Glasbena Matica v Ljubljani.
XLII. društveno leto.	XXII.	leto	rednih	društv.	koncertov.
V	ponedeljek dne 5. in v torek dne 6. januarja 1914, obakrat točno ob pol 8. uri zvečer
v veliki dvorani hotela „Union“
dva koncerta
v proslavo spomina slov. skladateljev bratov dr. Benjamina in dr. Gustava
Ipavica
pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Mateja Hubada.
Sodelujejo: Gospa Irma Polakova, operna pevka iz Zagreba (sopran); g. Josip Križaj, operni pevec iz Zagreba (bas); g. Jos. Rijavec, koncertni pevec z Dunaja; orkester pešpolka št. 27; gojenci „Glasbene Matice“; člani društvenega orkestra in pevski zbor „Glasbene Matice“; gg. Josip Pavčič in Niko Štritof, klavirsko spremljevanje.
Vzpored koncerta dne 5. januarja:
1. Dr. Gustav Ipatic:
Slovenec sem (1882) Danici (18/3)
V	mraku (1885)
Dr. Benjamin Ipavic: Vojaška (1863j
Brezi jadra (1873)
Moški zbori.
2. Dr. Benjamin Ipavic
Domovini (1852)
Arija Ivana iz opere „Teharski plemiči“ ( 891)
Mak žari (1906)
Čez noč, čez noč . . . (1907)
3.^Dr. Gustav Ipavic: Opolnoči (pred 1. 1862)
Dr. Benjamin Ipavic: Jadro
Spomladi Podoknica (1891)
Vihar v jezeru
4. Dr. Benjamin Ipavic: Jutranja pesem (1854) — eden naj-
starejših samospevov Nezakonska mati (1896)
Na poljani. (1908) — zadnja skladba pred smrtjo Pomladni veter (190*7)
, Pesmi, poje | član pevsk.
} zbora g.
J Leop. Kovač.
Pesmi, poje gosp. Josip Križaj.
Pesmi, poje gospa Irma Polakova.
5. Dr. Josip' Ipavic: <3. Dr. Josip Ipavic:
7. Dr. Josip Ipavic:
8. Dr. Gustav Ipavic:
Predigra k II. dejanju spevo- | Svira orkester pod igre „Princezinja Vrtoglavka“ osebnim vod-(1910)	j	stvom	skladatelja.
„Pravljica“ iz spevoigre „Prince- | Poje gospa zinja Vrtoglavka“ za sopran solo >	Irma
s spremljevanjem orkestra (1910) J	Polakova.
Jutro (1908)
Imel sem ljubi dve (1902)
Milada (1875)
Lahko noč (1883) Kukavica (1902) I
Dr. Benjamin Ipavic: Pod nebom širnim (1903) Zapuščen (1904)
Ej, tedaj! (1906)
Moška zbora.
Mešani zbori.
Mešani zbori.
9. Dr. Josip Ipavic:
„Finale“ II. dejanja iz spevoigre „Princezinja Vrtoglavka“, za soli, mešan zbor in orkester.
Soli pojo iz prijaznosti: Gdč. Pipa Tavčarjeva, Ivanka Hrastova, Cenka Severjeva in g. Leopold Kovač.
Vzpored koncerta dne 6. januarja:
1. Govor. Govori g. Dr. Anton Schwab, skladatelj.
2. Dr-Gustav Ipavic:	Slovenec	sem	(1882) ^
V	mraku (1885)
Danici (1873)	;	Moški	zbori.
Dr. Benjamin Ipavic: Vojaška (1863)
3.	Dr. Alojzij Ipavic:
(* 1815. i. + 1849)
Dr. Benjamin Ipavic:
4.	Dr. Benjamin Ipavic
5.	Dr. Benjamin Ipavic.
6. Dr. Gustav Ipavic: Dr. Benjamin Ipavic:
7. Dr. Josip Ipavic:
Dr. Benjamin Ipavic:
Za slovo
Vprašanje. Iz rokopisa Ven v mrak in vihar Čakanje (1873)
Izdana skrivnost. Iz rokopisa. Kotiček hočeš si izbrati. Iz rokopisa. Ponoči. Iz rokopisa.
Serenada. „Za godbo na lok“ (1898): I. Allegro moderato
II. Menuetto. — Allegro moderato
III. Andante con variazioni
IV. Finale — Allegro
Čez noč, čez noč . . . (1907)
Če na poljane rosa pade (1900) Oblačku (1903)
Ciganka Marija (1902)
Pozabil sem mnogokaj, dekle (1901)
Milada (1875) Lahko noč (1883) Kukavica (1902)
Najstarejše pesmi iz prve skladateljeve dobe. Poje g. Josip Rijavec.
Svira ork. na godala:	go-
jenci „Gl. Matice“ in člani ,Društv. ork‘.
Najnovejše pesmi iz zadnje skladateljeve dobe.
Poje g. Josip Rijavec.
Pod nebom širnim (1903) Zapuščen (1904)
Ej, tedaj! . . . (1906)
Jutro (1908)
Imel sem ljubi dve (1902)
Brezi jadra (1873) Domovini (1852)
Mešani zbori.
Moški zbori.
Cene prostorom: Sedeži po 5, 4, 3’50, 3, 2, 1’50, 1 K, stojišča po 1'40 K in 1'20 K, za dijake po 60 in 40 vin. Vstopnice se dobivajo v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici v Ljubljani in na večer koncertov pri blagajni. — Besedilo pesmi z životopisi in slikami skladatelje^ se dobiva isto tam.
Kar je Prešern naši poeziji, to sta brata Ipavic slovenski glasbi. Vdarila sta na pravo struno, in ta odmeva v srcu vsakega Slovenca. Stopila sta na pozorišče, ko se je slovenska umetna pesem ravno porajala. Da se je vspela tako visoko, si osvojila naša mesta, trge in vasi, se vdomačila med drugimi slovanskimi narodi, k temu sta nemalo pripomogla brata Ipavic.
Slovenci niti ne znamo dosti oceniti, kaj sta brata Ipavic storila za slovensko pesem, za slovensko glasbo. Dolžnost hvaležnosti je, da oživimo spomin na nju.
Dr. Benjamin Ipavic.
Dr. Benjamin Ipavic je bil rojen 24 decembra 1829 v St. Jurju na Štajerskem, kjer je tudi dovršil osnovne šole s skoro izključno nemškim učnim jezikom. Latinske šole je obiskoval v Celju, licej pa v Gradcu. Burno leto 1848. je zapustilo tudi v našem Benjaminu dobre sledove; saj sam pravi, da se je šele tedaj zavedel svojega slovenskega rodu in postal Slovenec. — V Gradcu je obolel; zato se je vrnil na dom k staršem, kjer je ostal dve leti in tako počakal svojega dve leti mlajšega brata Gustava, da je napravil maturo. L. 1850. se je vrnil v Gradec in se posvetil medicinsko-kirurgičnim študijam. V tem času pa se je tudi pridno bavil z glasbo, pisal zbore in kot zborovodja nastopal pri raznih slovenskih prireditvah in „besedah“. L. 1858. je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Tudi na Dunaju sta se oba brata pridno ba-vila z glasbo, najljubši skladatelj jima je bil Beethoven. Iz teh časov datira več zborov in samospevov; eno'leto pozneje p*a sta izdala prvi večji poizkus „Pesmarico za kratek čas“.
Odslej je živel dr. Benjamin Ipavic v Gradcu in se tu tudi oženil z Ano Vokaunovo 1. 1865., kjer je deloval najpreje kot sekundarij v deželni bolnici, pozneje kot praktični zdravnik in primarij na otroški bolnici sv. Ane. Bil je tudi mnogo let predsednik „Podpornemu društvu za slov. visokošolce“ v Gradcu.
Dr. Benjamin Ipavic.
Ves čas svojega življenja vztrajno delaven na polju slovenske glasbene umetnosti, je umrl v visoki starosti dne 20. decembra 1908.
Že 1. 1843. je zložil kot dijak pravilen valček, 1. 1850. v Gradcu več pesmi, ktere je proizvajal s svojimi tovariši v javnem koncertu. Mnogo jih je prinesla Ripšova „pesmarica“. Ko se je 1. 1858. nastanil v Gradcu, je pričel resne študije v kontrapunktu, ki so ga vsposobile za večje umetnostne skladbe. L. 1862. je zložil „Kdo je mar“, ki se je pel po vseh mestih z velikim uspehom; 1. 1864. opereto „Tičnik“, za takrat epohalno delo.
Za slovensko pesem se je začela nova doba, diletantizem je prenehal, Ipavčeve skladbe so bodrile tudi druge skladatelje k enakemu delu. L. 1896. je izdal „Nezakonska mati“, o kateri je g. Hofmeister spisal jako laskavo kritiko. Gl. Matica je izdala njegove „Milotinke“, „Zvončki ubrani“. Za Vrtec je zložil mnogo ljubkih, otroških pesmi
Gojil je tudi plesno glasbo: valčke, kadrilje, tremblante. Povod so bile razne prilike v Gradcu. L. 1892. je prišel med svet z opero „Teharski plemiči“, ki se je ponovno pela v Ljubljani.
Ko se je pričela nova, moderna struja in so „Novi akordi“ odprli svoje predale, je dr. Benjamin Ipavic priobčil v njih nie manj kot 22 komadov. Delal je, dokler mu od starosti ni otrpnela roka.
Dr. Gustav Ipavic.
Dr. Gustav Ipavic je ne le po krvi, temveč tudi po glasbeni in strokovni izobrazbi in delovanju docela brat Benjaminov. Razlika je ta, da je Gustav gojil bolj domačo pesem, do-čim se je Benjamin povspel do višjih oblik. Kadarkoli je Gustav dobil v roke prikladno besedilo, ali čul izrednega pevca, že je bila pesem zložena. Njegove pesmi so bile večinoma domoljubne. Zložil je več kot 60 pesmi, ki so večinoma postale narodova last.
Rojen 15. avgusta 1831. v St. Jurju na Štajerskem, je hodil v domačem kraju v ljudsko šolo, pozneje v gimnazijo v Celju. Maturiral je 1. 1848. v Gradcu in se takisto kakor njegov brat Benjamin posvetil medicini. Promoviran je bil 9- junija 1.1858.
Dr. Gustav Ipavic.
na dunajski univerzi, štiri mesece pozneje kakor Benjamin. Še istega leta je začel zdravniško prakso v svojem rojstnem kraju kot neposredni naslednik svojega očeta; posebej pa je bil še špecijalist za očesne bolezni.
Vrl narodnjak in vnet za gospodarski napredek, je vodil svojo domačo občino kot župan nad 30 let. Poleg tega je zlagal pesmi v srce segajoče in navdušene, a priljubljene še dandanes povsod, koder prebivajo Slovenci. — Umrl je ‘20. avg. 1908. Od številnih njegovih otrok omenimo le sina dr. Josipa, ki je vešč in odličen slovenski skladatelj.
Dr. Josip Ipavic.
Gustavov sin Josip je tretji glasbenik v rodovini Ipavčevi. Roj. 21/12 1873. je študiral v benedektinskih šolah v Št. Lam-bertu, Št. Pavlu in že takrat zlagal pesmice, in znal orglati. Višjo gimnazijo je obiskal v Celju, 1. 1904 promoviral v Gradca, kjer je zbudil občno pozornost s svojo skladbo „Možiček“. Nekoliko časa je bil vojaški zdravnik, potem pa je nasledoval svojega očeta v Št. Juriju. Največje njegovo delo je opereta, iz katere se izvaja en del pri zgodovinskem Ipavčevem koncertu. Dr. Josip Ipavic je moderno izobražen glasbenik, od katerega je pričakovati še marsikaj lepega.
Besedilo pesmi h koncertu dne 5. januarja.
Slovenec sem. (1882.)
(.lakob GomilSak.)
1. in 4. kitica.
1.	Slovenec sem!	4.	Slovenec sem!
Tako je mati djala,	Od	zibeli do groba
ko me je dete pestovala;	ne	gane moja se zvestoba,
zatorej dobro vem:	da	vsikdar reči smem:
Slovenec sem !	Slovenec sem!
©
Danici. (1873.)
(Matija Valjavec.)
Al’ na tujem tudi zvezda me poznaš, ker na mene doli ko doma migljaš?
Zgodnja vzbujevalka, dne oznanjevalka, aF me še poznaš?
Jaz poznam še dobro tebe, zvezdica; stara mati so te mi zaznamila.
Kadar prisvetila, s’me iz sna zbudila daleč tam doma!
V	mraku. (1885.)
(Anton Funtek.)
Iz stolpa	sem mi	zvon doni,	Le zvoni mi tako glasan
ko vlega	mrak se	po vasi.	in milo poj čez tujo plan;
Le doni,	zvon, iz	temnih lin,	dasi mi v srcu polje jad,
le vzbujaj mi na	dom spomin!	zvonenje tvoje slušam rad.
Ob glasih teh se mi zazdi, da v daljni svoji sem vasi, kjer ni mi tuj noben obraz, pozna me vsak, vsakogar jaz!
Zato pa, zvon, le zvoni mi, na tuji zemlji doni mi, ti zvon večerni, zvon iz lin, le vzbujaj mi na dom spomin!
m
Vojaška. (1863.)
(Ivan Koseski.)
Kaj bliska se v jasnem, kaj votlo doni pred nami na levi, na pravi, od sela do sela v okrogu vrši, ko jeka v zaprti dobravi ?
Orožje se sveti, vojaški je šum,
nabira se čudo okrašenih trum;
vitezi cenjeni,
kam ste namenjeni,
kaj vam zažiga v obrazu pogum?
Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj za pravdo, za dom, za cesax-ja; zakonu .domačemu viteški roj, protivnemu groza viharja; obraze bojari nam hrabrosti blesk, desnica, če vdari, razruši kot tresk. Ude trum ločimo, grade naskočimo,
tabor pred nami drobi se ko pesk.
Brezi jadra ... (1873 13./4.)
(J. Stritar.)
Brezi jadra, brez krmila, plava čoln mi čez morje, ž njim igra valov naj sila; križem jaz držim roke.
Ne upijte, ne svarite!
Kaj me čaka, dobro vem; svoje poti se držite, jaz pa naj po svoji grem.
Po deželi vam zeleni srca žejna hrepene.
Sreče up je vgasnil meni moje nima želj srce.
Zdaj me zibljejo valovi, rahla sapica pihlja, jutri ljuti me vetrovi, potope naj v dno morja.
m
— n —
Domovini. (1852.)
(Dr. .Jakob Razlag.)
Bodi zdrava, domovina,	Tuje šege, tuje ljudstvo,
mili moj slovenski kraj!	so prijat’lji, bratje ne,
Ti prekrasna, ti jedina	Slava le, slovansko čuvstvo
meni si zemeljski raj!	srce moje veseli.
Primi čelov, zemlja mila, primi srce moje v dar, da bi vedno matka bila nepozabljena nikdar!
m
Arija Ivana. (1891.)
(Iz opere „Teharski plemiči“. — Besedilo napisal Anton Funtek.)
Zemljo noč pokriva, svet pokojno spi; blažen, kdor počiva v sanjah brez skrbi;
Bog varuj ga Ti!
V duši svoji nosim sliko nje zvesto, zänjo mo'im, prosim blaženo nebo;
Bog, varuj jo ti!
©
Mak žari. (12. marca 1906.)
(C. Golar.)
Mak žari, kje si dekle moje ti!
Mak žari. Pomniš... Zlati solnčni žar bliskal je na najin par.
Vsa gorela si v obraz, vsa kot mak v poletni čas.
V	tvoje oči zatopljen sanjal sem nebeški sen.
Zdaj sem sam... O kje si ti!
Mak žari, kje si, dekle moje ti!
Ali kdor gre z doma, v srci zlobno strast, kdor samoino roma skrunit hišno čast, Bog, kaznuj ga ti!
Čez noč, čez noč ... (18. maja 1907.)
(Oton Župančič.)
Čez noč pregruila travica svet je, čez noč na travo se vsulo je cvetje.
In sapica razkošna hiti po livadi:
„Pozdrav, poljub, otroci od zlate pomladi!“
Veselje, vrišč zaraja pred mano, za mano, in z rožami in z deco je polje postlano.
(S
O polnoči. (Pred I. 1862.)
(Dav. Trstenjak.)
O polnoči moj duh bedi,	O polnoči moj duh bedi.
vzdiguje se v nebesa,	Za domovino milo
kjer lučnata telesa	in nje	krvavo	silo
vrtijo se	žaluje	se,
'skoz veke že;	tuguje	se;
o polnoči moj duh bedi.	o polnoči moj	duh bedi.
O polnoči moj duh bedi in Boga moli milo, da njo bi božje krilo obsenčalo, obvarvalo;
o polnoči moj duh bedi.
Jadro.
(Lermontoff — Oton Župančič.)
Samo sred sinjega	valovja	Naval vetrov ga sem, tja meče,
na morju jadro se	beli...	in škriplje jambor, trepeta,-
kaj gnalo proč ga	od domovja? ne išče nič v tujini sreče,
Zakaj v daljine hrepeni?	pustilo sreče ni doma.
Pod njim svetlo razlit lazur je, nad njim zlati se solnca soj — a jadro hoče divje burje, kot našlo v burji bi pokoj.
Spomladi.
(Robert Hammerling — Oton Župančič.)
Cvetlice gredo že v cvetje valovi kot kristal, brstenje, žarenje in petje -a meni je v srcu žal.
Naj rajše zima vlada, naj se cvetke še ne zbude, da sreče blažene nada zasije mi v bolno srce.
Podoknica. (1891.)
(Iz opere „Teharski plemiči“, spisal Anton Funtek.)
Tebi le se glasi spev ljubeči moj!
Ti naj lepša v vasi slušaj me nocoj!
Daj, da te objamem od ljubezni vnet, daj, da s sabo vzamem rožo vseh deklet!
Rožo te gojiti hočem zvest vrtnar ljubeč veren biti, hočem ti vsekdar!
Daj, da te objamem od ljubezni vnet, daj, da s sabo vzamem rožo vseh deklet!
II.
Tihi dom odkleni brez strahu tedaj in zaupno meni pridi v naročaj.
Nikdo te ne vidi, če odpreš mi dom; pridi torej, pridi, da tvoj ženin bom!
m
Noč že zemljo krije a ljubezni žar nama naj zasije v noči za vsekdar.
Nikdo te ne vidi, če odpreš mi dom, pridi torej, pridi, da tvoj ženin bom.
Vihar v jezeru.
(Prevel Oton Župančič.)
Zakaj,	valovi,	težki	vaš	spev,
zakaj,	valovi,	burni	vaš	gnev,
zakaj,	valovi,	bučni	vaš	hrum,
zakaj,	valovi,	brizg	vaš	in šum ?
Ves zrak, vse nebo kot ribje oko, odkod vam divjanje prečudno to ?
Ne gane list se drevju okrog, in vendar valovi ječijo težko; saj vem, odkod zamolkli grom: vihar je v globini pod jezerom.
Jutranja pesem.
(Zložil dr. Gustav Ipavic, vglasbil dr. Benjamin Ipavic 25./VII. 1854. Prevel Oton Župančič.)
Kadar solnca prvi sev gori vrh odeva, pojem, da moj glasni spev vseokrog odmeva.
Nezakonska mati. (6. maja 1896.)
m
Rano zvonček z jasnih lin novi dan oznanja, z njim škrjanček iz nižin k nebu se poganja.
In v zahvalo klanjajo cvetke se na trati, misli kvišku sanjajo — morem li molčati ?
m
(Dr France Prešeren.)
Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo! Meni mladi deklici, neporočeni materi?
On, ki je sam bil ljubi moj. on, ki je pravi oče tvoj, šel je po sveti., Bog ve kam; tebe in mene ga je sram!
Oče so kleli, tepli me mati nad mano jokali se, moji se mene sram’vali so, tuji za mano kazali so.
Al’ te je bilo treba al’ ne, vendar presrčno ljubim te.
Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo!
Meni nebo odprto se zdi,	On, Ivi ptice pod nebom živi,
kadar se v tvoje ozrem oči,	naj ti da srečne, vesele dni!
kadar prijazno nasmeješ se,	Al’ te je bilo treba al’ ne,
kar sem prebila, pozabljeno je. vedno bom srčno ljubila te.
E, mačice! Kdaj pa ste splezale tak naglo na vrbinje? Ni dolgo še, kar v ivje zavite so veje iztezale se v mraz.
Pa kdaj si, glog, si cvetja nabral ?
Kot iz snežink posneto
je v bele čipke speto
kaj res že kučmo z glave dal je čas ?
Pa deklice! Kaj je dahnilo v vas?
Kaj vam oči je vžgalo, kaj v nedrih vam pognalo?
„Pst!“ „To se ne pove pri nas v obraz.“ Pa ne.
Na poljani. (14. avg. 1908.)
(Oton Župančič.)
(Zadnja skladba pred smrtjo.)
Kakor živi cveti letajo metulčki po livadi po zeleni, pod rumenim solnčecem.
Kot da prišli bratci bratcev so obiskat, seli so metulčki na zelene vejice.
Kot bi počivali na grmeh metulčki, cveti se belijo na zelenih vejicah.
Gostoljubno bratci bratcem so postregli: pili so medico iz srebrnih kupičic.
Ko so se napili so se poslovili in se pošalili:
Kdaj pa vi k nam pridete?
Pomladni veter. (7. aprila 1907.)
(Oton Župančič.)
©
-	Iß —
Pravljica
iz operete „Princezinja Vrtoglavka“ (1. 1910.) (Spisala Mara Berksova,
prevel M. Pugelj.)
Bilo v davnih je časih, prababica siva to ve starega leta po noči — k srcu se najde srce! — Ah!
Iz jezera povodne rože cvet, glej, bujno dviga se in vila o polnoči — zdaj čara ti srečo, gorje!
„Školjki v rokah dve mi glej, ktero voliš mi povej!
Ta kristal je, ta z zlata, kakor sreča iz sveta :
„Vzemi zlato!“ — „„Nečem je!
Ker kristal je sončice zlato sončice; daj kristalno; —
—	vse gorje vzemi le seboj v morje!““ — Ah!
In vila izgine otožno v zelene globine vode: „Zgubljena si sreča ljubezni, zgubljen si, o raj — o gorje!“
Še danes ob jezeru potnik čuje odmev iz vode, tožno po ločju odmeva: „Zgubljen raj! — Gorje!“
Jutro. (1908.)
(Radiriski.)
Mirno vse po dolu, mrak jutranji nad vasjo, giblje se škrjanček v sanji dremlje še nebo.
Somrak gine, — a iz njega vstajajo planine.
Glej izza gore,
prihiti mi zlatokrili prvi žar,
lahno se smeje
neba mogočni čar —
—	vir življenja.
Zdaj škrjanček se iz gnezda dvigne, kvišku švigne, grlo pesem mu zveni, glasov sto in sto rodi —
— glasov sto veselje poje.
Ti, ki bivaš nad višino,
Ti, ki čuvaš mi dolino,
Ti, ki zreš v srca globino,
— na molitvo duše moje.
Imel sem ljubi dve... (1902.)
(L. Habetov.)
Imel sem ljubi dve... a jedno sem izgubil. Naj bo, pa bom odšle srčneje drugo ljubil.
Pozabil bom, oj te dekle, a tebi domovina, srce poklanjam vse.
Ti ljuba zdaj jedina.
Milada. (1875.)
(Fr. Končan.)
Ob rek obalih val šumi v glasovih žalih: „Več ga ni!“ Na vrtu roži dan bledi, pa slavec toži: „Več ga ni!“
V	temni dobravi dih šumi, drevesom pravi: „Več ga ni!“ Ko zora poči, noč beži, solzice toči: „Več ga ni!“
In srce vedno govori le tožbo jedno: „Več ga ni!“
Ob rek obalih val šumi v glasovih žalih: „Več ga ni!“ Na vrtu roži dan bledi, pa slavec toži: „Več ga ni!“
©
Lahko noč. (1883.)
(I. Zupan.)
Lahko noč, dekle sladko! Rož’ce glav’ce so nagnile, v gozdu ptice potihnile, mrak ogrnil je zemljo.
Mirno le zapri oči, glav’ca ti je že zaspana, delo, pesem sta končana. Sladko spavaj brez' skrbi!
Lahko noč, ljubo dekle! Ak’ se moj obraz ti sanja, naj ga duša ne odganja, v dno srca naj ga zapre. ©
Kukavica. (1902.)
(Narodna.)
Slišala sem ptičko pet’, zapela je: kuku; ktera more nek to bit’, ki poje tak’ lepo.
To je gotovo kukavca, je moj’ga srca ljubica. Kuku, kuku, kuku, kuku, tako je kukala.
Kaj te bom poslušala, za norca me imaš; sem te dost’krat slišala, kakošen glas imaš.
A kukavca je kukala, na vejah se je gugala. Kuku, kuku, kuku, kuku,. tako je kukala.
Pod nebom širnim. (9. 5. 1903.)
(A. Gradnik.)
Pod nebom širnim srečala sta se oblačka dva, pozdravila, poljubila in spet narazen sla.
Po nebu širnem semtertja podil ju je viha osamljena oblačka dva več nista našla se nikdar.
m
Zapuščen. (16./VI. 1904.)
(Babtista.)
Rodile so se tri rože na sredi tega polja; pa moja ni bila nobena, nobena rožica.
In cvele so, cvele tri rože na sredi tega polja; pa moja ni bila nobena, nobena rožica.
In ko so me pokopali na sredi tega polja: ni ena za manoj jokala, ni ena rožica.
Ei, tedaj!
(Utva.)
To skladbo je zložil dr. Benjamin dne 24./12. 1906. na dan svoje 77 letnice in poklonil svoji soprogi gospe Ani Ipavic.
Na platani slavček plaka, plaka v tihi mrak, na gredicah noči čaka, koprneči mak.
Ko pa vtihne bolni slavec in zaspi,
in ko mak se v nočno temo potopi:
Ej, tedaj pa fantič pride k meni v vas, da poljubi mi očesi, ustni in obraz;
da mi pravi o ljubezni in o lepših dneh, da privabi mi na ustni spet brezskrben smeh.
a
Besedilo pesmi h koncertu dne 6. januarja.
Slovenec sem.
(Besede zložil Jakob Gomilšek.) (Glej vzpored I. koncerta str. 10.)
V	mraku.
(Besede zložil Anton Funtek.) (Glej vzpored I. koncerta str. 10.)
Danici.
(Besede zložil Matija Valjavec.) (Glej vzpored I. koncerta str. 10.)
(Besede zložil dr. Gustav Ipavic, uglasbil dr. Alojzij Ipavic pred 1. 1849. Prevel Oton Župančič.)
Prišel je čas — naj bo tedaj, Usoda kruto me sodi
Vojaška.
(Besede zložil Ivan Koseski.J (Glej vzpored I. koncerta str. 11.)
„Za slovo.“
vsak zase išči sreče; obličje ti bledi — zakaj ves život trepeče?
v srce zadira ost.
Vsa sreča je proč,
nikjer ni pokoja
in le smrt ozdravi to bridkost.
Za hip naj milo ti oko na meni še počiva, roko podaj mi zadnjikrat potle v miru se ločiva.
In če kedaj ti tuji kraj pokoja dahne v dušo, in če se name spomniš, znaj, da spim pod hladno rušo!
O, vem, takrat čez tvoj obraz se tajna solza vlije, takrat kot dih v večerni čas spev moj te vso ovije.
GE)
Vprašanje.
(C. Cerri — Oton Župančič.)
Pri cvetlicah vonj sladak, svetlim zvezdam je sijaj, na goricah čisti zrak, in v dolini šumni gaj.
V	srcu pa ljubezni čar vonj je, zrak in šum in soj, nerazrešen za vsikdar, hrepenenje nepokoj.
Ondan vpraša me dekle, kaj na svetu je ljubav — pesnikom je znano vse, kar reko, bo večno prav.
Ven v mrak in vihar.
(Iz ruskega Lermontova v slovenščino prevel Oton Župančič.)
Grom divji pod nebom dež bije srdito, plah zbežal je s polja kmet, pustil je žito.
Vse išče zavetje pod varni spe krov, jaz v mrak in vihar, — kaj zavetja mi mar!
Kaj meni vaš krov! Jaz rajši poginem v viharju in blisku, v šumenju vetrov, kot tu bi se stiskal pod varni vaš krov. Ven v mrak in vihar, kaj zavetja mi mar!
Čakanje. (9 julija 1873.)
(J. Pajk.)
Nočca je tiha, vetrček piha; sladko rožice vse, v sanjah gibljejo se.
Rožica ena le je bolena, ne zatiska oči, tožna v noči bedi.
Deklica sama gleda iz hrama, roža mojga srca mene čaka doma.
Zvezde prebira v nje se ozira, na trepalnici pa solza jej lesketa.
Nebo je jasno — solnce je krasno, jasne bolj so oči, krasne bolj so noči.
Zvezdice milo so tolažilo miljših ni tolažnic od ljubezni solzic.
Izdana skrivnost.
(Iz nemščine — Oton Župančič.)
Dekle sem poljubljal po noči, nihče naju videl ni, le zvezde so gledale z neba, ljubezen se zvezd ne boji.
A zvezda pade v morje skrivnost mu tiho pove, morje zaupa jo veslu, od vesla čolnar jo izve.
In ta čolnar jo zapel je, . ko šel je k ljubi v vas, sedaj jo pojo po vseh cestah dekleta in fantje na glas.
Kotiček hočeš si izbrati.
(Präger Emil — Oton Župančič.)
Kotiček hočeš si izbrati, za vse življenje miren stan? Poglej, že davno, drago dete, ti v mojem srcu je izbran.
V	njem res prijetno bo živeti, nič sporov, zmed, le mir s teboj, in ker je hram trdno zaklenjen se tudi nič tatov ne boj.
Vnaprej mi plačaš najemnino: poljub mi z ustec lepih daj, potem sva bot, in v mojem srcu lahko prebivaš vekomaj.
Ponoči.
(G. Luide — Oton Župančič.)
Iskrijo se zvezde v višavi, trepečejo v svetli mrak, o ljubica, kje si v daljavi, kod daleč ti hodi korak!
Svetlobo lije mesec daleč čez dol, goro, — daj, mesec, pa ti pozdravi ljubico prav srčno.
©
Serenada. (1./12. 1898.)
Čez noč, čez noč ... (1907.)
(Oton Župančič.) (Glej vzpored I. koncerta str. 13.)
Če na poljane rosa pade... (1900.)
(Aleksandrov.)
Če na poljane rosa pade, poljana ljubeča blešči, če na poljane slana pade, pomlad jo oživi.
Kostanji, lipe zelenijo, če ptič jim poje maj, kostanji, lipe govorijo, da vse se vrne kdaj.
Le ti pomlad, ki v srce siješ, le ti ne prideš več nazaj?
Ah, če enkrat samo se skriješ, umrla.si za vekomaj?
©
Oblačku. (1903.)
(A. Aškerc.)
Pod nebom gre oblak, oblak ko ptič lehak; črez gore, črez doline podi ga sever jak.
Oblaček beli moj!
Pač plul boš nad vasjoj, v dolini tam globoki, postoj nad njoj, postoj!
Na hišo sred vasi z višave se ozri! nemara da pred hišoj tam nekdo zdaj sedi.
Če videl boš obraz v okviru zlatih las, glej, v duši sem ga nosil obraz tak nekdaj jaz.
©
Ciganka Marija. (1902.)
(Dimitrij Ahasverov.)
'O, ti črna ciganka Marija! kake čudne imaš ti oči, da pozabiti zdaj jih ne morem, da od njih zdaj srce me boli!
„Prerokujem naj srečo še tebi!“ rekla ši, mi pogledala dlan pa si čitala mojo usodo: rekla si „Tek življenja moj bil ti je znan...“
a«a in
Pozabil sem mnogokaj, dekle . . . (16./7.1901.)
(Aleksandrov.)
Pozabil sem	mnogokaj,	dekle,	Pozabil	sem mnogokaj,	dekle,
mnogo sanj,	besedi,	mnogo	dni in noči,
le onih ne,	le onih	ne,
v katerih ljubezen do te	plameni, v katerih iskale te	moje	oči.
Pozabil sem mnogokaj, dekle in mnogokaj večno naj spi.
Le ljubezen
v srcu samotnem do te naj gori!
m
Milada.
(Fr. Končan.) (Glej vzpored I. koncerta str. 18.)
Lahko noč.
(I. Zupan.) (Glej vzpored I. koncerta str. 18.)
LJUBIJ*
Kukavica.
(Narodna.) (Glej vzpored I. koncerta str. 18.)
Pod nebom širnim.
(A. Gradnik.) (Glej vzpored I. koncerta str. 19.)
Zapuščen . . .
(Babtista.) (Glej vzpored I. koncerta str. 19.)
Ej, tedaj ...
(Utva.) (Glej vzpored I. koncerta str. 19.)
Jutro.
(Radinski.) (Glej vzpored I. koncerta str. 17.)
Imel sem ljubi dve.
(L. Habetov.) (Glej vzpored I. koncerta str. 17.)
Brezi jadra.
(Josip Stritar. (Glej vzpored I. koncerta str. 11.)
Domovini.
(Dr. Jakob Razlag.) (Glej vzpored I. koncerta str. 12.)