kdo pa ste vi, da hočete prodreti takim stvarem do dna?"
"Nu, nu, tovariš, saj nisem mislil nič zlega. Fantom boste dobrodošel, ne glede na to, kaj ste učinili. Kam pa ste namenjeni?"
"V Vermiso."
"To je tretja postaja od tu. Kje pa boste stanovali?"
McMurdo je vzel iz žepa ko-verto ter jo dvignil k leščerbi. "Tukaj je naslov: Jacob Shatter, Sheridan Street. To'je ta-kozvani "boarding house," ki mi je bil priporočen od nekega prijatelja v Chicagu."
"Well, ne vem, ker ne stanujem v Vermisi. Jaz stanujem v Hobsons Patchu. Toda čujte me, naj vam dam dober svet, preden se ločiva: Ako boste imeli kake neprilike v Vermisi, pojdite naravnost v Union House in vprašajte tam za bosa Mc-Gintyja. On je telesni mojster društva v Vermisa Valley, in v teh krajih se ne zgodi ničesar brez vednosti in dovoljenja Black Jacka McGintyja. Na svidenje, tovariš! Upam, da se kmalu sestaneva pri društveni seji. Toda zapomnite si moje besede: če boste v zagati, pojdite k bosu McGintyju!"
Scanlan je izstopil na prihodnji postaji in McMurdo je ostal sam s svojimi mislimi. Med tem se je popolnoma znočilo in nebo se je pordečilo od zubljev, ki so švigali iz plavžev.
"Menim, da mora biti pekel podoben temu," se je nenadoma nekdo oglasil poleg McMurda.
McMurdo se je ozrl ter ugledal enega policistov, ki se je bil med tem "prešel ter strmel skozi okno na plavže.
"Tudi jaz mislim, da more bi-
ti pekel takle," je pritrdil drugi policist. "Toda tam doli menim, da ni takih hudičev, kakor so tu nekateri, ki jih poznamo. Kakor se mi zdi, ste novinec v teh krajih, mladi mož?"
"Nu, in kaj zato, če sem?" je odvrnil McMurdo nevoljno.
"O, nič, samo to, da vam dam dober svet, da ste previdni pri izbiri svojih prijateljev, če bi bil jaz na vašem mestu, ne bi začel z Mike Scanlonom in njegovo gango."
"Kaj,, pri vseh hudičih, pa vas briga, kdo je moj prijatelj !" je zavpil McMurdo z glasom, da so postali vsi v vagonu pozorni. "Ali sem vas prosil za vaše nasvete, ali mislite, da sem tak otrok, da si ne upam geniti brez njih? Govorite, kadar boste vprašani, toda če boste na to čakali, utegnete dolgo čakati." S temi besedami je obrnil glavo ter se zopet zazrl skozi okno.
Policista, velika, širokopleča in dobrodušna moža, sta osuplo zmajala z glavo.
"Nič za zlo, tujec," je rekel eden izmed njih. "P>ilo je dobrohotno svarilo v vaše lastno dobro, ker vidiva, da ste tujec v teh krajih."
"Da, tujec sem v teh krajih, toda nisem tujec napram ljudem vaše sorte!" je odgovoril McMurdo razdraženo. "Zdi se mi, da ste vi, policisti, povsod' enaki in da dajete svoje nasvete tam, kjer so najmanj potrebni in zaželjeni."
"Nu, nu, morda se bomo kmalu natančnejše spoznali," je rekel eden izmed policistov dvoumno.
"Tudi jaz sem tega mnenja," je. pripomnil drugi.
"Nikar ne mislita, da se vaju bojim," je rekel McMurdo. "Moje ime je Jack McMurdo — vidita? Ako se vama bo zahotelo po meni, me bosta lahko našla pri Jacobu Shatter ju na Sheridan Streetu v Vermisi; nikar ne mislita, da se bom skrival - pred vama."
Med premogarji v vagonu se je začulo pritrjevalno mrmranje, policista pa sta skomignila z rameni ter umolknila.
Nekaj minut zatem je vlak pripeljal na slabo razsvetljeno postajo in potniki so pričeli izstopati. Vermisa je bila največji kraj v okolišu. McMurdo je 'prijel svoj usnjeni kovček in je hotel oditi, ko ga je ustavil eden premogarjev.
"Pri moji veri, tovariš, vi veste, kako se govori s temi policaji," je rekel občudovaje. "Lepo vas je bilo poslušati. Dajte, naj Ivam nesem kovčeg in pokažem 'pot. Jaz moram itak mimo Shaf-Iterja na poti proti domu."
Ko so se razstali na postaji, so mu ostali premogarji prijazno voščili lahko noč. Preden je dospel v trg, je postal McMurdo že takorekoč junak v Vermisi.
Okraj sam se je nahajal v nekakem terorju, kraj Vermisa sam na sebi pa je izgledal tudi kaj malo obetajoč. Nad krajem se je vlačil dim plavžev, glavna ulica v Vermisi, po kateri je šel ves promet, pa je izgledala kakor razoran, z umazanim snegom prenapolnjen kolovoz. Stranski hodniki so bili ozki in vijugasti. Ob obeh straneh ulice so stale umazane lesene koče, pred katerimi so se nahajale še bolj umazane verande.
Ko sta dospela do srede trga, je postala splošna slika nekoliko boljša, kajti ob obeh straneh so stale prodajalne in razsvetljeni "saluni" ter igralnice, kjer so rudarji zapravljali svoje težko prislužene novce.
"To-le je Union House," je rekel kažipot' McMurdu, ko sta dospela do nekega saluna, ki je bil skoraj podoben hotelu. "Gospodar tega saluna je Jack Mc-Ginty."
"Kakšne vrste možak pa je to?" je vprašal McMurdo.
"Kako? Kaj niste res še ničesar slišali o bosu?"
"Kako naj slišim, ko vendar veste, da sem tujec v teh krajih?"
"Well, mislil sem, da je njegovo ime znano širom dežele. Saj je bilo že mnogokrat v časnikih." "čemu?"
"Well," premogar je pričel šepetajo, "zaradi raznih afer." "Kakšnih afer?" "Za vraga, mister, vi ste pa res čudni in radovedni. Tukaj so samo ene vrste zadeve, o katerih boste čuli, in to so zadeve "Osvetnikov."
"Ilm, če se ne motim, sem či-tal o Osvetnikih že v Chicagu. To je ganga morilcev, ali ne?"
"Molčite, za božjo voljo, molčite!" je rekel premogar, se ustavil, prisluhnil na vse strani in zastrmel v svojega spremljevalca. "Prijatelj, povem vam, da v teh krajih ne ostanete dolgo živ, ako boste govorili takole na javni ulici. Iz marsikaterega moža so še za manjšo stvar iztepli življenje."
"Nu, saj ne vem ničesar posebnega o njih, samo to, kar sem bral."
"Saj tudi jaz ne pravim, da niste brali resnice." Mož se je nervozno ozrl okoli sebe, ko je govoril. Toda, če je ubijanje umor, tedaj lahko rečem, da se umorov ne manjka. Toda ne drznite si in ne izgovorite ime Jack McGintyja v zvezi z umori, kajti vsak, še tako neznaten šepet, mu pride na ušesa, in on je mož, ki se zna maščevati. To-le je,hiša, katero iščete; ta-le, ki je pomaknjena nekoliko od ceste. Stari Jacob Shatter, gospodar, je poštenjak kakor le malokdo v tem kraju."
"Hvala vam," je rekel McMurdo ter podal svojemu novemu znancu roko, nato pa stopil proti hiši ter potrkal na vrata.
Vrata je nemudoma odprla oseba, ki je bila popolnoma drugačna, kakršno je pričakoval videti. Na pragu se je pojavila krasna, mlada deklica. Bila je nemškega tipa, plavolasa in mo-dro-oka. Ko je ugledala mladega tujca, so ji vidno pordela lica. McMurdu se je zdelo, da ni še nikoli videl ljubkejše prikazni, zlasti ker je delala ta mladenka tak kontrast z mračno okolico. Bil je tako osupel, da ni rekel niti besede in da je ona prva iz-pregovorila:
"Mislila sem, da je prišel oče," je rekla z glasom, kateremu se je poznalo nekoliko nemškega naglasa. "Ali ste prišli obiskat očeta? Oni je v trgu. Pričakujem ga vsak hip."
McMurdo jo je kar naprej za-divljen gledal, deklica pa je sramežljivo in v zadregi povesila oči.
"Ne, gospodična," je končno odgovoril. "Prav nič se mi ne mudi videti vašega očeta. Vaša hiša mi je bila priporočena v stanovanje. Menil sem, da če bi mi ugajala, da ostanem,' in že vidim, da mi, ugaja."
"Vidim, da ste jako naglih sklepov," je rekla mladenka ter se zasmejala.
"Vsak, ki ni slep, bi enako
| sklepal," je odgovoril.
Deklica se je zopet zasmejala njegovemu poklonu, "Stopite notri, gospod," ga jo povabila. "Jaz sem Miss Ettie Shatter, hčerka Mr. Shatterja. Mati mi je umrla in jaz gospodinjim. Sodite tja-Se k peči v prednji sobi, dokler ne pride oče. Ah, saj je že tu! Nu, torej se lahko takoj pomenita, kar se imata zmeniti."
"Vstopil je starejši, krepak človek, in McMurdo mu je v nekaj besedah povedal, kaj bi rad. Neki človek, po imenu Murphy, mu je dal v Chicagu njegov naslov. On pa je dobil ta naslov od nekoga drugega. Stari Shatter je bil takoj pripravljen sprejeti tujca na stanovanje. Tujec ni skoparil ter se ni pogajal za ceno, in tako je bila ta stvar kmalu urejena. Za sedem dolarjev na teden, plačljivih v naprej, bo imel v hiši stanovanje in hrano.
DRUGO POGLAVJE Telesni mojster
Tekom enega tedna je postal McMurdo ena najvažnejših oseb pri Shafterju, pri katerem je bilo kakih deset ali dvanajst "boarderjev." Ti stanovalci so bili večinoma pošteni trgovski pomočniki iz sosednih trgovin ter popolnoma drugega kalibra kakor Irec McMurdo. Ob večerih, ko so bili zbrani okoli mize, so bili McMurdovi dovtipi vedno najbolj šegavi, njegova beseda najglasnejša, njegovo petje najbolj zvočno. Bil je rojen družabnik z magnetizmom, ki je pritegnil vsakega nase.
In kljub temu svojemu razpoloženju je od časa do časa iz-' bruhnila na dan njegova nagla 1 jeza, kakor takrat v železniškem ; .vagonu, ki je povzročala, da so se ga ljudje skoraj bali.
že takoj iz vsega početka je bilo jasno, da je našla domača hčerka dopadenje v njegovem srcu, česar ni niti najmanj skrival. Bil je nagel in odločen v svojih sklepih in že drugega dne ji je razodel, da jo ljubi, ne glede na to, kaj bo ona rekla na to.
"Ali je kdo drugi v vašem srcu?" je reke! včasih, "če je, gorje mu!"
Bil je nevaren snubač s svojim namazanim irskim jezikom in svojimi vedno pripravljenimi pestmi. Okoli njega se jo spletla tudi glorija izkušenosti in misterije, kar ženske privlačuje in končno povzroča pri rt jih ljubezen.	%
McMurdo je dobil začasno delo kot knjigovodja, zakaj bil je izobražen človek. Pri tem delu je bil navadno ves dan zaposlen, zato še ni dobil prilike, da bi se zglasil pri predsedniku ali "telesnem mojstru" društva organizacije Svobodnih mož. Toda nekega večera ga je opomnil na to Mike Scanlan, ki ga je obiskal, namreč oni premogar, s katerim se je sestal na vlaku, ko se je pripeljal v Vermiso. Scanlan, majhen, droben in nervozen človek, je bil vesel, ko ga je zopet zagledal. Ko sta izpila vsak kozarček žganja, je Scanlan povzel:
"čuj, McMurdo, spominjal sem se tvojega naslova, zato sem te prišel obiskat. Povem ti pa, da sem presenečen, ko vidim, da se nisi še zglasil pri bosu McGintyju."
"Well, najprej sem si moral poiskati delo, potem pa sem bil vedno zaposlen."
"Toda na vsak način moraš dobiti čas, da ga obiščeš. Po-
JAMKS F. NOLAN
James F. Nolan, ki je zastopal Francosko parobrodno družbo zadnjih devet let v Washingtonu, je bil imenovan za isto mesto v Chicagu. V njegovo področje spadajo države: Colorado, Indiana, Iowa, Nebraska, Wyoming, Michigan, Illinois in Wisconsin.