Št. 30. V Trstu, v sredo 28. julija 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. « V odinoHti J« moG „EDINOST" izlmji vaak i a-fdo ; cena *a vse leto je 4 gld. tO kr., zn polu lota S gld. 10 kr., ro fcstrt luta I «U. 80 kr. Za oznanila, kakor tndi za |>(^lnnJc« as j>la(nj« ?.a navadno trigtopnn vrsto: kr. i!« so tlaka 1 krat, JJ, fo se tiska i krut, JO te tlaka 3 krat. Za v«ej« «rke po prostoru. Tri veSkratem tidkaaji je cena v primeri manjl*. Naroeniiift In vse drugo n»j a« polllja upmniltvu (Via ,triu potit, Otua Hitrttktl IV. io A, t. pumo). — Nefranklrana plama «■> ne nprejemaji). ltok'.piai brez pondine vrednmtti ne ne vrivajo.*- Puaamezne Itevilke se dobivajo po 10 kr. v okolici; Na Optinah, na 1'i aekn, v Uiirkoll, v Razovlui, v ftkmlnjl tu M. Magdaleni zg. Čestitim našim naročnikom! Drugo poluletje »o Je lilo davno pričelo« * mnogo naših naročnikov Je doslhmal z naročnino zaoMalo i nekateri pa »o še naši dolžniki za prvo poluletje, dasl so „ISdlnost" radi In redno prejemali. Dolgove popravili, mora vsakemu poštenjaku častna zadeva biti! List prizadeva mnogo t roško v in se> tedaj ne more v dar pošiljati. Tedaj nujno opominjamo vse čest. gospode, Merili Imena še stoje v našej dolgovskej (dolinej) knjigi* nnj nam naročnino do konea tega meseea pošlejo, sleer se Jim Ust ustavi. „Edinost** velja za eelo leto ft n. IO kr., za polu leta • n. SO kr., za četrt leta III. tO kr. OPOMB I t Upravnlštvo se Je preselilo v Via delle poste, Časa lllersehel, IO A. ■ piano. Le tja naj se denarji pošiljajo, pa tudi vsa druga pisma. Krivim prorokom. Zadnja seja tržaškega deželnega zbora naj bi zmodrila tiste, kateri pritiskajo na to, naj se politično zvežemo z Italijani i skupno upremo vladi i Nemcem. Ni še'temu dolgo, kar je tržaški dopisnik v «Slobodi» nsfm dajal ta premodri sv6t ter obsojal Nabcrgojevo vedenje 1 težnje tržaških i goriških planinskih — Hrvatov! Ne moremo preiskavati, ali ti ljudje nam daj6 ta svet s poštenim namenom, misleč, da bi nam koristno bilo, ako jih slušamo, ali imajo pri tem lastne namene; to pa moramo poudarjati, da tako priporočanje moramo z vso odločnostjo odbijati, ker bi nezvesti postali sebi, Slovencem sploh, vsem Slovanom posebe i zatajili vso politično minolost. Odpovedati bi se morali slovanskej vzajemnosti, vsem težnjam slovenskega naroda, odtrgati se od svojih najbližnjih bratov, po-laščiti se i zabosti nož v lastno srce. To pritiskanje izhaja od nekaterih ljudij, do katerih imamo malo zaupanja in vere, ker so danes najgorkejši Slovani, jutri najbolj navdušeni Italijani, kakor jim ravno kaže, i ne bi govorili o njih, da nismo opazili, kako nekateri neskušeni, politično nedolžni mladi ljudje, ognjenim besedam teh krivih prorokov pritrjujejo. Prašamo najprej, katere koristi bi mi imeli od tega, da se oklenemo laške liberalne stranke. Odgovor je lahek. Lahi bi najprej, kakor conditio sine qua non, od nas zahtevali: .polaščite se!» Res je, potem bi ž njimi živeli v miru, imeli bi laških šol, kolikor bi le želeli, a izdali bi sebo i svoj rod, plačilo nam bi bilo prokletstvo. Da bi mi svojo narodnost prodali! Na svetu Pravila o zdravju. {Konec), V zadeti prebacljanja. Da človek dobro prebavlja, ogibati se mora vsega, kar bi prebavljavalnim organom škodovati utegnolo; izbirati pa si mora pravih jedi in pijač v pravi meri. Zobje niso le za krasoto, ne služijo le dobro pri govorjenji, temuč drobć tudi živež, zato se morajo skrbno varovati. \se trde jedi naj se dobro zgrizejo in prežvečijo, tem bolj, čim trše in težje prebavljive so. Žilavo meso, trda jajca, zrnja s lupinami, listje itd. naj se dobro prežveče. Požrešno in naglo požiranje je nevarno, ker se lahko zgodi, da so požrč špičaste in ostre reči (koščice ali kaj enacega), ki lehko v požiralniku ostanejo, ali pa v jabelko in sapnik pridejo, in človek mora kašljati, da jih spet ven spravi. Pa tudi je nevarnost, da so zaduši. To se pa tudi zgodi z drugimi majhnimi ostanki, ako je človek nepreviden pri jedi in pijači. Naj se ne jć in pije v preobllnej meri prevročih in premrzlih, pokvarjenih in sumljivih jedi in pijač. Naj se ne jo strupenih gliv, ne plesnjivega in vročega kruha, no pokvarjenih klobas in pokvarjenega sira, ne svinjskega mesa, v katerem so nI cene, za katero bi nam bila na prodaj. Kakor Slovani imamo v Avstriji sijajno bodočnost, kakor Italijani jo nemamo. Na našej slovensko-avstrijskej zemlji jo naša domovina; gorje nam, ako bi solzami v očeh gledali, kakor judje v Babilonskoj suž-nosti čez morje v novo nedosegljivo domovino I — Strani tedaj od nas, vi krivi proroki, ki nam svetujete zvezo z liberalnimi Italijani I Vi trdite dalje, da se v zvezi z Italijani lahko krepko upremo vladi. Kaj tacega more trditi lo razgreta fantazija, politično zrel človek mora tako izjavo pomilovati. Peščica z Slovenci pomešanih Italijanov bi se morala upirati vladi, to je res smešno I Izkušnje zadnjih let so nas učile, kako teške boje jo imela velika večina avstrijskih prebivalcev zoper vladna načela, taka načela, ki so bila nasprotna naturi i naravnemu razvoju države i posameznih v njej bivajočih narodov. Ako bi res treba bilo, upirat se vladi, kar pa naravnost zanlkujemo, bil bi naš upor naraven in vspesen le v zvezi z bratovskimi mnogoštevilnimi narodi, nikdar pa ne s kopo Lahov, kateri nam še na-tornih pravic ne priznavajo. I zakaj bi se upirali vladi? Sedanjej vladi, ki se prizadeva za to, da se tudi pri nas v dejanje uvede enakopravnost s da se bo tudi nam godila pravica? Saj se mi potezamo i borimo prav za to, saj so naše želje i težnjo prav tiste, za katero se trudi vlada. Vojska, katera zaveznika napada, meče orožje iz svojih rok, ter ga sili v sovražnikovo pest. Tacej vojski bi bili podobni mi, ako bi se upirali vladi, ki z nami vojuje I ne zoper nas. — To bi utegnolo ugajati nekej italijanskej stranki, nam bi pogubno bilo, zato strani od nas vi, krivi proroki! Deželni zbori. Goriški deželni zbor. 7. in zadnja seja, dne /. julija. Zbor potrdi te le predloge: t. Deželni zbor se zahvaljuje Njegovemu Veličanstvu, presv. cesarju za visokodušno pomoč, ki jo jo najmilostljivejše blagovolil pedeliti deželi v novejilt hudih stiskah bodi s privatnimi darovi, bodi s postavodajnimi naredbami. 2. Dalje javlja zbor svoje hvaležno priznanje visoki vladi in visokima državnima zbornicama za skrbno podporo in Nj. K. gosp. namestniku baronu Pretis-u za energično in jako uspešno inicijativo, ki so jo odtuenili v poinoč osiromašenim prebivalcem, modro izbravši v ta namen primerne pripomočke. 3. Deželnemu odboru je naročeno, da sporoči na dostojen način to slovesno objavo. 4. Potrdi se garancija deželnega zaloga za predplaČe, podeljeno iz drž. zaloga za nakup semena v zmislu drž. postav od 3. decembra 1879 in 8. februarija 1880. Poslanec Jonko interpelira vis. vlado: Ali misli visoka vlada kmalo, česar je potreba, preskrbeti, da se izpelje uže davno projektirana preložba orarske ceste med ikre ali tribine, ne oblatov in sladčič, katere so strupenimi hojami barvane itd. Kuhinjske posode iz bakra in svinca niso dobre; še cel6 lončene in lesene posode utegnejo škodovati, ako so s svincem prevlečene. Naj se ne tlači želodec, posebno, če je polen; prenasiti naj se Človek nikakor ne. Kedar ima človek drisko ali hitrico, ali kedar ga trebuh boli, naj bo posebno zmeren in previden v jedi in pijači. J6 in pije naj so le takrat, kedar je treba, t. j. kedar je človek lačen in žejin, pa tudi tedaj ne pregonoma (3—\ krat na dan) in ne preveč na enkrat. Obilo jesti je škodljiva navada, katere naj se Človek ogiblje. Največ ljudi je, ki več jedo, nego je potrebno, a premalo vode pijejo, kakor bi bilo dobro. Voda se sicer nahaja v vsakej jedi in pijači, a preveč vode se nikdar no pije, ker se preobilica njena itak povsod iz Človeka izteka. Najboljša pitna voda je studenčnica, ako je snažna, čista in brez duha ter 8°— 12° C. gorka. Njej je primešana ogljenčeva kislina, ki jej daje oživljajoč okus. Ćista zdrava voda varuje ljudi mnogoterih bo-leznij. Kder ni dobre pitne vode, more se z filtriranjem očistiti. Ako se nečisti vodi prelije vina, sadožnih sokov ali kaj tacega, zboljŠa se sicer okus, a njena škodljivost s tem ni odpravljena. Od drugih tekočin so nekatere hladilne in krepčajoče, p. limonada, soda-voda, nekatere so malo redilne, p. slizaste juhe ječmena (kaša), rajža, sage, ali mlečnate tekočine oljnatih rastlinskih semen (inadeljnovo mleko), ali slratka; redivne tekočino so mleko, mesna juha, čokolada, razdražljiva sta kava in čaj; žestoka ali vpojna vino in pivo. Mleko samo lehko vse telo pre- Kobaridom In Žago, in da se tako v okoin pride mnogim nevarnostim, katere prete na tej cesti lastnini iti živonju ? Ker sn Ima danes sklenotl deželno zborovanje, pričakujemo, da naznani visoka vlada svoj odgovor po deželnem odboru. (losp. vladni zastopnik pravi, da hoče to interpelacijo izročili vis. vladi. Občini podgrajski v nakelskl županiji na Krasu se dovoli 300 gl. podporo zo novi most čez potok Sušic. Cesta od Mcdane po Prevalu do Mošo uvrsti se med skladovne. Zbor dovoli to le podporo: Cestnemu odboru cerkljanskemu 1000 gl. za novo cesto od Zelina do kranjske meje proti Idriji; — cestnemu odboru tolminskemu 1000 gld. za cesto v kobariškem Kotu od Hoba skozi Kred, Sedlo, Draginj do Logov, 1000 gl. pa za preložbo ceste mej sv. Lucijo in KozarišČem. Za cesto kraj Daće se dovoli .'100 gld. — prihranjenih pri drugem uže odločenem trošku. Deželnemu odboru se naroči, da lina skrbno nadzorovati, da se dovoljeno podpore porabijo za tista dela, za katera so odločene. Občinska cesta od Zagraje skozi Rublja, Sovodnjc in Štandrcž proti Gorici uvrsti se mej skladovne. Cestnemu odboru za goriško okolico dovoli zbor 1500 gl. za preuravnavo cesto mej Povmo in Kojsklm. Deželnemu odboru se naloži, naj pozove cestni odbor bovški k dolžnosti, koja ga veže popravljati in vzdrževati skla-dovno cesto od Bovca skozi Sočo do Trente. Sebreljski občini je dovoljena podpora 300 gl. za popravo mosta čez Idrijco pri Stopniku, kojega jo po vodenj hudo poškodovala. Cestnemu odboru sežanskemu dovoli zbor 2000 gl. podpore, in sicer 1000 gl. za preuravnavo klanca med Matavnnom in Naklom in enak znesek za popravo ceste držeče od Skopega skozi Dutovije proti Občini. Odboru starinskega muzeja v Ogleji se odmeni 150 gld. podpore za 1. 1881. Dvema računjskluia uradnikoma dovoli zbor vsakemu po 100 gl. podpore, dvema praktikantoma pa povikša adjutnin od 150 in 200 gl, na 'M) gl. Cestnemu odboru kormlnskemu odmeril se 5000 gl. podpore za nov most čez mejno reko Idrijo pri Medeji. Polovica te podpore se ima izplačati leta 1880, druga polovica pa leta 1881, kakor bo delo napredovalo. Ugovor občino Cliiopris-Viscone zoper projektovano stavbo novega mosta odstopi se deželnemu odboru, da ga reši v svojem področji. Potrdi se proračun glavnega zaloga za uboge za 1. 1880 sć skupnim zneskom dohodkov.........gl. 18.811:— stroškov.................... » 18.120:- in z denarničnim ostankom......... g, 001:— hrani; zato v prvej mladosti zadostuje kakor edina in najprimernejša hrana. Iz mastnih kroglic v mleku so zbira surovo maslo; širnimi je vsedeni del mleka: ostala redka tekočina je slratka. Mej drugimi tekočinami se poleg vode lahko dobro pivo priporočuje, ker hladi in redi. — Izmej jedi iz živalstva je meso najvažnejše. « Meso dela meso», to je staro pravilo. Ako je dobro prežvečeno in zmešano z mastjo, daje veliko moči in dobro redi. Od mesa pa je zopet sok veliko večjo vrednosti, nego vlakno. Zato jo boljše meso peči, pražiti in ČmaŽitl (temfati in den-stati), nego kuhati. Kuhano meso daje lo tedaj isto vrednost, kakor pečeno, ako so deno v velikih kosih kuhat v vrelo vodo, a dobi so manj vredne juhe. Pri navadnem počasnem kuhanji dobi se sicer dobre juhe, a meso je precej svojih redivnih delov zgubilo. Uživati je torej treba juho in kuhano meso skupaj, ako se hoče vseh dolov polastiti. Živalski drob je sicer podoben mesu, pa je navadno manj rediven ali pa težje prebavljiv. Jajca so pa tako tečna, kakor mleko in meso, in mehka jajca so vrh tega naj prebavljivša hrana iz živalstva. — Mej rastlinsko hrano ima prvo mesto moka, kruh in močnate jedi. Najfinejša moka je brezdušečnati škrob, torej manj tečna, nego črne moko, v katerih so še belakovine in vlečec. Moka se dobiva iz žitnih zrn, katera pa niso enako redivna. Kvas stori, da kruh (testo) vshaja, kruh postane rahel in Inknjičast, ter lažje prebavljiv. Sočivje (grah, leča, fižol) je močnato, ima v sebi mnogo belakovin, zato je skoro tako tečno, kakor meso. V krompirji je veliko vode in škroba, zatorej nI tečna proračun istoga zaloga za 1. 1SH1 pa z dohodki v znesku.................. » 18.723:— se stroški v znesku............... ■ 17.920 — in 2 ostankom................. g|. i— \ led dotičnega zborovoga L lepa doda -k proračunu za leto 1HHt trošek 13.2.">8 gl. Vi kr za razširjenje javne bolnišnice milosrčnih l>rato\ v namen norišnice. Prošnja števerjanske občine, da -.e jej dovoli primerna podpora iz deželnega zaloga za napravo mosta rez Krojno, odstopi se deželnemu odboru, da priskrbi, kar v tej zadevi spozna za potrebno. Konec ptih.) Kranjski deželni :bnr, !>. seja, n jo za Goriško tako postavo uže predložil, pa ni bila potrjena, ker razmere niso povsod enake. Dokler pa postavo ni, boljo jo, če so razdelitev godi lo tu in tam po potrebi. — Zbornica to glasno odohruje. Dr. Poklukar povdarja potrebo razdelitve pašnikov, ki bi, ako se v kaj drnzega sproinene, nesli okoli dva milijona dohodkov. Vendar je bolje 'o čakati postave, ki so dola v državnem zboru, da se bo mogla po njej narediti postava tudi za kranjsko deželo. O nadrobni razpravi se oglasi gosp. Svctcc zopor načrt, po klorom misli deželni odbor razdeliti in združiti občine. Načrt mu nikakor ui v'eč, ker ni praktičen. Posebno napačno je to. da bi se tam, kdor so mesta in trgi združeni s kinetiško okolico v eno občino, mesta odtrgala in postala občino samo za-se. Saj zdaj med kmeti in meščani po deželi ni nobenega razločka. Razloček med stanovi je i/, srednjega veka, drugod jo uže prenehal, nikjer ni več razdelitve prebivalcev v kurije, kakor pri nas v kinetiško, mestne in velikih posestnikov. Razločki naj se poravnajo, ljudje piibližajo ljudem, zato naj se ne trgajo mesta in trgi od vasi I — Poročilo odseka pa trga velike občine na majhne; užo zdaj so tožbe o premajhnih občinah, potem pa bo še slabšo. Govornik omenja, kako slabo bo to za majhna mosta in trge. n. pr. za Višujogoro, Uadoljco, Turjaški trg, Lož itd., ker bodo nastalo občine s 3U0 prebivalci, ki vseh bremen ne bodo mogle nositi. Deželni odbor je postavo na glavo postavil, iz izjem naredil pravilo; kar se po postavi sme storiti, to je tukaj zapovedano. Prošnji občine Postojnske in Krške za odlušitev od okolico niste prišli po lastnem nagibu meščanov i u tržanov, ampak sto provocirani od strankarskih namenov. Zato govornik prosi vlado, da bi teh predlogov odseka ne potrdila. Svelčev govor je zbudil glasno pohvalo. Deželni predsednik gosp. Winkler pravi, da je postava o zložbi občin velike važnosti. To vprašanje jo tudi v isterskein in goriškem zboru bilo na vso strani prešetavano, ker so povsod iskali potov, kako zložiti občine, da bodo moglo obstati. Tu so ima zdaj vršiti postava od leta lHGli in vsaka stranka ima o tein svojo misel. Vlada ima tu veliko težavo. Prod poldrugim lotom se jej je podal izdelan načrt to postave. — Govornik jo dobil vse v istem slanu, kakor jo došlo, ker se ni nič zgodilo o tem, dozdaj pa še tudi ni utegnol o tej roči natančneje podučiti se. Silno težavno je izvršiti to postavo, ker so jej ne sme delati sila. Ako bi se velike občine šiloma skup skovale, ni nobene določbe, kako se Ima vršiti volitev in kdo naj bo predsednik pri njej. Dokler ni novo postave, mora so izvesti ta, to se ve da tako, da jo razmeram dotične občine kolikor mogočo primerna. Kdor hrana. Enako je različno korenje, zelenjava, sadje manj redivno, Če tudi ima časi prav prijeten okus. V : ade ti tutor. Ker čuti užo od prvega tronotka Človeškega žlvenja možgane k duševnemu delovanju vzbujajo, ker so Čuti k večjemu duševnomu razvitku neobhodno potrebni, zavoljo tega je trobu za zdrave čute skrbeti, varovati jih bolezni in nastale bolezni nikdar zanemarjati. Najboljše je, da se človek pri boleznih v očeh in ušesih obrne do zdravnika, ki je posebno zveden v teh boleznih. Oko, zlasti bolno in slabotno, varovati so mora praha, dima, prepiha, prevelike vročino in premrzlo vode (pri umivanji). Posebno važna je svetloba in razsvetljenje. Premočna in presvetla luč prav tako škoduje, kakor slaba brleča luč. Škodljivo jo v mraku brati ali s kakim drobnim dolom se pečati. Najboljša svetljava je enakomerno svetla, pa ne presvetla luč, bodi si dnevna ali umetna, i naj od leve strani pada na delo — tako, da so oči v senci. Ako je Človek proti veliki svetlobi obr-non, vidi slabo, in oči hudo trpe. Ogibati se je pa tudi dolgega napornega gledanja in prevelikega prebliževanja dotičnega predmeta k očem. Zdravo oko vidi droben tisk, fine podobe, zemljevide i. dr. 22 centimetrov od očesa. Osobe, katere morajo majhne predmete očem bolj približevati, da jih dobro vidijo, kratkovidne so. Kratkovidnim se pomaga z uboklimi naočniki. Vendar naj se pred rabo naočnikov zdravnik za svet vpraša. — Ako pride kaj v oko, naj se trepavnica previdno giblje, da so stvar so pa med vlado in deželnim odborom ne more doseči ?pom-zumljenje, tam se bo morala narediti posebna deželna postava. Vesteneck zagovarja odsekove predloge; nemčurji sprejmo odsekov nasvet. \ daljnem razgovoru -.e gospod Svetec oglasi zoper preveliko oblast, ktero po odsekov ili nasvetih dobe okrajni glavarji nad župani. S samostojnostjo občin se nikakor ne vjerna to, da bi se okrajni glavarji vtikali preveč v občinsko zadeve, in da se pečajo s političnimi agitacijami. Tak okrajni glavar deli župane v dve vrsti; v nemčurske in narodne. Prvi delajo kar hočejo, glavar jim bodi na roko in kazmj so jim ni bati. Vse drugače je z narodnimi. Tem dela sitnosti, strahuje jih, ukazuje, preti jim z denarno kaznijo, da bi kterega vjel in ga potlej prav hudo stresel. Zato se uže vsak pošten mož brani županovega bremena in tako ie zdaj teško dobiti dobrega župana. Iz teli vzrokov predlaga govornik, naj se preko tega predloga prestopi na dnevni red. Dr. Vošnjak graja lo. da je politični uradnik (Vesteneck) vselej poročevalec o postavah v občinskih zadevah. Nadalje ga ostro prijema, da jo župane obrekoval in na poročevalskem stolu našo deželo zasramovnl govoreč o črnih pikah, kterlh je baje toliko na njih. A črne pike v naši deželi so bilo le volitve v deželni zbor in kupčijsko zbornico, po kterih je prišla v ta zbor taka večina, kakor je zdaj. Ivo še naprej prerešetujo Vestenecka, so oglasi ta, češ, da tudi sedi ko poslanec, ne pa ko okrajni glavar, a dr. Vošnjak nadaljevaje reče, da se od Vestenecka ne bo učil parlamontaričncga takta, ter sklene s tem, da podpira Svotčev predlog. Vesteneck, hudo raz.arjen, napada litijski občinski odbor zavoljo policije in nesnažnosti v Litiji in govori še druge reči, ki lete na poslance Pfeiferja, Svetca in Detela, ki so prisiljeni ugovarjati mu s taktičnimi popravki. Pri glasovanji nemčurji vržejo Svotčev predlog, obvelja toraj odsekov pre llog. Poslanec Lukman nasvetu je, naj so vlada prosi, da bi načrt postave o razdeljenji pašnikov predložila. Predlog se sprejme. Poročila finančnega odseka o proračunih kranjskih usta-' novnlh zakladov brez ugovora obveljajo. Enako obvelja dr. Vošujakov predlog o oddajanji neozdravljivih revnih bolnikov iz bolnišnic v hiralnice. Dr. Illeivvoisov predlog zastran ženltve so izroči gospodarskemu odseku. Dopisi. V lliinuli* dno 18. julija. Z velikim veseljem naznajam ti, predraga »Edinost«, da dopis i/, Mun dne 18. maja štev. 22 nam je koristil več, nego so koristile vso poprejšnje pritožbo od nas prezlranlh sosedov. Da ima draga «Edinost» tako moč, da so nje glas tako daleč sliši, nam v našej Ćićariji ni bilo znano. Hitro potom ko jo « Edinost» nam po gospodu šumarskemu pristavu s Podgrada storjeno krivico po širocem svetu razjavila, prilezel je ta gospod, kakor medved spomadi iz svojega brloga, do nas v Mune iu dejano. Da se jo nam vsem čudno zdelo, ovoga gospoda pri nas videti, od katerega jo vsem znano, da vodno le doma tiči, to lahko vsak veruje. Ali še bolj nego nam, čudno so jo njeiuu zdelo, ko je ua mesto po njem v prepoved postavljenih pogozdovatiih pašnikov prišel ter spoznal, kako krivico je nam storil. Izgovarjal so jo sicer ter hotel nam razumeti dati, da to ni njegova krivda; ali zastonj je bilo vso očiščevanje, ljudstvo dobro ve, Čegava krivda je. Mi tega nočemo trditi, da je oni gospod zaradi svojo nezvedenosti nam to škodo napravil, trdimo pa, da jo bil vzrok ta, ker je gospod šumarski pristav do časa, dokler ga ni «Edinost« iz svojega brloga propodila, vedno lo doma tičal ter le po svojih fantazijah brez prepričanja ravnal. Kar smo toliko časa želeli, to smo vendar učakali. Užo prvi dan na Munah so je gospod pristav skesal svojo pregrehe ter nam pašne pravico zopet dovolil. Dne 7 t. m. pa jo prišel šo gospod šumarski komisar našo bivše v prepo.ed po- odpravi, isto so pa dosežo s koncem lanenoga robca. Drgnoti tropavnico ni dobro, Ako v oko padla reč veliko bolečine dela, in se odstraniti no moro, devajo naj se nanje mrzli okladki in pokliče naj so zdravnik. Tudi notranji deli očesa zbole in človek leiiko potem oslepi. Ako postane kristalna leča kalna (siva mrena), moro so časi oko ozdraviti, nekoliko s tem, da se kristalna leča odstrani (mrena prereže); črna mrena (Črna slepota) je pa neozdravljiva bolezen vidnega živca. Pri tem, kar imenujemo vnetje očes, leiiko zbolć različni deli očesa ali njegovi pomožni organi, in oko je zaradi prenapolnenja krvi rudoče. Tudi pri teh boleznih, vzlasti, ako so trdovratne in se ponavljajo, treba jo zdravniške pomoči. Slušni organ je bolj zavarovan zunanjim nevarnostim, nego o^o, zato mu jo pa tudi težje pomoči pri boleznih. Zunanja zvončnica, ki sega do bobniča, naj so snaži nakupičenega in posušenega ušesnega masla in varuje tujih reči (graha, fižola, pavole, žužkov itd.) Časi so tudi zapre ušesna troblja, ki sega od golta do bobničevo votlino, kar stori, da so nekaj časa teško sliši. Udarci na glavo in močni zvoki (kanonov pok, eksplozije, stope itd.) poškodujejo močno notranje dele ušesa, tako tudi pazljivo poslušanje tenkih in nerazločnih glasov, posebno pri osebah, ki užo teSko in slabo slišijo. Tudi pri ušesnih boleznih jo silno treba pomoči izvedenega zdravnika. Organa za voh in okus ne potrebujeta tolike pozornosti, treba jiii je samo snažiti iu no preveč dražiti (z močnimi vonjavami, ostrimi dišavami itd.) Veliko večje skrbi zahteva koža; kajti ta ni le organ tipa, stavljene pašnike pregledat ter spoznavši veliko kriviro, tudi on dovolil, da smemo po istih pašnikih brez vseh obzirov pasti. Sosedje, katere vas enako breme tlači, oglasite se tudi vi, dokler je še pravi čas, neprodajajte tako obupljivo svoje živine, ter pomislite, da, aku no bode gnoja, tudi zrna no bode. Zahvaljujemo se z vsoga srca tebi, draga ■ Edinost« in vsem gospodom, kateri so nam k pravici pripomogli. S. Z. X tiradcu, dne 20. julija. Ni Še dolgo, kar )e slovensko društvo v Gradcu tam prebivajoče Slovence in dijake z slovensko-nemškinii plakati vabilo k veselici, priredjem v dober namen. To je pa bilo nemški in liberalcem velika prodrznost, krivica in hudo žaleuje nemškega naroda. Vzdignoli so tedaj v graškem liberalskein listu »Tagespost« grozen hrup, krič in so proti slovenskim plakatom razsajali in upili, kukor da bi jim Slovenci hoteli mesto bombardirati. Strgali so plakate z zidov in Slovencem prepovedali tako počenjanje. Vsak zna, da je Gradec glavno mesto štajarske dežele. V tej deželi pa prebiva nad 400000 Slovencev, kateri morajo ne le za vse deželne zavode kakor: višje šole, bolnišnico, zborno hišo, denarno pripomoči, temuč tudi deželne urade plačevati; tam je velika deželna skrinja za davke; v katero vsi Štajarskl Slovenci prav tako kakor njih deželni bratje Nemci, s teškim trudom prisltižene novce pokladajo. To pripomoć od strani Slovencev pa čislajo nemški liberalci prav tako, kakor ono od Nemcev; šc nikdar niso hrupa zagnali, da jim Slovenci z denarno pripomočjo krivico delajo in jih žalijo, ampak to dolžnost in pravico jim priznavajo. Će pa oni — to se le malo kedaj zgodi — v grasklh ulicah v slovenskem jeziku Slovencem tiskana oznanila kde zagledajo, to pa za grozno krivico drže in divje razsajajo. Na spodnjem Štajerskem je več slovenskih občin vložilo državnemu zboru prošnjo, naj se v uradnijah slovenski uraduje. Ko so to zvedeli naseljeni Nemci, napravili so nasprotno prošnjo katera se jim je iz gosposke zbornice nazaj poslala s pristavkom, da jc nobeden neče sprejeti. Graška »Tagespost« pa široka usta široko odpre, z velikim habanjem o nemškej liberalnosti poudarja, koliko vsakovrstnih ■ etabllsements« imajo Nemci na spodnjem Štajerskem: nekateri namreč kruh pek6, drugi v fraku ljudem strežejo, tretji so veliki trgovci, ki prodajajo smokve, rožiče, pomaranče in otročje igrače, četrti gonijo vole, peti pa, katerih jo «Tagespost» pozabila, nosijo mavhe čez ramena, kruha beračijo i ljudem nadlego delajo, i njili «otablisements » se imenuje »fehtanje«. Vsem tem ljudem »Tagespost« kardinalske blagoslove deli. Slovencem pa priporoča, naj se vendar enkrat spreobrni k veri liberalskega boga, naj mu žrtvujejo svoje pravice, svoj jezik, naj so poprimejo ljubeznjive nemške kulture, naj inolčć i nikar no tožijo, ker vse, kar so giblje, ali ne giblje, mora z nemško liberalsko kulturo krščeno biti. Kdor bi se temu protivil i govoril, da to ni prav, da jc liberalski bog lažnjiv, ta so mora kakor pagan zatirati i zaničevati i ž njim je ravnati kakor s hudobnim tujcem. To jo volja, morala, to so zapovedi nemško-liberalskega boga i graška «Tagespost» je njegova prorokinja, ki stoji na straži pred njegovimi durmi ter v roki drži ključe od nebes neinško-liboralske kulture, L. 1% Vol? poloir Tolmin«, 22. julija. (Xidc toplice). V minolem desetletji sedanjega veka osnovalo se je bilo v Gorici društvo, katerega namen je bil izražen v njegovem programu: »Društvo za deželoznanstvo». Menda je bilo onemu društvu smoter: Pokažimo tujcem, povejmo in opozorujmo naše sodeželano na našo milo materino deželo. Ta smoter je dosegel slavni Valvazor o naših sosedih Kranjcih, kar pričujejo no le naše slovenske i slovansko novino, temuč i — Nemci. Da je omenjeuomu društvu luč žlvenja užo v porodu vpihnola, povoda! nam je nekdanji naš goriški list « Domovina» s kratkimi besedami: « Društvo za deželoznanstvo je mrtvorojeno dote ». ampak jo odeja vsega človeškega telesa; iz nje se izceja znoj ali pot, iu na glavi nosi še lase. Koža naj se na površini čisti prahu, umazanosti, luskin zgornje kože, starega kožnega loja in posušenoga znoja. V ta namen se jo treba pridno umivati, kopati, kožo drgnoti in pogostoma Čisto perilo menjavati. Za snaženje kožo jo posebno dobro umivati so, kopati iu drgnoti se z miljom v vodi, ki ima 32—35° C toplote. Da se pa koža utrdi iu okrepča, da ni občutljiva proti vremenu, zato so pa mrzle kopeli in umivanja z mrzlo vodo dobra. Teh naj se pa človek lo polagoma privadi. Propogostoma rabiti zolo mrzlo ali zelo toplo vodo. utegne pa slabo nastopke imeti, ftoraj je treba tudi tu previdnosti. Posebno pa je prehitro razhlajonje razgreto, potečo so kože zelo nevarno, celo smrtno nevarno. Da se koža iu telo no prehladi, treba se jo z oz'irom na vreme Iu bivališče premerno oblačiti. Po zimi in po noči je treba toplejšo in debelojše, po leti in v solnčnej vročini pa hladnejše in tanjšo obleke rabiti. Kodar se vreme spreminja, takrat je dobro rabiti povrhne obleke in robec, ki so lehko odloži in zopet ogrne. Kodar se človek razgreje, tedaj ni varno gorke obleke takoj odložiti, to naj se marveč zgodi pred razgrotjem (na solncu, s tekanjem, s bojo navzgor) in po razgretju je dobro zaviti se v obleko. Noge naj so mokrote, glava pa solnčega žara, mraza in vetrov varuje. Oprsje in zgornji del trebuha naj se z obloko preveč ne stiskujeta, ker s tem trpe najvažnejša opravila, namreč dihanje in probavljanje. Po Pohnmy-ju poslovenil Iv. L-e. Gospodom snovateljem omenjeneprn druStva je bilo menda pre-živo pred očmi nemila osodi slovečega Valvazor-ja, kateri je na oltar domovine položil svoje lu'evne moći, a tudi on, v prej-nih easih bogdi mož, zapustil je v—revščini dolino solzš. 1'ilstirmi ta 1»' uvod mojemu pisu, komentar naj si bralec sam osnuje, želim le (d: Pokažimo občinstvu, bralcem nabili domačih listov, vsak po svojoj moći, krajne posebnosti, znamenitosti nase domovine; sicer na-i zanamci (potomci na nas obrno rek: -Vse imamo a ne znamo, da imamo«. Zapustivsi sprelepo Gorico, popotniki po soški dolini menda iščejo omenjene doline, dokler ne dospejo v prijazno kanalsko, katera jih bogato obdaruje za prejšno krajevno <>nako-ličnost, a če potujejo se dalje do praga Primorske « Švice». menim do Volč, morajo z na^im narodnim poetom vred o pogledu Tolminske doline vskliknoti: Predraga mi toraj domača dolina! Glej, doti; kuk rado vid' ninti-r ljubo! — Oj krasna, priljubljena ml domovina! Ti videt', v radosti solziee tek6. V resnici, dragi bralec 1 si videl kterikrat to dolino? kaka čutila so te navdajala? ako pa ie nisi videl, moje pero je preslabo, dostojno ti jo opisati, a tudi ko bi mogel, — črka je mrtva. Vas Volče stoji na robu Tolminske doline proti južnemu zapadu; slovi uže od nekedaj zaradi dobre svoje studenčnine i divno romantičnega kraja. To dobro umejo oni gospodje meščani, kateri ta kraj uže več let zaporedoma obiskujejo ogibajoči se poleti mestnemu prahu in vročini. Tudi imajo Volče svojo kopelj, katerej bode gotovo bodočnost. Ni čuda: gorski zrak, divna okolica, voda v kopelji 23—23 Hoam., dobra postrežba, ki je tu dobiš, dobre poti i. t. d. Marsikateri bolnik jo bil uže tu zadovoljen, zadobil je, česar je iskal. Ljubi bralec! ti želiš v sedanji vročini po truda-polnern delu okrepčila, pridi, pridi semkaj! vrzi od sebe skrbi, ki duha more in tlačijo pa tudi lehko porečeš: »Srce, kaj si še želiš?« 1' Kopru, 22. julija. Tu smo na učiteljišči skončali skušnjo zrelosti. Pismena skušnja je trajala od 2.—II. julija, ustmena od 12.—20. t. m. Izid je precej povoljen in dobi letos Primorje mnogo dobrih učiteljskih moči. Slovencev je bilo 24: aprobiranih 21 in sicer 12 s slovenskim učnim jezikom, 8 s slovenskim in nemškim in 1 s slovenskim in italijanskim poučnim jezikom. — Italijanov 12: aprobiranih 8 in sicer 7 z italijanskim in 1 iz italijanskim in nemškim učnim jezikom — 1 Italijan odločen za oktob. odlok, 1 reprob. na dva meseca in 2 na jedno leto. — Hrvatov 4: aprobirani .1 in sicer 2 s hrvatskim in 1 s hrvatskim in nemškim učnim jezikom — 1 na 2 meseca reprobiran. Od lanskega leta reprobiranih 4 so bili letos aprobirani il in sicer z ltallj. učnim jezikom, jeden zopet reprobiran na dva meseca. Privatistov 4: med njimi 2 aprobirana. Vseh skupaj tedaj 48 maturandov in 118 aprobiranih in med njimi 21, tedaj največ Slovencev. Njili imena: gg. liano, Belo, Berščak, Itunc Ivan, Domcniž, Kožlin, Kraševec, Leban Ilcnr. in MIha, Makarovič, Miklavie, Pakiž, Preložnik, llustija, Sekli, Sila, Sivec, Span, Urbančič, Vodopivec France in Zoren. Mnogo jim srečo želimo! ---- Kritični politični pregled. Domača dežele. Na Dunaji so imeli zadnji tedon «Sohutzenfest», h kateremu je prišlo mnogo nemških, nemčurskih, italijanskih i lahonskih strelcev; Slovani se te sluvnosti niso vdeležili. Oficijelni govori niso bili strankarski, ampak strogo patrijotlčni, če tudi ustavoverna stranka ničesar ni opustila, da bi so njej slava pela. Iz Dalmacije je poslal Bajamontl i njegovi tovaruŠi čedo nerešencev, da bi demonstrirali zoper Slovane. Nazdravljali so ti ljudje uže v Trogiru, tedaj še na doinačcj zemlji, •Italiji«, ali v Beču so strahopeto jezik za zobmi držali. Ker pri slavnostf, da si svoji mej svojimi, niso imeli poguma demonstrirati, zato so po zajčjej lastnosti za kakim grmom zabavljali. Tako je štajerski poslanec dr. Foreggor pozdravljajoč 82 s Kranjskega došlih strelcev rekel: «Vi ste prišli z skrajne južno meje nemške kulture. Kde so pa drugi? lule najnovejšo državne podpore iz Upovege lesa, ki naj bi nadomestovale stare hrastovo stebre?« — Le nekaj dunajskih tevtonskih Študentov je hotelo svečanosti dati ustavaško lice, ker so nazdravljali na Verlassungs-Parthei, na kar jim je slavnosti prvosednik povedal, da pozna sicer «Verfassuug», ali nobene «Verfassungs-Parthel». Storilo je to res nekoliko žtandala, ki je pa pomnožil le .fiaško» ustavo-vercev, ker veselici niso mogli vtisnoti ustavaškega značaja ter izbrisati jej avstrijskega. I prav zato je (a svečanost politično pomenljiva; pokazala je očito, daje liberalno nemHvo na propadu, da propada uže samo ob sebi, da ga le kedo po konci ne drži. Pripuščeno samo sebi so razkadi kakor dim o vetru. Strelci niso Taaffejeve vlade omajali, kakor so se nadejali Herbstovi privrženči, ampak še utrdile so jo. Zagrebški finančni vodja David jo z nesrečno madjarsko šolo v Zagrebu dosegel svoj namen. Zarad te šole se je namreč narodna stranka razcepila na dvoje. To je pa le Madjarom koristno i tistej zaslepolej stranki, ki polteno hrvaško Ime zlorabi s tem, da ga vsiljuje drugim sosednjim bratskim narodom. Narodna stranka se je udala Madjarom do skrajne meje, dotle, da so se Hrvatskoj uže deželni temeljni zakoni kratili, vendar Je ni dobila obećane vojaške granice, i zelo dvomljivo je tva. Hrup je zarad tega vstal silen, grdi i sramoti se prosto slovensko ljudstvo ter sumničijo narodnjaki, da so ljudstvo naščuvali. — A \se to je lažnjlvo; ljudje, ki so bili zraven in opazovali Liedertaflerje, pripovedujejo vso drugače. Eden teli Liederlichaflerjev je Sel na Smarnej gori na kor, Igral na orglah poakočnice, drugI so pa na pokopališču plesali. Tako trde nekateri, drugI pa pravijo, da so srajce slekli i z or-grneno suknjo okoli hodili. Mi nećemo trditi, ni enega, ni drnzega. Kako jc bilo, to dokaže sodniška preiskava; da pa ni bilo vse v redu, to je gotovo, sicer bi se tako rećt ne govorile. Uže na Smarnej gori so se začeli mej sulio prepirati, ta prepir se je v Medvodah še hujše nadaljeval i zalo ljudje sodijo, tla so se sami mej sabo stepli li junaci, drugi zopet mene, da so od kmečkih fantov dobili nekoliko klofut, ker so se nespodobno vedli, pod polnim kozolcem pušili i klinčko užigali. Ljubljanski nemški časniki sn zagnali zarad te dogodbo strašen hrup; uradna »Lalbacher Ztg.» je celo napala medvodsko žendannerijo, Češ, da ni svoje dolžnosti storila, kar je stražnega glavarja .lana, katerega tako njegovi predstojniki, kakor ludi ljudstvo hvali, da je vsega zaupanja i spoštovanja vreden, tako ožalilo, da se je sam ustrelil. Ta samomor ima na vesti dražljivka ■Laibacher Zeitung«. Lažnjivl telegrami iz Ljubljane. Nek nepo-sleni človek, tujec, ki sliši na ime Kraus, pošilja iz Ljubljane v dunajske časnike lažnjivo telegrame, ki sramoto kranjsko deželo i sovraštvo bude. Tako je v brzojave, s katerimi jo po-ročal o medvodskej dogodbi, vplel neresnične reči. — Pozneje je brzojavil, da so Loćani nečega Dunajčana tako pretepli, da je mrtev na mestu obležal, pa to je bila gola laž. — Nam se lo celo čudno zdi, kako more ljubljanski telegrafski ured take telegrame odpošiljati, dokler se o resnici zapopadka na kompetentnom mestu ne prepriča. Ali so ljubljanskomu telegrafskemu uradu dotični zaukazi neznani, ali ima pa preveč vere v Krau-sovo i njegovih tovarišev poštenje? '/.a sprejem cesarja v Galiciji in Bukovini so uže delajo velikanske priprave. Cesarjevo potovanje na Silesko pa se je neki za letos ustavilo. To^a jo zadnji teden na Kranjskem zopet mnogo škodo storila; pokončala jo \sc pridelke v inoravškej dolini in okoli Kamnika. Italiju lllckiis je zadnji teden sleoaril v Bakru i njegovoj okolici. Oudno jo res, da tega sleparskega klateža ne morejo v roko dobili. f Cirof ( oroniiii. Iz Gorice se nam piše 26. julija.— Danes v poludne je dušo izdahnol ekselenca Ivan grof Coronlni-Cronberg, c. kr. artilerijski general v pokoju, bivši ban hrvatski, očo sedajnemu predsedniku državnega zbora. i. t. d. — Pričakuje se deputacije iz iioca, ker vsakako bode pogreb — veličasten, liil je rajnki skoz i skozi prav Avstrijec, poštenjak prve vrste i dosledno prijazen napredku i razvoju našega naroda. Občina Kentpeterska bode v njem pogrešala skrbnega očeta — v dejanju i dobrem svetu. Sicer jako priletni mož — neki je dosegel 8»; let — Idi jo še pred kratkem precejšno trden i zdrav, ker vdeležil so je Škofovskega jubileja; a v jako malo dnevih bolezni zasačila ga je smrtna kosa. Bodi mu zemljica rahlu 1 Uradna „l.nihaflier Krlliiiiir*, katera se rodi najbolj od tistih usmiljenja vrednih posestnikov, ki se iz starega podedovanega doma zarad dolgov pod milo nebo izganjajo, ne donaša krajnskej deželi, pa tudi vladi prav nobeno koristi, zalo jo popolnem nepotrebna. Da, ona celo slovensko ljudstvo hujska i draži, kakor so je to zgodilo o medvodskej dogodbi; zato pa je škodljiva; kar pa jo škodljivo, to naj so odpravi, orgo: odpravi naj so »Laibacher Zeitung«. Kranjska deželna vlada pa naj poskrbi, da se v slovenskoj kranjskoj deželi ustanovi slovensk uraden časnik, ki bode razen uradnih oznanil, to sc ve da v domačem jeziku, donašal lo objektivna poročila brez opomb, neresnična poročila druzlh časnikov popravljal i skrbel za dober podlistek. — To bi morala biti naloga vsacoga uradnega časnika. --- Gospodarske stvari. t. Naprijetno in nezdravo bivališče so mokrolne ali v laf; ne hiie, Pri nas se mokrota od zidovja navadno odvrača s cementom. Angležem rabi v ta namen dandanes cenejše sredstvo. Pomažejo namreč stene najpred s '/* funta mila (ali žajfo), ktero jo raztopljeno v galoni (= 10 funtov) vode; — 24 ur poznej pa s polovico funta goluna raztopljenega v 4 galonah vode. Te snovi dr6 globoko v zid, in narede na nja površju tanko skorjo, ktera pa sc lc o natančnem opazovanju vidi. A stene ostanejo vedno suhe. — 2. Zoper miši! Kakor je znano, rade se te majhne glodalice spravljajo na žito vsake sorte. Nek francoski gospodar jili je iz svojega skednja tako lo odpravil: Nastavil je krog in krog ovsenega snopja po skednju osem krožnikov s kloro-apnom. Ko seje tri mesece pozneje oves mlatil, zapazil jo gospod ir z veseljem, da ni bilo ni eno zrncc pojedeno. — .'i. Zdravilo! Med ono bolezni, zoper ktere dosihdob zdravniki niso dobili pravo pomoči, spada tako imenovani divji rak. Kar nedavno je naznanil v nekem angležkem časniku John Clav, glasovit zdravnik v bolnišnici v nirmingliamu, da sc mu je v nekterili slučajih posrečilo, raka popolnoma odpraviti brez vsako kirurglške operacije — s terpentinom iz Cipra. Ako jo res, bode to sredstvo k malu gotovo tudi našim zdravnikom streglo! 4. Mnogo vina se vsako leto pokvari po nečistih in ples-njivih vinskih sodih. Komur je mar, ohraniti bi žlahtno kapljico zdravo in okusno,.naj v tak sod, popolnoma izpraznen, dene nekoliko litrov negašenega apna. Poteni naj na to ulije vode, in sod zapilka, a tako, da majheno luknjico pusti. Ko se apno z vodo me5a, napravi se veliko Roparja, kteri udira v vso špranje in luknjic«, ter vso nesnago in plesnobo pokonča. Ako je apno uže pogaženo, prilije se še več vode, sod se dobro zapilka in potem sem ter tja valja. Zdaj naj nekoliko ur mirno stoji. Naslednjič se sod večkrat s čisto vodo izmije, — in gospodarju, ki ga bo rabil, ni so bati za vino! — 5. Konjsko meso. Tržačanom ne tekne kaj, — a Dunaj-čani ln Gračani so se mu uže celo privadili. Oudi se nahaja precej mesnic in gostilnic, kjer so izključljivo konjsko meso dobiva. Na Dunaju so v prvoj četrti tega leta 1189 konj poklali. Cent za polovico kila mu je: Sprednje: 10—12 soldov; zadnje 14—16 soldov; suho meso 10—20 soldov; suhe klobase 24 soldov; surova mast 28—30 soldov, raztopljena 35—40 soldov. Hop se prodajo po 35 sold., kožec po 4—0 gld., in kosti 10U kilov po 3 gld. — 6. Zoper bolhe na zelju so najbolji pomočki: Močen gnoj, ki rast zelja naglo pospešuje, ako se gosto krog natrosi; nadalje: tilji gnoj, saje, tudi pepel in apno. Posebno v suši iu vročini naj si kmet z enim ali drugim t«h sredstvo pomagal — 7. Žužek v grahu — to jo kaj sitna iti gabna stvar. Pokonča so lehko tako: na kilo graha vzame so dve Žlici Zveplt-nrga ogljenca, s kterim se grah poškropi iu potem v posodo dene, ki seda trdno zapreti, da zrak v njo ne more. Ta posoda se potem postavi na mesto, v kterem jc toplota 25—30', in naj par dni tam stoji. Žužki so s tem gotovo pomorjenl. — 8. Konjem in oslom se rane. napravljeno jim po sedlu ali komatu, tako ozdravijo: Najprej so morajo z mlačno vodo izprati in osnažiti (najbolje z mehko gobo). Na izmito rano se potrosi v prah stolčeni gumi (gummi Mvrrhae), — in kmalu se začne rana celiti. — 9 Svinje včasih svoje mlade požro, a no iz ljubezni, nego Iz tega uzroka, ker prasci s svojimi ostrimi zobmi starko v sesce pri sesanju hudo ščipajo, kar jo tako boli, da včasih popolnoma zbestii, in v tej besnosti mladiče razmesari. Treba jo tedaj mladičem brž po rojstvu mlečne končno zobe podreti. — Tu pa tam mažejo tudi svinji gobec iu prascoin celo telo z hrinjevcem. Drugej vlivajo prašiči tekočino v uho, ki obstoji Iz 1-3 delov opitima, in 10—12 delov kafrovca. Ta tekočina starko omami in v neko dremljavico zaziblje. 10. Da konji ne grizejo, naj se tako le ravna: Vzemi precej debelo palico, prokolji jo na enem koncu in utakni vanjo kos surovega mesa. Ko te hoče konj, ko mu kladeš, v roko vgriznoti, pomoli mu meso, konj se vanje zagrizne, a meso mu je zo-perno i zato slabo navado k malu opusti. RAZNE STVARI. Prebivalci v Bosni fn Hrcegovini. števenjo prebivalstva in Živine v teli deželah se je letos dopolnilo, po tem prebiva v Posni in Hrcegovini v 43 mestih, I predmestji, 31 trgih in 5054 vaseh, potem v 189.002 hišah, 1,158.440 domačih ljudi (607.789 moškega in 550.651 ženskega spola.) Izmej teh je 448.613 muha-uiedanov, 490.761 pravoslavnih, 209.891 katoliških kristijanov, 3426 j udov iu 249 drugovcrcev. — Živino je: 158.034 konj, 413 mezgov iu mul, 2720 oslov, 701.302 goveje živine, 775 bivolov, 839.988 ovac, 522.123 koz, 430.354 prascev in 111,148 bečelnih panjev. Dober pastir. V Negoslavcih jc te dni umrl kmet Lazo VlaŠkovič, ki jo od svoje mladosti do poslednjih dni svojega živenja ovce pasel. V svojoj oporoci je izrekel željo, naj bi ga k pogrebu spremljale ljube njegovo ovčice. Iu resnično, ko so ga nesli na pokopališče, šle so za njim njegove ovce i njihov zvest čuvaj — pes. Goreče petrolije. 11. junija t. 1. jč vstala strašna nevihta nad mestom Titusvillo na Pensilvanskem v Ameriki. V tein mestu so glavne zaloge petrolija, katero se v tem kraji iz zemlje dobiva. Surovo olje se spravlja v velikanske posode, predno ga očistijo. To posode so Železne i zaprte. Mej nevihto je udarila strela v eno največjih železnih posod, probila železni krov ter užgala olje, katerega je bilo za 20.1)00 sodov. Kakor bi trenol bilo jo vso olje v ognju. Več sto čevljev visok plamen je plapolal proti nebu. Strašansko krasen pogled jc bil to, podoben gorečej gori. Posoda je stala namreč na griču i goreče olje se je valilo po strmen griču navzdolj ter delilo se v več tokov, ki so v naglem diru vso požgali, kar jim je na pot prišlo; tako so už-gali štiri druge posode, čistilišča in dvanajst hiš. Vročina jo bila taka, da nobeden ni mogel blizu, na gašenje se tedaj ni moglo misliti. Zgorelo je nad 100.000 sodov petrolija, škode je do 3 milijone goldinarjev. Začelo je goreti ob sedmih zvečer iu o polunoči je ogenj uže ugasnol. Preveč novcev. Finančni minister zedinjenih severnih amerikanskih držav ima toliko novcev, da je prosil kongres (državni zbor), naj se zakladnica razširi i naj se sploh določi, kam hoče z novci. Državni zaklad v Novem Jorku ima 28 milijonov dolarjev v srebru, v šestih mesecih pa ne bo kam z novci. — Pri nas bi jih užo spravili. Tržno poročilo. Naznanilo. Z denašno št. 30 sem nehal biti odgovorni urednik ■Edinosti«. Zarad raznih razmer in okoljščin sem se prostovoljno temu poslu odpovedal. H krati izrekam vsem čč, gg. dopisnikom najtoplejšo zahvalo. V Trstu, 28. julija /VSO. Ivan Tosti bivši odgovorni urednik «Edinost>i. Trgovina j* od zadnjič nespiemenjena. Gene so ostale stare, ali se le nebistveno promenile; le vrednostni papirji so precej padli i to zato, ker -e turška vlada ni udala zalite vanju velevlastij, katere so zarad tega primorane poslati vojaške ladije pred Carigrad. Dunajska Borsa rf/i/ i', julija. Enotni drž. dolg v bankovcih.......71 gld. Enotni državni dolg v srebru.......72 » Zlata renta..............80 » 1800, državni zajem...........131 ■ Delnico i arodne banke......... 824 » Kreditne delnice............ 275 » London 10 lir sierlin..........118 « Srebro................— « Napoleoni...............9 » C. kr. cekini..............5 » 100 državnih mark...........57 . 50 kr. 60 » 40 * 50 ' 05 i 367, 55 85 LISTNICA UREDNIŠTVA. Gosp. .1. L. v L. Vse pride. Hvala. Izurjen ORGANIST in p evo-vodja ki jc zmožen tudi na goslih igrati, ter je obiskoval Ceciljan-sko-orgljarsko šolo v Ljubljani tri lota, iu jo z dobrim vspe-lioui dovršil, išče službe; sprejme tudi službo cerkvenika. Pisma naj se pošiljajo uredništvu „Edinosti". « A Dediči Kumsinskih jniitursklh nalitgiiliSč čestitajo si naznanjati svojim kupovalcem, da so vsled bogatih najdeb v svojih jamah ceno jantarja m 80°/» znižati. S to čudovito nizko ceno upajo ohraniti dobro line naravnemu jantarju, kateremu ku »podkupujejo nič vredne 1 zdravju ž odjive ponaredbe, — Cene iz garantiranoga naravnega jantarja izdelanih cigarnih - cevk, močnih, v krasnih okvirih. Cnt. gld. gld. 12 dolge poprej i)0, zdaj le 5,— 10 » » 10 » i,— !> » i. 13 » u 3,— H ii » 10 u u a,50 7 » » 8 » ii 2.— 0 » » G » u 1,— Cigarne - cevke, tanjke. Št. Cnt. gid. gld. 1. 10 dolge poprej 15, zdaj le 3,— II. 9 u u 40 u u 2.00 III. 8 » 8 u i. 2,- IV. 7 » » 0 u u 1.80 V. C h » !j i. i. 1.00 Zu zgoraj omenjene cene smo odgovorni štiri tedne od dneva tega oznanila, pridržujemo pa si, da utegnemo potem cene povišati Naroča naj eu pri našem pooblaščencu gospodu W. llemi na Dunaji, X. Bez., Dampfgasse št. 11. St. I. II. HI. IV. V, VI. Ni ravna v, i Ust Pošiliutve se v rž 5 proti poslani na- N»^vnti veliko« 1,0 ^»t- * i I ,1 41i 1« ^Jit. »lolKt clgiiruc-cevko. ročnim uli povzetji, 8 clguroe-covk«. hpREtf^ Pl V 0 V A R NIC A v TRSTU. Bot©y© in sodci. Via Canale It. 7 - v Trstu - Via Canale it. 7 Nasproti zakristije Sv. ANTONA NOVEGA pri podružnici pogrebskega društva g. O. Zimolo Tovarnica umetnih cvetic Palme ln cerkvene rože za rabo pri ekonomičnih pogrebih = kovinske in lesene rakve. Kupuje in prodaja se vosk na debelo in drobno. (1) Aristid Mosca vlastnlk spremljalec. a a p to ti »atabtijc av. Čin ton a novega OGLJE BUKOVO PRESEJANO je na prodaj m ladiji m v imiigasinu. Podpisani, ki je dobil izključljivo razprodajo oglja z ladije gosp. .M, Polich-a, naznanja čestitemu občinstvu, da se o^lje z ladije naravnost na dom poSilja, da se ga tako manj zmelje i se lahko pogocle olajšave pri ceni. Kadar ne bo tukaj Indija, prodajalo se bo oglje iz magazina po 3 gld. 50 kr. ltvlntal na dom poslan. Ivan Pacor. H a tfn z I ii t Via St. Lucla št. 2. I.adlja t Itiva Panfili, za novim ribjitn trgom. Najboljši isterski refošk po 1 gold. botelja. Kdor ga ieli kaj kupiti, naj se obrne do TJpravniatva I MOSCA ARISTID < Umetne cvetice in cerkvena, oprava. jP V Trstu — Via Canale št. 7 — V Trstu. CERKVENE PALME«--ZALOGA VOSKA, {}> Prljemljo se vsakovrstna naročila za cerkveno rabo, kakor so svečniki, ta:e, štete posode, tabernakli, ^ tcarina :a opravo, tapete, mrtvaška obleka, srebrni, dati osleci itd. po fabričkih cenah.