'j V I' /7^ NO. 9 %, i/MviE ** 1 e/«- mi AMCRICAN IN SPIRIT ^©R€MHN IN LANOUA6« ONi? National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 14, 1969 SLOVAN IAN MORNING N€W$PAfrg$ STEV. LXVII — VOL. LXVII Delni ameriški umik iz Viefnama neizbežen Vrhovni poveljnik gen. C.W. Abrams je prepričan, da je zmanjšanje števila ameriških čet v Vietnamu nujno, toda on ga ne bo priporočil, dokler ne bo “čisto gotov, da je to v redu”. SAIGON, J. Viet. — Vrhovni poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu gen. C. Abrams jo izjavil včeraj, da ne bo priporočil nobenega odhoda ameriških čet domov, dokler ne bo’ Prepričan, da je to v redu. Pripomnil je vendar, da bo zmanjšanje ameriških čet v Vietnamu neobhodno. Gen. C. W. Abrams je dejal, da moru biti odločitev o zmanjšanju ameriških čet “premišljena. analitična in z zdravimi smotri”. General je poudaril: Mi smo vložili preveč v to vojno v obliki žrtev, da bi mogli sedaj kar mirno iti.” Nato je sva-rd, da komunisti krčevito zbiralo svoje sile severozahodno od ^aigona in neposredno nad Demilitarizirano cono. Priznal je, je komunistična ofenziva izgubila svojo silo v preteklem ®ePtembru, pa vendar ne izklju-cuje nove. Ameriško vrhovno poveljstvo mma še nobenega načrta o umi-u čet iz Južnega Vietnama, če-Prav oborožene sile tega postop-n° sprejemajo večji del vojsko-Xanj& na svoje rame. General C. 1 ■ Abrams je dejal, da je umik Uttiefiških čet iz Vietnama neiz-uežen, toda on ga ne bo predlogi, dokler ne bo “popolnoma go-l°v, da je to v redu”. Umik bo seveda postopen in utegne preiti več let, predno bo °dšel zadnji ameriški vojak iz Južnega Vietnama. Nekateri o-Pazovalci sodijo, da bo nemara ustalo v Vietnamu za dolgo dobo ^ 150,000 do 200,000 ameriških v°jakov, kot jih 50,000 že od pre-’ ^bja v Koreji leta 1953 čuva užno Korejo pred napadom s severa. Novi grobovi Mike Yakin Na svojem domu je umrl po dolgi bolezni 71 let stari Mike Yakin (Jakin) s 14017 Hale Ave., mož Rose, roj. Valencie, preje poročene Caric. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. •Jemenska državljanska vojna začete zastajali Nixon bo sam krojil novi zvezni proračun Washington, d.c. — Pred- Sednik L. B. Johnson je po zakolu dolžan predložiti Kongresu imed svojim odhodom iz Bele hi-jie proračun za leto 1969-1970. Usal je storili to v sporazumu ^ novo administracijo R. M. Ni-^°na. Tako bi bil posebno rad ubil Nixonovo izjavo, da bo ''edložil podaljšanje sedanje 10-stotne zvezne davčne naklade a dohodek za eno leto. zvoljeni predsednik R. M. Ni- Predi J g Johnsonove zadevne čas °ge pusti ležati, dokler ni SANA, Jemen. — Jemenska državljanska vojna se vleče kot morska kača. Vsako leto se sreča smehlja v nasprotno smer. Dokler je Naser podpiral republikansko vlado, so republikanci mislili, da • bodo kmalu užugali svoje kraljevske nasprotnike. Pa jih niso. Ko ,so se iz Jemena umaknile egiptovske čete in je usahnila denarna pomoč iz Kaira, — z njo vred seveda tudi dobave orožja —, so republikanci prišli v hude stiske. Kraljevi so predlanskim prodrli do glavnega mesta Sane in ga začeli oblegati. Kraljevske čete so bile pod poveljstvom generala Munasar-ja, ki se je pokazal kot izvrsten strateg. Pokopala ga je njegova samozavest, v Sano ni mogel vdreti. To je spodkopalo njegov ugled v kraljevi okolici; vrata intrigam so bila odprta na široko, posledica pa je bila taka, ko je v a-rabskem svetu v navadi: Muna-sar je z delom svojih čet in svojega orožja in municije presedlal na stran republikanske vlade in bil sprejet z vsemi slovesnostmi. S tem se je tudi spremenil po-na Moskva zadovoljna s lokom razvoja v ČSR Pred vrnitvijo domov je vodnik sovjetske partijske delegacije v govoru preko televizije dejal, da je Rusija zadovoljna z razvojem razmer na češkoslovaškem. PRAGA, ČSR. — Ko so se pretekli teden v glavnem mestu pregovarjali in tudi borili za položaj predsednika zvezne narodne skupščine, je posebna sovjetska partijska delegacija pod vodstvom Konstantina Katjuševa, tajnika Centralnega komiteta KP ZSSR, proučevala razmere v ČSR in skušala utrditi odnose med Sovjetijo in Češkoslovaško. Ko je svoje delo končala, je Kat-jušev zaprosil televizijo ČSR, da bi preko nje govoril Čehom in Slovakom. V svojem govoru je dejal, da ima Sovjetska zveza vse razloge biti zadovoljna z “razvojem socializma” v Češkoslovaški — seveda šele po 20. avgustu 1968, ko so ČSR zasedle sovjetsko-satelitske čete. Katjušev tega naravno ni omenil. Priznal je, da obstoje sicer tudi nekatere težave, ki pa jih ni navedel. Dejal je, da so tekom njegovega bivanja v ČSR razpravljali z vodniki KP o številnih vprašanjih prosto in odkrito, kot se spodobi “med komunisti in prijatelji”. Videl je željo po plodonosnem razvoju odnosov ČSR z ostalimi socialističnimi državami. Ko je Katjušev s svojo delegacijo, v kateri je bil tudi namestnik z u n a n j ega ministra lažaj na frontah državljanske Kuznetcov, odhajal iz Prage, so vojne. Preje so vsi mislili, da,na letališču vzeli od njega slovo’ bodo kraljevske čete počasi zma-j Člani vodstva KP ČSR, ki podpi- gale na celi črti, sedaj politični opazovalci na to ne stavijo več. Državljanska vojna se bo vlekla kot se sedaj. Dobro je le to, da obema nasprotnikoma manjka 0-rožja in da so radi tega res krvavi boji bolj izjema kot pravilo. Konca državljanske vojne pa še ne vidijo. Večinoma človeška napaka KANSAS CITY, Kan. — Varnostne oblasti trdijo, da je štiri petine vseh nesreč pri poklicnem delu kriva človeška napaka. rajo “moskovsko linijo”: Strou-gal, Bilak, Filler, Lenart, Indra in Jakes. Tam ni bilo Dubčeka, Černika in Smrkovskega, ker so po položajih v Partiji in državi višji od ruskih obiskovalcev. Bliss ostane NEW YORK, N.Y. — Izvoljeni predsednik R. M. Nixon je predložil Rayju Blissu, načelniku republikanske stranke, naj o-stane še dalje na svojem mestu. Ta je ponudbo sprejel, pa izjavil, da se ni nič obvezal, kako dolgo bo ostal načelnik stranke. Moskva in Bonn začela obnavljati redne slike BONN, Nem. — Vdor čet Varšavskega pakta v češkoslovaško je tako zelo vplival na diplomatske stike med Bonnom in Moskvo, da je ruski poslanik Ca-rapkin v septembru “zbolel” in odletel v Moskvo na operacijo. Sedaj si je že “opomogel” in se vrnil na svoje službeno mesto. Po prihodu v Bonn, je takoj obiskal nemškega zunanjega ministra Brandta, da ugotovi, kako daleč je nemška vlada “pozabila” na dogodke v Pragi. Zvedel je, da zadeva še ni pozabljena med nemškimi diplomati, da jih pa to ne bo oviralo za obnovo pogajanj med obema deželama. Da je nemška vlada postala tako prizanesljiva, je vzrok DeGaullova politika. De Gaulle je bil namreč med prvimi, ki so pozabili na praške dogodke in skuša “normalizirati” stike z Moskvo, pri čemur stalno poudarja, da je Kremelj napravil veliko napako, ko se je odločil za nasilje v odnosih do Prage. V Bonnu računajo, da se bodo “poklicni” stiki med Brandtom in Carapkinom dvignili na normalno raven, da bodo pa ostali hladni in nezaupljivi. Zdravje glavni vzrok Johnsonovega odhoda? WASHINGTON, D.C. — Mrs. L. B. Johnson je v razgovoru z nekaj časnikarji v privatnem stanovanju Bele hiše pripovedovala, da se je predsednik L. B. Johnson odločil priti ponovni kandidaturi že davno preje, predno je vprašanje Vietnama I CILJI ZDA SO OMEJEM! Vodnik ameriške delegacije pri pogajanjih v Parizu A. Harriman je v poslovilnem govoru pred Anglo-ameriškim časnikarskim klubom v Parizu opozoril na omejenost ameriških ciljev v vojskovanju v Južnem Vietnamu. Te je po njegovem mogoče doseči brez popolne vojaške zmage. PARIZ, Fr. — W. Averell Harriman se poslavlja kot vodnik ameriške delegacije pri razgovorih s Severnim Vietnamom o ureditvi vietnamskega spora. Njegovo mesto bo prihodnji teden prevzel poslanik Henry Cabot Lodge, ki je znan kot zagovornik odločnejšega ameriškega stališča proti rdečim v Vietnamu. Novemu vodniku delegacije bo nekaj tednov stal ob strani Cyrus Vance, Harrimanov namestnik. Ko se je Harriman včeraj poslovil od Anglo-ameriškega časnikarskega kluba, je posebej poudaril, da so ameriški cilji v Vietnamu omejeni in da jih je mogoče doseči brez popolne vojaške zmage. Priznal je, da bo treba pri pogajanjih veliko potrpežljivosti, pa izrazil tudi prepričanje, da uspeh ne bo izostal. Ameriški cilji v Vietnamu so bili omejeni od vsega začetka, to je predsednik Johnson ponovno poudaril tekom let vojskovanja. ZDA so posegle v Južni Vietnam ;. edinim namenom, da mu pomagajo ohraniti neodvisnost in zavrniti rdeči napad nanj. Gre dejansko le za obrambo Južnega Vietnama, ki ga hoče Severni Vietnam spraviti pod svojo oblast. Tako Johnson kot državni tajnik Rusk sta v preteklosti ponovno izjavila, da ZDA nimajo nobenega namena voditi vojno neposredno s Severnim Vietnamom ali tega celo zasesti, zahtevale so le, da Severni Vietnam ustavi svoj napad na Južni Vietnam. A. Harriman je prepričan, da postalo tako pereče. Glavni30 rdeči spoznali, da Južnega vzrok za tako odločitev je bilo, Vietnama ne morejo osvojiti, njegovo zdravstveno stanje. dokler sto3e temu ob strani ZDA, Velika večina javnosti in seve- zato so se voljni z njimi dogovo- da tudi političnih komentatorjev riti in začasno Pustiti Južni Viet' je mnenja, da se je Johnson od- nam v miru, kar zadeva rabo ločil proti kandidaturi šele tik sile- Tako ^ smatral za SV0J0 pred objavo 31. marca lani ker dolžnost, da opozori Ameriko na je bil prepričan, da bi imel pri omeien°st njenih ciljev v tre-volitvah velike težave in bi u- nutku> ko so nekateri začeli tegnil celo doživeti poraz. Pred tedni so veliko govorili, da se hoče Nixon Blissa odkriža- 3en* 3az uPam ti in postaviti namesto njega, ki ga smatra za izključno “organizacijskega tehnika”, človeka, ki in ne bo govorilo o vojaški zma-bi pomenil nekaj tudi kot poli- 3e ^e3a^ Harrimc.n. znova govoriti o vojaški “odločitvi”. “Naši cilji v Vietnamu so ome-da ameriško ljudstvo to priznava in bo s takimi omejenimi cilji zadovoljno tik in strankin programski govornik. Razgovori v Parizu se niso premaknili z mrtve točke, pač Pred ne ravno hladno vojno med Kongresom in Saigonom? fj Potekel. Po sodbi njegovih ančnih svetovalcev bo čas za Zr i°^ev 0 Podaljšanju naklade j5.e šele enkrat v maju. Zato si 1Xon noče sedaj vezati rok. Rrvi železni most NEW YORK, N.Y. — Prvi s Jz litega železa v Ameriki bil Prek, postavljen leta 1840 čez °P Erie v New Yorku.' V remenski prerok pravi: ■Nviš noma oblačno in hladno. Ja temperatura do 30. CLEVELAND, O. — Diplomatske zveze med našo federalno administracijo in sai-gonsko vlado so bile zmeraj vsaj malo zavite v meglo. Nikoli nismo dobro vedeli, v katerih predmetih sta administracija v Washingtonu in vlada v Saigonu istih misli. Dosti je bilo znakov, da so bili stiki večkrat kar močno napeti. Zakaj so bili napeti, kdo jih je skušal držati na normalni ravni? Predsednik Johnson je osebno vodil politiko do saigonske vlade, ni pa rad veliko govoril o tem. Skušnje iz prejšnjih let so mu svetovale dvojno previdnost in molčečnost. Ni pa bila nobena tajnost, da je pri tem zelo vpošteval mnenje državnega tajnika Ruska, pozneje pa tudi našega poslanika v Saigonu Bunkerja. Oba sta mu zmeraj svetovala zmernost in obzirnost. Posebno Bunker je bil prepričan, da se v Saigonu da veliko doseči s potrpežljivostjo in časom. Deloma je imel prav. To stanje so velikokrat izrabljali saigonski generali in po nepo- trebnem kazali svojo bojevitost, kar je zmeraj dražilo golobe med našimi domačimi politiki. Razgovori o saigonski vladi so bili zato zmeraj prepleteni z vročimi debatami in živahnimi polemikami. Razburjanje je bilo kratkega veka, ker so se vsi ozirali na Johnsonovo potrpežljivost. Zadnje čase je Johnson nekoliko spremenil svojo taktiko. Dovolil je na primer tajniku za narodno obrambo Cliffordu, da je močnejše poudaril potrebo po hitrem umiku naših čet iz Vietnama. Med saigonskimi generali je takoj završalo, v Washingtonu je pa bil odmev tudi hiter ravno tam, kjer bi moral biti za sai-gonsko vlado najbolj delikaten: na Kapitelu. Tam se je o-glasil senator McGovern in zelo ostro kritiziral stališče saigonske vlade. Nekateri drugi senatorji so podprli njegovo stališče. Sedaj se je pa 0-glasil še senator Symington in tudi pošteno zarohnel nad saigonsko taktiko, ki dejansko, ako že ne formalno, zavira razgovore o premirju na pariški konferenci. Symington je politik, ki je že večkrat pravilno čutil, kaj leži v zraku. Zato so v Kongresu njegovo kritiko vzeli zares. Saj je Symington član senatnega odbora za zunanjo politiko in tam nekaj pomeni. Pa ne samo to! Če se kdo na tihem veseli idej, ki jih zastopata McGovern in Symington, je gotovo to načelnik senatnega odbora za zunanjo politiko Fulbright. Ta bo z veseljem zagrabil priliko, da spra-mi saigonsko politiko na dnevni red senatnega odbora in se mu pri tem ne bo treba bati očitka, da je to storil na lastno pobudo. Računati moramo torej, da se bo med saigonsko vlado in senatnim odborom za zunanjo politiko vnela hladna vojna. Zmagalo bo stališče senatnega odbora, če je senatni odbor zadnja leta ugnal Johnsona, bo tem lažje Nixona in saigonsko vlado, ako se administra- namreč pozabiti, da se s senatnim stališčem ne bosta strinjala ne naš poslanik v Saigonu Bunker, ki ni bil nikoli za viharne nastope proti saigonski vladi, in ne naš glavni zastopnik na pariški konferenci Lodge, ki je znan prijatelj saigonskega režima. Tako bo politična fronta med senatom in saigonsko vlado rodila še par postranskih front med našimi kongresnimi politiki in našimi vodilnimi diplomati. Vse to bo spravilo pogosto predsednika Nixona v težaven položaj. Moral bo namreč odločati o taktiki, ki bi jo naj-rajše odrinil na prihodnj.ost. Tega mu zopet ne bo dovolila naša javnost, ki že sedaj ne simpatizira s saigonsko politiko. Tako se lahko zgodi, da bo pariška k o n f e renca postala povod za krize v saigonski vladi. Morda bodo podobne krizam jugoslovanske vlade cija ne bo hotela pridružiti med zadnjo vojno. Kakšen bo mnenju senatnega odbora. v tem slučaju konec saigon-Ali se bo ali ne, je še od- skega režima, si lahko misli-prto vprašanje. Ne smemo mo. LA. pa pripravljajo po vsem sodeč rdeči novo ofenzivo v Južnem Vietnamu. Po sodbi gen. C. W. Abramsa imajo zbranih ob meji Kambodže severozahodno od Saigona rdeči okoli 40,000 vojakov. Včeraj je skupina rdečih napadla z minami in raketami ameriško oporišče pri Can Tho v Mekongovi delti in pokončala 15 helikopterjev, ko se ji je posrečilo z nenadnim napadom prebiti zunanji obrambni obroč in priti na letališče. V spopadu je bilo 8 Amerikancev in 4 rdeči mrtvih. Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Danes so pognali na pot okoli Zemlje vesoljsko ladjo Sojuz 4 s kozmonavtom Vladimirjem Soto-lovom. Uradno poročilo trdi, da je vse potekalo po načrtu. SAIGON, J. Viet. — Kakih 5,000 ameriških marinov in južno-vietnamskih vojakov je obkolilo kakih tisoč rdečih, ki so se vgnezdili na polmoku ob morski obali jugovzhodno od Saigona. NEW YORK, N.Y. — Včeraj je R. M. Nixon sprejel 6 črnskih vodnikov in se razgovarjal z njimi o črnskih potrebah in predlogih. Obljubil jim je, da bo njegova vlada storila za črnce še več kot so njeni predniki. RIM, It. — Osservatore Romano je označil odpor proti papeževi prepovedi rabe umetnih sredstev za preprečevanje spočetja za tragedijo. LONDON, Vel. Brit. — Jordanij-ski kralj Husein je pozdravil napore velikih štirih za pomiritev Srednjega vzhoda. LONDON, Vel. Brit. — Zastopnik Nigerije na posvetovanji britanske skupnosti je odklonil predlog za premirje z Bia fro. Zdi se, da v Lagosu še vedno upajo, da bodo vojno kmalu uspešno zaključili. LOS ANGELES, Calif. — Letalo DC8 Skandinavijske letalske družbe je padlo sinoči tod v morje, ko je krožilo v bližini letališča in čakalo na dovoljenje za pristanek. Od 45 oseb v letalu so vsaj 3 mrtve, več pa jih še vedno pogrešajo. Za gotovo se jih je rešilo le 28. Izrael gradi atomsko bombo in rakete? WASHINGTON, DC. — Ameriški strokovnjaki sodijo, da Izrael gradi atomsko bombo, nimajo pa za to nobenih trdnih dokazov. Več znakov kaže med tem, da Izrael gradi rakete, ki naj bi nosile atomske bombe nad sovražnike, če bi ohranitev države to kdaj terjala. Iz Clevelandu in okolice Ne držite denarja doma— Včeraj okoli poldne sta dva moška ustavila starega J. Somraka na Norwood Rd. in mu rek-a, da uhaja iz peči v njegovem stanovanju na 1165 Norwood Rd. plin. Mož ju je peljal v svoje stanovanje. Eden od njiju je ogledoval peč, drugi se je motal pa okoli telefona. Ko sta odšla, je J. Somrak opazil, da je izginilo iz omare $540, ki so mu ostali od izplačil ob smrti njegove žene pred par meseci. Za lopovoma doslej še niso odkrili nobene sledi. Merilnega orožja niso še našli— Policija je včeraj preiskala /so okolico hiše sodnika K. Stee-.eta, kjer je bila pretekli četrtek umorjena njegova žena Marčne. To so včeraj pokopali. Jblasti so zaslišale J. Swartza, J23 Bryn Mawr Rd., Wickliffe, moža Barbare Swartz, ki je ne- Piše rojak iz prestolnice. WASHINGTON, D.C. — Zadnje čase se mi je s pisanjem za narodov blagor tako strašansko mudilo, da sem skoro popolnoma pozabil na obletnico te kolone. To je bilo slabo in neslovensko, kajti Slovenci že po navadi radi slavimo vse, kar nam pride na misel. Ce zaradi drugega ne, pa vsaj, zato, da lahko — slavi- vprašal Agnew. “Pinac,” je hlad- prišlo silvestrovat del, kaj me prinaša,” se je smeh-|ma na Novega leta dan, ker za-Ijal in laskavo dodal: “Mogoče radi male nezgode sem si pred bi še jaz moral postati demo-jfinevi zvil nogo, nisem šel na krat. ..” “Veš, to bo pa z ozirom “Osmo” na silvestrovanje in ne na dogodke zadnjih mesecev k maši 0b začetku leta. precej težko. Bomo postali bolj | Za mene ni bil to tisti običaj-strogi in ne bomo sprejemali nj začetek. Kot Slovenec na tu-vsakogar,” je odkrito povedal jem sem bil in sem še prepričan, Humphrey. “Zanima te, kaj naj da je novo leto treba začeti z počenja podpredsednik ZDA?” molitvijo v domači narodni cer-“Zato sem prišel, kajti Nixon mi kvi. Po telefonu sem zvedel, da je rekel, da bom moral predse-1 mojih srenjčanov, kateri so bili dovati senatu. Je to težko?” je brez moje podobne nezgode, ni pogubljenje odnesli naših otrok, vendar pa po tem večeru jih poredko srečujem na “Osmi”. V otroku ne odmre hitro čutenje, ki ga globoko vsadiš v njegovo dušo; kaj lahko pa se zgodi, da slovenski otrok odmre za narodno skupnost, ker ga nisi nikdar trdo zasadil vanjo! Zdi se mi, da bi lahko nizal misel na misel v tem svojem razmišljanju. Vendar eno bi rad poudaril, s tistim vzdihom, kij sem ga dobil ob 50-letnici slo venske njujorške cerkvice sv. Cirila: O, — zmeraj slovenska ostala! Vzdih je lep in plemenit, a sam vzdih ne ustvarja ničesar. Vsakdo od nas mora v takšnem vzdihu za našo skupnost nekaj storiti. In tako jaz pišem to mi-' Fanika Beričič umrla JOLIET, 111. — Angelsko dobra Fanika Beričič se je poslovila od svojih ljubljenih sester in sorodnikov na Zahvalni dan, 28. novembra 1968, in odšla, kot vsi trdno upamo, v nebesa k svojim dobrim staršem. Bila je iz dobre Beričičeve 'družine na Rakeku, kjer so imeli starši trgovino. Prva svetovna vojna jim je I vzela očeta, ki je umrl v Galiciji. ‘J''- gp0mjnjam se da so mi starši da bi ta cerkvica mala' %. , , .v. v Logatcu, kamor sem pnsla na počitnice, pokazali Domoljub, ki so ga hranili. Kako lepo se je poslovil od svoje žene; ko so slutili, da ga bo zadela krogla. Izročil ji je svojo duhovno oporoko, atuiiti. .m mww e*-'-*** ^ ““ |V kateri je prosil, naj vzgaja svo-sel njujorskim slovenskim srenj-, je tH hčer(/ da s0 bodc> nekoč vsi čanom v premišljevanje. Tone Osovnik Veliki življenjski jubilej ge. Nežke R'is mo. Ni čuda torej, da pri toliki dejavnosti včasih pozabimo na take silno važne stvari. In, kot premnogi veliki zgodovinski dogodki, je tudi obletnica te kolone šla tiho mimo nas. Marsikaj sem v tem letu dni v domačo bilo k osmi nokrvno odgovoril Humphrey, dvorano, niti jih ni “Besede pri tem delu itak ne boš jn deseti maši. imel nobene; niti glasovati ne Razmišljal sem: ali smo v ob-moreš — razen, kadar je izid dobju novega padca zanimanja glasovanja neodločen. Takrat njujorških Slovencev za narod-vržeš ti svoj glas. Pa to se zgo- no skupnost. Niti na Sveti večer di zelo redko. Nixon je enkrat nisem bil zadovoljen ob pogledu napisal — pol za šalo, pol zares imel tako srečo, jaz pa še te ne. in pol nekje vmes med šalo in resnico. To pa znese kar tri polovice in to tudi ni malo. Celo' gospodje senatorji Poleg tega ti tudi ni treba biti pri vseh sejah. Odkrito rečeno, več kot ena je! hvalili, češ da niti sam Art Buchwald ne bi mogel bolje; drugi so spet rekli, da je včasih bilo vse tako zmešano, da le jaz sam lahko kaj takega napišem. Rekli so, da tako čudno zelje lahko raste samo na mojem zeljni-ku in to jim prav rad verjamem, kajti takega zeljnika, kot je moj, ga res ni na celem svetu ... Sem pa vsem, ki so doslej to kolono prebirali s stalnimi mešanimi občutki, hvaležen za posluh in pozoimost in iskreno zagotavljam, da se bom tudi v bo- po domači cerkvi. Imeli smo čudovito lepe jaslice na glavnem oltarju. Pred jas-.. so najrajši ]}cami je župnik p. Richard da- Nekateri so me samh Da se le sem pa tja prika-|rovaj polnočno mašo. Petje na 'žeš, da ne pozabijo tvojega koru je bii0 lepo. Z dokajšnjo imena . ..” “To je vse?” je olaj- tehniko in občutjem so peli prvo šano vprašal Agnew. “To je vse,!pesem: Sveta no^ Spet smo ime-kar ustava zahteva od podpred- precej, nekdaj tako znanih sednika Združenih držav,” je giosov Louisa Rupnika in njego-slovesno odvrnil Humphrey, j vega brata Stanleyja, Charlie-a “No, potem pa ne bo tako hudo,” Guardija. Zaradi odsotnosti go-se je sproščeno nasmenil Agnew spe Kalanove je ta večer orglala in še vprašal:,, “Kako pa glede Louisjeva ženka Helga Rupniko-hrane in stanovanja? Veš, kot va in pevovodja “Fantov z O-marylandski guverner sem imel sme” dr. Delak je pevce tokrat na razpolago brezplačno malo vadil in pripravil. V tem oziru graščinico, nekaj služinčadi in'je bil Sveti večer njujorški veliko barko...” “Na to pa kar'slovenski cerkvi lep napredek, pozabi,” je takoj odgovoril Hum- Želeli bi, da ne bi že ‘v božičnem doče držal zlatega Lincolnovega phrey. “Kot podpredsednik jutru bil zgubljen in zamrt v reka: With malice toward none Združenih držav si drugi mož v mestnem mrazu, ampak da bi ga naši deželi in zato si moraš sam skušali obdržati z našo skupno plačati hrano in stanovanje. Tu- prizadevnostjo, di barko, če ti bo sploh še ostalo Pogled po cerkvi mi je risal kaj denarja ...” Agnew je mol- podobo, ki mi je pripovedovala, čal in tako tudi Humphrey, kajti da v skoraj čisto zasedeni cerkvi and charity for all! Zdaj, ko sem se osebno znova predstavil, vsem zahvalil in vse pozdravil, lahko spet krepko pljunem v roke in se lotim rednega dela. Najpreje je seveda na vrsti KONGRES. — O pričetkih novega zasedanja so listi že obširno in podrobno poročali. Izguba časa bi bila, ako bi to spet znova pogreval. Popisal bom rajši ono, kar sem zvedel potom lastnih zaupnih virov v Kongresu. Novoizvoljeni podpredsednik Agnew — Bog daj bodočemu' predsedniku Nixonu še mnogo let življenja — jo je mahnil v povedala sta si vse. Pravijo pa, da je Agnew, ko je čez čas zapuščal senat, tiho popeval staro nemško božično pesem, ki je postala državna himna Marylanda: “O jelka, o jelka, kako zelene so tvoje veje . ..” In ni pel po angleško, pač pa po nemško, da ni naša srenja, ampak da je dokaj drugorodnih vernikov, ki so prišli v slovensko cerkev, ker jim je najbližja. V letih, ko sem prišel iz očetnjave slovenske, pa mi je sestra na prvi Sveti večer rekla: “V slovensko cerkev moramo iti zgodaj k polnočnici, da Senat. Tam namreč še nikdar ni bil in se je zato želel kratko po-'Ceglarja s meniti s sedanjim predsednikom1 sti, da bo napravil vsaj en ga je sam pokojni Adenauer ^ bomo dobili sedež!” In zares, že blagoslavljal iz groba. Ah, tudi'ob p0j jp smo bib v cerkvi. Cer-Grki so zviti ljudje in ne samo kev pa se je polnila. Vse klopi so demokratje... | bile tesno zasedene, še stole so SVETIŠČE — Božja previd- Ponašali. In srenjčani so stali nost je hotela in navdihnila č. g. vsepovsod, kjer je mogel kdo le a /-J Lv « 4 , 1 , . . 1 . „ ,V. „ ^ : L. -L* rr 1 V« /-X toliko Željo po učeno- dobiti kako še majhno praznino, dok- da se j6 vrmil. Nobenega tujca Senata. To delo pa po določit-1 torat sebi v slavo in salezijan- n' bdo med namb vah ustave opravlja sam pod-'skemu redu v ponos. To pa po- Zares v teh letih je naša srenja perdsednik ZDA. Podpredsednik'meni, da bo vsaj še do jeseni tu močno odmrla. Vendar držala bo Humphrey ga je prisrčno spre-1med nami in nam slovensko ma- Pa še druga resnica: močno je jel, mu ponudil pest grških rozin'seval. Tako smo imeli tudi letoš- zamrla! za moč in ga povprašal, kako in'njo prvo nedeljo v mesecu slo- Odmrl je dokaj starejši rod. kaj. “Well,” je izdavil Agnew, j vensko sveto mašo, ki se daruje toda novejši in mlajši pa je za-“kar gre, zaenkrat vsaj ...” “To za vse dosedanje in bodoče do- mrl. In to je tisto, kar čuteči člo-: je dobro,” je odvrnil Humphrey, brotnike slovenske kapele. Gle- vek s skrbjo in žalostjo občuti, “kajti zadnje čase sem slišal, da de kapele pa stoje stvari takole: Mislim, da ravno v tej deželi po-si zašel v gotove težave.” “Dajhv najbližnji bodočnosti bomo že polne svobode zdaj s svojim ču-jc potrdil Agnew. “Vendar pa,'imeli načrte in tudi datum po- torn lahko stalno izpričujemo: če natančno pogledaš, takoj vi-'svetitve bo določen. Kar je zato- kolikšna je naša vernost, kolik-diš, da se je pravzaprav vse za- rej sedaj najbolj potrebno je, da šna je naša narodna zavednost čelo šele takrat, ko se je Jackie zberemo preostali del prispevka in koliko nam je do ohranjeva-poročila. Od takrat vsi ljudje ne-j čimpreje. Jaz sem pa tja nekoli- nja slovenstva, kako sumničijo Grke. Vi demo-!ko pomagam pri delu za kapelo Zares: ali je bilo naše govorje-kratje ste zelo prebrisani...” in povem vam, bratje, to je delo. nje, ko smo dospeli do ameriških občudujem tajnika obal in do lepih zaslužkov, o veri Tureka v Clevelan- in narodnosti nekaj več, kot pa besede, besede ... Humphrey se je zarežal: “Hvala Vedno bolj za poklon. Kaj se ve? Mogoče gospoda F. nam je res Jackie hotela poma- du, da je sploh še živ. Čimpreje samo besede, gati vsaj na ta način, ko drugače bo celotna vsota zbrana, tem Misel mi gre še na začetek deni mogla. Kaj pa tebe prinaša v'preje si bo oddahnil. Zato pred- cembra. Takrat nas je obiskal senat? Najbrže bi rad vedel,| lagam, da vsakdo, ki je dal peta-kakšni so posli Miklavž. Cerkvena dvorana je je lahko bil nasmejan in vesel, toliko žav?” “Ah, vi demokratje ste res tem letu. Kdor pa še ni dal, naj je bilo v njej slovenskega živ-prebrisani,” je odvrnil Agnew. kar hitro seže v žep in prispeva, žava. Vem bejbi, že vnaprej si ve-,Kdor hitro da, dvakrat da! in dolžnosti pod- ka, priloži še enega, in kdor je že bila polna. Zares vsakdo predsednika teh Združenih dr-1 dal kovača, naj da še enega v da Miklavževi spremljevalci, peklenščki niso v CLEVELAND, 'O. — Jutri, 15. jan., obhaja 80-letnico življenja ga. Nežka Rus, znana slovenska žena in mati s 3622 E. 80. ceste; med drugim mati znanega slovenskega duhovnika-marijanista Gabrijela Rusa, univ, profesorja za francoski jezik in književnost na univerzi v Daytonu, O. Jubilantinja se je kot dekle pisala Simončič. Rojena je bila 15. januarja 1889 v Rovišču, župnija Studenec pri Krškem, v vasi, kjer so odkopali številne hall-statske gomile. L. 1905 je šla bratom Lojzetom v Ljubljano; tega so bili tja poslali na orglarsko šolo ter je pozneje postal organist. Tudi Nežko je veselilo in jo še danes veseli lepo slovensko petje. V prostem času sta z bratom vedno prepevala; iz tega časa izvira njen neizčrpni slovenski pesemski zaklad cerkvenih in svetnih pesmi. V Ljubljani se je Nežika seznanila s postavnim blejskim fantom Gabrijelom Rusom, ki se je učil v Ljubljani krojaštva. Prvi ljubezni je sledila 2. febr. 1909 poroka. Mlada sta se naselila na moževem domu na Bledu na “Gmajni” (kar je sedaj Partizanska cesta). Tu sta se jima rodila prva dva otroka: Gabrijel in Stanislav. Tega leta se je mož podal za svojimi svaki Jožefom, Valentinom in Janezom Simončičem v Ameriko. Kakor njegovi svaki, se je tudi on naselil Clevelandu, kjer je začel v novi slovenski župniji sv. Lovrenca izvrševati krojaško obrt. Njego-za žena, jubilantinja Nežika, je prišla za možem v Ameriko leta 1912. S seboj je vzela oba otroka, Gabrijela in Stanislava; zadnji pa je tu kmalu umrl. V Ameriki se je Rusovim rodilo še 5 otrok: Jeanne, Rozi, Mildred in dvojčici Doroti in Dolores; zadnja je že umrla. V Ameriki je bilo za Rusove, posebno za njihovo mamo, leto 1939 leto posebnega veselja: dne 25. jul. je bil namreč v Fri-bourghu v Švici posvečen v duhovnika sin Gabrijel, ki je nato v domači blejski cerkvi sv. Martina opravil slovesno novomašno daritev, pri kateri je imel novomašno pridigo rajnki škof dr. Rožman. K posvečenju v Švico in pozneje na novo mašo na Bled sta prihitela iz Amerike Gabrijelov starša, oče Gabrijel in mama Nežika. — Dne 25. okt. 1958 je jubilantinjo zadel hud udarec, umrl ji je mož. L. 1961 je obiskala drugič svoj rodni kraj; iz Rima, kjer je bil oni čas nastavljen, se ji je pridružil sin Gabrijel. Jubilantinja je tipična Sloven-ka-Dolenjka: vedno dobre volje, srečna in vesela ter za svoja leta več kot samo dobrega zdravja. Jutri bo v krogu svoj ih naj dražjih obhajala svoj veliki življenjski jubilej. Čestitkam se pridružuje tudi Ameriška Domovina, katere zvesta'naročnica je že vse od svojega prihoda v Ameriko. Bog blagoslavljaj jo še dolgo v naši sredi! AD združili v nebesih. Njegova žena je umrla 1. 1935. Vse hčerke so bile vzgojene v samostanu uršulink. Fanika, najstarejša, je prevzela trgovino. Mimica se je pozneje poročila z zdravnikom dr. Barago, najmlajša Pepca pa je študirala za učiteljico. Fanika je skrbela zanjo prav po materinsko. Kadar sem prišla na Rakek, sem občudovala zlasti Faniko. Vem, da ni nikoli nikogar užalila, bila je prinazesljiva, iz njenih ust ni nikoli prišla trda beseda. Nekoč je obiskala mojo bolno mamo; mislim, da leta 1944. Kar pokleknila je k njim in jim božala roke. Mama so bili doma z Unca pri Rakeku. Menili sta se, kako je bilo, ko so hodili tam v šolo. G. župnik je bil skrben oče svojih faranov; otroci so kar tekli za njim, ko so za zagledali. Faniko so prosili, naj gre na pokopališče na Uncu in v njihovem imenu pomoli za njegovo dušo. Ko so mama umrli 1944, je prišla gdč. Pepca na pogreb, četudi je bila pot z Logatca zelo nevarna, ker so bombe sipale ogenj na železniško progo. Fanika je s sestro go. Mimico zelo skrbela za vzgojo svojih nečakov in nečakinj. G. Andrej je zdravnik v Novem mestu, ena nečakinja je inženir, ena še študira; marsikatero pismo mi je prebrala Pepca, kjer Fanika skrbi za vse, vzpodbuja svoji dve sestri. Vsa pisma, ki jih dobiva Pepca od njih, so vsa polna ljubezni, hvaležnosti do Fanike. Mislim, da se ji bom odslej tudi jaz priporočala, da bo prosila pri Bogu zame, da bom lahko prenašala vse križe. Naj počiva pod varstvom nebeške Matere in uživa v nebesih ljubega Boga. Lojzka Verbič IZ NAŠIH VRST Alta. — Spoštova-je ček za U.S. $18, Cochrane, ni! Priložen za kritje naročnine Ameriške Domovine za leto 1969. S časopisom sem zelo zadovoljen, le žal isti ne prihaja redno, kar pa seveda ni Vaša krivda, ampak od pošte. Pozdravlja Vas Draga Petrunic * Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Prilagam denarno nakaznico za $16, za celoletno naročnino A-meriške Domovine in Vam obenem želim veliko novih naročnikov in uspeha v novem letu 1969. Lep pozdrav! Martin Simčič • Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Prejela sem Vaše pismo, da mi je naročnina potekla 1. januarja 1969. Ker ni bilo nobenega, da bi bil odnesel na pošto, sem letos malo zakasnela. Priloženo Vam pošiljam > $16 za enoletno naročnino. Z Ameriško Domovino sem zelo zado- j voljna, z mojim zdravjem pa ža-} libog ne preveč. Pred desetimi meseci sem bila operirana, pa se še vedno ne počutim dobro in rana še ni povsem zaceljena. Sprejmite vsi skupaj lepe pozdrave in srečno novo leto! Zbogom! Louise Pcrshu KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Lepo voščilo — uvod v naše delo ob novem letu Blagoslovljen Božič in novo leto: s takšnim blagoslovom, da iz dobrih načrtov nastanejo uresničitve, & že obstoječega dela še večji napredek, iz trpljenja blesteči kapital.” i Fr. W. Kos S.J. v novo leto ne stopamo brez Načrtov. Potreben nam je blago-^°v, da bodo ti načrti res dobri, a ^oti0 zasledovali dobre cilje; Potrebna nam je vztrajnost, da orno načrte tudi uresničili. Bož-P blagoslov pa bo odganjal zlob- na nasprotovanja. Malokdaj pomislimo, da je tre-a truda in napora, da se obsto-^ece delo ohrani in še večjega, 013 se doseže napredek. Tudi pri našem delu za ohranjevanje na-rodno-kulturnega obraza in za nenehno spoznavanje prave idej-o smeri v naši skupnosti velja: pr no napreduje, nazaduje, remalo razumemo ceno trp-^onja in njegovo korist. Oče Kos -bi I,'U^e’ iz trpljonja raste kapital za tistega, ki j lenje obrne v pravo smer. j or zna delati in ob delu tudi črfti za uresničitev dobrih na-11 °v’ temu ni treba skrbeti, a sni bodo uspehi. “Iz trpljenja 98 ane blesteči kapital.” Nov pomožni škof v Torontu Na nuar SV' Treh kraljev dan, 6. ja- PosvŽm1969, sv' oče Pavel VL ; škof"- 1 V pimn torontski nad-2a ( 1 n°Ve§a pomožnega škofa. | sed ° .rnes*;o so sv. oče izbrali do-^ anjeg3 nadškofijskega -kan-j, rJa nasgr. T. B. Fultona. Msgr. I s a ton je bil v Torontu znana o-e nost in priljubljen cerkveni redstojnik tako med duhovšči-: 0 kot med laiki. V Rim je odpo-r°Val 1. jan. letos v družbi to-* paškega pomožnega nadškofa J lPa Pococka. Novi pomožni I j^° i-udi Slovence dobro pozna. aJ sprejme tudi naše čestitke! župnijske vesti Marije Pomagaj j g ajbolj zanimiva je vest, da je j hor2Ufn^ razrešR cerkveni od-I sl°v- župniji v Ka- nj /.1COrlVOr^Cev se je priselilo na lročm - iz zuPnije Marije Poma-C ruglh krajev Kanade in eruje. Stalni pojav pa je tudi odseljevanje, ker mnogi prodajajo svoje hiše v mestu in se selijo ven, kjer je več prostora in dobrega zraka. Društvo Slovencev Baraga in S.T.Z. Zadnjo nedeljo pred Božičem sta Društvo Slovencev Baraga in S.T.Z. povabila v Slovenski dom slovenske družine. Vreme ni bilo prav nič naklonjeno. Ljudje pa v Slovenski dom radi gredo in tako se je tudi to pot nabralo v dvorani kar lepo število, kakih 200 duš. Seveda je prevladovala mladež. Ker je ta drobiž že vnaprej nekaj slišal o Miklavžu in parkeljnih, zato je vladala med njim primerna krot-kost. Program, ki je navzoče popeljal v razpoloženje Božiča, je pripravil g. Otmar Mauser. Ob tej priliki so navzoči zopet sli-, šali dragi očetovski glas priljubljenega vladike škofa dr. Gregorija Rožmana. Drugi del programa je bil nastop Miklavža, ki je poslal v dvorano kot predhodnico krdelo parkeljnov. Za konec je sledilo obdarovanje; vsakdo je dobil po svojih zaslugah: eni kazen, drugi darila. Občni zbor misijonskega krožka Vsak prvi četrtek zvečer je čas, ko se sestanejo prijatelji misijonov, ki so povezani v Baragov misijonski krožek. 2. januarja so člani imeli občni zbor. Slišali so kratka poročila o delu v preteklem letu in so izvolili nov odbor. Poročila so povedala, da so se vse leto redno zbirali na sestanke, kjer so bila preda-vaivja, razgovori o delu misijonarjev in duhovne misli. Člani so za misijone molili in darovali ter delali. Zunanji vidni sadovi tega dela so bili več kot trije tisočaki, ki jih je krožek zbral. Denarni dohodki so prišli v blagajno kot darovi članov, darovi nečlanov, dobiček od tombole in ostanek od prejšnjega leta. Od te vsote je bilo kakih 400 dolarjev stroškov, za misijonarje pa je ostalo $2,351.00. Predsednik g. J. Kvas je pred Božičem poslal denarna darila 18 misijonarkam in misijonarjem. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor: predsednik g. Janez Marentič, podpredsednica ga. Francka Turk, tajnica gdč. Carmen Markeš, pomožna tajnica gdč. Metka Muhič, blagajnik g. Jakob Kavs, nadzornik pa g. Jurij Eržen. Duhovnik krožka bo g. J. Časi CM. Ko so bile zaključene uradne zadeve občnega zbora, se je pa razvil družabni del večera. Člani so ta del imenovali božičnico. Gospe in deklice so postregle s pecivom in čajem. G. Šircelj je prinesel medice, g. Janez Muhič pa domačega vina, da je čaju prijetno spremenil okus. Obilica dobrot je razgibala duhove in ogrela srca. Članstvo Baragovega misijonskega krožka, ki počasi narašča, se tako spreminja v trdno povezano družinsko skupnost. Misijonski por. Slovenci v Torontu za Biafro Na predlog duhovnika Baragovega misijonskega krožka č. g. J. Časla so člani enoglasno sklenili, da bodo nedeljo, 26. januarja, popoldne žrtvovali za Biafro. Znano je, v kakšni tragični situ- aciji se nahajajo ljudje v Biafri samo zato, ker hočejo ostati svobodni. Baragov Misijonski krožek pri Mariji Pomagaj vabi vso slovensko javnost, da se nam v nedeljo, 26. januarja, pridruži. Popoldne ob treh bomo molili uro molitve se udeležili blagoslova v cerkvi. Nato bo v dvorani pod cerkvijo prireditev s kratkim nagovorom. Kazali bomo zgodovinski film o svetovnem Evharističnem kongresu v Indiji, ki se ga je u-deležil sam sv. oče. Na prireditvi bomo pobirali prostovoljne prispevke in bomo vse, kar bomo ta dan nabrali, poslali za Biafro v Afriki. Baragov misijonski krožek prosi vse cerkvene organizacije, da pozovejo svoje člane, da pridejo na omenjeno prireditev, da skupaj pokažemo usmiljenje in krščansko solidarnost, z ljudmi, ki bijejo boj za iste krščanske ideale, kot so bili in so še vedno naši ideali: človeško dostojanstvo v svobodi življenja. Odbor Misijonskega Kr. Božični darovi slovenskim misijonarjem Pred zadnjim Božičem je zvesti dopisovalec s slovenskimi misijonarji g. Jakob Kvas razposlal po vsem svetu denarne nakaznice. To pot so bili deležni skromnih darov sledeči: Oče Jože Cukale S.J., s. Marija K. Pirc, s. A-nica Miklavčič, s. Jožefa Zupančič, s. Miriam Zalaznik, s. Marija Silvester, s. Elizabeth Pogorelec, g. Ivan Obala, s. Marjeta Mrhar, s. Ksaverija Lesjak, oče VI. Kos S.J., s. Magdalena Konjč, s. Rozalija Brilej, s. Lidija Krek, dr. Filip Žakelj za Rožmanov zavod v Argentini in Baragovo misij onišče isto tam. Vsi ti so dobili po $54.00 vsak. Župnija g. Jožeta Kokalj-a S.J. v Zambiji pa je dobila $108.00, g. Ivan Stanta na Madagaskarju pa $269.73. Tako je s poštnino znašal božični dar torontskih Slovencev slovenskim misijonarjem $1258.73. Misijonar oče V. Kos S.J. se je z Japonskega takole zahvalil za ta dar: “Prehiteli ste me s svojim ljubeznivim darom, v katerem so zakopane Vaše žrtve in Vaši podvigi pri tomboli — in kolikor predvidevam, bom denar tako uporabil, da bo blažil, krepil in pomagal kolikor se da mnogim. Bog lonaj! V novem letu bom daroval sveto mašo za vas vse: da se nekako oddolžim in prispevam k plemenitosti, ki jo ni nikdar dovolj v tem svetu.” POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE OR 2 DOPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO. ^,„2ELELI STE-POSLUŠAJTE” vam prinaša cen-lN CA^nt^i3, NAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE bE V KANADI. Za informacije pišite na informacije pišite CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Augusta Avenue Toronto 2B, Canala Telefon: 924-5370 Bral sem “Vrednote” Bral sem jih in sicer peto knjigo iz leta 1968. Prebral jih še nisem, ker jih je 200 strani revijalne oblike in ker knjiga sili k premišljevanju in k študiju. Zato “Vrednote” bogatijo in bi bilo škoda, da bi Slovenci, kjerkoli so, šli mimo teh vrednot, ne da bi imeli od njih kako korist. Brat j sem začel od zadaj. Tineta Debeljaka “Doneski k Levstikovemu M a r t i n u Krpanu”. Takole zaključi svojo razpravo: “. .. 600 let je Krpan reševal dunajski prestol pred Brdavsi, zdaj je nastavil svojo mesarico in ni podrl samo lepe lipe, ampak presekal vse korenine odvisnosti od cesarskega dvora.” Bilo je to pred 50 leti, 1918. Sedaj pa začenjam brati in premišljevati razpravo: Naše občestvo, ki jo je napisal Vinko Brumen. Koliko nakopičenega bogastva najde v teh “Vrednotah”. .. ljubitelj vrednot. Priljubljeno ime NEW YORK, N.Y. — V ZDA je 27 mest z imenom Franklin in prav toliko z imenom Clinton. ioose banket TORONTO, Ont. — Tradicijo-nalni slovenski lovski večer, ki ga organizira STZ, če naši lovci tudi kaj poderejo na visokem severu, bo v soboto, 1. februarja, zvečer ob 7.30 v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Dejstvo, da je bil banket doslej še vsako leto priča, da so lovci tudi po svoje “kampeljci”, ker kar tako se tako žival ne dobi. Letos sta darovala meso Frank in Peter Grmek, musa sta ustrelila, ko sta lovila iz STZ koče v Elk Lake-u. Musta sta priklicala, ko sta taborila ob slikovitem jezeru v začetku oktobra. Dobil je 9 strelov, rogovje si boste lahko ogledali v Domu. Večerjo pripravi ga. Hacetova, za ples, kateri se razvije po banketu, pa igra orkester “Slavček”. Vsi prisrčno vabljeni! Vstopnice so dobijo v predprodaji; kličite: 261-6383. * Sporočamo, da bodo smučarske tekme 15. in 16. marca v Bancroftu, tekmovalo se bo: člani v slalomu in teku, dekleta pa v smuku. Za informacije kličite: 261-6383. STZ Toronto I novici mi ¥ mm leta TORONTO, Ont. — Leto 1968 je utonilo v preteklost. Božični zvonovi so utihnili. Svetonočni mir in milina Božjega Deteta še sijeta skozi meglo vsakdanjih dni, zavitih v plašč dela, skrbi in notranjega pozabljenja. V visokem snegu se izgubljajo koraki in iščejo trdnosti zemlje. Za sivim obzorjem se skriva božje sonce; tako rekdokdaj zadnje dni sveti v oči in še takrat severni vetrovi kradejo prijetne žarke s svojim ledenim dihom, da se stisnemo v domače kote in premišljujemo o zeleni pomladi in toplih počitnicah. Spominjamo se lepih dni in dogodkov, ki so obogatili naše lansko leto. Slovenci smo družabni ljudje. Kakor skrbno čuvamo skrivnosti lastnih ognjišč, tako radi skupno praznujemo velike dogodke, gradimo načrte in delamo za skupne ideje, čim več se nas zbere, tem večja je dejavnost, tem boljši uspeh in močnejše upanje v lepše dni. Leto 1968 nas je večkrat združilo v pomembnih slavnostih. Od velikonočnih praznikov v zgodnji pomladi, ko obhajamo čas O-biskanja in Vstajenja našega Gospoda, nas vodi pot k Šmarnicam. Potem se zberemo k procesiji sv. Rešnjega Telesa na Slovenskem letovišču in ponovno manifestiramo svojo vero na Katoliškem dnevu. Zvestobo narodu in domovini poživljamo v praznovanju Slovenskih dni. Leto 1968 je zlasti svetlo zapisano v naši kroniki. Z združenimi močmi smo slovesno obhajali 50-letnico razglasitve slovenske svobode. Spominjali smo se 20-letnice prihoda prvih slovenskih beguncev iz druge svetovne vojne v Kanado. Na skupnih zborovanjih smo pregledali ta čas našega življenja v novi domovini. Z izbranimi prireditvami želimo skrajšati pot na oltarje našima svetniškima kandidatoma Slomšku in Baragi. Stoletnici smrti škofa Barage smo posvetili letošnji Katoliški dan. Slavnostni govornik msgr. M. Jezernik nam je približal lik svetniškega duhovnika, ki je iz ljubezni do duš zapustil dom, svetno ljubezen in imetje. Postal je oče Indijancem in eden naj-večjih ameriških misijonarjev. Njegova slika v barvastem steklu bo krasila slovensko kapelo v novi baziliki Brezmadežne v Washingtonu. Misli se ustavijo. Naše praznovanje ni končano. V tistih lepih dneh so se zganila naša srca... 1200 let od časa sv. bratov Cirila in Metoda, sveti luč vere našemu ljudstvu. Kako naj pokažemo svojo hvaležnost Bogu za ta dar, ki nas vse ohranja pri življenju? Postavimo spomenik vere, da bo v zgodovini, v krogu narodov, ostalo na veke zapisano slovensko ime. V večnem mestu, središču krščanstva, po prvih mučencih zaznamovanem, katerim so naši moderni iz leta 1945 blizu — naj se dvigne spomenik — “Slovenicum”! Ta zavod naj bo spomenik naše katoliške zavesti, ki se ne boji bodočnosti, naše upanje za prihodnja stoletja, porok bodočega slovenskega pomlajenja. Iz ljubezni do Boga in domovine naj zraste dom slovenskih duhovnikov, ki bodo z globokim p o z n an jem božjega nauka tesneje povezani s skalo resnice, vodili in ohranjali slovensko ljudstvo doma in po svetu. Iz zahvalnega pisma slovenskih škofov vsem dobrotnikom in prijateljem razberemo, kako je slovenski zavod za zdravo rast vere in naroda potreben. Današnji čas, doba razgovora in organiziranega brezboštva, kliče po široko razgledanih in izobraženih duhovnikih, ki jih naš slovenski rod v domovini ne more sam vzgojiti. Od Božiča je vsakemu vernemu človeku dobra misel blizu.- Bog sam se je nam daroval. Ljudje pa smo božje podobe. Naše posnemanje božje dobrotljivosti naj bo obenem znak hvaležnosti. V vernem srcu je za hvaležnost vedno dovolj prostora. Ta hvaležnost sedaj gradi Slovenski zavod v Rimu, kjer že poglablja svoje znanje enajst slovenskih duhovnikov. Zavod obstoja že od 28. oktobra 1965 kot pravna ustanova, hiše pa še ni nobene. Duhovniki so gostje drugih zavodov, kjer je vedno stiska in tuje okolje. Iz zadnjih poročil beremo, da je zemljišče za Slovenski zavod že kupljeno in plačano. Načrti so v glavnem pripravljeni in potrjeni. Slovenski škofje, zaupajoč v božjo previdnost, upajo, da bodo letos začeli z zidavo najnujnejšega prvega dela zavoda. “Slovenicum” bo vseslovenski zavod. Zagotavlja uradno prisotnost naroda v rimski cerkveni kuriji. Vršil bo svoje zgodovinsko poslanstvo in predstavljal svetu slovensko kulturo in versko imetje. “Slovenicum” bo domača hiša slovenskim popotnikom in romarjem v večno mesto, zavetišče slovenskih škofov ob priliki uradnih obiskov v Rimu. Marsikdo se bo morda v poznih letih spominjal slovenskih “farovških vrat” v Rimu, katerim je s svojo žrtvijo gradil podboje. Kar so bile pred nekaj leti le sanje, postaja resničnost, številni slovenski dobrotniki z vsega sveta pomagajo k izpeljavi načrtov. Iz neposredne bodočnosti se kažejo obrisi Slovenskega zavoda. Hvaležna srca pričakujejo skorajšnjega dne, ko se bo vesoljna slovenska družina zbirala k blagoslovitvi novega zavoda v Rimu in s sv. očetom zapela v nebo ti-; sto slavno “Alelujo”, ki nas je ob lanskem praznovanju Baragovega dne združila v pripravljenosti za velike stvari. Božji Previdnosti prepuščeno in slovenski hvaležni darežljivo-jsti — v prihodnjih treh letih bo-I do pota kazala v Rim k sv. očetu po blagoslov in k slovesni otvoritvi “Slovenika”. Ob koncu božičnih praznikov se spomnimo besed slovenskih škofov; bodimo tudi zanaprej “enega srca in enega duha” in “z veselim in preprostim srcem” nadaljujmo delo za naš zavod v Rimu. Za vso duhovno in zunanjo pomoč se vam, dragi Slovenci, vdano zahvajju-je Odbor za “Slovenicum” I v Kanadi i L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG LXVI “Za slučaj kakšnega napada. Takrat sem že vedel, na kateri napad misli, pa sem bil tiho in kmalu odšel iz tistega začaranega kroga. Nikakor mi pa še danes ne gre v glavo, kako se je, vsaj na zunaj se je dalo tako sklepati, tako načelen mož, kot je bil Keber, mogel tako preusmeriti. Edino, kar se mi zdi, da bo držalo, je to, ker je imel zelo lepo posestvo in ker je bil dober gospodar, ga je zapeljal krivični mamon misleč, da ga bo to rešilo. Deloma ga baje je, kakor so mi povedali, mu niso dosti zaplenili, in kot vem, še zaprt ni bil nič, ker so v začetku imeli vse tiste za slabe, ki jih niso nič vtaknili v luknjo . .. ! Kar se tiče načelnosti, so pa mnogi odpovedali. Ostali so doma ali pa odhajali sami od doma, družino, otroke, v nekaterih slučajih zelo številne, so pa prepuščali usodi češ, če bodo otroci doma in mati, ne bodo zaplenili posestva itd. Nič pa niso pomislili, da, če bodo rešili posestvo (kar se je le v malo slučajih zgodilo), bodo pa otroci-družina prepuščeni na milost in nemilost pohujšanju in brezboštvu, hudobiji in na splošno razrvani družbi. V nekaterih slučajih se je res zgodilo tako, da je mladina precej podivjana; v mnogih slučajih pa ravno nasprotno. Milost božja čudovito deluje in rešuje, kar se lahko opaža v tem, kako se mladeniči priglašajo za v bogoslovje. Pa še razni drugi vidiki so, ki neovrgljivo kažejo, da deluje na mnoga mlada srca neka nevidna moč — in ta moč je — kri mučencev, ki so padali posamezno in skupno skozi vso revolucijo, zlasti pa tistih, ki so padali v tisočih že ob koncu revolucije. Kri vseh teh vpije do neba in prodira oblake. Nebo se je nagnilo k zemlji in zgodilo se je, da iz krvi mučencev nastajajo novi kristjani. Bog daj, da bi bili dobri — v pravem pomenu besede — duhovniki, ki bodo reševali duše, iz src pa odganjali razne verske dvome, ki jih je prepoln današnji svet. Pa se povrnimo k cestnemu odboru. Ker smo s pisarno, inže-nerjem in nadzorniki delali skupaj mnogo let in velika dela postorili — več klancov znižali, mnoge ovinke izravnali, na potrebnih krajih cesto razširili, naredili nova cestišča itd., smo bili stalno v stikih; včasih dnevno ali vsaj tedensko, smo si bili dobri znanci in prijatelji, smo si, če je tako naneslo, ponudili drug drugemu kako pomoč. Bilo je že v času, ko se jaz nisem dosti u-pal voziti okoli z nadzorniki v prikolici, dočim so se oni brez V BLAG SPOMIN OI3 DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MAMA Ana Kamin Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 14. januarja 1967. Gospod daruj ji mir, naj večna luč ji sveti; ker si dobrote vir, uživa ruj naj sveti. Žalujoči: soprog FRANC, hčere ANICA — sestra MAKIJA BERNARDKA -karmeličanka, MARIJA, poročena KOŠIR in JOSIPINA, sin IVAN, Cleveland, O. 14. januarja 1969. vse brige lahko in stalno vozili po vsem rajonu — razen na gorenjsko stran — ljubljanskega cestnega odbora. Pa so mi ponudili, da če hočem, mi pripeljejo iz Stične na Dolenjskem, iz samostanske mesarije salame in klobase, suho meso, pršut in še kaj. Zdelo se mi je to čudno, da so se tiste čase podajali tolikokrat na dolenjsko stran, pa sem si mislil, ker se nič ne brigajo ne za to ne za ono — le za cesto, zato se tako lahko in brez skrbi kretajo kjerkoli. Saj mi niso nikoli pokazali z najmanjšo rečjo ali z besedo, da so povezani s partizani. (Dalje sledi) ------o------ Kar dosti mleka MADISON, Wis. — Povprečna krava mlekarica daje letno v ZDA okoli 2000 kvartov mleka. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo Male Help Wanted Young, strong man, willing to work in warehouse. Must speak English. See Mr. Lewis. OHIO FURNITURE CO. 6321 St. Clair Ave. _____________________ '(13, Moški dobi delo Potrebujemo moškega za pomivanje posod in , čiščenje na 20412 Center Ridge Rd., Rocky River. 333-5333. (13) Zenske dobijo delo Iščemo čistilko Za splošno hišno čiščenje, po enkrat na teden, v okolici E. 185 St. Kličite 531-6787. (13) Companion wanted Companion to elderly woman wanted, live in. Call between 5 and 8 p.m. 449-1324. _______________________-(9) Iščemo gospodinjo Za starejšega pol-invalida, v Collinwoodu. Malo kuhanja in malo lahkega gospodinjstva. Za nadaljna pojasnila kličite HI 2-2009. (i3) mali oglasi Dobroidoča pekarija naprodaj Za samo $1.500, zaloga in vsa oprema. Od leta 1930 isti lastnik pomaga vpeljati in naučiti novega. Tiebers Home Bakery, 7406 St. Clair Ave., telefon IV 6-3255. (x) Lastnik prodaja 1-družinsko hišo s 4 spalnicami, na E. 174 St. dvojni lot, krasen vrt, 4 garaže. Odlično za družine z otroci. Kličite 486-0S16. —(11) Stanovanje išče Zaposlen moški išče 2 ali 3-sobno opremljeno ali neopremljeno stanovanje s kopalnico v st. clairski okolici. Ponudbe sporočite na Ameriško Domovino, tel. 431-0628. —13) POCENI — PA DOBRO! Na E. 60 St. blizu Sv. Vida je naprodaj 2-družinska hiša, 5-5, plinski furnez, moderni kuhinji, preproge. Cena $7.000. Kličite Jack Lorenz, MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St. 431-8182 221-9381 (14,16,17 jani I.ASTNIK PRODAJA HIšČT v Collinwoodu, z dodatnim lotom. 3 spalnice (ena z aircond.), izgotovljena soba na 3. nadstr, zaprta veranda, velika kuhinja, pomivalnik posode, GE šted., jedilnica, nova kopalnica zgoraj, stranišče v kleti. Preproge in zavese, alum, okna in vrata, dva 115 čv. lota, nova 2V^ garaža. Cela hiša prebarvana in v odličnem stanju. Na 1515 E. 172 St. (južno od St. Clair Ave.) KE 1-0070. — (14,16.20,22,24 jan) Soba se odda Ena spalna soba se odda poštenemu moškemu na 1189 E. 176 St. Oglasite se osebno na tem naslovu. fin , AlVffifltSlKA DOMOVINA, Jerzy Zulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN K sreči me je skalnati rob varoval pred neposrednim napadom viharja, da ni bilo tega, bi bil brez dvoma s skalovjem vred, ki ga je burja drobila in razsipala naokoli, zgrmel v prepad. Moj strašni položaj je še poslabšal nemir zaradi voza, ki sem ga bil ostavil spodaj. Ce bi valovi pretrgali verigo in odplavili voz s seboj, ali če bi ga razbili ob čereh, da, če bi pokvarili samo motor, bi bila s Tomom izgubljena, saj peš, brez živeža, brez zavetja pred CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY MODERN — NEW CLEANING PLANT — Near North Suburban, location. $8,000 down. Call 673-9700. r||(10) GROCERY — DELICATESSEN. BY OWNER Priced for Quick Sale. CO 1-2407 jfC' * < (10) mrazom bi nikoli več ne prišla do doma. Toliko da sem se dokopal do mesta, kjer sem se mogel pošteno opreti z nogami, pa sem položil Toma pod pečino, ga dobro pokril in privezal, da bi ga vihar ne odnesel. Nato sem se spustil nazaj k morju, da bi krepkeje priklenil voz. Po velikih težavah se mi ga je naposled le posrečilo zavleči v razpoko, kjer je bil na varnem pred valovi. Nekaj ur sva preždela pod skalo, čakajoč,: da se neurje iz-divja. Deček se je ves oplašen privijal k meni in me jokaje izpraševal, čemu sva hodila semkaj. Kako naj bi mu bil odgovoril, saj še danes ne vem, čemu zlodja smo prišli na Luno. Ker me je izučilo, sva si na povratku previdno izbrala pot precej više nad mersko gladino. To pa je bilo tudi prvič in zadnjič, da nama je na najinih izletih grozila resna nevarnost. Drugače je bilo vselej veselo in brez posebnih prigod. Imeli smo tudi velik, močan čoln. Električni motor, ki bi bil moral svoje čase služiti nesrečnima bratoma Ptemogneroma, sva s Petrom popravila in montirala v čoln, da bi gonil vijak. Čoln smo uporabljali pri ribarjenju, s Tomom pa sva včasih ob mirnih dopoldnevih ali večerih (seveda lunskih) sedla vanj in se podala na odprto morje. Na enem teh izletov sem odkril na moč zanimiv otok. Že od daleč je njegova oblika zbudila mojo radovednost. Vsi otoki, ki sem jih poznal dosihmal, so bili bodisi vulkani, štrleči iz morja, bodisi vrhovi cbročastih gora, ki jih je zalila voda. Ta otok pa se mi je dozdeval že prvi hip ostanek zemlje, ki jo je preplavila voda. Bil je obširen in ploščat, le na jugovzhodni strani se je dvigala veriga nevisokih gora, izpranih od večnih vetrov in nalivov. Bregovi so bili strmi, razjedeni od valov, dočim je bilo morje daleč naokoli tako plitvo in polno sipin, da je bilo težavno pristati celo z našim čolničem. gljene in zakrnele in me gledale CHICAGO, ILL FOR SALE — BY OWNER IAUNDRY — Drop off & Dry Cleaning Serv. Pick-up & Delv. service. Moving, forced to sell. Call after 6 p.m. 484-4953 W’ed. & Sunday All Day. Ideal for a Couple. (10) DRY CLEANING SHOP — Est. 28 yrs. NW sub. Call 8:30 — 6:30 GR 5-3565 (ID REAL ESTATE FOR SALE BARRINGTON HILLS-BY OWNER Nr. Rte. 14 — 3 acres on bridle path $11,000. 5 acres wooded on bridle path $16,500. 3 A. on Pond. $12,500. Quick sale'. Call Eves, after 8 p.m. 381-4627 (10) WHEATON — By owner. 3 bdrm. 2 car garage carpeting. Immed. occ. $18,300. 682-3688. After 6 p.m. 653-'291. (10) MALE HELP Kraj je bil zanimiv, kar-nič podoben drugim pokrajinam na Luni. Presenetilo me je zlasti čisto drugačno rastlinje; ni bilo tako bujno kakor drugod, bilo pa je zato nenavadno raznoliko. Na tem neznatnem kosu zemlje sem naletel le na kake tri ali štiri grme, ki sem jih že poznal, zato pa na nešteto rastlin, ki jih drugod ni. Vse so bile krmežljave in zaostale. Gledal sem jih in bilo mi je, ko da usiha pred mano malone izumrlo pokolenje, ki je tu še ostalo kdo ve kako, da bi pričalo o življenju, kakršno je bilo tod v sivih davninah, takrat ko je bila zemlja tam, kjer je danes morje. Podobne misli so me obšle ob pogledu na živali s tega otoka. Mnogo jih ni bilo, a vse so bile drugačne kakor tiste, ki sem jih dotlej poznal. Nekaj klavernega in starikavega je bilo v njihovih telesih in njihovem obnašanju. Lezle so iz brlogov vse nebo- Gunsmiths European Trained (WITH LICENSE) Salary Commensurate With Experience “Company Located In The Heart Of New York State Finger Lakes” Excellent working environment and Fringe Benefits Contact: Mr. KENNETH T. VIALL, Personnel Manager Ithaca Gun Co., Inc. 123 Lake St. Ithaca, N.Y. 14850 (10) ELECTRO-MECHANICAL AND MECHANICAL ENGINEERS If you are an aggressive, hard-working Engineer looking for an opportunity to associate yourself with a dynamic, growth-minded company, the following will be of interest; openings exist for applicants with backgrounds in Electrical Engineering, associated with Logic Design. Computer concepts, Office machines, Precision mechanisms, etc. Openings also available for Mechanical Engineers with backgrounds end experience with precision mechanisms related to Peripherial Computer Equipment, Office Machines, etc. SEND RESUMES TO THOMAS E. WHEELER Personnel Manager Dura Division of Intercontinental Systems, Inc. 5401 20th St. West, Greeley, Colorado 80631 An Equal Opportunity Employer (10) URGENT NEED For YOU to continue your Aircraft career? Immediate need for: A-( Sheet Metal Mechanics Helicopter Mechanics A-C Electricians Jet Engine Mechanics Permanent positions for those who qualify call Collect: (800) 654-3261 An Equal Opportunity Employer CHICAGO, ILL. razumno, previdno in brez strahu. Šele pes, ki sera ga bil vzel s seboj, jih je oplašil. Zapodil se je mednje, pa sp se mu poskrile, nekam žalostno in srdito sopihajoč, in to hropenje je bilo edini glas, ki so ga mogle spraviti iz sebe. Tom je bil z menoj, kakor vedno. Vsemu se je čudil; zaostajal je za mano, ker je z d a j brkljal med raznobarvnimi kamni in školjkami, zdaj vohal dišeče zeli, ki so po razvrstitvi listov spominjale na pozemeljske cvetice. Bil sem kakih deset korakov stran, ko me je poklical: “Striček, pridi in poglej, kake lepe palice!” Vrnil sem se in videl, da deček sedi na kupu belih, tenkih, dolgih kosti; ogledal sem si jih, pa jih nisem mogel pripisati no-oeni lunski živali, ki jih poznam. Na tleh je ležal predmet, ki je pritegnil vso mojo pozornost: bil je kos surove, na eni strani že hudo obrabljene bakrene plošče, ki je bila še najbolj podobna nožu. Ves sem bil prevzet: če je ta predmet res umetno obdelan, potem imam v rokah dokaz, da so na Luni svoje dni, že davno pred našim prihodom, živela razumna bitja. Spomnil sem se tistega mrtvega mesta na Morju nalivov, ki je bilo krivo Woodbellove smrti. Takrat smo ostavili za sabo tiste pečine, tako varljivo podobne razvalinam, ki so morda pokopale pod sabo nekdaj cvetoče življenje, in se nismo prepričali, kaj so prav za prav bile: prečudna igrača prirode ali skelet mesta iz davnine. Zdaj pa sem spet zadel ob nekaj, kar je več kakor namig, da so tu nekoč živela razumna bitja. Obredel sem ves otok vprek in šir, stikal po votlinah ob vznožju gora, a vseeno nisem mogel najti ničesar, kar bi nedvoumno potrdilo mojo domnevo. Res se mi je dozdevalo, da sem v tej ali oni votlini zadel ob sledove smotrnega dela; na bregu majhnega jezera sem našel dvoje, troje koncev okamenelih korenin, ki so imele nekake zareze; nasip, ki je silil potoček, da je tekel v jezero, je bil na oko umetno zgrajen; skale so ležale druga HOUSEHOLD HELP CHILD CARE Mature lady to care for children, ges 7-5-3 yrs. in exchange for own oom and board. References. Call 378-4938 GO) CLEANING WOMAN — 2 days a wk. Lite housework. No laundry. Top Salary. Ref. 873-5481. CHILD CARE — Live-in. Elderly lady. 2 children $20-25 wk. 829-4187 before 7 p.m. (11) CHILD CARE — 2 p.m. — 11 p.m. 5 days. NW SIDE. $20-25 per wk. Children, age 4 and 7. Ph: 486-4421 before 1 p.m. BABY SITTER — Live In. Perm. job. 1 child O.K. Consider as member of family. 743-5971 (10) CLEANING HELP — Every Thurs. Good Pay. North and Harlem. 848-8682 (10) CHILD CARE — Lite Hskpg. Mat. experienced woman under 55 yrs. Come & Go. 5 day wk. 7:30 a.m. —- 6 p.m. Ref. 267-3493 vrh druge kakor ostanki porušenega zidovja — vse to pa je utegnilo biti tudi delo slučaja ali nerazumnih, a bistrih živali. Saj na Zemlji, na priliko, bobri grade prav zanimive stavbe. Takrat nisem razrešil zagonetke, a vsekako sb me moj«^ raziskave potrdile v domnevi, da je ta otok ostanek večjega ozemlja, ki ga je pokopalo morje pod sabo, in da daje približno sliko Lune in njenega življenja v pradavninah. Dal sem mu ime: Otok grobov. Rad sem zahajal na ta otok in z gričev zrl po širokem, srebrnem morju, ki so v njem izginile kdo ve kako bogate dežele in čudovito življenje. Pred mano na obzorju so gledali v nebo vrhovi daljnih ognjenikov, nad katerimi je vladal oblačni, malone vedno v ogenj zaviti O’Tamor. Morje je šumelo in plalo ob plimi proti soncu, ki je leno polzelo čez nebo. Jaz pa; omamljen od tega velikega, prostranega šumotanja, ki je bilo v njem nekaj šelesta kril igrivih, eonov, nekaj tajinstvenega glasu človeške duše, sem napol bede, spe sanjaril o tistem, kar je šlo čez to oblo morda brez misleče priče, gotovo pa brez povratka. Kdaj se je tu življenje začelo? Takrat se je nemara Zemlja, viseča v mrzlih nrostorih, šele ohladila na svoji površini, Sonce pa je zaradi hitrejšega vrtenja Lune, ki je v teku velikih razdobij vse bolj ponehavalo, hitreje jadralo čez te dežele in morja in določalo bohotno rastočemu življenju kratke dneve in noči, s hitro menjavo, brez mraza in brez pripeke. Takrat tudi Zemlja ni visela nad strašno puščavo smrti, temveč je, vzhajajoč in zahajajoč, krožila po Luninem obnebju .. . Takrat nemara sploh ni bilo puščav brez zraka in vode? Nemara so dolga, neznansko dolga razdobja mrtvote na tisti polovici Lune, ki se je bila za večno obrnila k Zemlji in izgu bila vodo in zrak, zatrla sleher-nb sled pradavnega življenja, da se nam danes dozdeva, kakor bi bila tam puščava že od začetka sveta; Tomaž je bil svoje dni teh misli. Zamižal sem in bilo mi je, ko da v enoličnem, neprestanem šumenju morskih valov slišim glasove tega prvotnega življenja. Gozdovi bujnih in vitkih dreves, to vzhajajočo luč z zidovja ogromnih mest in z vtikih stol-;! pičev gledale razumne cči? Ali se niso k njej iztezale roke, ki so ki se jim ni treba kriviti in kr-jpustile razumno delo, da bi poz-čiti v nočnem mrazu, ker ga ni, I dravile srebrnega angela varu-se majo in šume v vetrovih; po ha, ki sveti v dolgih nočeh njihovih goščavah se pretikajo živali, ogromne in krepke, pra-starši današnjih izrojenih potomcev; v grmovjih prhutajo krila orjaških letečih kuščarjev ... Večer... veter je potihnil... izza zameglenih močvar vstaja veliki, krvavi, svetli kolut Zemlje... In kdo ve, kdo ve, če niso na In nehote so me moje misli' zanesle drugam ... Dvignile so! se z Lune kakor ptič, ki je vzle-| tel iz kletke, in hitele dalje, gl o- j boko, globoko v prostorje, tja k) moji Zemlji, ki mi jo je hrepe-| nenje tako olepšalo in obdalo s| takim čarom, s kakršnim zaha-i jajoče sonce obdaja planine. (Dalje prihodnjič) _ d* ■*,!. «*■ lili ■ MULLALLY POGREBNI ZAVOD --.L " Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 + Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. -A- Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. -A Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna poslu ga in aparat za vdihavanje kisika. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME NASLOV ........................... MESTO ............................ DRŽAVA ...................... CODE ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO CHILD CARE — Exp. woman, under 55 yrs. Live-In. Room & board. $15. Call 772-0548 or 772-0627 STREL — Inženir preskuša novo armadno raketo Dragon. Prav ko jo je izstrelil, je hil napravljen posnetek. Raketo bo nosil in izstrelil posamezen vojak.