mous Newsi Ric nuck 1 numi , % »t*£ree !erience which was to change the whole course of his life— •hitp^vas to transform a very great reporter into a very great anoi abls ance M. Sta, grčat adventurcl gstute produečr, \uuck, has choscn \ in his lalest \-e production, Livingstone, ”1 Vncer TracyJ \ud Richard ’br Brenhan, 'Codric. Hard- and IIenry \ winner of ‘&s the vole \Unguished t Idvingv 'eniiett in \otoplay. V11 ig in 'S tvp- \\ews- Vited, tOMAMCL Nancy HN& LIVINGSTONI I James Gordan Bennett(Menryl IHuII), fiery publisher of the New York Herald, Ssend* young $tanley on the great adventure. ,eliy and Richard Greene, (wo of Hollywood’» »op-flight young p-eople, co- ON THE AlERTt Stanley's Indic »rek, uses West I dar with Yracy,at the head of a great acting čast. Ipous and bigotcd Lord Tyee (Charles Coburn) and bis ehavm- ing convalescent son (Richard Greene), \vho is the fianee of Kingsley’s lovely daughter, Eve (Nancy Kelly). Eve does everything in hor power to dissuade Stanley, who has fallen in love \vith her at first sight, from this dangerous under- laking, point^^^to the terrible priče and counlless others paid for trv- “I \v\xJS 0 b (Iesire to Africa,” “ang Stanl^^BAi^Mer, “— I’m just out to 'gel msist; of Af. interru, doing, childlike the ligin whieh no \ |dared pent Stanley i\ with a lette that he foun —he “gat tlic . (I ° ■%i^^niTT]ient. ftngslev marrk and his evidence by the Roval Gco —he is brando'’ Then. - tim TVOOOCUTimpression of Stanley*s terror-beset progret* through a pestilential swamp in the black heart of the Dark Continent. Safari Soon Beset by l*erils kvith cour/ Potovanje h goram bogov Poročilo o kulturnem filmu Bavaric »S Patagonije na Ognjeno zemljo« Albert Benitz in Hans Krti, oba mojstra kamere, sta prinesla s filmske ekspedicije v Cliilc neizmerno množico posnetkov, ki ne vzbujajo začudenja le s svojo tehnično in umetniško vrednostjo, temveč tudi predstavljajo veliko uteho za nepotvorje- ne narave željne ljudi. Pogled v to komaj znano pokrajino, čudovite samotne južne zemlje je nekaj izrednega, novega, kajti pred filmsko ekspedicijo Bavaric je sne¬ mal v območju Patagonije in Ognjene zemlje le Giinther Pliisehou s svojega letala »Condor«. V obliki potopisa sta operaterja nani¬ zala vse dogodke in slike njune poti, ki je premilogokrat vodila v kraje, kjer še nikoli ni bilo človeka. V filmu doživljamo veličastno lepoto samotne, tisoč kilometrov dolge obale med Patagonijo in Ognjeno zemljo. V ta filmski potopis so vpleteni številni posnetki tamkajšnjega živalstva, pingvinov, tjulenjev in vse množice ptic s kopnega in morja. Najmogočnejše učin¬ kujejo s pravim umetniškim dojemanjem zajete slike z obale Ognjene zemlje. Če¬ prav leži ta del sveta na geografski širini Srednje Kvrope, vlada tam pravo arktično podnebje. Le kakih pet ali šest dni v letu je popolnoma jasnih in kljub prevladajo- čim meglam se je posrečilo filmskim lju¬ dem posneti slike s te, od belih ljudi ko¬ maj kdaj obiskane zemlje. Uspelo je celo po dolgem šesttedenskem čakanju ujeti na film najvišji vili pogorja Monte Šar- Bavaria Slap Salto tlel Rio Paine eden številnih, zn Cliilc tako značilnih vodopadov Bavaria Mogočni pragozdovi se steza jo po trop¬ skem delu Chilca. Naseljenci so jih mo¬ rali požigati, da so si mogli postaviti svoja bivališča miento, ki skoro nikdar ne pokaže svoje¬ ga temena iz valovanja oblakov in megel. Z značilnimi slikami se nam odkriva svet, ki sicer obsega tretjino površine Ghilea, a šteje le okrog 20.000 prebival¬ cev, od katerih živi najmanj polovica v enem samem mestecu Punta Atenas. Mrzli Humboldtov tok ustvarja arktično pod¬ nebje. Deževje in večne megle zakrivajo gorovja in ko po dolgih mesecih posije sonce, se zdi kakor razodetje. S Patagonije na Ognjeno zemljo; ob za¬ puščeni morski poti med neštcvilnimi otoki in gorovji, je prodirala odprava na odprto morje Magellanove ceste. Iz. obilja posnetkov je strokovnjak Ba- varie sestavil veličasten kulturni film, ki se zdi kakor bi vodil gledalca na konec sveta, v čudovito deželo ledu in snega, kjer se zde mogočna gorovja vredna pre¬ stola bogov. Bavaria Patrola smučarjev se spušča z gore v dolino »FILM«, FEBRUAR 1941 ŠT. 20. > STAN LEV IN LIVINGSTONE« GLAVNI IGRALCI NAJNOVEJŠEGA AMERIŠKEGA VELEEILMA »STANI, 1 ''/ in LIVINGSTONE Spencer Trncy, Nancy Kelly, Richard Greene, VValter Brennan, Charlcy Cohurn, Sir Cedric Harchvicke, Henry Hnll, Henry Travers Zgodovina filmskega ustvarjanja doka¬ zuje, da je ameriški film v vseli svojih težnjah dosegel naj pozitivnejše uspehe. Središče ameriške filmske industrije — llollvvvood je dokazal to trditev tudi se¬ daj s celo vrsto uspelih filmov, katerim je zrla j pridejan še poslednji, morda naj¬ značilnejši: STANITA' IN LIVINGSTO¬ NE v izdaji Foxovega filmskega podjetja. Spencer Tracv. eden najbolj znanih filmskih umetnikov Amerike je dal v tem filmu svojo najmočnejšo ustvaritev. Spom¬ nimo se njegovih prejšnjih filmov in bo¬ mo morali priznati, da je bil njegov na¬ stop vselej velik doživljaj za kinemato¬ grafsko publiko. Spencer Tracy je daleč od tega da bi dajal videz, filmskega le¬ potca. Pridobil si je po vsem svetu velike 2oth Ccnturv Fox SPENCER TRACY in NANCY KELLY v filmu »Sfanlcy in Livingstone«, kjer je obravnavano junaško dejanje novinarja Stauleya, ko je sredi preteklega stoletja rešil izginolega učenjaka Livingstona i/, pragozdov ekvatorijalne Afrike spoštovalce svojo umetnosti, ki nestrpno pričakujejo njegovih žo dalj časa nazna¬ njenih filmov, katerih najvažnejši je ta, ki ob ravnava pot časopisnega poročevalca Stanleva za sledovi Livingstonove od¬ prave v neraziskanih predelih črnega kon¬ tinenta. Mojstrska je režija llenry Kinga, ki je dala celotnemu delu vso značilnost Afrike. Tako živo in resnično se odmotava deja¬ nje pred očmi gledalcev in jih obvladuje s čari daljne zemlje, pa navdaja s trepe¬ tom, ko se človeške in živalske zveri spro- ste v svojih nagonih. V sredini vsega tega je blodil Stanley celi dve leti, dokler ni dosegel svojega cilja, ko je našel iz¬ gubljenega učenjaka in misijonarja Dr. Livingstona. V filmu tako velikega obsega je težko reči, kateri prizori so najmogočnejši; ti o Stanlevevem tavanju in trpljenju v peklu ekvatOrijnlnih pragozdov, ali oni v krogu civilizacije in njenih predstavnikov, ki niso hoteli razumeti njegovega dela in so mu ga omaloževali s svojimi subjektiv¬ nimi in sebičnimi kritikami. Za partnerje Spencerja Traeyja je iz¬ bral režiser King skoro izključno take igralce, katerih sodelovanje že v naprej jamči za visoko kvaliteto vsakega filma. To je predvsem Nancy Kelly, ki uteleša Evo Kingsley, hčerko ameriškega pod- konzulu v Zanzibar u. Eva Kingsley se je mudila takrat pri svojem očetu, ko ga je Stanley prosil za dovoljenje potovanja v Peniibo, nevarno tržišče črnili sužnjev in odkjer. je nadaljeval poit v neznane .po.kra¬ jine. Oficijelna zgodovina Stanleyevega dela je zamolčala ime te lepe in požrtvo¬ valne mladenke, ki je omogočila Stanleyu, da je vzdržal in se hrabro prebil čez vse zapreko. Pomenila mu je luč njegovega življenja, toda usoda je hotela drugače in EvaKingsley ni nikdar bila Stanleyeva. Potem je tu Richard Greene, žo znan iz svojih številnih filmov, čeprav je šele pred tremi leti prišel iz Anglije v Holly- \vood. Vloga Dr. Livingstona je zadajala re¬ žiserju velike skrbi. Odločitev je nihala med mnogimi ameriškimi in angleškimi igralci, dokler ni bil izbran Sir Cedric Hardivicke. Originalen tip je Walter Brennan, znan po svojih številnih filmih, posebno pa iz filma »Kentucky«. To je komik, ki zabava s svojo' naravno, nenarejeno šaljivostjo. Igra preprostega prerijskega lovca Jeffa Slocuma, kakor ga je našel Stanley na eni svojih reporterskih misij med divji¬ mi rodovi Indijancev in ga vzel seboj v Afriko. Ta preprosti, neuki človek mu je bil ves čas potovanja v veliko pomoč. Njegovo praktično znanje, ki si ga je pri¬ dobil v dolgih letih boja in prijateljstva z Indijanci, je dostikrat pomagalo iz naj¬ večjih zagat. Tako je Slocum rešil vso odpravo strahovitega napada črncev, ko je premodril divjake s svojo staro »indi¬ jansko« taktiko. Črnci so namreč mislili, da imajo pred seboj trgovce s sužnji in odpravi je grozila strašna smrt. Filmsko podjetje 20th Century Eox je poslalo svojo filmsko ekspedicijo na zgo¬ dovinsko sled Stanleya in Dr. Livingstona. Angažiralo je znano raziskovalko Osso Johnson, ženo tragično preminulega Mar¬ tina Johnsoiui, za strokovno svetovalko. Napačno bi bilo misliti, dai se je ta filmska ekspedicija na svojem potu zaba¬ vala. Res, ogrožali je niso več divji črnski rodovi, kajti civilizacija je prodrla že v najgloblje pragozdove Afrike in urojenci so obvladani s strahom pred oblastjo be¬ lih ljudi. Toda ostala so še zmeraj velika močvirja, legla rumene mrzlice, pokraji¬ ne, kjer je muha ce-ce s spalno boleznijo iztrebila vse ljudi. Še zmerom, žive v Afriki divje zveri in zahrbtni nepoboljšlji¬ vi domačini, ki sicer ne ubijajo, pač pa kradejo in ropajo. Ekspedicija je posnela 40.000 m filma. Če pomislimo, da je običa- 2 ŽENIN SE JE ZNAŠEL NA GNOJIŠČU Wolf Abach-Retty in Gusti Iitiber v filmu »Taka se mi dopadeš« jen film dolg le kakih 2—3 tisoč metrov, si moremo ustvariti sodim o pažnji, ki jo jo podjetje po svojih sodelavcih posve¬ tilo podrobni obravnavi prizorov na afri¬ ški celini. Vsa ta ogromna slikovna zaloga je bila tristokrat predvajana, dokler ni posebna strokovnjakinja določila, kateri prizori bodo uporabljeni v filmu. Filmska odprava je imela neprestane tel koče z domačini. Cele dni je trajalo, preden jih je mogla prepričati, da nima nobenega namena trgovati s sužnji in pre¬ den jim je Ossa Johnson mogla razložiti njihovo nalogo, je trajalo včasih teden dni, da so lahko posneli potreben prizor. Deset tisoč črncev je ogromna armada, peščica filmskih strokovnjakov in igralcev se je kar izgubljala sredi uje in vsi so se menda oddahnili, ko so se spet znašli na varnem. Črnci so prejemali za svoje sodelovanje po tri metre bakrene žice in nekaj pisanih steklenih drobcev in ven¬ dar je podjetje izdalo samo za njihovo nagrado znatno vsoto, okrog pol milijona dinarjev. ★ V enem svojih prvih filmov je moral Hans Albers odigrati kratek prizor v lev¬ il jaku. »Nobeno nevarnosti ni,« mu je zago¬ tavljal lastnik živali. »Lev je rojen v ujetništvu in vzredil sem ga z mlekom.« Tedaj se oglasi Albers malo jezen: »Tudi mene so vzredili z mlekom, pa vendar vražje rad jem meso!« Taka se mi dopadeš! Duhovita filmska komedija, v kateri se v nasprotstvu med mestom in deželo razvija zabavno dejanje s srečnim koncem Pri županu orale koroške gorske vasi je vsa hiša vznemirjena. Nek dunajski advo¬ kat je poslal na občino sporočilo, da se bogat lastnik hacieiule v Braziliji zanima za deklico, katere sliko je našel v nekem ilustriranem časopisu. Zaljubil se je v to mladenko v koroški narodni noši in ker je bilo pod sliko zapisano, da je iz te vasi. je advokatu naročil, da naj dekle —'naj velja kar hoče — poišče. Če ga bo deklica s pomočjo občinskih očetov voljna vzeti /a moža in če ti jamčijo, da se spozna na kmetiško gospodarstvo, bo prišel čez ne¬ kaj časa iz Amerike in jo vzel kot soprogo s seboj. Za to posredovanje naj bi občina prejela veliko vsoto denarja. Občinski očetje so s tem predlogom spo¬ razumni, toihi po sredi je še velika zapre¬ ka. Deklica iz časopisa namreč sploh ni iz te vasi. Tako se poda cela odprava iskalcev na Dunaj in res se jim jo posreči najti. Ni pa kako kmetiško dekle s Koro¬ škega, temveč nadebudna plesalka, ki upa napraviti še veliko karijero. Radi tega /. njo o kmetiškein gospodarstvu ni varno dosti govoriti, čeprav ima njen zaročenec veliko posestvo. Prav za dne, ko se je pri Christl ogla¬ silo zastopstvo iz vasi, je njen zaročenec Peter napravil vražjo polomijo. Natresel ji je srbeči prašek med puder in tako se 3 Bavaria CHRISTL JE PREJELA USODNO DARILO zaročenec ji je zmešal prašek zn srbenje med puder je Christl pri premijeri, sinje kot nimfa vrh nekakega vodnjaka, neprestano mora¬ la praskati in je radi tega predstava v ne¬ znansko dopadajenje gledalcev temeljito propadla. Christl je vodstvo gledališča ra¬ di tega takoj odpustilo. Peter je menil, »lia Ha liti na Dunaju« Svojevrstne pustolovščine nekega tasta, igra ga Ilnns Moser v novem Wie»-filmu v izdaji Ufe da je za vselej ozdravljena želja po gle¬ dališču, toda vsa divja mu obljubi strašno maščevanje in sklene sprejeti ponudbo iz Brazilije. Že naslednjega dne odpotuje na Koroško in pusti nesrečnega Petra na Dunaju. Ta¬ koj se začne njena vzgoja za kmetico. Sprva ji gre vse narobe in nobene reči ne napravi po volji. Peter bo že videl! Čez čas se polagoma privadi in uvidi, da delo na deželi ni' kar tako brez mika. Slučajno je Petrovo posestvo blizu te vasi in tako se primeri, da se srečata in Christl triumfira, ko vidi Petra vsega ža¬ lostnega. Vendar ga ima še zmerom rada. Pri Petru se mudi tudi oni dunajski advo¬ kat in ko prisluškuje njunemu pogovoru, izve v svoje največje presenečenje, da bogati Brazilijanec sploh ne obstoji. Vse je bila le izvrstna Petrova zamisel, da bi se Christl navadila življenja na deželi. Ogorčena, da je bilo vse le sleparija, zno¬ va obljubi Petru maščevanje. Zaroti se z vaškimi fanti, ki so za nekaj mer pijače pripravljeni, zmagoslavnega Petra vreči na gnojišče. Občinski očetje o vsem tem nič ne vedo in ko je prijavljen prihod bogataša iz Brazilije, je na kolodvoru pripravljena vaška godba za časten sprejem velikega dobrotnika. Res izstopi iz vlaka tuj go¬ spod z nenavadno izgovarjavo in vpraša po Christl. Nobenega dvoma ni moglo biti, kdo je. Slovesno ga poneso na voz in v dolgem sprevodu ga spremijo vaščani med svoje domove. Peter je prisoten pri spre- vodu in v svoje neizmerno začudenje uvi¬ di, cla je njegova izmišljena oseba postala kri in meso. Tudi Christl je sprva začu¬ dena, potem pa se zadeva razčisti. Tujec je impresario Boccarini, ki je takrat na Dunaju videl ponesrečeno predstavo in ni imel pojma o učinku srbečega praška. Tisto zvijanje in praskanje je smatral za izredno posrečeno improvizacijo in je uvi¬ del, da bi se s Christl dalo prirejati sen- zacijonalne predstave. Zdaj je Christl ma¬ ščevana! Prijazno sprejme impresarija, ga vzame pod roko in se odstrani z njim. Peter hoče protestirati, toda ne pride prav V vili naj hi stanovala? Piše hčerka z Dunaja tako: očku žilica miru ni dala, koj odpelje se za ujo. Misli vse si lepo. dobro — I.epo zvodnico preganja, a od tega kaj ima? ni mil bilo to lahko; Že od daleč vidi bodro: ker na zofi bila je poštajna zet pijan domov krevlja ... iu on rajši bi pokramljal /. njo , . . 4 do tega, ker ga zgrabijo močne roke fan¬ tov in znajde se sredi luže na gnojišču. Naslednji dan prineso Petru novico, da je Christl podpisala pogodbo za eno leto in kani odpotovati v Ameriko. Že sc zdi vse izgubljeno, toda delo na deželi sc je Christl priljubilo. Petra je vzljubila še bolj in pove Boccariniju vzrok svojega praskanja. Na prašku za srbenje jo težko zgraditi karijero in Boccarini sprejme ne¬ ko njeno prijateljico za ameriško turnejo. Ko jemlje Peter ves potrt slovo, vidi ko se odpelje druga plesalka z Boccarinijcm in tedaj se mu razodene, da Christl ni podpisalu pogodbe, temveč je rajša skle¬ nila ostati na deželi in sicer kot njegova žena. Kaj je z ločitvijo Tyrone Povverja in Annabelle ? Annnbclla je obtožila novinarja Cliffa Connersa, da je iz tovariškega prijateljst¬ va med Tyronom in Lindo Danieli na¬ pravil ljubavno afero Cliff Conners je v Hollywoodu dobro znana osebnost. Zaradi svojih indiskret- nih in včasih tudi zlobnih vesti, pa v filmskih krogih ni prav nič priljubljen. Njegove na videz brezpomembne vesti so že neštetokrat vznemirjale prebivalstvo filmske metropole in Conners je imel že neštetokrat opraviti z advokati filmskih zvezdnikov. Govorilo se je, da ta preka¬ njenec že v naprej izvoha slehrno sen¬ zacijo ali afero, še preden se udeleženi znajdejo v nji. Ta njegova sposobnost ga je napravila za najpopularnejšega repor¬ terja vse Amerike, pa tudi za največje strašilo 1 lolly\vooda. Conners je bil tisti, ki je prvi objavil vest o tajnem zakonu Grete Garbo in Stokovskega in še danes trdi, da sta res¬ nično poročena, čeprav je Greta Garbo to žo neštetokrat zanikala. On je tudi za¬ vohal škandal v zakonu Clarka Gable z G USTI IIUBER vlogi Christl v filmu »Taka se mi dopadeš« njegovo prvo ženo. v korist Carole Lom¬ bard. Razkril je pravo starost Mae West. ki je dolgo uspešno lagala, da jih niima več ko štirideset. Dalje je njegovo delo informacija o zakonu Jackie Coogana, ki je bil ogrožen radi neprestanih denarnih zadreg in razkritje skrivnosti z zlatimi ključi Silno ne Simon, kar je to francosko igralko onemogočilo v ameriškem filmu. Vrsta po njem povzročenih ali razkritih škandalov s tem še dolgo ni končana. Čim sc je pojavila v Holly\voodu Linda Danieli, je začel vohljati po njenih sle¬ deh in držal sc jo je kakor senca. Komaj zastor malo se odgrne je pri srcu očku zmerom huje; ves nesrečen se v stran obrne: šofer njegovo hčer kušuje. Tako se iz skrbi v skrb podaja, po dejanju sc mota papa. Spoznanje mu iz rok uhaja, v zmešnjavah on se ne spozna. Vile nima hčerka mlada, tam si kruhek služi le s šoferjem se imata rada in »zet« se spreobrnil je. 5 "V IIollywoodu se je Linda Darncll spr¬ va ogibala bučnih zabav in ni zahajala v nočna zabavišča filmske metropolo; Raj- šu se je posvečala tenisu, katerega je mnogo igrala že doma in si pridobila ve¬ liko spretnost, Klitni :•!lollv \vood Club , v katerem so včlanjene vse veličine filma, je priredil med drugimi tekmovanji tudi eno v te¬ nisu. Tu je Lindi Danieli uspelo prema¬ gati svoje nasprotnice in je prejela za nagrado velik srebrn pokal. Tekmi je pri¬ sostvoval tudi Tvrone Po\vor v spremstvu svoje žene Annabelle in enega izmed še¬ fov Povovc produkcije Gene Markoja, ki je sicer mož znane filmske zvezdnice Med - dy Lamarr. Ta je seznanil Lindo Darncll s Tvronom. Kri so sedeli /a mizo, ju je opazoval in takoj sklenil, da bosta nasto¬ pila skupaj v kakem novem filmu. Do te odločitve, pa ga je privedla tudi ugoto¬ vitev, da je anketa med ameriškim kine¬ matografskim občinstvom določila Lindo Darnell in Tvrone Pouerja za najpriljub- ljenejša me katero razpolaga sam s seboj po svoji volji. Časopisje pa je pisalo o ločitvi, zavze¬ malo to ali ono stališče, napadalo Conner- sa ali se zavzemalo zanj vse do razprave o Annabellini tožbi proti njemu. Sodišče je moralo Coniiersa oprostiti ra¬ di pomanjkanja dokazov; v svojih poro¬ čilih namreč ni omenjal imen... Dan po ti razsodbi pa je prejel od svo¬ jega Lista brzojaven nalog, ki ga je pre- 2oth Cculurv Fox ANNABELLA francoska filmska igralka, žena Tyrone Powerja meščal v neko zabito mestece v Texa.su, kjer zdaj premišljuje o svoji minljivi slavi. Annabella in Tyrone Power potrjujeta s svojim vedenjem naj novejše vesti, da vlada med njima, popolna sloga srečnega zakona. Linda Darnell pa je morda že zdavnaj pozabila na svoje pustolovščine s Tvronom, ki so dvignile toliko prahu; ostali so namreč nekateri trdovratni gla¬ sovi, da je med njo in Tyronom ves čas Annabelline odsotnosti cvetel bujen lju¬ ba vili roman ... * Heinz Riihmann je nekoč potoval z ma¬ lim parnikom po jezeru Wannsee. Ko se jo preveč nagibal čez ograjo, ga je nena¬ den sunek, spravil iz ravnotežja in padel je v valove. S parnika so vrgli na vrvi privezan rešilni pas in pet mož je povleklo Riih- manna na krov. Rti Irma nnovega znanca, ki se je z veliko vnemo bavil z dušeslovnimi vprašanji, je zanimalo, kakšna je bila njegova, prva misel, ko jc zgrabil za rešilni pas. »Častna beseda!« mu odgovori Riihmaim, »mislil sem, če zdaj spustim rešilni pas, bo vseh pet reševalcev sedlo na zadnjico.« 7 NESMRTNI JOHANN STRAUSS kakor ga uteleša Ed mu n d Schellhnmmer v filmu »Opereta« ni dopadlo in ko je potem /.opel neko pe¬ sem tako, kakor si je ujeno podajanje sam zamišljal, niso gosti mogli skriti svo¬ jega ogorčenja, a Marin Geistinger je molčala ... Kmalu zatem je prejel Jauner povabilo, naj pride za režiserja v Thenter an der Wien, kjer je odločala Maria Geistinger. Jauner ni opazil solz v očeh Enimi Kruli, kajti mislil je le na svojo rožnato bodoč¬ nost, ki mu je na stežaj odprla svoja vrata. Na Dunaju je v Theatru an der Wien našel v Mariji Geistinger svojo predpostavljenk-o: Ta ga je torej povabila v svoje gledališče! Začele so se skušnje za premijero »Ne¬ topirja«. Jauner se je na mah zaljubil v Marijo Geistinger, toda to ga ni motilo v njegovem delu. Vsi igralci z ravnateljico vred, polagoma /upadajo vplivu njegove močne osebnosti. Johann Strauss se smeh¬ lja, neki mali neznani kapelnik, — to je Karl Millocker iskreno občudovanje in nek začetnik — Alexander Girardi (Paul Horbfger), ki mu Jauner prerokuje veliko bodočnost, sc radcvoljc vdaja njegovim navodilom. Vendar je Marijo Geistinger lepega dne nekaj pičilo in iz užaljenega častil j ubija odslovi Jaunerjn, čeprav ga tajno ljubi. Premijera »Netopirja« je imela le sreden poset. a Jaunerjeva interpretacija te ope¬ rete je žela senzacijonalen uspeli v umet¬ niškem shajališču, kjer so jo igrali in to »Opereta« Novi Wien-film Willy Forsta v izdaji Tobis-Cinemn, delo vedre glasbe, pesmi in ljubezni Bilo je v šestdesetih letih preteklega stoletja. V malem gledališču v avstrijskem mestecu Worm.su ob Donavi, je nastopal mlad. neznan igralec Franz Jauner (Wi 11y Forst). Ta je imel polno glavo načrtov in mnogo dolgov, pa tudi trdno vero v svojo srečno zvezdo. Toliko je imel opraviti sam s seboj, da niti opuz.il ni. kako ga ljubi mlada rn lepa Enimi Krall (Dora Komar), kateri obetajo še bodočnost zna¬ menite pevke. Prišel je dan, ko je Jaunerjn odbila od¬ ločilna ura. Knez llolienburg (Siegfried Breuer) je priredil veliko svečanost na svojem gradu. Razvajenim gostom je pri¬ pravljeno prijetno presenečenje: Maria Geistinger (Marija ll.olst), ravnateljica Theatra an der \Vien in nekronana kra¬ ljica dunajske operete je zapela nekaj spesni i in na klavirju jo j c spremljal Franz Jauner. Petje slavne pevke je na¬ vdušilo vse goste in niso varčevali s pri- znalnimi besedami. Ko pa je toliko Slav¬ ljena pevka vprašala jauner ja za njegovo mnenje, ji je povsem prostodušno pove¬ dal, tla se mu njeno petje niti najmanj Tobis MARIA GEISTINGER in FRANZ JAUNER ki ju igrata Marija Ilolst iu Willy Forst, sta obnovila klasično dunajsko opereto 8 so jo /. vso naglico razglasilo po vsem Dunaju. Ta uspeh jo Jaunerju zagotovil mesto režiserja v nekem drugem gleda¬ lišču in od tega časa se je začelo silovito nasprotovanje med njim in Geistingerje- vo, vse dotlej, dokler ni Jauner postni ravnatelj Carl-Theatra in ga je časopisje proglasilo za kralja operete. Marija Gei- stinger je zapustila mesto ravnateljice in se podala na gostovanja. Med tem je .mala Emini Kru11 postala prva koloraturna pevka v dresdenski operi, odkjer je bila pozvana v Dvorno opero na Dunaju. Tu se je sestala z Jau- nerjem, ki. jo je zaprosil za roko. Kmalu je nastala kriza v ravnateljstvu Dvorne opere in cesar postavi Jaunerja za ravna¬ telja. V ateljeju slikarja Makarja, ki so mu v skrbi dekoracije za Dvorno opero, pa naleti Jauner spet na Marijo Geistin- ger. Grof Estcrhazv povabi oba na svoje posestvo, kjer si na neki svečanosti pri¬ znata medsebojno ljubezen. Omamljen od sreče se vrne Jauner na Dunaj, odloži mesto ravnatelja in kupi Ringtheater, kjer hoče delati z oboževano Marijo Gei- •stinger. Tu doživi največje razočaranje svojega življenja. Marija Geistinger je skrivaj odpotovala, ker mu ni hotela raz¬ dirati zakonske sreče z Emini Krall. Jau¬ nerju je od tedaj malo mar gledališča, kakor svoje žene. Nazadnje ga doleti še nesreča: obtožijo ga, da je kriv požara \ Ufa GERIIILD WEBER nova igralka nemškega filma, partnerica W i 11 y Birgla EMMI KRALL žena Franza Jaunerja, zvesta tovarišica v dobrem in zlu, ustvarjena po Dori Komar svojem gledališču in ga zapro. Ko je spet na svobodi, mu je odvzeta pravica za vodstvo gledališča. Marija Geistinger je zvedela za Jau- ncrjevo nesrečo in se vrnila na Dunaj. Sporazumela se je z njegovo ženo in skle¬ nili sta skupno pomagati nesrečniku. Marija Geistinger je spet kupila Theater au der \Vieif 1 in namestila Jaunerja pod drugim imenom za ravnatelja, ki je začel sezono z opereto - Dijak prosjak«. Odnos občinstva je bil zelo kritičen, toda sodelo¬ vanje Marie Geistinger je rešilo situacijo in opereta je žela velik uspek X globoko hvaležnostjo se poslovi Franz Jauner od bolne Marije Geistinger in ji obljubi, da bo kot umetnik ostal zvest opereti in kot mož zvest svoji ženi. lo je v glavnem vsebina velelilma Opereta«, ki ga je inseeniral Willy Eorst. Njegovo ime zagotavlja teinu delu popo- len in prodoren umetniški uspeli. \Villy 1'orst je namreč režiser, ki je ustvaril filmsko umetnino »Bel ami« in je z njo ter s tem novim filmom vzdržal kljub vsem oviram visoko umetniško raven. V filmu sodelujejo še: Leo Slezak. Truda Marica, Paul librbiger, Edmund Schelihainmer, Theodor Danegger in dr. 9 LJUBEZEN NA DUNAJU Franz Jauner, proslavljeni kralj operete in pevka Enimi Krnil. Pred njima se raz¬ prostira Dunaj, mesto njunih velikih uspehov »Novi italijanski filmi« Italijanska filmska industrija je v se¬ danji vojni, ko je proizvajanje filmov v drugih državah, razen v Nemčiji, skoro popolnoma zaostalo, dosegla zelo velik razmah in je danes po količini napravlje¬ ni,h filmov neposredno za nemško. Dočim se je nemška industrija omejila na troje glavnih družb (Ufa, Tobis in Bavaria), obstojajo v Italiji številni filmski ateljeji in manjše družbe, od katerih vsaka izde¬ luje lastne filme in tako italijanska film¬ ska produkcija ne trpi toliko ha gotovi enoličnosti, ki označuje nekatere najno¬ vejše nemške filme. V glavnih vlogah no¬ vih filmov se igralci zelo menjavajo in v teh se 'tudi pojavljajo zmerom nove moči, kar daje filmom izredno vabljivost in jim zagotavlja uspeh. Vsega, kar zdaj predvajajo kini v Ita¬ liji, sicer ni moč šteti v prvo vrsto, kajti med dobrim je veliko tudi slabega. Ven¬ dar je nekaj filmov vrednih pozornosti in ne bi prav nič škodovalo, če bi prišli na spored tudi pri nas. Pri družbah Italcine, Atlas-Film, Le Grandi Film, Maistrocinque, so v delu šte¬ vilni novi filmi z najrazličnejšega pod¬ ročja. Novo podjetje Urani.a-Film snema trak z naslovom »112804«, ki predstavlja komično formulo za žvepleno kislino. Re¬ žija uporablja način nemškega tehnične¬ ga. reportažnega filma z rahlo primesjo dramatskega dogajanja. Film režira Mario Baffico in v njem nastopa v glavni vlogi Fr iger io-, .nov in doslej še povsem neznan igralec. Isa Miranda se je vrnila iz Amerike in dela na filmu z naslovom »E caduta una donna« (Padec žene), ki je posnet po zna¬ nem romanu M. Dandola. Na ta kvalitetni film se ob priliki še povrnemo. * FILM »GREŠNA VAS« V OGLEDALU ŠVICARSKEGA TISKA Predvajanje filma »Grešna vas« je našlo pri občinstvu in časopisju v Švici nad vse navdušen sprejem. V Ziirichu je dosegel film izreden uspeh in časopisje je pou¬ darjalo včliko folklorno vrednost tega dela in veliko skrbnost režije, ki je opaz¬ na tu.di. v najmanjših prizorih. »Tagesanzeiger« piše, da se je redko¬ kdaj mogoče tako iz srca nasmejati kot ob tem filmu iz kmečkega vživljenja. Filmske anekdote Tyrone Power se jc dolgo pečal z mi¬ slijo, napisati filmski roman o svojih do¬ življajih. tKosa za to doznnli radovedni reporterji, so na vsak način hoteli zvedeti od njegove žene Annabelle kakšno točnejšo podrob¬ nost. Annabella je pripovedovala kar je vedela in za konec je še pristavila: »Seveda se vsega v tem romanu ne bo smelo verjeti, marsikaj ni res... To. kar bo pisano o meni na primer, kajti včeraj sva sc s Tvronom precej hudo sporekla... •Meric Oberon je v zatemnjenem Londo¬ nu dolgo zaman iskala kak taksi za vožnjo iz ateljeja v oddaljeno stanovanje. Lastnik nekega avtomobila, ki jo je vi¬ del brez uspeha mahati mimo vozečim taksijem, je ustavil svoj voz in jo povabil vanj. »Res ne vem, kako bi se vam zahvalila za to uslugo,« je odgovorila, ko je sedla v razkošni avto. Vozač se je nato obrnil k nji in ji zašepetal nekaj v uho. Mcrle Oberon se je zasmejala in ko je avtomobilist še čakal na odgovor, je rekla: »Peljala se bom sicer z vami, toda ostala vam bom najbrž nehvaležna... * Herta Leiler je bila povabljena: pri tem je naletela na pustega sobesednika, ki jo je na smrt dolgočasil. »Verjemite, mi,« je skušal oživeti zasta¬ jajoči pogovor. Moja žena je pametna /a dva.« »Gotovo stojo rodi tega tudi vzeli, mu je odvrnila Herta Leiler. Karl Dannemnnn se je v neki družbi seznanil z znamenitim zdravnikom. Med pogovorom se obrne ta k njemu z vpra¬ šanjem: Ali radi pijete konjak?* »Najprej bi rad vedel, če je to vprašanje povabilo ali zasliševanje. Dannemnnn zaskrbljeno odvrne. IZ NOVEGA ALPSKEGA FILMA »V SENCI GORE« Aiclnvalder, ki ga igra Attila Horbiger vrli stene Teufelskopfn, Težavno je delo filmskega operaterja v gorah. Hansi Knoteek v vlogi Aiclnvalderjeve zaročenke Margaret 11 18 , nadaljevanje. Nekega dne je začul trkanje na steno. Napeto je posluhnil. Trkanje je pri¬ hajalo iz sosednje celice. Natančno je razločil dolge in kratke udarce, ki so tvorili v gotovi skupnosti gotove znake. Brez dvoma: sosed je govoril z znaki brzojavnih uradov. la način občevanja je bil Jacku dobro znan: kot mornar se je bil naučil ne le P« dnevi signalizirati s prapori, nego tudi ponoči z dolgimi in kratkimi bliski sve¬ tilk. Vso abecedo je imel v glavi. In takoj se je začel s sosedom razgovarjati. »Kdo si?« je vprašal angleško. »Smith iz Londona,« je bil odgovor. »Zakaj tu?« »Vlomil sem. Za tri leta tu.« »Čestitam. Kako dolgo še?« »Se poldrugo leto! Naveličan.« »Verjamem.« »Pobegnem!« »Kako?« »Okno. Zlomil železo. »Ni sumljivo?« »Ne. Praksa. Grem v London,« »Mnogo zabave!« »Greš z mano?« »Hvala.-Tukaj všeč.« Predeli zid. Ni debel.« »Rajši ostanem.« »Osel!« Pogovor je bil končan. »Ne, nisem osel!« si je mislil Jack smehljaje in si predstavljal, kako se jezi sosed nad njegovo zabitostjo. »Čemu bi uhajal, ko sem pa tukajle lepo na suhem in varnem? Tukaj me ne zasledi noben detektiv! In vse imam gratis: stanovanje, hrano, razgled in prosto zabavo. Ne, ljubi sosed, le celico naj'110 zapriva, prostosti sveta ne želiva,« kakor poje Prešeren!« Tri dni nato so ga poklicali pred sodnika. Njegovi trije tovariši z barke »Queen« so bili že zaslišani ter so sedeli skesani \ predsobi, ko so pripeljali Jacka. »Bon jour. messieurs!« jih je pozdravil veselo, oni pa so le čemerno gledali v tla. fn ko je prišel pred sodnika, se je globoko poklonil, sodniku pa se ni zdelo vredno odzdraviti. Kapitan Penfold ter krmar sta že povedala, kako so dobili Jacka na krov in kako dolgo je bil ž njimi tihotapec. Bilo je zdaj le še treba, da pove sam, kdo in odkod je. kako je zašel v morje in kam je nameraval. Posebno dolge zaporne kazni ni imel v nobenem slučaju pričakovati. : Kako se pišete?« ga je vprašal sodnik. Jack je debelo pogledal in se praskal za ušesom. V tem hipu mu je postalo jasno, da mora molčati, sicer je izgubljen. Kako se pišete, vprašam?« ga je nahrulil sodnik nevoljen. Tisočkrat prosim oproščen ja,« je odgovoril Jack obotavljaje se. »ampak... ampak... gospod sodnik, popolnoma sem pozabil, kako se pišem.« Sodnik je osupnil, toda hitro se je zbral ter se sumljivo nasmehnil: postalo mu je v tem hipu dokazano, da je Jack prav posebno velik zločinec, ki se zatajuje. Poda Jack je svojo neverjetno, zato sumljivo trditev takoj podkrepil: 12 Tobis ALEXANDER GIRARDI in EM MI JAUNER proslavljeni komik in slovita operetna pevka, žena režiserja Fran/a Jannerja v trenutku tišine. Igrata ju Paul Horhiger in Dora Komar »Pred par dnevi sem namreč padel z ladje na glavo in zato izgubil ves svoj spomin.« »Kam ste se vozili?« »Če bi to vedel!« »Pa odkod ste prišli?« »Odkod? Vrag vedi! Oprostite —!« »Kako se je avala ladja, s katere ste padli?« »Ljubi Bog... ne... ne, niti tega ne vem.« Sodnik je bil jezen, a vendar se je še krotil. »Ali ste samec ali oženjen?« »Oženjen?.— Hm, menda ne. Vsaj spominjam se ne, da bi imel kakšno stalno ženo.« »Vi torej trdite, da ste popolnoma izgubili svoj spomin?« »Popolnoma ... žalibog!« »Kako to, da znate še govoriti?« »Zakaj bi ne znal? — Tudi jesti in spati nisem pozabil! Menda sem izgubil le kos svojega spomina.« »Dali vam bomo torej priložnost, da izgubljeni kos svojega spomina zopet poiščete!« je odvrnil sodnik sarkastično ter ga dal odvesti zopet v ječo. Jack je korakal vesel po dolgih hodnikih in si požvižgaval. Tudi muzikalični kos njegovega spomina mu je očividno ostal še nepokvarjen. Kapitana Penfolda so zaradi tihotapstva obsodili na šest mesecev, krmarja na osem tednov, dečka pa na pet tednov. »Qucen« so prodali na javni dražbi. Od¬ plula je pod francoskim praporjem in z novim imenom »Margueritte« v Jersey. Vsako tretjo noč se. je pojavljala v luki St. Malo, in Jack je z veseljem gledal na njo skozi mrežo svoje ječe. Naprosil je ječarja, naj mu dovolijo čitati. Ječar je sporočil ravnatelju jet- nišnice, česa si Jack želi. 13 »Vprašajte, kakšnih knjig- si zlasti želi!« je ukazal ravnatelj, ki je upal, da um jetnikov odgovor odkrije kakšno tajnost. »Kakršnekoli!« je odgovoril Jaek. »Začnimo pri št. I vaše knjižnice! Rado¬ veden sem, kako dolgo bo treba, da se dočitam do št. x Ž!« Zlo rej citate tudi bogoslovske knjige?« je poizvedoval ječar. Vseslovske knjige tudi... meni je namreč vseeno, — samo da je potiskan pa¬ pir!« je odvrnil Jack. lako ni zvedel ravnatelj ničesar ter je dovolil, da nese ječar Čudaškemu jet¬ niku iz jetnišnične knjižnice knjigo št. 1: Zamaknjenja svete Katarine Sijenske. In Jack se je vrgel na to velezanimivo knjigo z apetitom popolnega literarnega izstradanem ... Včasih pa je potrkal na steno in vprašal soseda, kako daleč je že s svojim načrtom. Toda sosed je bil nanj hud, ker tli maral pobegniti ž njim v družbi. »Kaj boš počel v Londonu?« ga je vprašal Jack. »Nov vlom?« »Živeti treba!« je odgovoril Smith. »Kupčija je kupčija.« »Saj je vendar tukaj čisto lepo!« Brez vvhiskvja? — Najboljši vvhiskv imajo v ('helsiji. »Dober tok!« je odgovoril Jack, se vlegel na desno uho in zaspal. Ko je vstal, se je vrgel na novo brumno knjigo iz jetniščnične knjižnice. Ali ravnatelj ni mogel spati: jetnik s št. 19, ki trdi, da je svoj spomin totalno izgubil, mu ni dal miru. Ravnatelj je imel namreč znanstveniška nagnjenja ter je smatral samega sebe za kriminalista špecijalista. V vsakem jetniku, ki so mu ga izročili v varstvo, je slutil »zanimiv slučaj«. V popolnem nasprotju s sodnikom, ki je trdil, da je jetnik na št. 19 nevaren simulant ali potuhnjenec, je smatral ravnatelj Jacka za psihološki problem prvovrstne sorte. Zato ga je ukazal sem ter tja privesti v pisarno, kjer se je ž njim prijazno razgovarjaj. Jack pa je takoj razumel ravnateljevo namero ter se ni spomnil niti svojega priimka niti rojstnega kraja. Pripovedoval mu je le svoje doživljaje od večera dalje, ko so ga potegnili iz morja. (Dalje) Havana REŠEVALNO MOŠTVO »BERGWACHT« na poti na svoje požrtvovalno in nevarno delo reševanja ponesrečencev iz gorskih sten 14 v ■ J JANE \V1THERS ni mogla na svoj rojstni dan pojesti no¬ bene od štirinajstih tort, ki so ji bile da¬ rovane, ker si je ob snemanju filma »Vra- goljanka« pokvarila želodec s slaščicami. Pravi, da je bil to najbolj žalosten dan njenega življenja. LINDA DARNELL ■ je prvič v svojem življenju obiskala Ne\v York. Ko so jo vprašali, kaj se ji je v tem velemestu najbolj dopadlo, je povedala: Kip svobode, ogromni Metropolitain mu¬ zej, fantastična br/.ina podzemne želez¬ nice in nočni Broadway s stotisoči luči svetlobnili reklam. PAUL MUNI je končal s snemanjem ateljejskih prizo¬ rov svojega naj novejšega filma in je od¬ potoval v Kanado na zunanje posnetke. Ves ameriški tisk nestrpno pričakuje vesti in slike iz tega filma. Kakor po navadi pa Kosovo podjetje ne daje nobenih po¬ jasnil. SI II RLE Y TEM P LE je darovala za Rdeči križ ves honorar, ki ga je prejela za pet minut nastopa v ra¬ diu. Imela je kratek govor in zapela je eno pesmico. Zato je prejela 35.000 dolar¬ jev, kar je čez dva milijona v našem de¬ narju. Ta nagrada je rekord tudi za Ame¬ riko. RICHARD GREENE JE ZAKRKNJEN SAMEC in radi tega je vzbudil veliko pozornost po vsem Hollywoodu s svojim darom Vir¬ giniji Eield. Poklonil ji je namreč dve krasni orhideji. Ob tem objavljajo film¬ ski obzorniki vest, da veže tega igralca pogodba, ])o kateri se ne sine oženiti brez izrecne odobritve Koxovega podjetja. LYNN BARI pikantna zvezdnica, ki se je sicer pojav¬ ljala v manjših vlogah in je večinoma igrala lahkomiselne mladenke, je zdaj prejela prvo večjo in resnejšo vlogo. S tem. se je izognila holly\voodskemu tipizi¬ ran ju in se bo pokazala gledalcem v po¬ vsem drugi luči kot doslej. FILMSKI ARHIV JANE NVITHERS Popularna komičarka ameriškega fil¬ ma Jane VVithcrs ima zbirko najzanimi¬ vejših prizorov iz svojih filmov. Njena mati upa, da bo imela Jane do svojega 20. leta najmanj 50.000 m filma obsegajočo zbirko. Morala in denar Marsikdo je dober kupčevalec in rnu v kupčiji ni nič sveto. Ob tem se zdi povrh še dober kristjan, vsak dan namreč moli in ima svetost zmerom na jeziku. Na ta način sc more zgoditi, kakor ka¬ že novi film IJfe »ROTSCHILDI«, da po¬ doben svetnik daruje 2000 funtov za oble¬ ke ubogih zamorskih otrok, a v isti mah zasluži 20.000 funtov s prodajo najslabše¬ ga žganja njihovim, očetom... Čisti, zaslu¬ žek je še zmerom 18.000 dobrih angleških šterlingov. Taka morala naj bi svoj čas, pa tudi danes, vladala na Angleškem. Dejanje filma se začenja okrog 1. 1800 in se konča z bitko pri \Vaterlooju. Delo kaže vzpon angleške veje židovskih vele¬ kapitalistov Rotschildov na prestol svetov¬ nega kapitalizma. Naročnikom in čitateljem! Več. naročnikov in čitateljev se je obr¬ nilo na nas z vprašanjem, če bo revija tudi v bodoče še izhajala. Kakor smo že .ponovno, tako tudi zdaj sporočamo našim prijateljem, da ne nameravamo opustiti začetega dela, temveč bomo sknbeli za čim večji razmah naše revije, ne.gle.de na vse ovire in nasprotovanja. S 24. številko bomo zaključili prvi letnik in bomo začeli drugega s povečanim obsegom in rednimi prilogami. Morda se bomo odločili tudi za tedensko izhajanje, stvar je le v tem. da nam ostanejo naši prijatelji tudi v bo¬ doče zvesti in mi bomo skrbeli, da bodo o vsem področju filma vedno točno in ob¬ jektivno obveščani. Zastavili sino si na¬ logo ustvariti filmski obzornik in ga kljub tesnim, slovenskim razmeram vzdrževati na dostojni višini. V veliki meri nam je to že uspelo, o tem nas overjajo prizna¬ nja naših prijateljev, kakor tudi izredna naklonjenost, ki jo uživamo pri centralah filmskih družb. Tudi za bodoče nam je za¬ gotovljena vsestranska podpora in ž njo je obstoj naše revije za vselej zagotov¬ ljen! DR HUMOR1S VLASTA BURIJAN specialist za dobro voljo Ordinira: vsak dan od 4. ure do 11. ure v BOLNIŠKI BLAGAJNI (duhovita satirična komedija) KINO MHTICfl 15 C. L., L. Hans Mo.ser je med Nemci iz¬ redno popularen in predstave njegovih filmov so vedno razprodane. Mi gledamo tega komika /. nekoliko drugačnimi očmi, ko nas ne obvladuje njegovo mojstrsko podajanje dunajskega dialekta in se nam zdi njegova igra dokaj enolična v uporabi istih, zelo skromnih izraznih sredstev. Najboljši nemški filmski komik je Theo l.ingen. Leo Slezak preseda s svojim pet¬ jem, ki ga vpleta \ vsak svoj film. Z. T., C. O sporu med Annabello in Tv- rone PoNverjem je bilo napisanih liebroj člankov, za Annabello in proti nji. Ame- rikanci imajo namreč navado, da se vti¬ ku jejo v zasebne odnose vidnejših ljudi med seboj. V Ameriki je tisk svoboden in časopisi morejo pisati, kar se jim zljubi. D. U., L. Oglasite se ob priliki v ured¬ ništvu, pokazali Vam bomo časopis, kjer je tista vest .objavijena. A. I*., V. Fddv Nelson snema na leto dva ali tri filme in to predstavlja dovolj velik napor, kajti snemanje enega filma traja cele mesece in ne le toliko časa, kakor teče potem na platnu. X. X., B. Najnovejši film Ma.rike Rok k ju >Kora Terrv« in še ni povsem izgotov¬ ljen. Videli ga bomo čez kako leto. D. I)., M. Vašega pisma nismo mogli razbrati. Napišite vse še enkrat in čitlji¬ vo, odgovorimo Vam v naslednji številki. F. G., L. Poročil časopisja o predva¬ janih filmih gotovo ni pričakovati toliko časa, dokler lie bo urejen spor med last¬ niki časopisov in kinematografskimi pod - jet ji. A. O., L. Angleži imajo zdaj drugačne skrbi in snemajo prejkone samo krajše propagandne filme. Francoska filmska industrija pa je v popolnem zastoju. J. V., M. Po obvestilu se .snuje v Ljub-, ljani filmsko zastopstvo, ki bo skrbelo za kulturne in folklorne filme. Čim zvemo kaj točnejšega, bomo sporočili. S. W., A. Slik filmskih igralcev ne pro¬ dajamo. obliki razglednic jih morete kupiti po mnogih trgovinah, posebno še Jeanelte Mae Dona Id! Z. U., P. Pismo iz Amerike potuje tu¬ di po več tednov. Morate še počakati. Č. V., H. Ta igralec imm je neznan, sporočite, v katerem filmu ste ga videli, Mac de Cleva? Morda si imena niste do¬ bro zapomnili. E. J., C. Članek ste prevedli iz hrva¬ ščine, radi tega ga ne moremo objaviti. Tiskamo zgolj vesti, ki jih ni v nobenem drugem časopisu v naši državi. I. O., L. Načelno ne dajemo nikomur naslovov naših vpraševalcev. F, K., J. Film 'Plodovi mržnje« še ni na sporedu in ga letos najbrže še ne bomo videli. G. L., L. Le neznaten odstotek filmov, ki jih letno izdela filmska industrija, pri¬ de na spored v Sloveniji. Kini predvajajo večinoma le dela, ki so v Zagrebu in Beo¬ gradu imela uspeh. D. C., Y. Pismo iz Amerike potuje tudi po več tednov, počakajte. Če odgovora ne boste razumeli, ga pošljite nam, ga Vam bomo prevedli. E. D., L. Slik filmskih igralcev nimamo na prodaj. V obliki razglednic, si jih mo¬ rete nabaviti v raznih knjigarnah. W. S., P. Ameriški obzornik »Photo- plav« velja čez tristo dinarjev na leto in če angleščine no razumete, Vam ne bo dosti koristil. Nemške filmske revije si nabavite lahko tudi pri nas, ali pa se na¬ ročite nanje potom kake knjigarne. A. V., L. Nagrade, ki. jih prejemajo filmski igralci, niso nikdar objavljene v pravem« znesku, tudi d rti god se namreč davkarije zelo zanimajo za dobičke in do¬ hodke. Kak zvezdnik prejme za svoje so¬ delovanje po 5 ali 10 milijonov v našem (lena rju, K. T., M. Seznam Vaših želj je dosti preobsežen, da bi Vam mogli nanj od¬ govoriti. Če natančno preberete vse do¬ slej izišle številke naše revije, boste našli marsikatero pojasnilo. 16 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: I. hrana, 3. domača žival, 7. utežna enota na Balkanu, 9. ameriški igralec Dr. Ehrlicha, 12. soglasnik kakor ga izgovarjamo, 14. staro ime za pivo, 13. kazalni zaimek, 16. češka vprašalnica, 71. nota v solmizariji, 19. dobitek pri tomboli, 22. ploskovna mera, 23. gora na Koroškem, 25. kratici naše poročevalske agencije, 26 . skandi¬ navsko moško ime, 28. nota v solin., 29. konj v turščini, 31. tuje ime za lošč, 33. kratici imena ve-' likega nemškega glasbenika iz preteklosti. 34. dva soglasnika, 33. posoda iz lesa, 37. kazalni zaimek, 38. soglasnik in samoglasnik, 39. Verdijeva opera, 41. ploskovna mera, 43. žival s trobcem, 45. jaz v srbohrv., 47. mesto v Bomuniji, 48. ploskovna mera, 49. soglasnik in samoglasnik, 50- kratica za uc/nano osebo v kakem spisu. 31. dva soglasnika. 53. kratica akad. naslova, 55. nemški igralec dr. Kocha. 59. mesto v Italiji, 60. prva črka grške abe¬ cedo, 61 . drugo ime za hrast, tudi kraj pri Dom¬ žalah. N n v pitno: I. izraz žalosti in bolečine. 2. kratica akademskega naslova, 3. drug izraz, za kro¬ glo. posebno zemeljsko, 4. osebni zaimek, 5. dva soglasnika. 6. ime nekdanje filmske igralke Niel- sen. 7. osebni zaimek, 8. finsko pristanišče. 10. dva enaka samoglasnika. II. dva enaka samoglasnika (kakor pri geslu 10.), 13. torišče sedanjih bojev na Balkanu, 16. priimek ameriške filmske igralke Jonu. 18. dva samoglasnika, 20. medmet v primor¬ skem narečju, 21. tuje ime za ples kot prireditev, 22. stara pesniška vprašalnica, 23. krstno ime igral¬ ke Čehove, 24. tuj izraz za plenic. 26. eden peterih čutov. 27. moško ime iz imena Frančišek, 30. ka¬ zalni zaimek, 32. konj v turščini. 36. predmet za poklon, 40. pritrdilnim. 42. egipčansko božanstvo, 44. nota v solin.. 46. nemško pisano ime Ana, 47. po naše pisani ital. naziv žene. s pristavkom spri- ma pomeni vodilno pevko. 49. izdelek iz mleka. 30. pravimo, če komu kaj ponudimo, 52. nemška označba za našo d. d.. 34. ime našega h um. pesni¬ ka ( Deseti brat«). 33. kratici imena slov. slikarja, in člana Akademije, 56. dva soglasnika, 57. samo¬ glasnik in soglasnik, 58. dva soglasnika. /.it pravilno reli It* v razpisujemo deset nagrad. Izžrebani reševalci prejmejo po eno originalno fotografijo svojega film¬ skega ljubljenca, katerega ime naj na rešitvi navedejo. Izbirati morejo meti sle¬ dečimi zvezdniki: Tvrone Power, Kdtlv Nelson, Sonja llenie, Marika Rbkk, Hans Albers, Shirlcv Tcmple, Robert Tavlor, llenry Fonda, Lorctta Young. Paul Mimi. Jeancttc \fac Donald, Jane \Yithers, Pe¬ ter Lorre. Slike so v formatu 18X24 etn. Rešitve je poslati v enem tednu po izidu revije na naslov: Uredništvo revije »Film«, Ljubljana, Vegova ulica 6 in na ovitku pripisati »Nagradna križanka«. Rešitev jo lahko napisana tudi na dopisnici, mora pa biti prilepljen kupon, ker rešitve si¬ cer ne uvnžujemo. Kupon mora biti izre¬ zan iz. iste številke revije, v kateri je kri¬ žanka objavljena. Nagrade prejmejo izžrebanci izven Ljubljane tik pred izidom naslednje šte¬ vilke revije po pošti, v Ljubljani stanu¬ joči pa naj se po objavi njihovih imen oglasijo osebno. K žrebanju nagrad bomo povabili dva bližnja naročnika, ki bosta zastopala tek¬ movalce za nagrado. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE V o d o r a v n o : Vera in Nada, bedak, olika, rd (Dr.), Ksaver, RN (Ramon No- varro), aaa, boa, romanca, Jeki, mu, Inka, Epag, bh, tat+v, dober dan, Ada, aro, ri, Tirana, rv, Xaver, Dobra (zemlja), zgodo¬ vinar. N a v p i č n o : veda, E. D., rak, Noeli (Noc+li), alr, tli, Akro(n), Bratje Marx, Ana Pavlova, arkada, banana, Olgo, am- be, Ruhr, Cita, ep, kt, B+Bird, dendi, Diaz, rrrr, T(h)eo, aon, v g, bu. Reševalcem smo menda prav ustregli s to netežavno križanko, kajti odzvalo se jih je tako veliko število, da smo morali po obljubi zvišati število nagrad na skup¬ nih deset in te prejmejo: Anča Gornik, Milan Plut, Marta Onič, Mimica Podkrajnik, Borut Miiller, Franc Koder, Lina Svetek, Darko Gosar, Rado Golol) in Vanda Sever. Poslali smo jim po eno orgiiuilno foto¬ grafijo, kakor so nam bile na razpolago, nekaterim smo mogli ustreči z zažcJjenimi slikami, drugim pa ne. Zanimivo je, da je 34 reševalcev prosilo za sliko Eddvja Nelsona v filmu »Balalajka«, kakih dvaj¬ set je hotelo sliko Tvrone Po\verja, (ločim so drugi navajali najrazličnejša imena, tudi taka, ki smo jih v seznamih igralcev posameznih filmskih družb zaman iskali. Ti so se najbrž pomolili ali pa so si slabo zapomnili imena. Nenagrajeni bodo mor¬ da imeli v prihodnjič več sreče in jili bo žreb izbral za nagrade, ob katerih bodo imeli mnogo veselja. IZ UPRAVE S to številko smo ustavili pošiljanje re¬ vije vsem, ki še niso poravnali naročnine za tekoče polletje. Novi naročniki naj na¬ kažejo hkrati z naročilom tudi znesek ce¬ loletne ali polletne naročnine. Čekovni račun uprave je 15.703, golice položnic sc dobe na vsaki pošti. Revija »Film« izhaja 1. in 13. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40. — , polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodmat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman). Anneliese Uhling — Paul Klinger