a. ir SUBSCRIPTION: U S- Canada & Mexioo: One year ....... . $1.— Ši'x montlis . .—SO Three moriths . —25 Foroign Countrias: One ycar . $1-oo Single Copy 2 cente. (S.IX)VEN1.C PEOPLE) M fi R O č N ! N jj Za Z d- eTr Can£tc!o & ij « A : .Sl- “t- U Hal U in o ..., -—60 " * rllc-tno . Za inozemstvo: j-, ^olole+no . .. Ij pcsemez-na žtcv —25 $1-50 ,.a- M VOL. IX. No. 9. Plione: Cortland 5188- NEW Y0EK — PITTSB UKG, PA., četrtek 22. aprila (Tliursday, April 22.) 1910. Geslo: ..Slovenijo ^lovoncem"- Leto at. 9. V X AVSTRIJCI POŠILJAJO ČEDALJE VEČ VOJAŠTVA NA ITALIJANSKE MEJE, Slovit pravda Williant Santosa proti bivšemu predsedniku Th. Roosevelt; BREGOVI REKE SOČE UTRJENI. — OBA POSLANIKA. AVSTRIJSKI IN NEMŠKI, BAJE PRIPRAVLJENA, DA ZAPUSTITA RIM. — BUEL0W ZANIKUJE TO VEST. — PAPEŽEVE ČETE POD OROŽJEM. Rini, 22. aprila. — Poročila, dospevša semkaj iz Avstrije, pra¬ vijo. da zbira avstrijska monarhija z vso naglico vojaške čete na j italijanskih mejah, da se more postaviti v bran navalom italijanskih vojska. Velika skupina avstrijskih čet se je nastanilo v Tržiču in Renčali, trdi eno takšno poročilo. Avstrijci so tudi močno utrdili celo črto ob Soči z visokimi nasipi in strelnimi jarki, za katerimi so postavljene in ua boj pripravljene baterije. Messagero pravi, da odlaša novi ruski poslanik za Italijo. Mi¬ hael de Giers, svoj odhod v Rim zato, ker želi doseči, preden zapusti Petrograd. pOpolen in določen dogovor med Rusijo in Italijo, to pa ne samo glede italijanske intervencije v vojni, ampak tudi glede tega, kakšrn. stališče zavzame Italija ob sklepanju miru. Messagero pristavlja, da vlada še nadalje skoro popolen spo¬ razum med kalijo in llumunsko. in da se nadalje bliža nevtralnost Italije svojemu lonu-u, dasi ne more nihče povedati natanko dneva, kdaj započne Italija sovražnosti. Rim, 22. aprila. Nemški in avstrijski poslanik se baje naskrivaj pripravljata za odpotovanje iz Rima, ker sta prepričana, da se skoro p■ : vse .upl.>ma lične zveze med Avstrijo in Italijo. “ .A v strt .ribi poslanik, v Kviriualu, baron Maeehio, je neki že odposial svojo družino v Inomost. Avstrijski poslanik v Vatikanu, Schoenburg-Hai teustein. pojde najbrže ua svoje poletne počitnice ter zapusti Rim nenadoma. Vprašanje glede ‘ varnosti raznih poslaniškili arhivov : ! c !■ do¬ cela in zadovoljivo rešeno. Papež je včeraj sprejel v avdljenm M gr. Cieariča,. cerkvenega svetovalca avstrijskega poslaništva, ki jo v imenu cesarja Franca Jožefa predlagal, naj sprejme Velikan „Be¬ neško palačo“,.v kateri stanuje avstrijski poslanik, v s-trio -irstvo. | Tudi arhive nemškega poslaništva se najbrže prenese v Im p-i-8o. J Knez Buelotv je dal prepisati svojo rilo. na svojega svaku, princa j f 1 ‘ v\>■ * »i»r’ 0 |i• v. TLS,iv at?itW' ^ *črv ; * sjif-o »6 v slučaju vojne. Temu zgledu previdnosti so sledili tudi mnogi nemški \ posestniki v Italiji. Rim, 21. aprila, preko Pariza, 22. aprila. — Buelov, nemški poslanik v Italiji, je prosil ..Associated Press“, naj zanika govorice, ki se širijo, češ. da je on dal prepisati svojo vilo Malta v Riniu na svojega svaka, princa di Caiuporeale, ker se bliža skorajšnje preki- njenje diplomatičnih zvez med Italijo na eni strani in med Asirijo in Nemčijo na dragi strani. Naproti tem. govoricam pa trdi Buelov, da pogajanja, ki so v zvezi z njegovo misijo, napredujejo ugodno in zadovoljivo. Rim, 20. aprila. — Kakšno navdušenje za vojno vlada v Italiji, kaže tudi to, da se je dalo mnogo članov papeževe garde alži straže vpisati v redno vojsko. Toliko jih je zaprosilo papeža za takšno do¬ voljenje, de je bil cerkveni poglavar, prisiljen ustreči njihovim pro¬ šnjam. Izdal je posebno odredbo, v kateri'jim daje na prosto, da-li ostanejo še v njegovi straži, ali pa stopijo v redno vojsko. To je povzročilo, da se je papeževa straža silno izredčila, in vatikanske oblasti so se morale poslužiti posebnih odredb, da so nado¬ mestile izpraznjena mesta odišlih gardistov. Papaževa vojska je sicer majhna, ali vendar precej izurjena v vojaških zadevali. Zato se lahko takoj pridruži regularni vojski. RUS! IZGUBILI 500,000 MOZ V KARPATIH, AVSTRIJSKI POROČEVALCI IZJAVLJAJO, DA JE TILNIK RUSKIH VOJSK ZLOMUEN. — TE ORJAŠKE BORBE SE JE UDELEŽILO VEC MILIJONOV MOŽ. — NAD 600 VLAKOV JE VSAK DAN ODVAŽALO RUSKE RANJENCE. — RUSI. NAZNANJAJO VELIKO ZMAGO. BERLIN POROČA, DA SO NEMŠKE ČETH PRODRLE V GLAVNO POZICIJO FRANCOSKE VOJSKE. — PARIŠKO POROČILO 2,1. aprila. — Zdaj se ve več podrobnosti o krvavem griča št. GO na železniški črti Vpres—Oomme-s. i ob- COUftT KOOM m QNONGAGA - COUHTV COURT MOU-SL, SVRACUSC. d-s AfiR AMCrL D Cc Uuc 1R.IAL . Zgori*H slika »am predsta¬ vlja sodno postapje v Syra- cuse, N. V., kjer se vrši gtese- vita pravda, katero ie naperil William Barnes, m!., proti biv¬ šemu predsedniku Theodoru Rooseveltu. Dolži ga v lej pra¬ vdi obrekovanja. Sodnik William S. Andrews, ki vodi to pravdo, je naslikan odzgoraj te nase slike. Na 20. aprila je bil najprvi zaslišan kot priča Roosevelt. Sedaj se pričakuje v poteku te pravde zanimivih in senzacionalnih odkritij, ki bodo segala v politično življenje Združenih Držav, posebno pa v ono države New York. Nekateri listi trde, da b? la pravda prav ugodno vplivala na Rooseveltovo politično karijero, a listi, ki so mu nasprotni, prerokujejo že sedaj, da bo ta pravda njegov poli¬ tični grob, iz katerega se n kdar yee ne izkoplje na površje. ir VVILDAM BARNtLSdR.. *<*to hef VKSrart.vroar* g, Knteis&VKso* ’ THL000R.E. Roosevt-L r £)>, x- 1 pa.cm >n--v »uru-MM Anzeiger 1 ' opisuje karpatske boi- Ženeva, Švica. IS. aprila. — ne operacije kot največje in naj-!,,Tribuna' ; objavlja vest iz Ung- silnejše v zgodovini. Pravi, da je '■ varja ha severovzhodnem Ogr- bilo skupaj nad dva milijona mož jakem, v kateri pravi, da se je bila zapletenih v ta boj. Ta borba'je j velika bitka Berlin, IS. aprila (preko Lon¬ dona!. — Vojni poročevalci v av¬ strijskih glavnih stanih so pora¬ bili priliko bojnega prekinjen ja v Karpatih ter sumarično popisali dosedanje izide ruskega prizade¬ vanja, da bi se prerili skozi av¬ strijske in nemške čete in preko gorskih grebenov v ogrske polja- . ne,, ki je trajalo v obliki nepre¬ stane orjaške borbe, odkar-je pad¬ la trdnjava Przemvsl. Rusom, ki so najprej navalili z ogromnimi četami zdaj 'na ta, zdaj na oni del bojne črte. se je posrečilo počasno prodiranje juž¬ no od Dukla-pvelaza, kjer imajo precejšen del južnih gorskih klan¬ cev v svojih rokah. Ti so tudi pri¬ silili Avstrijce, da so izravnali svo jo bojno črto med Lunkov in U- žok-prelazoiu, odkodetr je prav u- spešno prodirala v Galicijo proti Przemvslvt v februarskih operaci¬ jah. Ostali del avstro-nemške boj- *' '' ;r “ «*i’ izven srditih ruskih i. r uuo. »u je uspešno napredo¬ val proti vzhodni strani Užok- prelaza. Evgen Lenhov, bojni poročeva¬ lec v Karpatih za - „Zeitung am Mittag'“ . meni, da so Rusi izgubili' ob poizkusih, da si izsilijo pot preko prelazov, .najmanj pol mili¬ jona mož v mrtvih, renjenih, obo¬ lelih ju v j otil). Temu pa še pristav 1 ja gospod Lenliov: ,,Sila ogromne ruske armade. v Karpatih je zlomljena, ne da bi se le za las približala svojemu ci¬ lju, za kar so Rusi vporabili vse svoje moči. Ruske izgube so ogrom ue. Mrtva trupla mož in konj leže kar v celih skladnicah pred za¬ vezniškimi bojnimi črtami. Gospod Lejjhbv pravi, da je mnenja, da bodo poznejši izidi te silne borbe, kakor oni pozimske bitke. V champagnskem okrožju, silno velike važnosti. Ruske čete 'so' silno izmučene in. izčrpane in moč njihove ofenzive je skorajgo- tovo resno ohromljena. Vojni poročevalec lista Lokal veljala Ruse dokaj njihovega plem siva. in veliko število mladih gard nik častnikov jo bilo odposlanih predkratkem na to fronto. Sto in petdeset članov garde je bilo u- bitih samo v enem spopadu blizu Kosnega. General Lisovskv in major gen. Mihael Kalmcj.sta bila med številnimi ranjenimi ruskimi častniki: Govori sc. da je sam ve¬ liki knez Mihael, mlajši brat ru¬ skega carja, poveljeval neki divi¬ ziji na tej bojni črti. Po nekolikih pomklanih dneh jc j spet nastopilo zimsko vreme v Kar patih. Vesti poročajo, da se zdi, kakor da so llusi ustavili svoje prodirajoče gibanje. Berlin, IS. aprila, — Vesti iz avstrijskega glavnega .stana 'popi¬ sujejo štiritedensko bitko v Kar¬ patih kot največjo, kar se jih do¬ slej pomni v svetovni zgodovini. Udeležilo se je,je 3,500.000 mož. Višek jc dosegla pred nekolikimi dnevi in ruska ofenziva jc bila zlomljena in odbita s strašanskimi izgubami. Vsak dan je.odvažalo veliko šte¬ vilo vlakov ranjence v notranjo Rusijo. Marsikateri dan sc jc po¬ služevalo nad 600 vlakov. Polj¬ ske bolnišnice so prenapolnjene z ranjenimi in obolelimi vojaki, na. tisoče pa jih leži brez potrebne ždravniške pomoči. Vjeti ruski častniki pravijo, da so razmere grozne in skoro neznosne. no rek* ned Sirijem in doli- Ondave. Oddelek nemške vojske, sestavljeni iz samih izbra¬ nih mož. je napadel Ruse ua poho¬ du proti' Beregu. Po dvaintride- seturnem krvavem boju se je po¬ srečilo Rusqm zagnati Nemce v beg. Ruske čete so zajele veliko množino orožja in.streliva. mu Človeku, čegar srce bije za svobodo, in zgodba o ludlovAskem krvoprelitju bo ostala neizbrislji¬ vo zapisana v spominu delavstva, dokler ne pordi vzajemnost de¬ lavskih slojev obzorja nepreod- daljene bodočnosti, ko bodo seka¬ li moy'zeua in otrok vzdilh svobo¬ de. in ko ne bo nikdo več dikti¬ ral njihovih mezd. London, klanju okoli Angležem se je’posrečilo vzeti Nemcem Omen jeni grič I držati kljub vsem .srditim napa*lomi Z zavzetjem griča št. 60, so angleške čete ie nrav malo napre- »dovnle od svoiib (uvotiiih postojank: toda tudi to malenkostno na¬ predovanje jih je veljalo večjih izgub kakor še vsaka draga bitka,- ’ izvzeniši ono pri Neuve Chapelle. Ali dasi so • angleške- čete pretrpele -ogromne izgube, vendar .so zavzele ta velevažni grič ter tako zagospodovale nad jako važno stra : - togično pozicijo. Nemško uradno ]>oroeilo ne omenja bitke okoli griča št. 60, ali angleške iv francoske vesti opisujejo to srdito ’ ter prizna-- vajo. da so njihove izgube silno težke, a obenem trde, da tudi nemške niso prav nič manjše. Grič je bil zavzet z naskokom dne. 17. t. m. Nemci so takoj drugi dan zjutraj zaceli protinapade ter jih nada¬ ljevali cel dan. Dne 19. aprila so Nemci navalili samo na nove angleško nasipe, . a so bili nazadnje odbiti. Berlin (preko Savville, L. I.). 21. aprila, — Na zapadneiii bo¬ jišču se nadaljujejo bitke na raznih točkah. Francozi so včeraj poizkusili napade med rekama Maas in Mo-, zel, a so bili odhiti s. težkimi in krvavimi izgubami za sovražnika. Zapaduo od Avrieourt so iztirale nemške čete Francoze iz kraja’ Embermenil'ter ga zasedli. . Poročilo generalnega stana še glasi: „V Chainpagnl so nemške čete izvrstno napredovale', V Argonih' so Francozi poizkušali pri Four de Pariš prodirati, a so se jim izja¬ lovili ti poizkusi. , „Med rekama Maas in Mosel so se bili včeraj srditi artilerijski , boji. Pri Fleurv je izničil ogenj našega topništva en napad francoske pehote. .,Pri Obc-des-Carmes so prodrle nomske čete v. glavno na-.prot- .. .1 ■ : - . . i t r . ,. v,.-,. -, ,.,-v , ,,V teh bitkah so Francozi pretrpeli silno tenko j ar ui- rio od Avricourt-a so si naše čete osvojile z naskokom kraj Eruber- menil- ! ' . ,,V Vogezih so zapadno od Mesteral-a navalili na naše posto- francoski alpski lovci, a so bili odbiti KAJ POROČA PARIZ Pariz, 21. aprila. — Vojno ministrstvo' je izdalo sledeče olive-: Stilo : „Silui artilerijski dvoboji se vrše med tioissonom in Reimsom, kakortudi v Argonih. Včeraj so Nemci izmetali nad Reunsom okoli 50 gorečih granat. ,,V Champagni in v Argonih ne napada pehota, pač pa so vrše artilerijski dvoboji. „V Pretre-gozdu se Nemci poizkusili svojo srečo z napadi, ali so bili povsod odhiti. .„Včeraj zvečer smo odbili dva • nemška protinapada va Hart-. Embermenil ter ga zasedile. proti mm ni DOSTI DOKAZOV, PITTSBURŠKE NOVICE TRIJE DEČKI NAŠLI SMRT POD KARO. Pittsburg, Pa., 19. aprila. -— Včeraj zvečer se -je vozil N. Bro r wer s. svoje farme v Wexfordu proti AVarreiidrUe, kjer' je hotel s svojimi otrijci obiskati svoje pri¬ jatelje. Brez predhodnega zname¬ nja. brez piska ali brlizga je pri¬ drvela električna 'kara od Pitis- tov, Artur in Al vin, sla vsied ne¬ nadnega ip ritnega sunka padla Z voza prav pod kolesa nesrečne) kare ter bila na mestu mrtva, ila- rricla je vrgel ta sunek daleč na . cesto, in deček ja obležal ta in Z razmesarjeno ..•> razbilo glavo. • Grozno razmrcvarjena trupla so Mati Jones je napisala v spo¬ min žrtvam, padlim 20 aprila 1. leta v LudioAvn. Colo,, naslednje vrstice : ..Vam, dragi otroci ludlovskv. ki • ste položili 'svit'je. življenje na žrtveni k industrijske svobode, so namenjene te ,bcswle! Ludlow je , poslal .sinonima — podobna beseda — za tragedijo — žaloigro. 20. nprila 1. 1914. je pokosila smrt. vel kakor dvajset ženskih in otroških življenj sredi ognjenih plamenov in dima, do- čim je žvižganje svinčenega dežja iz morilnili strojev pelo . strašno mrtvaško pesem nad mrtvimi trupli človeških litij, ki so se žr¬ tvovala. da ul »laže in potolažijo sovraštvo nenasiaiega pohlepa. Te žrtve niso ble zaman. Kajti zgodba o tej britalni moritvi se je globoko vsree vtisnila vsake- Kakoi- smo že poročali v ..Slo¬ venskem Narodu 11 , se je obdolži¬ lo S \vobodo krivde požara na francoskem potniškem parniku ..La Touraine“. Zdaj pa se .poroča iz Pariza, da so vojaške oblasti ustavile to¬ zadevno sodno postopanje proti Rajmondu Svobodi. Tako pravi namreč francoski list ..Petit Pari- sien“. Kapitan Bopehardon, kate¬ remu se je poverilo prpiskavo v tem slučaju, se je baje izjavil, da jc za to obdolžite v.premalo do¬ kazov na razpolago. Kljubtenm pa obtoženca še niso izpustili ua prosto, ker se, ga osumi ja vohun¬ stva. Svoboda je baje priznal, da je njegovo pravo ime Rajmond Ruff ScliVind', ne pa Rajmond Svoboda. Vsledtega so ga prepe¬ ljali iz Kante-zaporov v justično palačo, kjer ga je zaslišal kapitan Bouehardon. , j burga sem. Harmori.v & Butlcf St.- odpeljali domov, Občinstva *.* ka- ' Čare, prav tačas, ko je tudi far- ri se je pokstiia simo velika pani- mev hotel križati progo s svojim ka. vpzom. .Najmlajša dva od treh bra ? : FRANK CAPSKY, DEUVEC, PCUAK. V MESTNI SLUŽBI. Te dni je prišel, delavec in po j jo službe,-pot« m obesi vso svojo rodu Poljak, načelniku svojega j trinajstglavo m roško zalogo me- ofertfžjVi ter energično zahteval, stu na vrat. Mestni urad jc takoj naj um da mesto dela, ker je že ugodil želji odločnemu Poljaku dalj časa brez poslat Ve mu ne da- ter ga sprejel v .nestno službo. CUNARDGV PARNIK „G A R P A bo odplul iz ,Nev Torka dne 13. maja 1915., o poldne za AZORE, GIBRALTAR, NAPOLJ III PA TRAS. Udobna prilika za Srbe, Bvdgare, Črnogorce in Macedonce, Parniškš listek iz New Tokra do Patrasa $48,— Potniki si morajo od Patrasa naprej sami topiti železniške listke za nadaljno potovanje po Balkanu. Pišite na: GUNAR0 S, S. GO, Ltd., 21-24 State St, New rork ali na njene pooblaščene zastopnike. ■-.or zittz: j&sspsr, 22 . FRANK SAKSER IN ŠTIRJE DOLARJI. ; .. 1 — GOLJUF. Črti noa. — a've 1 P c v k n V osmi Številki ..Slovenskega Naroda 1 ' zdne 15. aprila smo dali v članku ..Snkser molči kakor grob" Franku Sakserju priliko, da sc opraviči, če sc more, radi listih štirih dolarjev, s katerimi je odiral slovensko ljudstvo tekom evropske vojne na ta načii jm zaračunjeval po štiri vsakifi 100 kronah, ki se mu da si dolarje pri jih je poverilo v e/1 ro domovino. Poslej ši ti ene besedice o tem v roda", in upamo si doslej še en Ameriki ni upal Sakserja. ki 7. denarjem, trgal iz ust skega Ijndst bro in mord peha na tat dolarji. J ' ki uh vn. posianje v sta¬ ni bilo ni- , Oda.su Va¬ si celo trditi, da slovenski list v vprašati Franka m ga je natanko iz- Tgih otrok sloven- Sieer pa vemo do ■ povemo: zakaj se cider>;-k ; način za J Co bi ne j v druge li, i a zbere je izvabil iz ga naroda s njal pravih da v dobrode šni cerkvi ds sovraži cerk kakor trn v f »i r« vrl list že i lu mu : tisočake ' n a šegf la mu n kurznih cen, lne namene. I o vm- ki jih »I ,|0 em. nazna- . ter jih di k;ik- ve natanko, duhovni* da K a tem mestu priobčujemo po novno ..famozno" notico, objav 1 jeno v Olasn Naroda, št. .s. zrini 3. aprila in podamo neka zakaj je lo|Hiil po svoje ku Zotti ju. Glas šaro.ir »Zloglasni Zotti bode pričel izdajati nov slovenski tednik pod imenom .Slovenski Narod 1 . S tem je že skoraj vse povedano. Oni Zotti, ki je s, pomočjo „Na rodnega Lista 11 osleparil Hrvate Srbe in žalibog tudi nekaj Slo vencev za velikanski svoto $750.- 000, namerava sedaj loviti kaline tudi med Slovenci. Sedaj dobiva Judeževc groše od magjarske vla¬ de in to od one vlade, kateri je preje v obraz pljuval, sedaj pa namerava Slovence imeti za be¬ dake. Kamor pride nova cunj!), rojaki £e vedo, kaj zn jo Atoriti ven iz poštene slovenske hiše, da je ne okuži! Še za kaj drugega ne bode, da se ne bi okužili! 11 (Konec.) ..Poskusiti hočem,“ je rekel Bendo po kratkem premisleku, „ko zagrebemo Bolantačko. bom stopil enkrat tja k dekletu in govoril 't njo." H. Zvonovi so zvonili... zvonili... Zalotsen je glas zvonov, ko ti leži na mrl vaškem odru draga oseba in ko to zvonjenje naznanja, da so za ta svet pretrgane ve¬ zi... In čim slajše so bile vezi, tem bolj žalostni so glasovi zvonov Ana se je spominjala skrbi in ljubezni rajne matere in neizre¬ čeno bridko ji je bilo pri sreu .Začutila se je samo in zapuščeno od vsega sveta, siroto brez varstva in pravic. Ko jo stopila iz hiše in videla, kako Rogljan in Bende stikata glavo, jo je zapeklo še inlj, pa sama ni vedela zakaj. Spomnila se je, kako rajna mati Ro- |gljana ni imela za dovolj zanesljivega in kako je tudi Bendetu tem manj zaupala, čim bolj se je družil z Rogljanom. .. In Bende je bo¬ ter in od gosposke ji postavljen za varilia in oskrbnika .. . . Ana se je umaknila nazaj v vežo; soseda je nista bila nili zapa- crava ukremtil^a /vonovi pa so zvoni |j in n - nn ili. . . Žalosten je glas zvonov, ka¬ dar zvoni mrliču. Ko pa so zakopali staro Bolantačko, tedaj šele s eje naselila v majhno hišico prava sramota in žalost! Kafro je bilo vse prazno po kotih! Kako se je slišalo le tiktakanje nre. ker ni bilo nikogai v hiši. da bi bil govoril in motil tišino. . . Potem ni bilo dolgo, ko se je oglasil sosed Bende in rekel: .Ana. zdaj si sama. Dolgčas ti je po materi, jeli?" ..Gotovo," je rekla Ana ter bila naenkrat vsa solzna. Kako ne ikala! Svoje slabosti je. im a? a rajna mati, res! Včasih je bila boge- sitna, a kar je rekla, je bilo modro in premišljeno. —■ A sedaj .je ni cč! Ob. kako bo še pusto in dolgočasno na svetu!" Ana se je sklanjala globoko doli na svoje ročno delo. In prav je bilo. da pride sosed Bende in se pomeni o materi. . I, kaj bi —" je tolažil Bende, ki je bil mehkega srca. In skoro a mu ni prišlo na mar, da je on vendarle boter in da bi moral škr¬ ati za Anine‘koristi. »Kaj bi jokala! Jokati ne pomaga. Rajna je oslabela in šla je, kamor bomo šli prej ali slej vsi... No, pa toliko i je lc zapustila, da st pošteno preživiš. Malo lažje ali malo težje —, la se človek le preživi. — Poglej mene! Jaz imam otroke; a sveta kora j nimam drugega kot hišico... Pa kaj sem že hotel reci: hotel cm tc prositi, veš kaj, ko hi mi odstopila polovico parcele tam ob moji hiši. Otroci skačejo okrog hiše in dopovej jim človek, ako mo¬ da po tujem ne smejo. Prav tam, kjer bi ne-smeli, ti poskačejo n ubijejo rušo. Nerodno je to. — Kaj, Ana, lco bi rni prodala tistih par metrov sveta?" Ana je sklonila glavo še nižje in .težko ji .je bilo pri sreu. Ura t c tikatnkala na steni. Mimo okna je vozil voznik in pokal z bičem. Iznad gore jc vstajalo nekaj meglic, ki so se zbirale v oblake... Po sobi je hodil Bende in čakal na odgovor . . Kaj bodeš rekla, povej!" se je vstavil pred njo. Mislil si jc m • ..Taka bo, kot je bila rajna: ne bo se dala kreniti." Že je hotel zastaviti trdo besedo; pa. premislil sc jc. — Dekle lina morda prav, da ne proda. Bvet se drži lepo skupaj; in rodovih ;vet je to. In čemu sploh kupčevati. Par pedi sveta več ali manj: mkaj kapesa hi zrastlo pomladi in nekaj fižola, ako hi otroci ne po¬ hodili in polomili. To hi bilo vse, kar hi imel od tega sveta. ..Boter Bende, vsa sem še razburjena radi maotrine smrti. Da- ics ne morem nič reči. Le to vem, da je mati z vso dušo visela m Im j njivi in je vedno trdila, da je bolje sveta prikupiti nego pro< u- tsfti.. Sicer pA. «Fko je včasih* kak otrok skoči Uprejo meje, nikdn- niso nič rekli; saj smo si svoji." ..Imaš prav. Zavoljo tpga ostanemo vendar le prijatelji. Jaz sc mislil lc tako... Saj pravzaprav mi je vse eno." In sosed Bende je odšel; pa ni bil hud. To je dohro delo Ani Bolantačeve TIL »Kakšna bo? Kako si opravil?" je vprašal Rogijanov Janez. , vzrokov po Fran- ,.K njemu grem; njega poprasanf." , ko In vstala je in šla. Neka malodušnost ki se je je polast:•% ■ je videla, da je sama na svetu nasproti tolik,m ta ma * '“koITm gledal na mojo kori-,, in nridrrtil mi bo. da delam PraV I„ T glJ”’ri sTvikala. Strehar Kačar ji je takoj dal pameten svet. Na kratko in brez ovinkov ji je rekel: . . , , . , Ne smeš tako ti rečem! Bog varuj prodajati. Bende bi ne bil veliko na bol jem, a ti bi bila na slabejem. Le poslušaj, kar ti rečem: Bog varuj! (In globoko so se mn vdirala neobrita Ima, ko je vlekel )i pipe.) — Ne prodajaj! O Bendetu ne rečem nič. A kjer je Roglja n vmes, tam ne kupuj in ne prodajaj ! To rečem ! ,.A kaj naj odgovorim, ko vem, da me bodo zopet silili . ..Hm. Reci da ne, pa je konec besedi. Boljša prva zamera, nego druga." , .... Ko je šla od Kočarja, je čutila, v srcu neko trdno, neomahljivo samozavest, katere dotlej ni poznala. Da, da! Doslej je bila otrrm. ki- je prepuščala večje skrbi le materi. Sedaj pa je sama na svetu. In treba je. da je odločna! IV. Tista jesen je bila zelo deževna. • Pošti so deževni jesenski dnevi. Enakomerno ti pada dež in ena¬ komerno otožno ti kaplja od strehe v žleb in po žlebu navzdol; kakor da bi kdo z lahkim lesom tolkel na pločevino. Ne da bi ti bilo treba gledati skozi okno —, že po tem veš. da dežuje... ^ Človek je ob takem vremenu zaspan in slabe volje. Pravega dela ni; človek ne ve, kaj bi počel. Bende, ki je bil bolj dninar nego rokodelec, ta dan ni imel dela. n misli in skrbi je imel dovolj i ute je hotel pregnati s pijačo. Ni bil pijanec. A ta dan je bil morda zadnji v domovini in vino mu je žalost, slovesa vsaj nekaj zmanjševalo. Na tihem je bil sklenli, dfc,gre v Ameriko in do danes tega ni povedal nikomur razen ženi. Čutil je,, kako jo bil zletel v oblast Rogl.janu. Na tihem je hotel iti in zaslužiti, da reši sobe in družino. Krčmar Berton mu je imel posoditi za pot. Veš, pa ne zameri, Anah' je dejal, ko je prišel mimo hiše. kjer je Ana stala na pragu. — „Ne zameri, če sem se vtikal v tisto pro¬ dajo... Kaj meni mar. ali prodaš ali ne prodaš: jaz grem v Ame¬ riko." »Pa ne res?" se je začudila Ana. ..Res! Pa tiho bodi. Veš, do danes tega niosm trosil okrog. A morda ndkurim že jutri. Berton mi da za pot in polom —. t e hi so primerilo, Ana — (in solzne so mu postale oči) — če bi se primerilo, da bi Rogijanov — saj veš: zaupati mu ni... Če bi se primerilo, da bi zapodil iz hiše ženo in otroke... To sem te hotel prositi, Ana! Santa si, mati ti je umrla, prostora imaš na drugem koncu dovolj, .. Če hi jih vzela pod streho: to sem te hotel prosili. No pa. saj ni da M — Tn odšel je naprej, moker in reven. Pri Bertonu pa je nastal prepir, da se je culo ven in da so l.ju- Ije postajali pred vrati. Pa saj večkrat nastane prepir in ljudje postajajo pred vrati. Toda, danes je vpil Bende, ki ni bil pijanec, a danes je bil slučajno pijan. In vpil je visoko in kričeče, da je člo¬ vek hote ali nehote ostal in poslušal. ..G i. . ' -.iiTlj 1 , da ! dji f si bil in goljuf nsinneš!” ta vil o L* g™ c \* ,-praševa It. Janeza n i ve c osedov. , , . _-hmril 01.1 K“‘— jutro šel po cesti m Kdo np bo prijemal • ' ve S .L R^fn*** ..Kako?! Ali je —f ’ ve „ a . - Pravkar so ga dobil ~ em videl." e —! Ni mogoče! Sc ve <, . vin j en in razburjen je bil. f. kajpak! Prišel je pozno do y najhušem nalivu je' tekal Deževalo je m treskalo, kakoi- ^ ^ da ga je. bjlo sl,sati do »krog hiše gologlav m g olorok ' ” 1 -Pomagajte, podsulo me bo- iretjega soseda: ..Podira se, P®<« jn M evže in Andrejka sta -le:- O rosno pjetn je asp«'- - N " *• -a koma j in j spravila na ležišče. ‘rn.j so ga dobili mrtvega. g ..Takšen je bil. A — ! Glejte, si V ' » « ™ d '!' '»j g (j) mislim: prej ali slej bi „ £ vedno k«j premišljeval * -e ,nu bilo itak zmešalo." je pusta . . Un ; 0 pil že v Ameriki, /em Bende je izvedel o Janezovi sini ^ ^ dobro; hud nisem t)l Pa k bilo • r BO ,o odpisal dolgo pismo Kjer pra ' Č-j' hotel "prositi odpuščanja. - • — dano. bi ga bit * v *_. par ]etih prislft , n S e domačija postavi na kak nanj. Ako bi mi ■ . r j a srečo v ar je je. Delam pridno m ako l»og na^ .. dm toliko, da se dolgovi poplačajo r na noli primeren kraj. Sicer pa: malo •jo Že'. .-. Kaj bi tisto!" svetu in za ta čas Slovenke P naročite se na • 'V' • si in 9 9 te —, povej . Vsled jeze jc a bled... i ne zaupam t —- Travnik i ti, da-veš!" raizf/ » ^ jn e'dai — (in /stal je ter se postavil ob roba mi j * ;c 1 ,cdaj plačaj! Plačaj v štirinajstih dneh, sicer -!“ Trt vdaril je po-mizi s pestjo, da so še mu potresli hodnični ro¬ kavi gbr do debelih laktov. »Vse dobiš, tako ti poveri! Jutri me bo vzela Amerika in potem ti vržem tiste krajcarje >— in narazen sva, da vaš!" Janez je bil že prišel do vrat.in hotel oditi. Zadnje besede pa so ga. pekle, da se .je obrnil in sbopil nazaj. »Ra ne —“ je rekel, »amtpak dom ti prodam. In ženo in otroke col Vin živim prav v ueioietna naročnina , Polletna naročnina . Četrtletna naročnina. $ T,- —5ff —25 je spodim iz hiše; Tako bok Bled je bil, a z nobeno mišico ni trenil. Oko so mu je tako ostro Vpirato v Bendeta, da Bendo za enkrat, ni vedel, kaj naj odgovori. . . Tanez pa, kot da se je domislil nekaj važnega, se jo vprl z ro¬ kama ob mizo in kričal: »Prašam te, ti Bende, ali si mož, ali si baba? Mož nisi! Ko bi bil mož, bi znal krotki trmo tiste dekline Bolantačeve. ki si ji bo¬ ter... Poglej svojo hišo! 7)oda ti izpodjeda zidovje, ker jarek drži tik do zida. Ob deževju ti izpira voda vso steno. Zdaj in zdaj ti bo izpodjerlla podstave... No. in kaj je bilo treba drugega, kot da dobiš moj travnik pod jarkom. Po travniku bi bil napeljal vodotok, ob hiši pa škarpo postavil. In kahko bi jo bil postavil, ko bi ti dala deklina tisti svet. . Tako pa ti bo kmalu vredna hiša toliko, kolikor vredna groblja kamenja. Tako je! Bende je hotel ugovarjati, toda ni mogel, do besede. ,.A odo bi bil napeljal do Bolantačeve njive. Proti cesti bi jo bil napeljal. In lahko bi jo bil napeljal ; saj bi jo bil po svojem!" Še bi bil kričal; toda iz kota sem se je pojavila sloka postava starega Kočarja, Bog sam ve, kje se je bil vzel. Dotlej ga nista bila zapazila niti Bende, niti Janez. »Postoj ti Janez, da te neka j vprašam!" jc rekel in glas se mu je tresel razburjenja. »Ti Janez,! si rekel, da bi bil napeljal vodo proti cesti. Toda med jarkom, in neslo je sedaj Bolanlačkina njiva _« »Kaj potem —?" je vprašal Janez porogljivo. »Kaj? Na nj.vo vendar ne bode.Š napeljeval vode... Njiva jot dekletova last. — In edino to njivico ima po rajni Bolantaeki'" »Dekle in njiva meni nič mar... Ako skopljem vodotok njive, kdo mi moTe braniti? Svet je moj! Čez njivo bo voda str delala,sama, ali pa naj deklina gradi škarpo!" »A, tako?" In Kočar se je obrnil ter izginil v kotu mežikajo z očmi. »Dobro si mn povedal!" je dregnil sosed Kočarja. »Na, pij!" Kočar pa ni pil, ampak samo mežikal je .A obraz mu je biV re- Tedaj pa se je zjasnilo tudi Bendetu. l,n zasmejal se je ter se udaril počelu: ,,Tla! A tako si mislil?! Glej ga, kakor sem rekel jn r si in goljuf ostaneš." -f ] n zrastel Hišo bi bil obviroval, kaj ne? Pa Josip Lavrenčič: VIPAVSKA ROMANCA. Med brajdam: je šel v jesenski popoldan in sam Bog ve, kako v srce se vzel neimir je čuden in črne misli, kakor jata vran bi vzdigla se z ravni, ki jo je zasnežil gruden. In šel... P ozdravljal ga med listi je za grozdom grozd rumenozrel m se do smeha čudil Prijatelj, črne misli s tabo in bridkost? Kako, kako, sem jaz jih vzbudil? Nasmej se jim v slovo, kaj ž njimi pital bi dolgčas, ce se mu zdi, pa sam naj zeha in držbo iskat gre v deveto vas_ pri nas je vrisk doma in družba smeha!_ Med brajdami se vračal je v jeseni podvečer • m sam Bog ve, ob. čem se v srcu smeh je vkresal, da bil je - cc nikdar tako - ga l anten kavalir: sanjavi lun, na nebo je dobro voljo stresal' do ligo sen in trd. VELIK OGENJ NA 55. ULICI V P1TTSBURGU. 't dvonadstrormi leseni f, .»« . vonadstropni leseni hiši št. i na 55 cesti v Pittsburgu je iz bruhnil ‘ požar. 1 tako jc: go¬ je in z očmi jc,bliskal, meni ampak sebi bi jo bi bo ženo in otroke, a. hišo naj ti izpod je voda — voda . iv.u, ku j ne? ra ne meni ampak sebi bi j 0 1 ah varoval. Ker xu to si čakal, da me zapodiš iz hiše potom. i;n enkrat lušA na trdnem. .. A,-rečem ti, le imej! Imej jo Inko. knkrŠi m! Poženi nu zenom otroke, n hišo nni i; , Vs i so !n i oda. naj ti bisi izpolje! Tako ti rečem- * * *- 'Tisto nbč je tdšel Bond »Bendeta je vzela Amerika" Ta in oni je jristavil: »Dvomim, da b Rogl.jan prime, tega ne izpusti!"' „Ne bo več vdiko prijemal, ne! ! iz neznanega vzroka velik ki jc povzročil med taino- snjim prebivalstvom velikansko razburjenje m zmešnjavo A r tci imi jo stanovala obitelj Antona Osrifsky.ni. doc,m je stanovala v p °Z 0 R, ROJAKI! hiši št. 5 v isti ulici družina ^ a ' lentina Oreskija, katero je tudi dosegel plamen ter jo upepelil- s i prebivalci v bližnji okolici so Pometali skozi okna svoje pohi- • st )o na cesto, da si rešijo vsaj to 811 npiastvo. Škode jo okoli 600 dolarjev. s •nsL to, “ e lw' s S“ , ° M h Podpiran 10 .iaka, ki bi ne žrtvoval 25 ceu- se začudili, ko se je vcldo: i se izrezal Rogijanu njem času za ameriškega Slovenc’?^ lov enskeg u Naroda" jc v sed»' ^^najkomtnej.se delo. Zato na i ‘ na ?P le menitejše, najsmotrenej^ ak Namd" n 4?v 0d0ljub tafe oJ 25 centu ^ pravi slovenec ' VS f INarod" ls’t CSCy St - naročnino na »Sioven. Kar "lik z hm" - in ^ ecev , in vrhtega N ‘ Y,> in ^nbivkl bo za to pot e ® naš slovemki S h s t n 'si krVaVe ^^Pske^ofn"'^ V daF 50 na j n0Vej *‘ je pripomni) kmet. ki je tisto ki pošlie 50 ^ J^ lst *> si °venski Narod“ ^ J e ‘ posije 50 centov za polletno "t - Skozi <*le tri mesece. Tisti P®? naročnino, bo prejemal »Slovenk ..SE&TESSEr iajuiLauiu» ’ j w»»s5* aiw(^'tMM« KRATKOČASNICE, r 1 T " \zSk ,'■ L j,k IZ¬ PUHU). Prijatelj: ..Torej zares ne greš z mano f * ) Mlad zdravnik: „Žaldane. Kajti nemudoma moram k nekemu bol- niku“ Prijatelj: „Oh, privošči mu ven¬ dar še par ur življenja!“ MEDENI TEDNI. ,..Jed ni danes zopet za nič.“ »Meni pa je popolnoma všeč, moja draga Jožica* ..Preskrbeti se moram z drugo kuharico**. „0, tako — kar precej zapodi to izpod strehe. Jaz sem namreč mislil, da si ti skuhala to jed“. mr DVOUMNO. (Iz pisma nekega ernovojnika) : . . . In potem,-draga žena, si ne ženi preveč k srcu, četudi ne do¬ bim železnega križa — saj imam vendar Tebe!. .. “ mr HUDOMUŠNO. I (Iz pisma z bojišča.) Mraz si preženem na prav .enostaven na¬ čin. Kadar.ga že kar prenesti ne morem, se zmislira na Vas, pre¬ ljuba tašča, in takoj sem ves v ognju. • v ar RAZVAJENOST. ..('e dobi moja hči 10.000 za do¬ to, mislim, da bi bili pravzaprav lahko veseli in zadovoljni.** ..Veste, čet človek danhadan čila v časopisih, da je vsak hip uje* , l ih 40.000 ali 60.000. je 10.000 preklensko majhna vsota. POGAJANJA MED AVSTRIJO IN ITALIJ O BREZ USPEŠNA. Rim, 20. aprila. — Iz verodo¬ stojnega vira. se je izvedelo, da so se izjalovili vsi poizkusi nem ške vlade zbližati Avstrijo in Ita¬ lijo do Ugodnega sporazuma glede teritorljanlnih koncesij. Mnogo poročil se je tukaj culo o tozadevnih predlogih, ki so jih baje predložili jako vplivni avstrij siri državniki hoteč zabraniti voj¬ no z Italijo s tem, da bi se tri- dontsko pokrajino odstopilo Ita¬ lijanom. Najzadnji predlog pa je bil, da se da začasno omenjeno o- zemlje v južnih Tirolah papežu, po vojni pa naj hi izročil to po¬ krajino italijanski kroni. Knez Buelow, nemški poslanik v Riuui, se je baje jezil nad tem zadnjim predlogom ter ga zavra- čevai ha vse-mogoče načine, češ, da bi bilo to nov povod svajo med Avstrijo in Italijo. Najsvcžejši načrti glede razpo¬ laganja tridentskega teritorija pa so neki bili ti, da se naj ta južni del tirolske dežele izroči do kon ca vojpc Nemčiji, ali naj bi ga za sedla zatačas Švica, v obeh slu čajih pa le pod pogojem, da se teritorij priklopi po sklenjenem miru italijanskemu kraljestvu. London, 20. aprila. — Tu se po¬ novno zatrjuje, da so bila vsa nemška prizadevanja sporazumiti Avstrijo in Italijo, docela zaman. To vest se je najbrže raznanilo da se z njo poveča v očeh itali¬ janskih prebivalcev obmejni na pad, ki se je zgodil 18. t. m. Glasom najzadnjega poročila je avstrijska patrulja prekoračila mejo ter jela streljati na itali.jan ske čete. Te sp odbile patruljo, jo zasledovale ter.tudi udrle na a v sirijsko ozemlje. Panoramski pogled na Panama-Pacifik razsta vo v San Francisco, ki je bila svečano otvorjena 20, svečana. 44$ \ .-.v-:■ . ^ ~ v t,- JP;- i gfoi ,r BREZŠTEVILNE MNOŽICE POSEGAJO DANNADaN OGROMNO RAZSTAVO. Daši se je menilo ob izb ruhu evropske vojne, da prelože to svetovno razstavo, češ, da ne more uspeti, se blesk eta danes ta veličastna in velikanska razstava v vsej svoji krasoti liki bajna kraljica, in jezera posetnikov vro od vseh strani Združenih Držav v to mesto, kjer morejo obč udovati in se načuditi največji dovršenosti človekovih izum- kov. — Dočim divja in bes ni po celi Evropi strašna vojna, katera pretresa cel svet, se udeležuje razstave 41 narodnosti, cd katerih si je dvajset dalo zgraditi lastne stavbe za svoje izumke in umetnine. Angleška, Francoska, Avstro-Ogrska in Rusija niso zastopa¬ ne oficijelno — službeno, ali razne tropovske organizacije teh štirih držav so se pobri- nile, da so tudi te dežele zastopane na tolikšni svetovni razstavi. Zgornja slika nam predočuje panoramski razgled po razstavi, in puščica sredi slike k a že na veličastni uhod v razstavne prostore. V kolikor se more soditi danes, je uspeh razstavi zagotovljen: kajti posečanje je iz vseh strani Združ. Držav in daljnih tujih dežel nepričakovano veliko. )n \< v. STV /BUIL NAŠ PROGRAM. Ker je krenila večina slovenskih časopisov v Ameriki na pota, škodljiva in.pogubna našemu narodu, je nujno potrebno, da aa branimo pred to nevar¬ nostjo. Da pa moremo to tudi v resnici izvrševati, smo prevzeli upravo in uredništvo že prej obstoječega slovenskega lista, ki nosi ime .Slovenski Narod' ter izhaja zazdaj po enkrat na teden- Torej nujna potreba in ljubezen do naroda, in ne morda kaka stranka, ali kakšna druga organizacija, nas je prisilila k temu koraku. — Za sabo nimamo prav nobene stranke, rte socijalističnc. ne .liberalne in ne klerikalne, in list ..Slovenski Narod' ni glasilo iv kem a Pr okirj.r no kakšne tvrdke za prodajanje parobrodnih voznih listkov n.-č no nikitkšne firme za prodajanje zemljišč. Neodvisen in samostojen ib ,,Slovenski Narod 11 in mpristransko hoče' presojati vso politiko, tukajšivo in ono v domačih krajih slovenskih, zabranie- vati vsakršno baratanje in mešetarenio z našimi ljudmi v Ameriki, poročali svojim čitateljem le čisto resnico, pobijati napoei-.i' nazore uaš.iu tokaišnih n.ilitJkopov, rn.zgaijeva.ti neustrašeno razne, narodne pija\... . ki so rede ob žu¬ ljih našega povečini delavskega, in zato revnega naroda li r ga izženi:.,io na ta ali nnii način- Ne mislimo pa pri trm zasebnih gonj v. m 1 ..-. temu ali one mu odrekati pravice do življenja in obstanka. ali i.i vi liof-euic, način, kako si ugotavljajo nekateri ».velor.arodnjakr "la svoj oiv-tane!;. • ..Slovenijo Slovencem" si jo nadel ..Slovenski Narod" za svojo geslo in neomajno se ga tudi hoče držati- Slovenski narod je sicer majhen, ali krepak čil, čvrst, vztrajen m nadar¬ jen- kakor vsi ostali avstrijski Slovani- Za. to sme in mora zahtevati gospodar¬ sko. politično in izobraževalno svobodo Ideja narodne avtonomijo — narodne samouprave in neodvisnosti — sc je rodila žo v njem samem; zato se mora venomer poganjati za to avtonomijo-. Nikakor pa ne mara kakega nadvladja A, tem zmislu ne odstrani Srbov, niti ne. odstrani ruskega absolutizma — ti¬ ranstva- — Neče nad sabo ne hrvaškega bana, no mazurskega, komisarja, pa tudi ne nemškega nasilja- Vse slovenske kraje —■ kprctfeko. štajerske, kranjske primorske in tudi one na Ogrskem — hoče imeti združene v eno-veliko pokra¬ jino, v združeno Slovenijo, prosto in slobodno v vseli njenih domačih zadevali, pa naj že pripada tej. .ali oni državi- To so nazori vseh pravih Slovencev, in tc nazore hoče neprestano gojiti tudi ..SLOVENSKI NAROD", jih z vso vnemo širiti med našim ljudstvom ter jih braniti z železno odločnostjo pred vsemi morebitnimi napadi- »Slovenski Narod" nima za salto nobene tirni.k,- ali organi,;.o i.i,■. .kakor smo žo omenili, upa pa in jo tudi zatrdno overjan, da ho imet prav v krat Iva,. ves slovenski narod na svoji strank S to veliko n-adejo in trdnim prepričanjem stopamo, pred ameriško slovettr sko ljudstvo, zavedaje se prav dobro, da se ne pehamo s tem započetjem za dolarjem, kakor to delajo mnogi drugi slovenski listi kot organi ali glasila tega ali onega posameznika, tega ali onega kuponskega podjetja, ampak da stremi¬ mo nesebično za idejami, ki so edine zdrave in koristne našemu narodu- RUSKA OFENZIVA IN NJEN KONEC, Oče z nožem na sina. I/, Trbiža se poroča* Nekdanji kurjač Ivan Juvan, 43, lei, star, oče štirih otrok, je prišel 12. mar¬ ca. pijan domov. Kričal in grozil jc ženi in otrokom. Materi je pri¬ skočil na pomoč sin, ITletnl klju¬ čavničarski vajenec, ki je poiz¬ kušal, potisnuii očeta v stransko soho. kar je Juvana tako razljn- tilo. da je potegnil nož in pričel ahati nc ■s krvav Tuva n le še hotel mahati z nožem, ie prestrašena mati popadla že¬ lezno palico in je. udarila z njo Juvana po glavi. Pijanec se je zgrudil nezavesten na tla. Ranje¬ nega sina so odpeljali v heljaško bolnišnico. Juvan je bil že 1. 1007. sedem mesecev v celovški norišni¬ ci. Zadnje čase jo večkrat grozil rodbini s sekiro in nožem. Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski narod**, najboljši slovenski list v Ameriki! z njim mahati no sinu, ki se je zgrudil ves krvaV na tla. Ker je V prvih novembrskih dneh lanskega leta so zbrali Rusi silne mno¬ žice vojaštva med Novo Georgijevskom—Varšavo—Ivangorodom, odkoder so nameravali udariti v prusko Slozijo. Obenem pa so se postavili dalje proti jugu močni'armadni oddeliti, da bi prodirali v črti Przemysl—Stari Sambo.r proti Ogrski ter z ogroževanjem te dežele ločili avstro-ogrsko vojsko od Ncnmev. Položaj .jr bil v resnici izredno težaven. Obema navaloma postavili sr z enako močnimi voj skami v bran, je bilo nemogoče, dokler bi sr ne ponudila prilika napasti ruske čete odstrani v zapadlii smeri tor po možnosti poraziti sovražnika. V to svrho .je pa morala ena armada vleči nasprotnika za sabo ter ga zaplesti v frontalne boje. dočim je druga vpadla po nagli reorganizaciji sovražniku v zaledje in ozadje. Po kratkem preudarku se je odločilo ovstro-ogrsko armadno po¬ veljstvo — kar se mu mora priznati v največjo čast, — da se mora gledati le na končni cilj, namreč, da se stre moč ruskih vojsk, pa četudi dosežejo Rusi tuintam na avstrijskem ozemlju kakšne kra¬ jevne uspehe. Sklenilo je zavarovati ogroženo Ogrsko samo z naj¬ potrebnejšimi obmejnimi četami. Da, v skrajnem slučaju .je bilo poveljstvo tudi pripravljeno prepustiti ogrske pokrajine ruskemu 'poplavil, da bi tako mogli Avstrijci poslati svoje glavne vojne silo (na prusko-šleske meje ter, prizadejati tam Husom smrtni udarec, do- 'čim naj bi se bil Hindenburg umaknil proti severu ter napadel Ruse 'odstrani. i Ta odločitev avstrijskega armadnega poveljstva je najjasnejši dokaz, kako vzajemno soglasje vlada med obema zaveznicama, med ■ Avstrijo in Nemčijo, v teli budili časih. ' Delalo se je naglo in previdno. Vojske) so sc zbrale mi črti Kra¬ kov—Čenstohovo, a Hindenburg se je umaknil na prežo med Poznanj- sko in Vislo kar najurneje. Premik njegove vojske se jo prikrivalo z močnimi kavalerijskimi oddelki tako spretno, da so Kusi kmalu izgubili glavo. Danielova vojska jc dobila povelje vleči z neprestanimi spopadi Ruse za sabo,' dokler jih ni izvabila v kot med prusko Sle- zi.jo in Krakovom. Danki ,jo izvedel to nalogo, to povelje z izborno spretnostjo uprav mojstrsko. Ob neprestanih in srditih bojih zadnjih straž se je umikal do Lise gore ter zadrževal sovražnikovo prodiranje v vsakem oziru. G tem počasniin umikanjem je pridobil potreben čas za Hindenburgovd armado, .•« ><■ .je mogla pripraviti in izvršiti svojo novo nalogo, ter omogočil izredno težko porazdelitev avstro- ogrskih čet. V .obratnim ogrSkih .je -bilo , razpostavilo Borocvieevo vojsko in armadno skupino Pflancer-Haliiri. De! svojih čet je moral Boroevič oddati v kritje .desnega krila na glavni bojni fronti. Z ostalimi četami je zavaroval važne postojanke ok Dukln-prelazu. Jožef Ferdinandova vojska .je bila določena za prodiranje od južne smeri in se zalo pomikala proti Krakovu. Da se podpira Danielovo armado, na katero je bila naperjena glavna sila ruskega orožja, so premestili Bohm - Krm bi I i j ovni vojsko iz Karpalot v Čenstohovo, kjer se je združila z. nemškim armadnim zborom \Voyrseb ter bila. priprav¬ ljena sprejeti počasi; se umikajoče Danielove čete. Porazdelba. čet v novi bojni črti je (bila torej, na levem krilu počenši, sledeča: Bohm- Ermol 1 i AVovrseh- Dan ki -.J ožef-Ferd in and; Medtem so so Riisi počasi, bližali. Njihovo prodiranje se je silno zavlačevalo in zadrževalo. Kajti na eni strani se jim je trdovratno upirala Danklova vojska, na drugi strani pa je bil Hindenburg raz¬ dejal vse železnice iu.eeste. Tudi proti Ogrski so započeli Rusi prodi¬ ranje. Ko so zajeli Przemvsl, je šlo nekaj vojskinih dolov proti Kra¬ kovu, dočim so st) drugi obrnili v južni smeri proti Karpatom. Ti so naleteli tukaj predvsem na Boroevičevo čete in na armadno sku¬ pino Pflanzer-Baltni, kateri vo.ji so krili dolgo črto od Fžok-prelnza pa tja do romunske meje. Avstrijci so sc na Ogrskem borili po levje, ali Rusi so vslod svojo premoči prerili ter prebili avstrijsko bojno črto pred Dtikla. Popkov in Užok-prelazom. Guvši o teh ruskih uspehih se jc general Pflanzer-Baltin naglo umaknil iz Bukovine ter prepustiti Szceniava-črto številni ruski premoči. Medtem so sledili Rusi Danklovi vojski. dokler se ni ta združila z avstrijskimi vojskami pred Krakovem. Tu so. započeli Avstrijci' ofen¬ zivo, in prišlo je do p silnih- bojev, ki so se končali ugodno za napa¬ dalce. — Ob istem času je napadel Ruse tudi Jožef Ferdinand z vso od¬ ločnostjo in srditostjo-. Najprej so se- Rusi umaknili prod silnim avstrijskim navalom, ali'pozneje so se opomogli,-' vslod česar se ni mogla Jožef Ferdinandova vojska vzdržati. Morala sc jc umakniti ter prepustiti Szceniava-črto Številni -ruski premoči. Dočim so se na'jugo odigravali 1 i• vojni dogodki, je izvršil Hin¬ denburg prvo ofenzivo proti severni ruski skupini. Toda namera, obkolili te ruske čete so'mu ni posrečila. Kajti ruska ojačenja so bila tako silna, da se jo moral Hindenburg nekoliko umakniti, da tudi on ojači svoje čete. Interesantno pa je dejstvo, da niso mogli Rusi vslod avstro-bgrskega prodiranja na jugu uiti enega moža od tnmoš- njilt čet odposlati ni, sever. Jožef Ferdinandova vojska je spel. medtem zavzela svoje posto¬ janke na Szreniava-črti ter sc zbrala v okolici Saybuš-Chaburska. Del te armade se je odcepil ter odšel na pomoč onemu oddelku Bo- roevičeve vojske, kije doslej branil zapadno -Galicijo ter se ob trdo¬ vratnih bojih počasi 'umikal premoči mnogobrojnega nasprotnika. Pot do trdnjave Krakot je bila'Šedaj na vzhodni strani ruskemu bliža- nju prostat Bržko to je imel nadvojvoda Jožef Ferdinand zbrane svoje sile. je udaril sa Ruse. Izpred Kazina Vielki jc šel na Limattovo ter tam krenil v seterno smer. In zadivjali so^u srditi boji, v kate¬ rih, so se Rusi izborno borili. Vsako ped zemlje, s katero so se umakni¬ li. so morali Avstrija izvojevnli s krvavimi izgubami. Tako jo prišlo lo krvave bitko pri Limonova -Lipanovem, kjer so se avstrijski boj urniki zopet izkazali za izvrstne in junaške voj- nike. To so bili zmigovale! huzarski polki !>. 1(1 in 16. Z nozaslišnim junaštvom so ove-nČili svoje prapore. Sicer so izgubili veliko svojih tovarišev. Ali niso bile zaman le. njihovo žri ve. Kajti bojno polje je bilo na gosto poiejano z ruskimi trupli, kar .je bilo glavno, silno važna cesta Lima ucvri je ostala n mažarskih rokah. Zaman so se ptizknšafl Rusi preriti na drugih točkah, ne da bi seveda le količkaj napredovali. Njihovi napadi so se polegli, bržko je dospela BoroevneVa Vojska. Boroevič je namreč izpoznal, da so ruske vojske silno izredčene ter započel ofenzivo. V treh kolonah, v Dunajee-, Poprad- in Kamienica-dolim .je pomel vse Ruse. S tem njegovim započetjem se je končala bitka oh cesti Limanova s sijaino zmago za avstrijsko orožje. Kajti nič manj kakor 30.000 jetnikov je padlo Avstrijcem v roke in povrhtega še veliko vojnega materi jala. — ,, Na severu .je Hindenburg prav dobro vodil svoje voje, vendar pa se mu ni posrečilo popolnoma uničiti sovražnika. Glavni cilj ob obeh Hindenburgov Ih pohodili, namreč da niso mogli Rusi odposlati z južnega bojišča na sever niti enega, moža, je bil dosežen potom spretnih odredb avštro-ogrskih čet na jugu. Neprestani in težki boji so zdrobili silo ruske ofenzive v velikem slogu. Pod Lodzem so komaj komaj ušli težkemu porazu, in tudi na jugu jim je bila sreča nemila. Na, sevorti so se umaknili za Bzu.ro, Pilieo in-Nido, na. jugu pa za Dunajee in so zbrali močne čete okoli Jasia ter potisnili Boroeviča spet v Karpate nazaj. ZLASTI ZDAJ JE NAM TRESA BITI OPREZNIM. DENAR, KATEREGA NE ODPOŠUETE SVOJI DRUŽINI, VLOŽITE V TUKAJŠN1E NARODNE BANKE. Opravičena in znana je resnica, da vsak naš človek, ki Je orisa v to deželo, ni dospel semkaj, da pregleda Amvriko, temveč zato, da si kaj prihrani ter tako olehča življenje svoji družini. Najtežavneji je zatečok štedenja. Treba je začeti z malim.- In tako ide vse lopo naprej, in vedno večje veselje se zbuja v na čim bolj se približujemo svojemu cilju. - Treba je začeti takoj ocdi-j, danes, četudi z najmanjšim zneskom. Naši ljudje pošiljajo navadno svoje prihranke v starokrajske hranilnice. To ni napačno. Ali sedaj, v teh burnih časih ni tako poši¬ ljanje bogve kako priporočljivo, pa naj so pošilja denar v to, ali ono starokrajsko hranilnico. 'Na vsak način je treba pošiljati denar svojcem ravno v teh ča¬ sih, saj se nahajajo uprav sedaj v najhujših potrebah, ali kar si kdo hoče prištediti, je najbolje, da vloži v tukajšne ameriške narodne bančne zavode. Ena izmed ogromnih in lahko se reče edinih narodnih bank ki posluje z našimi ljudmi v našem materinskem jeziku na tako' ogromno obsežni podlagi, jo First-Seeond National Bank of Pittsburg, Pa., katero nadzoruje bančni oddelek Združenih držav iz Washing- tona 'po svojem Comptrollerju in katera-ima glavnico štirih mili¬ jonov dolarjev, nad 13 milijonov dolarjev vlog in preko enega mili¬ jona prebitka. ,i ' in v njegovi okolici, naj pride v to banko na Fifth Ave. in AVood Str. ter vloži svoj denar tam. Drugi pa, ki stanujejo v velikih oddaljali od tega mesta aj nam pošljejo svoje vložke po pošti ter naznanijo pisnu-nim potom ime svojega očeta, matere in rodbine, nadalje koliko so stari in obenem tudi svoje geslo, kakršnegakoli si izvolijo. Ta banka vam plačuje obresti, a denar lahko dvignete, kadar¬ koli hočete, brez vsakega odlašanja ali obroka. Ne prejema pa manj¬ ših vložkov kakor $5.—. Denar lahko dvignete osebno, ali. pa pismeno, če stanujete v katerem drugem kraju Združenih držav. Vsakdo mora hiti oprezen s svojimi prihranki. Zato svetujemo tem potom v veliko korist našim ljudem, naj svoje preostanke od onega' denarja, ki so se ga odločili odposlati svojim družinam v pomoč, vlože tukaj na obrni i, in v tem jih bo najvestneje postregla First-Seeond National Bank of Pittsburg, Fifi Ave. and AVood Str., Pittsburg, Pa. A. Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski narod“, najboljši slovenski list v Ameriki! — # *. »SLOVENSKI NAHOD ', 22. aprila 1915. msaz SLOVENSKI NAROD (8 LOVE NIC P E O P L E) SitatsisliBd 190S- rubllshed every Thursdav- PuUbbtxi by Narod Publlshlag Co. — FcU.\, Dolliiaj. Ovnrr- AMERICAN IN ŠPIRIT- KORKIGN IN. RANOIIAOE ONLV- The advorlialng Medium to reach tho Slovctilc peoplo in the t’nit«l States and Canada- Rntorc snd olassof mali mat ter at the New York Post Office under nct of Conitress 01 ' Marcli 3- 1S79- NaroCnino pošljite po Post.. Eipress- ali Banic Moncy Orderju, ali pa v registriranem nismu na: »SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. New York, N. Y. 9th YEAR. — Thursday, April 22. 1915. — No. 9. ,.PROLETAREC", OTROČJA NAIVNOST, ŽABJA NAPUHNJENOST IN POCESTNO BARABSTVO POD ENO STREHO. ..Proletarec" je pozdravil »Slovenski Narod" v svoji številki zdne 13. aprila na sledeči način: V Pueblo, Colo., je izhajal »Slovenski Narod", majhen list iu neznaten v vsakem oziru. Tam je umrl po dolgem bolehanju. O Ve¬ liki noči pa je od mrtvih vstal, toda v Zottijevi tiskarni v Nevr- Yorku, in popolhoma izpremcnjcn. Dostojen bratec hrvaškega „Na- rodnoga Lista". Z naslovom so se zmotili. Imenovati bi se moral »Cesarski narod". Če vemo, kje da izhaja, tedaj tudi vemo, čemu in komu da služi. List je čmorumen od konca do kraja, cesarsko-kraljevski kakor žandarski bajonet in »lojalen" kakor veteranski štatskripgl. Zlagani »Slovenski Narod" stopa v življenje s pravo krošnjar- sko reklamo; za naročnike obljubuje vsakovrstne pildke za nagrado. Izdajateljstvo pa je bilo tako predrzno, da je tudi nam poslalo tako reklamno krpo. Na to imamo javno odgovoriti. »Slovenski Narod" napada »Slo¬ vensko Ligo", in zato si menda njegovi krušni očetje domišljajo, da bodo pri nas našli kakšne simpatije. To umobolno misel jim mo¬ ramo od vsega začetka izbiti iz glave, kajti sovražnik naj nas smatra za sovražnika Kdor eita Proletrea z možgani, ne more niti trenotek dvomiti o tem, da črtimo ideje, ki jih zagovarja Zottijevo slovensko glasilo — enako hrvaškemu — kakor kug.o Kakor doslej tako jih jih-bomo tudi zanaprej pobijali; in če smo te ideje smatrali za strup, smatramo »Slovenski Narod" logično za zastrupljevalca. Naš boj proti »Slovenski Ligi" nima z Zottijevim niti toliko skupnega, kolikor je črnega za nohtom, kadar pride plovci; ravno iz kopelji. Gospodje na Vesey Street v New-Yorku lomijo kopje za Avstrijo in Franzjožefa; zato nasprotujejo Ligi. Mi smo za konec Avstrije, za konec vseh kron, za jugoslovansko republiko — zato smo nasprotniki Lige. Ako bi bila Liga sredstvo, ki bi nas moglo dovesti do tega cilja, bi glasno priporočali svojim pristašem, naj se ji pridružijo in naj ji pomagajo z vsemi močmi. »Slovenski Narod" pravi, da nima za sabo ne socialistične, ne liberalne, ne klerikalne stranke. To mu že verjamemo. Koga ima za sabo, bi bilo zanimiveje vedeti, kakor to, koga nima. Tega seveda ne bo povedal, mi pa si to lahko mislimo, ker uganka ni posebno težka. »Slovenski Narod" pravi, da so Ligaši izdajalci domovine; Tista domovina, za katero maže ..Slovenski Narod"-papir, je seveda Av¬ strija'. Toda če bi 1o bila kalešna domovina, bi bili mi prvi njeni izdajalci. Avstrija pa ni domovina, temveč skupina od Habsburža¬ nov priženjenih, prisleparjenih in priropanih dežel. In kdor je po nedolžnem zatrt, ni izdajalec, če poizkuša, da bi ušel iz ječe. Avstrija je država vladnega sleparstva, politične hinavščine, korupcije, izigravanja narodov iu reakcije. Avstrija je postala ovira evropskega miru in napredka. Za to Avstrijo se more navduševati le tisti, kdor se navdušuje za suženjstvo, ali pa kdor ima v njej se¬ bične interese. Zottijevo podjetje bo gotovo preplavilo vse slovenske naselbine s svojimi reklamnimi letaki in s svojim listom. Zato upozarjamo vse sodruge na te nove limanice. Vemo, da ni treba zavednih sociali¬ stov svariti pred to cunjo; saj je lahko spoznati, kam pes taco moli. Ali naši prijatelji imajo priliko, da upozorc na to vabo tudi druge rojake, ki ne,morejo tako hitro presoditi, kam jih misli zapeljati zvijačna reklama. V hiši človeka, ki noče biti habsburški hlapec, ni prostora za ,,Slovenski Narod". In od nas naj ne pričakuje nič druzega kakor neizprosen hoj in batine. Kajti mi hočemo ljudi, ki znajo svobodno misliti, da bodo sposobni tudi za svobodno delo, ne bomo pa mirno gledali, da se bo monarhistični strup še v Ameriki trosil med naše ljudstvo. |Mv Najprej hoče torej ..Proletarec" smešiti »Slovenski Narod" s trm, da ga nazivi ja dostojnega bratca hrvaškega dnevnika »Narodni last". Ali povemo mu, da sc mu je to smešenje popolnoma ponesre¬ čilo. Kajti znano je po celi Ameriki, da »Proletarec" niti do gležnjev ne sega »Narodnemu Listu". Z omenjenim stavkom je »Slovenskemu Narodu" le priznal novo in mlado življenje ter ga prisilil, da um pove. kar mu gre, in kakor zasluži. Ce misli ..Proletarec", da si želimo njegovega pobratimstva, ► o jako moti. Kajti z listom, kakršen je »Proletarec", z listom, ki še pravzaprav ne ve, kaj hoče, ki sc enkrat zavzema za Avstrijo, drugič jo nazivjja za najkrivičnejšo državno skupino na svetu, tretjič sc krega z vsem svetom, četrtič pošilja svoje ljudi kot nepovabljene goste delat zgago tja, kamor sploh ne spadajo, itd., s takim listom pač ne maramo nikakšnih prijateljskih stikov, še manj pomoči, ki jo sam bolj potrebuje kakor mi. Med vrsticami hoče naprtiti .Slovenskemu Narodu" prav tiste obdolžitve na rame, namreč »strašne" obdolžitve, češ, da je Slo¬ venski Narod" mastno plačan agent za Avstrijo, s katerimi so »obte¬ žili" ligaši enega izmed štaba njegovega uredništva. Seveda mu na tem mestu povemo odkrito, da bi se prav nič ne branili avstrijske podpore. Saj bi s tem nikakor ne prišli navzkriž z dostojnostjo, ker menda še vedno prav mislimo, če pravimo, da je slovenski narod kot narodna skupina vendar v Avstriji, ne pa v kaki »Prolctarčevi" jugoslovanski republiki, ali pa ligaški srbski državi. .Proletarec" nam očita nadalje zmoto, češ, da bi morali nadeti »Slovenskemu Narodu" ime »Cesarski narod". Če bi bil le količkaj premislil, pa bi nc bil izbleknil tistih neumnih in otročje naivnih besed. Kajti nikakor nismo mislili, da more zaiti »stari" in »izkušeni" žurnalist med družbo onih paglavcev, ki sc najprej stepo za to, ali ono reč, potem pa hite tožit vsak k svoji materi. Kdor počenja tako otročjo politiko ter se krega radi naslova listu, pač nc more imeti posebno velikega izkustva u žurnalistiki. Podoben je bolj onim fantičem, ki platno prodajajo po vasi ter gredo zakurit pod sosedov kozolec samo zato, da si tam spečejo ukradene hruške. Kaj takega bi se moglo trditi tudi celo o ouern, ki bi se jezil, zakaj se ni krstilo »Proletarca" kar naravnost z imenom »Kri¬ stan* , Tega bi nc bili omenili, če bi »Proletarec" ne zabrenkal na na¬ rodno struno, katero sicer venomer mori v našem narodu s svojo znal, da jo naše delavstvo v Ameriki še,veduto narodno kljub vsemu njegovemu; potenju. .' Gotovo, dragi možakarji okoli ,.Proletarca" ‘. »Slovenski Narod , 1 <: in bo avstrijski prijatelj, dokler bodo Slovenci pod avstrijskim žezlom, pa naj je to všeč »Proletarcu", ali. ne. Nas ni tega piav nič sram. Kajti le pod avstrijskim žezlom ostane slovenski narod skupen. Sram pa je lahko ljudi, ki danes strašijo 'uaše ljudstvo, češ. da naj nikar ne pristopajo k »Slov. Ligi", ker jim. bo potem zabranjen povratek v domovino — kar je edino resnično, — jutri pa slika av¬ strijsko državo za najslabši državni izvržek pod božjim solncem. Tako vesla ..Proletarec" brez vsakršne posebne smeri tjavendan pod krinko delavskega prijatelja, zaletovajc se zdaj v tega. zdaj v onega, ker bi sicer niti ne vedeli, da sploh še životari. Kar se tiče agitacije za nuročbo na iSlovcnski Narod**, morate gami priznati, da se ne poslužujemo takih sredstev, kakršnih so se posluževali soeijalistični kandidate na Kranjskem za Časa državno¬ zborskih volitev. Saj ne razpošiljamo paternoštrov med ljudi, pač pa pošteuo in koristno blago — ne da bi pri tem izrabljali vere — in to še brezplačno. Pošteno in koristno blago se pač sme ponujati, pa če sc to dela tudi v svrho agitacije za »Slovenski Narod". Če je slučajno dospelo kakšno agitacijsko pismo »Slovenskega Naroda" tudi na »Proletarca", naj si zato nikar ne domišlja preveč iu ne napihuje. Morda je znana »Proletarcu" tista silno zanimiva in poučna basen o žabi, ki je hotela biti tako velika kakor vol. Kaj se ji je pripetilo vslcd prehudega napihovanja, menda tudi vedo moža¬ karji okoli »Proletarca* Če si domnevajo, da smo se jim kobuli s tistim pismom prikupiti, so se zelo silno urezali. Da bi namreč ttovek iskal pomoči tam, kjer se mu je nc more dati, bi ravnal prav tako kakor Ribničan, ki je iskal svojega konjiča v prazni dolini, dasi je prav dobro vedel, da se pase drugod. , Kar se tiče zastrupljevanja našega ljudstva odstrani »Slovenske¬ ga Naroda", pa naj »Proletarec" kar llepo molči. Sam namreč pre¬ dobro ve, koliko strupa je zasejal mod naše ljudstvo, seveda brez kake trajne vrednosti. Posamezniki so sicer to že neštetokrat obču¬ tili, ali celokupnemu narodu ne more škoditi, ker so njegovim na¬ zorom tla med Slovenci prevroča. Nas prav malo brigu, za kaj se poteguje list, kakršen je „Prole¬ tarec". Kajti tako prokleto neznaten in majhen je »Proletarce", da se njegovega javkanja sploh ne more vpoštevati, in ljudi, ki zidajo gradove jugoslovanske republike v oblake, smatramo za naivne sa¬ njače. Tudi za ..Proletarcev" boj se ne bomoibogvc kako zanimali. Kajti z ljudmi, ki zajemajo svojo »dostojnost" 1 iz Sakserjeve kloake, sc nc maramo prebijati še posebe. Karkoli bomo pisali v tem oziru proti bmenjcni greznici, veljaj tudi obenem »Proletarcu". Za. psovko ,,cunja" pač ni treba tako »izkušenega" in »uepre- kosljivega" žurnalista, pa tudi ne bogve kako slavnega dramatika in literata, s kakršnim se neprenehoma in venomer baha »Proleta¬ rec". Za kaj takega je sposoben že čisto navafclcn fakin. Cunjarstvo hi mi prav lahko in po vsej pravici zabrusili »Proletarcu** nazaj. Toda mi tega ne storimo, ker smatramo tako psovanje za smrdljive odmeve iz drhali pouličnih barab. Če že pridi »Proletarec" tinto po svojih predalih, naj se ne za¬ ganja v list, ki ima jasne hi poštene namene, ampak naj rajši pobrska tam, kjer bi moral kot »prijatelj" delavstva. Vpraša naj rajši netv- yorškega kramarja na Cortlandt Str., kaj misli ukrenuti z denarjem, ki si ga je kar nadebelo zaračunjeval ob odpošiljevanju težko pritr- ganih prihrankov našega ubožuega ljudstva. Tako bi vsaj nekaj pomagal svojim ljudem, in bi ne bil vsaj v tem oziru tako silno brez¬ pomemben, neznaten in majhen. NAŠA OBSODBA »SLOV, LIGE” IN SAKSERJA SE DOCELA KRIJE Z ONO IZ STARE DOMOVINE. btarok V zadnji, številki »Slovenskega Naroda" smo ponatisnili dobe¬ sedno iz ljubljanskega »Slovenca" članek »Sleparjenje ameriških Slovencev" ker si tega ni upalo Sakserjevo trobilo. Danes se hočemo baviti z njim nekoliko podrobneje. Ljubljanski »Slovenec** piše: »Z nesramnimi lažmi v ameriških slovenskih časopisih se hoče zastrupiti naš narod v Ameriki, na drugi strani pa- škodovati poziciji Slovencev v stari domovini. S peklensko zlobnostjo so v Ameriki na delu ljudje, ki kažejo, da nimajo nobene vesti. K gotovemu časopisju v Ameriki so prišli najslabši elementi, ljudje, ki imajo v stari domo¬ vini podrte za seboj mostove, katerim so žrtve, vztrajno delo za idealne cilje neznane. Ti ljudje spravljajo v ameriško slovensko časo¬ pisje najgrše laži o naši armadi, ponatiskujejo iz angleških časo¬ pisov laži o razmerah na našem jugu ter te laži v Svoje umazane na- meue še povekšavajo". V šesti številki »Slovenskega Naroda** smo pisali v programu: »Ker je krenila večina, slovenskih časopisov v Ameriki na pota, škodljiva in pogmbna našemu narodu, je nujno potrebno, da ga bra¬ nimo pred to nevarnostjo. Da pa moremo to tudi v resnici izvrševati, smo prevzeli upravo in uredništvo že prej obstoječega slovenskega lista, ki nosi ime »Slovenski Narod" ter izhaja zazdaj po enkrat na teden* *. Če primerjamo gori citirane vrstice iz' »Slovenčevega" članka z besedami iz programa »Slovenskega Naroda", vidimo, da se povsem strinja vsebina obeh besedil, kar je dovolj jasen dokaz, da smo storili pravi korak ter ubrali pravo smer, ko smo jeli razgiljevati nesrečno politiko »slov. lige" in bičati po ljudeh, ki se hočejo na rovaš slo¬ venskega ljudstva In za plaščem takozvauega ..jugoslovanstva*" na- peljavati vodo na svoje kramarske mline ter si povekšati itak iz naroda pridobljeno premoženje. Nadalje piše isti ljubljanski dnevnik; »Kako delajo ti ljude z našim ubogim ljudstvom v Ameriki, naj bo v dokaz to-le: Ameriški slovenski dnevnik »Glas Naroda" priobčuje velik oklic, v katerem na čelu piše, da je v Ljubljani revolucija, krvavi upor, da so ta krvavi upor pričeli slovenski duhovniki sami, in sicer v ljubljanski stolni cerkvi. Ljudstvo da se je v trumah navalilo na palačo cesarskega namestnika in jo upalilo! »Glas Naroda" to goro- stasno laž hitro poizkuša izrabiti za strujo, katero on zastopa : „Č'c se bunijo v stari domovini preje tako vneti slovenski duhovniki, teda j mčra tudi nam vsem prikipeti do vrhunca" sveta ježa. Kadar vodijo krvave upore slovenski duhovniki, je čas, da tudi mi postanemo Gubci ( !)" Zato naj amerikanski' Slovenci hitro ustanove Slovensko ligo, seve pod predsedstvom g. Sakserja, ki lcot »izkušen bankir" kot prvi korak priporočil zbiranje »denarnih prispevkov" in nabi¬ ranje mnogoštevilnih podpisov". Tudi mi smo že pribili dejstvo, da se hoče reklamno trobilo šif- kartaškega kramraja uveljaviti med narodom s poročanjem in raz- sirjevaujem raznih laži, da si hoče ligaški poglavar zagotoviti za li¬ gaškim plaščem mastne dohodke vsaj s pošiljanjjm denarja, ker iu? gre šifkartaški »business" sedaj več tako »sijajno", in kose iz starega kraja tudi menda več ne prihajajo v Nerv-^ork. Dalje pravi »Slovenčev" člankar v tozadevneu članku: »Prepričani smo, da bodo ameriški Slovenci, k> jim s tem za¬ stavljamo svojo besedo, da niti ena beseda v zgorajšnjem strašnem poročilu »Glasa Naroda" o revoluciji v Ljubljani ni resnična, odprli rajsko in štaiaško iuteruacijonalo, ter ne bi s tem javno pri- J ocf! in bodo osamljeno pustili tisto družbo, ki jih koče zvoditi na! napačna pota. Tej družbi bi bilo morda prav-da bi nabra P ^ ^ laži kolikor mogoče podpisov, da bi bil kolikor ' u °£ načrti!" vencem povratek v staro domovino nemogoč. Peklenski načrt Da, tudi mi smo mnenja, da zavaja »slov. liga -»as . se ljudstvo na pota. katera sigurno dovedejo vsakega ligasa, povrnil v staro domovino, mesto v naročje njegovih domači neizprosne postave. n s Seveda pa nam niti na misel no prihaja, da bi nama a _ priobčeujem »Slovenčevega" članka zagovarjati stranko, ki jo za¬ stopa ljubljanski »Slovenec", ter jo braniti pred napaci m P° ki jih ji meče člankar v Sakserjevem glasilu pred noge. o m>J op <- sama, če hoče. Ali vsebino omenjenega članka, v kolikor sc n - " in Sakserja. pa podpišemo z obema rokama, izvidi, se zaman izvija Sakserjev list iz skripc.N. vi t, zv. »slovenske lige Kakor se jasno ražv , .. v katere ga je spravil »Slovenčev" dopisnik s svojim člankom. Kajti Sakser polemizuje s »Slovencem**. ne da bi navede , za mj sc jezi in togoti nad »Slovencem" iu klerikalno stranko. No, pa to je že jako stara navada tega kramarskega glasila. Saj že odnekdaj ribari v kalnem. Če je treba, pa sc pridenc-neko i m pobožnih vzdihov, pogladi in poboža tega, -ali onega slovenskega ameriškega duhovnika, zaskrbi ga katoliška vera med s ovens *im ljudstvom v dno kramarskega žepa, zapiše nekaj plesnivih besed na adreso slovenskega naroda, ubere razglašeno struno svojega »naro nega" navdušenja, se potrka na svoja ..junaška" prša ter se pit'; zetno pobaha, koliko dobrega je že storil za slovenstvo v Ameriki in doma na Slovenskem, citira tuiutam nepravilno par vrstic tega, ali onega slovenskega pesnika, zavija resnico u laž tideč, da se jc. Rusija potegnila za slovenske dežele ter zagrozila Italiji, ki jv z< segala po naših pokrajinah, dasi so poročali angleški listi, o katerih se nikakor ne more trditi, da so naklonjeni Avstriji m njeni zavez¬ nici Nemčiji, ravno narobe. Višek vsega hlinenja in kramarske zvijačnosti pa je. ko s< - iznebi Sakserjevo glasilo najabsurdnejšega stavka: »Sami hočemo stati na straži ter gledati, da se slovenskemu narodu ne bo godila nik j er krivica!" Ljudje božji, Sakser pa pravica od njegove strani uapram slo¬ venskemu ljudSJtvu?!? Sami veste prav dobro, kako "Vam je Sakser delil pravico, in natanko Vam je znano, kako 'i as je branil kriv ice. Zato nam ni treba posebe omenjati tega. Dovolj je, če rečemo, kar smo že opetovano rekli v svojem listu, kako »neizmerno* * in strašno pravičen Vam je bil ob odpošiljanju Vašega denarja v staro domovino Vaš »dobrotnik". Čeprav se je mož razkačil zagledavši naš list pred sabo na mizi, čeprav ga je imenoval, še preden ga je zagledal —• kakor trdi v št. 78. zdne 3. aprila — »cunjo", vendar bo pokazala bodočnost, da mu ho ta »cunja" povzročila še mnogo bridkosti in solza. Dasi še ni bilo dotaknjeuo njegovo »cestitljivo" ime v našem listu »Slovenski Narod", pa se je že čutil poklicanega, da ga je napadel docela nestvarno. Mož se ga je ustrašil. Zato je bilo ueobhod no" potrebno lopniti po njem ter izliti nekaj gnojnice, zajete iz Sakserjeve smrdljive Štirne, nanj. To je nam dokaz, da smo mu v napotje. In med drugim smo tudi to hoteli. Zastaviti pot njegovi politiki ligaškega kalibra ter mu gledati na prste ob njegovem kramarstvu, je naš namen. In to ni prav nič drugega, kakor pomagati slovenskemu ljudstvu, da bo moglo iti svobodno v svojo domovino, in da se ga ne bo izkoriščalo na denarnem polju. ODPISI. Port Allegany, Pa., — Gotovo mi bo sl. uredništvo »Slovenske¬ ga Naroda" odstopilo majhen ko¬ tiček v svojem listu. Kakor sem omenil že v svojem prvem dopisu v »Slovenskem Narodu", da se še večkrat oglasim, izpolnjujem to svojo obljubo že s temi svojimi vrsticami, s katerimi hočem ne¬ koliko prerešetati članke v G. N., zlasti one, ki se tičejo razmer v starem kraju. Te so mi namreč predobro znane. Saj je komaj pol¬ drugo leto minilo, odkar sem pri¬ šel semkaj iz naše stare domovine. Ne bi se spuščal na to polje, če bi ne kričala in bobnala amerikan- ska »slov. liga" venomer po Sakserjevem listu, češ, da je ona edina rešiteljica slovenskega na¬ roda tu in v domovini. V resnici je pa edina zapeljivka in škodljiv- lcu našega ljudstvu. V članku Sakserjevega lista — Zlato se preizkuša v ognju — je zopet nek do zajavkal, ker je menda ljub¬ ljanski »Slovenec" precej obču¬ tno stopil Sakserju na noge, ter zapel svojo staro pesem, lri jo na¬ piše vselej, kadar je zapisano v »Slovencu" ..presveto" Sakserje- 'o ime. »Slovenec*‘ mu je najbrž moral povedati dokaj bridkih resnic.. Kajti tako dolgoveznega članka že dolgo nismo čitali v Sakserjevem trobilu. Seveda je Sakser zopet tako zasukal svoje pero, kakor bi bili gospodje okoli ..Slovenca" sami izdajalci sloven- skega imena, a Sakscrjevoi pa, edi¬ ni in pravi rodoljubi in čistokrvni prijatelji in dobrotniki slovenske, ga ljudstva. Da je to zadnje čista laž, iu ono prvo samo obrekovanje poštenih ljudi, o tem je vsakdo med ameriškimi Slovenci docela uvjerjen, in nični ni treba tega posebe poudarjati, razpravljati iu pojasnjevati. Nadalje zopet dvig¬ ne Sakser v omenjenem članku po- . i ( 1C * "1 DPfl f i >~> 1, S" v boz.no svoje oči proti nebu, ceš kaj bo zdaj s sveto katoliško ve¬ ro, ko se je Avstrija zvezala z i eni« in Turki? Vidite, gospod ui edink, celo nam se zdi tako zdi- hovanje že preveč hinavsko in preotročje. Morda so Sakscrjevei se tako silno zaostali v svojih mislili, da ne vedo, da ne da slo¬ vensko ljudstvo niti počenega gro sa na njihovo hinavsko vnemo za krščansko vero. Možje, kakor so Sakser in njegovi kompanjoni, pač ne morejo metati slovenske¬ mu ljudstvu peska v oči v ver¬ skem oziru. V verskem oziru naj ker molče ljudje okoli Sakserje¬ vega trobila. Slovensko ljudstvo jih predobro pozna, kako so udar¬ jeni na katoliško plat. Nadalje mislijo, da uc vemo mi, priprosti delavci, prav nič o ruskem tiran¬ stvu in o ruski sovražnosti na¬ prava katoličanom. Ali silno so se zmotili. Znano nam je prav dobro, koliko mož in žena je padlo pod kozaškimi meči, ker niso marali prestopiti v pravoslavno vero. Da¬ lje očitajo slov. ligovci avstrijski vladi, češ, da nc da nobenih pravic slovenskemu ljudstvu v avstrijski državi. Zopet popolnoma iz trte izvita trditev! Ali nimamo vseh ljudskih šol slovenskih, ali sc ne uraduje na Slovenskem v našem jeziku? Le političnih uspehov ni¬ mamo tolikšnih, kolikšnih bi nam bilo potreba. Toda v tem oziru pa ne gre krivda avstrijski ustavi, ampak vodjam slovenskega ljud- stva . y Prejšnjih časih. No, s ta¬ kimi čenčami, kakor je članek — Zlato se preizkuša, v ognju — nam pae ne hodo vcepili sovraštva do Avstrije. Kajti Slovencem ne kaže nikjer drugod boljše, čeprav hočejo ligaši prepričati Slovence v Ameriki, da bo ruska vlada Slo¬ vencem kar pečene piške na mizo metala. Zato kličem Slovencem: Hodimo po poti resnice, ne pa p 0 poti laži! Obdržimo v srcu. kur so uam vcepili naši predniki ter ue Poslušajmo prerokov, ki Hodi jo ' r ov ejih oblačilih, odznotraj so [ >a zgrabi j ivi volkovi. Slov. lio a ze od svojega ponesrečenega roj. stva sem drži mrtvaško svečo Av¬ striji. Pa' se bo hudo opekla. Kaitl prej bo zapel mrtvaški zvon slov *>gi uakor Avstriji. Konečno pozdravljam vse za- • edue Slovence in Slovenke Amerike, Tebi ,Slov pa želim kar naj ve A. L., strupu, katerega zadnje čase tako vneto širi G. X. in njegovi polira- timi- Da* kakor zdravilo proti stru pu. tako je potreben dober list proti slabim listom, ki so v škodo, nesrečo in pogubo naroda, in tak list. — z največjim, veseljem ga pozdravljam — je list »Slovenski Narod". Všeč mi je v vseh ozirih. Ta list je pravi balzam za seda¬ nje naše razmere, ker so se v zad¬ njem času vrgli razni špekulant je z vso predrznostjo in nesramnost¬ jo. kakršne so le oni zmožni, n a naš narod in ga slepe, varajo, f a . natizirajo in cepijo, kolikor že ni po njih zaslugah razcepljen, da mu od teh brezvestnih propade preti nevarnost. Zato je bila skraj¬ na potreba, da ste začeli izdajati tak list. kateremu je v resnici mar narodov blagor, a ne samo lastna korist, kot večini slovenskih li¬ stov v Ameriki, ki že dolgo vrsto' let delujejo za »narod", ki naro¬ du ..odpirajo" oči. ki ga »osreču-, jejo", »izobražujejo**, ki ga vodi¬ jo'do »napredka" itd., pa je kljub temu narod bolj slep, bolj nesre¬ čen, bolj neizobražen in razdru. žen, kot je bil prej. Koliko zla in strupa so žc zasejali med narod, zdaj ga pa hočejo še najbolj pah¬ niti v nesrečo z znano ..ligo". In kako so pri tem nasilni s svojim fanatizmom in pretiranjem! Gor¬ je vsakemu, ki ni z njim! Pitajo ga damiadan z raznimi priimki. Da. celo več Slovenec ni. kdor ni z njimi! človeku, ki ima le še trohico poštenja in ljubezni do naroda, sc gabi tako početje, in take »narodne" in »napredne" ] liste vzame le še s studom v roke. 1 Zato pa-je tembolj razveseljivo J da stopi v tem času na' plan med 1 to brezgarijo, neustrašen, odločen list in udriha brez usmiljenja in po zasluženju po škodljivcih na¬ roda. Mi, ameriški Slovenci imamo že veliko listov in človek bi mislil, da ni potreba nobeuega lista več. Žal, imamo listov veliko, ali ne dobrih, marveč slabih. Dobrih li¬ stov imamo še premalo, oziroma razširjenih premalo. Zato nas mora veseliti, da se je število naših do¬ brih listov v Zadnjem času pomno¬ žilo za dva. Čimvcčje število je slabih listov, teinvečje število do¬ brih listov je potreba, saj jc zna¬ no. da en sani ne more toliko'db-’" brega narediti in popraviti, kar jih deset, hudega naredi in pokva¬ ri. Ako ostane list »Slovenski Na- rod" zvest svojem programu, ako se bo držal vedno sedanjega svo¬ jega stališča, nastopal tako nepri¬ stransko. kakor zahteva resnica in pravica, pisal tako logično in stvarno, ogibal sc osebnosti, pazil, da ne bo delal komu krivice, ne pretiraval ampak presojal vse ta¬ ko. kot je v resnici: potem bo zav¬ zemal častno mesto med pravimi slovenskimi listi v Ameriki, iu jaz mu hočem biti vedno zvest. sirom I o venski Narod* tjvoč naročnikov. naročnik. Jolinstovvn, P a » april 191g \eleoom/n U g._ urednik! _ Ko N a r o e n i k- »Slov. previdno V eleeenjen NW" bil I, Prvič Vaš Hst "vzel v rok e C1 češ 8a d PlaV to res kal strup iti! ^ biti ni list, nevreZ, ? J P1Sal Zlla ' bil sem prijetno kajti žc na m- v i 1 12Ueuad ^; da-to ninibak s S e l Seni ^del Jenny Lind, Ark. — Cenjeno uredništvo »Slovenskega Naroda! — Prejel sem Vaš list »Slovenski Narod" ter ga tudi prečita! od kraja do konca. Ker se mi je zelo dopadel, si ga tudi tem potoni na¬ ročam. prilagam naročnino ter Vas prosim, da mi dodatno ]>o- »Ijetc tudi C. številko, da morem poočitati roman »Pod svobodni® solncem" v celoti. Imam že štiri časopise, ki zahajajo v mojo hišo. No. pa tudi »Slovenskega Naro- da ne pustim iti mimo. da hi st nc zglasil pri meni. Dokler bo h" kajal na taki podlagi, se docela strinjam z njim ter upam. da ® bo zašel na tisto blatno pot. uil katero je krenil G. N. Tega sem sprejemal preje z veseljem P ot ^ sv °jo streho, a zdaj. odkar se j e začela vojna v Evropi, nisem P r » v nie \eč zadovoljen z njegovim pj' snujem. in istotako ne z njegovi* m f uefelanimi in nesramnimi slik a ' uu o avstrijskem cesarju Franc’ 1 Jožefu, To je že skrajna podlog da blati narod, pa naj bo žc w ' a 1 oni. tako sirovo svojega nekti* 1 »lega vladarja. Kar sc tiče »slovenske lige" sel# Jaz mnenja, da ne bo iz tc ”’° kC ”‘t' Prosenega kruha. Nekaj č* sl | J ° morda še životarila, P°k f? usahnila, kakor usahne dre'’* ' l nnu črv« v koreninah. Po 8 ' 0 C . U njenega kratkega in pa bo ta, da jo J>° ! 'ekateri silno preklinjali, ker ° d ° s meli v staro domovin 0, John Hržem sts } ,Sto VENSKI NARO£> ; \ 21 aprila 1915 r^n ste ?*'.VwV: ©i4-«§- ; »v-^V;£vf ^ /T , v^A^č---;- ;’• <*:■ : '^'V'j;- v :.W OTBBS ’-^?-’f^V- ‘M .«Vjmj*_ “-I* --V jlffgi šdnft Novice iz stare domovine. KRANJSKO. Umrli v Ljubljani. Rudolf Jekovee, tovarniški de- !av>- — Feldjagerbatailon — lov- bat ! (JAR- • Gebtrgsartiilleriereg. . tiGj- top FloriB- - Pionierbatalllon . pijon bat- Sapplf - Sappeurbatalllou . sapp- bat MunK. — Munltionskolonne — inu. meljska kolona- K.VTar- — Krtegsmar':ne - voj. mornar LIR — 'Landwohrtu£antr- r- — domobr pežpolk- K- — Kompagnie — Stotnija albk- —- Eskadron — žkadron MGA- — MasehtngetvehrabteUuns — odd- stroj- pušk- ,3att- — Batterle — baterija- MB — itarsch Baon- — pes- bat rigtsStb. — P.egimentsstab — regUn stcSer- r- — ranj — ranjen m- — mrt- — mrtev v j- — vjt- — vjet- Gašper Josel*, Gefr.. IR. 87, 7. K. ranjen. — Gehert Alojz, Inf.. IR 87, 3. K.. Štajersko. Brežice, Fa utsch, 1892., ranjen. — Germek Franc, RJnf.. IR. 87. 4. K., Štajer¬ sko, Celje. St. Mareiu. 1387., ra njen. —- Germut Leopold, Korp., IR. 87. 2. K., ranjen, r — Girsig Adolf, eetov.. LIR. 27. L K., ra¬ njen. — Glavan Alojz, Inf., LIK. Feldvt'., IR. 87. 2. K., ranjen. — Hrovat, Inf., LIR. 27, (j. K., ra¬ njen. — Hudorovac Franc, Inf.. LIR. 27. 1, K., ranjen. — Hudo¬ vernik, Inf.. LIR. 27, 12. K., ra¬ njen. — Hudovornik Johan, ERes. IR. 87. 8. K.,,ran. — IVIČ Karl, RInf., IR, 87, 4. K., Štajersko. Ptuj, Sv. Mohor. 1888., ranjen. — Ižanc Eduard, Inf., LIR. 27. 3. K., ran. — JAGER Johan, Inf., JR, 87, 2. K., mrtev. — Jagodič Blaž, Inf.. TR. 87. J. K., ranjen. — Jati Bartolome, Inf.. LIR. 27, 4. K., Kranjsko. Ljubljana, Šiška. 1889.. ranjen. Janežič Jakob, Inf.. L)Il. 27. 2. K., ranjen. - Jaue Jakob. Inf., LIR. 27, 1. K. ranjen. — Jaušovec Anten, Inf. IR. 87. MG A. 2. ranjen. — Jazbec Jožef. Rčct.. IR. 87, 4. K., ranjen, — Jemc, Inf., LfR. 27. 12. K., ra¬ njen. — Jeraj Bukus. Inf., IR. 87. IlStb.. ranjen. — Jerani Mar- Jerman Johan, Inf., IR. 87. L K., ranjen. — Ješovnik Jožef Her¬ man, ERes.. IR. 87. L K., mrtev, Jevšinek Jožef. Inf.. IR. 87. K., ranjen. — Jezik Franc, čet., LIR. 27. J. K., ranjen. — Jošt Franc. Inf.. IR, 87, 2. K., ranjen. Jošt Jožef. Gefr.. IR. 87. 1. K., ranjen, — Jug Johan. Korp.. LIR. 27. G. K., ranjen. — Juuež Anton. Gefr., IR. 87, 2. K., ranjen. KALAN, Korp.. L JR. 27. 12. K. mrtev. — Kamnik Rokus. Inf.. IR. 87, 2. K., ranjen. — Kaučič Ignac, Inf., LIR, 27. 10. K., ra¬ njen. -- Kavčič Stefan ,Inf., LIR. 27, 2. K., mrtev. — Kerček Frane, ERes., IR, 87. 4. K.. Štajersko. Ptuj. Brežice, 1891.. ranjen. Običajni letni in živinski pred- j ^ se j e priženil -v Zublate na di j/i mače Blatnikovo posestvo. PogVe-| Umrl je v ljubljanski garnizijski bolnici ta tifusu bivši trgovec g. Dami- ;an Koželj, kji se je prnstovoljin: j javil k vojni fronti. Slovenskim materam. Oiuenivši dogodka v Pragi,■ ko j .0 tri dame hotele vojne dogodke j prespati. pose Z. v ..Agramer j ragbluttu" : ŠJdimo. da ui dobro, tko imaš predrzne želje in jih ho- | češ izvajati. Nič ne koristi da : I tery.m. Naj čujejo lake matere! S-TAJ KRŠKO. Na pegastem logarju je obolel zdravnik profesor dr. Pransuitz /. Gradcu, Kakor graški listi poročajo. j< sedaj dr. Pras¬ nit/. ze popobiohia okreval in je nastopil daljši dopust, da se po- 'točeš spati, ko moraš bdeti. Iva iti I , 1 V ■ - >ae malo je med nami takih, 'ki ! I*'«letlie strašne Im,- j • ■ - ' • IJezni. Distriktni zdrav nik dr. 'ji se mogle vdajati razpoloženju j lo spanja, kakor one tri dame v Pragi. Nasprotno. Spimo manj#- nego sicer, ker skrbi-nas vzdrži! iejo v bdenju in mnoge težke sk-r bi nam ne dajejo miru. .Moranm bdeti, ravno sedaj, ko nam ob gr trenju topov, ob tisočerih bokih, ob ječanju stotisočev in milijonov zcU* Karel Krautner. ki je opravljal zdraviliško službo v vjetniškeni taborišču v Knitt.elfeldu. se je tu¬ di nalezel pegastega legarja ter mti podlegel! Pokojnik je 42 let star/ zdravstvenili• ozirov ne,vrši. Iz Gruža pri Celju pišejo: Od Štefana Goriška, ki je znan tudi v širšem okolišču kot govornik na napreUitfli mladinskih shodili, ni bilo več od oktobra no¬ benega glasu in domači so že mi¬ slili, da ga ni več med živimi. Td ji' ({oslu od njega dopisnica iz Moskve, da so ^ta na koleri bolne¬ ga Husi v jeli in dit se je zdravil v neki moskovski bolnišnici. Se daj je zdrav iu piše. da ga bodo odposlali nekam na deželo k dru¬ gim vojnim vjetnikom. Iz poštne službe. Poštar Vladimir Fabiani pri Sv. Lenartu r Slovenski gorici je imenovan za/ midpoštarja I. plač. stotnije v VTeizu na Sr. Sta jerskem in poštna pristavkifija Marija Ki¬ si ra vre v Gratkornu za poštarieo Petru pod Sv. go. ; Sani se imenuje Martin Kordaž. To njem poizveduje njegova žttsua Katarina Kordaž, posestnica v iZablatah. pošta Grabštanj. KOROŠKO. mrve bo krava malo molzla. Pred r*anjencev. v smrtnem hropenju 1 1 Ari fi vi lini nticAi.i i „ m i- ! » i.. ti. i... .i .:I. , .1. nedavnim časom je stalo 50 kg ulrob 4 do 5 K. danes velja ta množica 17 do 18 K. Lanene tro¬ pine so stale svoj čas 20 v., danes stanejo 40 v. Detelja j edanes za polovico dražja, kakor je bila pred nekaj leti. Dalje jc pomisli¬ ti, da ljudje pri nas krave veči- nom kupujejo, a krave so poštah nad polovico dražje Tako more nio torej računati, da se bo mlekt lepreglednih krdel umirajočih, ob [gnu mšenju cvetočih mesi in-požiga- ’ Drobne novice s Štajerskega. lž Gotovelj prt Žalcu. Vojak iju srečnih vasi — dozoreva no¬ sa bodočnost za nas in naše otro-l ob Sotli Stefan ZLof, bivši župan 'te. Boljša ali slabša, nego je bita oinulosf' Kdo more vedeti to) Ui vemo le. da nad našim delom in član šumarskega okrajimga za- ; stopa. I/. Brožič: Tukajšnji o-1 krajni orožniški poveljnik Mihael I Koroški domači polk. Neki zdravnik 7. pešpolka po¬ roča. da je 7. pešpolk pred krat¬ kim v bojii vzel Rusom štiri xopo¬ ve. tri strojne puške in zajel nad tikov Rusov. l-Vitem je pa sam i- mel Iv zelo male izgube. teniJje vihra usodepolna huda ura I Filipič j* prestavljen' v Muerzii,- i podražilo in da bomo to in drugoLn strašni dih te hude ure prihai • nedogleduimi posledicami za j silhlag. na njegovo ilivsto pride mdočnost. Ne koristi, ako se pota--stražnn-štvr 1 . razreda Iv,,,. Bern- i ujemo in skrivamo. Stresajot-i j bard tz /' v i e i ij a. Koroški rojak odlikovan. Profesor dr. A meje, ki je pri- deljen naueiivmu ministrstvu, in njegova soproga na Dunajfl sta odlikovana z.bronasto častno ko¬ lajno Rdečega križa Dražba celovške plinarne. Pri okrajnem sodišču v Celov¬ cu se je vršila dne 8. aprila od 10. dopol. javna dražba celovške pli¬ narne. Plinarna je cenjena na 221.809 K. najuižja ponudba pa znaša 110.904. Kerin Johan. ERes., LIR. 3. Ker ko v ič Johan. 3. K., ranjen. — Glogoršek PRIMORSKO. Dr. Krstelj pred sodiščem. iz Šibenika se poroča feb. Tv dni je bila pred okrajnim so¬ diščem razprava proti dr. Ivanu Krstelju. Državno pravdništvo ga je tožilo zaradi zločina po § 101. kazenskega zakona, t. • j, zaradi zlorabe uradne oblasti. Sodišče je sklenilo, da ..nadalje preiskuje če¬ lu zadevo preiskovalni sodnik. Potres. Potresni aparati na pomorskem observatoriju v Trstu su zaznamo¬ vali 15. marca, potres, središče je bilo oddaljeno 70 kilometrov. Za¬ četek potresa ob 10 uri. 5G mi¬ nut. 7 sekund. Potres so čutili na Keki. v Pulju. v Ljubljani, v Gradcu, a čutili smo ga tudi v Go¬ rici. Na mesec dni zapora je obsojena 30-letnu Katarina Konic iz Št. Ferjana, ker se vra¬ ča V Gorico, iz katere je izgnana. Franc, RInf.. IR. 87, 11. Iv., mr¬ tev. — Godnjavec Johan, Inf., L IR. 27. 1. K., ranjen. — Golinar Felix. RKorp.. IR. 87. 9. K., ra¬ njen. — Golob. RGefr., IR. 87, 11. K., ranjen. — Golob Frane. Inf.. IR. 87. RStab., ranjen. — Golob Matija, Inf., IR. 87. 7. K., ranjen. — Golob Mihal. Inf., IR. 87. 3. K., Stajersku. Brežice, Podgorje. 1885.. ranjen. .— Golobič Anton. Tuf., LIR. 27. 9. K., ranjen. — Golt nik Paul. Inf.. JR. 87. 1. K., ra¬ njen. — Gorcjiie Franc. Gefr.. LIR 27, 3. Jv., ranjen. —- Gorenc Mar¬ tin. Inf.. LIR. 27. 2. T\.. ranjen LIR. _ _ „ — Goričan Leopold, Inf.. JR. 87. 2. Iv., ranjen. Gorjan Frane. Inf.. ! '• 2 ‘ mvtev * ~ Kozuh bte - JR. 87. 1. K., ranjen. — Grah Martin. ERes., IR. 87, 8 K., ra¬ njen. —- Grašek. ERes.. IR. 87. 11. K., ranjen. Grašič Tomas, RKorp.. IR. 87. 1. K., ranjen. — Gregl Johan, RInf., [R. S7. t. K.., Štajersko. Brežice. Bizelsko, 18- 82.. ranjen. —. Gregorc Johan, RInf., LIR. 27. 1. K., ranjen. — Gričnik Franc. Rluf.. IR. 87. 1. K., ranjen. — Grilc Peter, Inf.. LIR. 27, 9. K., mrtev. — Grinov- šek Johan. Inf., LIR. 27, 1. K., ranjen. -- Grolmr Jožef, četov., LIR. 27. 2. Ti... ranjen. — Grosel Johan. [uf.. LIR. 27. 3. K., ranjen. Grošelj Johan. Inf., LIR. 27. 3. K., ranjen. Grošelj Peter, ERes.. LIR. 27. 1. K., ranjen. — Groznik Bartolomej, Inf, LIR. 27, 1. K., ranjen. Gruskovnjak, E. Res., IR. 87. 11. Iv., ranjen. — Guzej Jožef, ERes., JR. 87. t. K., r. — HOČEVAR Franc, ■ Rluf., LIR. 27, 1. K., ranjen. — Hriber¬ nik Matija, Inf., IR. 87, RStb., ranjen. —- HribSek Martin* Stb i K., ranjen. — Inf., LIR. 27, „ Kermee Johan, Inf., LIK. -L — K., ranjen. — — Kirac Luka. reldu* IR 87. G. Iv., ranjen. — Klanjšek Henrik. Inf.. IR- 37. 9. K mrtev. Klanžer Johan. RInf.. IR- 87, 1. Tv., ranjen. — Klešuik Karl. In .. LTR 27. 3. K., ranjen — Kneek Mihal, Inf.. IR. 87. 3 -K., ranjen. — Knaflje. Inf-, DIR. 2i, 1- K- ranjen. - Kocjan Franc, Korp., UK. 27, 3- 'V. - - K °- *r. Vi(.. LIE. 27. 12- K.. MU«- — Kodilja Johan. ERes., IR. 5 K. ranjen. — Kodrin Frane, ERes., IR. 87. L K., ranjen. - Kofol Karl, Inf., LIR. ‘-U 9. - ranjen. — Kokol Ignac, Inf., i«. 87 7. K., ranjen. —- Kolarič Mar¬ tin, Inf., IR. 87, 2. K., ranjen. -- Končan Franc. ERes.. IR. 8i. L ^ ran jeu. — Konte 51 a rt in, Inf., LTR. 27. I. K., ranjen. — Korbar Valentin, Inf.. LIR. 27. 3. K., ra- tijen. — Koren Frane. Inf., IR. 87 1 K., ranjen. — Korenčan Frane. Inf., LTR. 27. 10, K., ra- njen. — Korošec Johan, Inf.. JR- 87 2. Jv., ranjen. — Korpar Jo¬ han, RGefr., IR. 87, L K., ranjen. — Ivošalc Leopold. Gefr.. LIR. -7. 3. K., ranjen. — Kosec Franc. E. Res.. IR. 87, 3. K., ranjen. — Ko- si Anton. RInf., IR. 87. MG A. -. ranjen. — Kosi Aiatija. RKorp., 'IR, 87. 4. K., ranjen. — Kosmač. Korp., LIR. 27. 12. K., ranjen. ~ Kostanjevec Frane. Inf., IR- 8<, 3. K., Štajersko. St. ,VIarxen, 1892. ranjen. — Koter Valentin. ERes^, IR. 87. L. K., ranjen. — Kovač Jožef. KTamb.. IR. S7, 4. K.. Šta¬ jersko. Celje, Vel. Pirešnica. 18- 91.. ranjen - Kovačič Frane. K- orož mojster U. vaz.. IR- 87. 9. K., mrtev. — Kovačič Jernej, Inf.. LIR. 27. 10. K., ranjen. — Kova¬ čič Johan, četov.. IR. 87. L K.. ranjen. Kozina Franc. Korp.. TjtR. 27. 1. K.*, ranjen. Kož¬ nimi Anton, ERes.. JR- 8<, 8. K.. - Kozole Jožef, Inf., IR- 97. A fun. RInf.. IR. 87. L K., ranjen. -- Kranjc Anton. Inf.. IR- 87, -• K., ranjen. — Kranjc Jožef.^ERes. IR, 87. G. K., ranjen. — Kranjc Jožef IL. hit.. IR. 87. RStb ra- ujen. — Krajnik Ernst. Inf., LIR. 27 17. K., ranjen. Krajšek An¬ drej, RGefr.. IR. 87. L K., ranjen. — Kramar Frane. Inf., LIR. -G 2 K., ranjen. — Kristan Johan. KTamb.. IR, 87. G. K., ranjen. — Križanec Stefan. Inf.. JR- 87. -■ K., ranjen. - Križnik Peter. lnh. IR. 87, 2. K., mrtev. - — Križnik Franc. ERes.. IU. 87. L K., ra¬ njen. - Krmelj Johan. Komp. trobijae. LIR, 27. J. K., ranjen. — Kroflič Franc H- Sefi*., H • 87. 2. K., ranjen. — Krusič 5L- hal, Inf.. IR- 87. 2. K., ranjen. — Kunaver FTane. ERes., LTR. 27, 1. K., mrtev. —- Kunej Franc, E. Res., IR. 37. L K., ran. — LA¬ HARNAR J.. RInf.. LIR. 27. 1. < Nadaljevani e na 8. strani 2K.3®yys&*£3* a*» PO 0 SVOBODNIM SOL N GE M. DEDOV. f> O V E S.T DAVNIH Opisni F r. F i n ž g n (ia vi era £e!i Naroda- Klor knadrio naroči Nadaljevanj iztok jo skrbno motril nkojieo. menil, kaj je krop njegn. Zato Predivje je jahal v jutru in se se ni„ mogel domisliti nobenega je še do nobenjc kotanje, ki bi mu povedala, kako dalei gradišča. Torej naprej! Objel, je konjev vrat. pritisnil liee prav k ušesu in mu obljubil lajlepšcga žita, če se požari in ga čimprej prinese v šotorišee. Vranec je udaril dvakrat s kopitom prav silno ob lla. pa se je zopet zleknil, iztegnil vrat in bežal kakor vihar Zopet ovinek v soteski. Iztok je zapazil par ognjev v daljavi. ,,Gradišče!“ je vzkliknil. Stisnil je konja s silno močjo., tla so zabobnelo, hrestale so snho veje — bližali so so ognji... Se kratka, ravnica — soteska so je odprla no široko kotlino. Z besno divjostjo se je spustil konj. ves vznojen in spenjen, kakor od snega opadel. Začnli so ga stražniki. Plameniee so se dvignile in premikale Iztok je. kakor bi pa! iz oblaka, treščil na sredo tabo¬ rišča. ..Hilbudij, Tlilbudij prihaja!' Divje je zakričal .vsi šotori so se prebudili, završalo in zašumelo ,ie med vojniki, rogovi so zatrobili. Iztokov vranec je pa zatre¬ petal in se stresnil s krčevitimi utripi : — zgrudil se je ob ognju — iz nozdrvi mn. je‘brizgnil a vroča kri... Četrto poglavje. Kn je Azbad odšel iz Hilbudijovcga šotora, je bilo že vso vojaštvo na delu. Stotniki'in‘častniki'so nadzorovali posamezne gruče. Ililbu- dij je sam ogledal.vse težko in lahko oborožene pešce, konjiči je ve¬ leval sam in prcmotril opremo, ter pogledal marsikateremu vojniku Sulico in meč, ee je dosti nabrušen. Vsi so mislili, da odrinejo opolnoči čez Donavo. Konji so bili nakrmljeni in osedlani, vojaki so v polnem orožju sloneli na slami in rahlo dremali. nijo žarki misli mladeniča, kateremu gori jasna luč sredi glave Začudili so se vsi. začudil sam Svarim. Da bi Stopil mladec A’ zbor starejšin — nikoli tega! Spogledovali so se. pa se ni nihče dvignil, da bi ugovarjal, nihče, da bi prigovorjal. Tn Radogost. počne v novic: .Pa se Čudite! In molčite! Ali vam rečem: Bogovi hočejo besedo Iztokovo!“ ..Bogovi hočejo — — —“ je završalo in zamrmralo v zboru. Radogost ,je odšel sam po Iztoka. Skoro plah, s ponižno priklonjeno glavo je stopil Iztok v slovesni zbor. Svarim je povzel besedo: „Sin moj, molče te je poklical zbor veletnož in izkušenih vojni- kov slavnega rodu Antov in takisto Slovenov — molče, pravim, ker nas je pretresal nasvet .starejšine Radogost.a, da ti — mladce, ki imaš krvavo sulico samo od krvi nercscev in medvedov, da,ti rečeš besedo, čo ti jo vdahne Svetovi!, kako naj sprejmemo Hilhndija“. Iztok je sklenil roke in se globoko priklonil ,,Jahal sem kot vihar. Spremljevalcev še ni za menoj. Kdo mi je podpiral konja, če ne bogovi? Zakaj se mi zgrudil doma in ne daleč v soteski, da bi naša vojska mirno spala, in ne bi zvedela, kako se bliža bes vseh Slovenov — Hlibudij? Svetovi! je prižgal mesce, da sem videl blesk vojske, Morana jc zbežala a- iiosto, da ni zatela mo¬ jega konja — žrtvujem ji najlepšega ovna — in če ste me vi poklicali, mislim, da A - as je nagnil sam Perun. In .jaz vam praA-im: Starejšine in velmožje, hrabri bojevniki, udarimo s celo vojsko hitro nasproti Hilbudiju. Od štirih strani ga zgrabimo - in dosti mora biti naših sekir, da razkoljejo A-se ščite, dosti kopij, da prevrtajo oklepe, dosti mečev, da razsekajo Sleme na glaA-ah BizantinceA-“. .,Ti si govoril — možje govorite vi.“ Toda Hilbudij m hotel udariti v deželo Slovenov na slepo srečo. Razposlal je najhitrejše jezdece čez Donavo, da pozvedo, kje hi bil Svarim — in njegove Cede. Zakaj za te je šlo Hilbudiju. Justinijan mn je sporočil, da vojskovodja Belizar zapored zma¬ guje Vandale, da je zasedel mesto Kartago v Afriki, da vandalski kralj Gelimer zbira zadnje ostanke svoje vojske, ki jo bo vrli Be¬ lizar gotovo v kratkem porazil. Zato namerava po novem letu koj napraviti velikanska slaA’ja a- Bizancu in sprejeti A - o,jskovodja Beli- zarja v svečanem triumfu. Zatorej potrebuje denarja in živil. Ililbu dij naj preskrbi — denarja ne more — pač pa'zadosti drobnice in govedi, da bo lahko pogoščeno vojaštvo in ljudstvo v Bizancu na dan zmagoslavja. Zato naj hitro udari na RloAmne ter jim pobere živino in naj jo tira naglo po cesti v Bizanc. Podpisal se je na pismu Cesar: Justinijan, zmagalec- Alanov. Vandalov, vladar Afrike. Ililbudija to pismo ni razveselilo. Res je črtil barbare Slo¬ venc — pa bil jc dosti plemenit, da so mu je zdel tak roparski pohod vse preponiževalen za pravega vojnika. Do.kler je pokoril Slovene - roftsirje. dokler jo imel opravka z veliko vojsko, tako dolgo se je radovaT ho.juega viharja. Ali Sloveni so sedaj ukročeni. Mirno pasejo cede po svoji zemlji —- čemu bi jih napadal pnslirje— on. vrli vojskovodja. Zaradi tega se Hilbudij ni veselil pohoda. Pokorno je sln.šal carsko, povelje, v sren pa želel iskreno, da bi mn ne bilo treba klati pastirjev, marveč da bi naletel na mogočen odpor pri Slovenib. Hilbudij je torej razposlal majhne predstraže čez Donavo in čakal-tisto- noč in še. drugi dan sporočil. Vojska je čakala v taboru in gledala temne sence na čelu poveljnikovem. Zvečer so se vrnili zadnjipozvedovalei. Vsi pre.jšni niso našli nobenega sledu. Ali ti trije, ki so jezdili mimo Iztoka, so ujeli v šumi mladega Slovenn. Dolgo .jim ni hotel odgoAmriti besedice. Pa vojaki so ga pripeli zn nogo in za roke med dve drgve.si, zanetili ogenj pod njegovim trebuhom in mn žgali ledja z žarečimi ogorki. V silnih bolečinah je Sloveti razodel, da je za ono goro Svarunovo gradišče, da ima zbrane A-elike cede in v gradišču da skriva mnogo bogastva. — Sloven ni hotel izdati, da so ooa-čede A-ojniki, vsi združeni Sloveni in Antje. ne pa tolpe ovac in krav. 1 pal je, da preslepi s tem Ililbudija, ki — predrzen — ne povede seboj vsega tabora, in ga Sloveni tem laže zmagajo. Ko je napol mrtvi Sloven navidez izdal Svnrnnn. nut je sunil Bizantinec meč v srce — in se odjahali v tabor. Hilbudij se je razveselil te novice. Odbral je oddelek najboljših pešcev, konjiče je vzel le za silo seboj, da hi v slučaju potrebe prihi¬ tela v tabor po ostalo vojsko. Razveselil se je, ker je zvedel za gradišče, da bo vsaj nekaj junaškega dela. Tudi po Svnriinu gl.Tvarju Slovenov se mu je zahotelo. Sest stotnikov jc takoj razporedilo čete. Hilbudij je šel v šotor in pripasal težki meč; pokril je najtežjo in najlepšo čelado. Treba .je bito glavo zavarovati pred kameni ,ki bodo padali čez okope z gradišča. Čelada je bila razdeljena na pel polj, ki so bila posrebrena in ločena z zlatnimi sponami. Na prednjem polju se je SA - otil križ. sestavljen iz dragih kameno v. Na levi strani je bil vrezan golobček z nljkovo vejico, na desni viseča krono. Rod križem sta zlati črki alfa in omega. Ko je prijezdil iz tabora, so že st n le čete pred mostom. Zamahnil je z roko, vrste so se premaknilo, plohi na mostu so votlo zabobneli. Hilbudij je hotel dospeti preko ravnine do soteske ponoči, da ga Sloveni ne zapazijo in ne odž.-ao čod v skrite šume, kjer bi jih bilo težko zaseči Prepovedal jc med potjo trombe, velel je paziti na ščite in moče. da se ne zadevajo, drug ob drugega h ni pa. Gele so z lahno nogo bredle visoko travo, ki se je drobila in mečkala pod njihovimi koraki. Bojevniki so tiho šepetali in si pripovedovali vesele vojne dogodke. Na vseh licih radost in brez¬ skrbnost, kakor bi šli v goste. Zakaj verovali so v nepremagljivega Hilbudiju, ki jih vodi že tri leta od zmage do zmage... V taboru Slovenov so se takoj po prihodu Iztoka zbrali sredi noči vsi starejšine s »Svariiuom v posvet. Zbrtrovali so dokaj dolgo. Niso s« mogli zediniti .Nekateri so svetovali, naj se vsa vojska po- skrije v gradišču, zožene vanje govedo in drobnico, da bi imeli za¬ dosti brane, ostalo živino naj pa tirajo daleč proč v skrivne gozde in soteske, kamor ne pojde Hilbudij. Zn to misel so sc vnemali starej- šine Antov. Sloveni s Svnrunoni vred so pa zahtevali, da se takoj dvignejo Čete in hite po strmih potih Hilbudiju nasproti ter ga zajamejo iz zasede. Mnenja so si nasprotovala 1 —- čas je bežal. Tedaj se dvigne starejšin« Radogost. in izpregovori: ..Možje, zvezde bežijo na zaton, Hilbudij jaha nad nas, mi pa besedujemo in čakamo bizantinskih mečev nad svoje črepinje. Sve¬ tujem vam. naj sc pozove Iztok, plemeniti mladec, našega staroste Sva runa sin, s katerim so bogoA-i. Stopi naj sredi med nas, pa naj govori modro besedo. Svetovit mu je pokazal sovraga v nočni temi, Svetovifl mu navdahne modro besedo — in naše sive glave se uklo- Na ta poziv Rvarunov se dvigne vojni svet enoglasno : ..Nad Hilbudi.ia ! Iztok je velik !‘" Vsi so se takoj razpršili po taboru. Vsak je zbral svo.je borce. Vrhovno povelje je vodil Svarim. Krog njega, so dali najmočnejše junake. Od pasa gori so bili vsi goli. Ni enega ni bilo, ki bi bil na širokih prsih brez obronka. Vsi so se že cesto vojeVali z veliko hra¬ brostjo. Ta zid slovenskih prsi je imel nalogo, da se napoti po dolini in udari Hilbudiju v lice ter mu zabijam pot. do gradišča. Oboroženi so bili s težkimi kopji, katere so metali do trideset in več korakov s tako silo. da so predrli vsak ščit, in.prevrtali vsak oklep. Na debelih .jermenih so viseli mogočni meči, tudi sekire so imeli mnogi. Le malo jih je imelo tudi majhne ščite. Vsi so hodili peš, samo Svarim — starček — je zajezdil konja. Edino on je imel čez jagnjceeviho na prsih oklep iz konjskega roga — dar HimoA-. Najtežjo nalogo so poverili Iztoku. Prideljeni so ran bili vsi mladci, katere naj vodi hitro po st.ranpoticah, bregovih in gostem lesu. ter napade iz zasede Hilbudijevo vojsko s strelieami. Mladež se je gnetla krog Iztoka Imeli so polne tule strelie, poskušali so tetive na lokih jn drhteli samega poželenja po boju. Vsak je imel za pasom kratek nož. da ga rabi. če bi se spoprijeli od blizu z bizantinskimi pračarji. En oddelek je vodil Rjaclogost — najvrlejši starejšina. Ti so imeli glavno orožje — kij, bojno kladivo, ki je strašno gospodarilo po čeladah nasprotnikov. Kogar je zadel kij na glavo, se je vsak zgrudil, ee ne mrtev,vsaj omamljen. Ti so imeli nalogo udariti v sredi boja. ko se prične zmešnjava in nastane gneča. Drugo A-ojsko je pa A-odil Krok — trobilce. Imeli so raznovrstno orožje — pa A-eliko rogov- Niso bili to izborni vojniki —- ali predrzni izzivaei, hlapci in pastirji, pretepači na poljanah, ki naj bi z nenadnim hrupom, tuljenjem in tr.obeajem zbegali sovražnika. Poverili so jim tudi zelo važno nalogo čuvajev. V tem so morali najzanesljivejši splezati na vse višine in stražiti, če ne bi Hilbudij premenil smeri, ter udaril nad gradišče preko hriba. Zakaj dobro so vedeli, da se Bizantinci ogibajo sotesk in celo ceste rajši napravijo čez gore. kakor po ozkih dolinah, da so varni pred zasedami. Ko so bile vse- Čete urejene, je Svarim opravil molitev, nato dal znamenje — in voji so se razkropili po šumah, brez hrupa, brez krika in ropota, kakor bi jih pogoltnili temni gozdi. Sam se je premaknil zadnji. Pa tudi njegova četa je lezla ob straneh, bredla po potoku, da ni puščala za seboj sledu. Svarim je bil po tolikih vojskah zelo previden. Dobro je vedel, da pošlje Hilbudij pred seboj pozvedovn.lec na hitrih konjih. Če hi ti zasledili izhojcno pot v travi, takoj bi se Hilbudij okrenil in jih kako prevaril ter iznonadil. Ko je a- jutro pokala mlada zarja, je šla Ljubimca iz gradišča— z njo vse mladenke — in so se zbrale pod lipo ter darovale lepa jagnjeta Perunu — za zmago očetov. Gradišče je čuvala majhna posadka. Med njo godec Radovan, ki je čepel na okopih, stiskal oitre pod pazuho in strahoma poslušal, kaj bo. Bal se je krvi, vojni krik je „žalil njegovo pevčevo uho”, kakor je sam trdil. Preudaril je natančno, kam pobegne z urnimi koraki, če pribežijo sli in nazna¬ nijo poraz Slovenov... RUSKO NAROČILO OROŽJA ZA V f tal s CastTng Go. borbin Sercu- Corpora- Peto poglavje Tlilbudij je prekoračil čez noč ravnino in se naslonil v jivtro a svojimi vojaki ob pobočje hriba, ob katerem se je odpirala soteska do gradišča Slovenov Vse čete so se poskrile v gosto hrastičje. Pre¬ povedal ,je nkresati ogenj, da bi' si varili vojaki ječmenovo juho. Jedli so zato mrzlo kosilo. Nekateri suhe ribe, drugi prekajeno meso in prigrizavali česen. Hilbudij je sklenil, da počaka tu popoldneva, potem sc napoti v sotesko, da v jutro že lahko zgrabi gradišče ŠIpvendv. Še malo ni mislil, da ne bo zmagal. Tudi zasede se ni bal. Bal se je samo za vojake. Vsakega mu je bilo škoda. Zakaj vsak tako utrjenih in izšolanih vojnikov mu je zalegel za deset novincev. ( Zaradi tega je pozval predse vrlega jezdeca, nekega barbara — Tračana. Prišel se mu je ponudit v vojaško službo pred letom, se bleščali Hilbudiju je ugajal: in ros se je izuril, da ga mu ni bilo para. Tega je pozval Hilbudij. Njegova polt je bila temna, lasje rdeč¬ kasti, postava velika — .prav kakor kakega Slovona, Ukazal mu je, da sleče vso opravo bizantinskega vojaka, natakne kratke, prione hlače, kakor so jih nosili Sloveni. Takisto naj razsedla konja in naj iozdi, kakor divji pastir, oprezno po soteski. Razumel je precej dobro jezik Slovenov. Naj vpraša, mit je rekel, če naleti na kakega in ne povzročajo Slovona, po ovcah ali konjih, češ, ,da je poslanec azijskega trgoA-ea, ki hi prišel na kupčijo. Ali oprezno naj gleda, če so v dolini sledovi, po vojnih četah. Tračan se je, hitro prelevil iz bizantinskega konjika a- barbar¬ skega pastirja in malomarno odjezdil po dolini. Z giavo je gugal na levo in desno in pel pastirsko pesem. Vajete je pustil, da so viseli konju na vratu. Kakor se ne hi menil za ves svet, tako je jahal Tračan-ogleduh. Ali njegove lisičje oči opazile A-sako sled v travi in prodirale po bregovih v gosto grmovje. Zapazil je dobro na tleh, da je konjska sled. Skpbalil se je s konja in trgal kislico, ki. je rasti a ob potoku. Žvečil je listje, brskal po travi, kakor bi iskal še drugih zelišč. Toda meril je le skoke, katere je delal preteklo noč Iztokov konj. Leno je zletel zopet na konja in jahal dalje. Včasih je, pognal v hitri dir, pa zopet prenehal in skrbno opazoval. Vsepovsod ia razkoračena, iztegnjena sled konja, ki je drevil v divjem skoku. Gcz- dal.je bolj se mu je zdelo sumljivo in hitreje, je gugal z glavo in še skrenejo so se mu svetile lisičje oči. Vendar ni mogel ničesar drugega izslediti. Vse grmovje je spalo, po gozdu se je tuintam osulo listje, ko se je sedla na vejo divja ptica. Kar naenkrat pridrži konja. Pred njim leži v potoku mrtva žival. Zopet zleze no tla in gre do'potoka. (Koneo prih.) IfUUU* AMERIKI, Kakor so poročali tukajšni listi, je naročila ruska A-lada pred ne¬ kaj tedni pri Canadian Car & Foundry Companv pet milijonov šrapneloA' in havbičnib krogel povprečno za A'salc strel po $17.- 35. Podrobnosti o tem naročilu so se šele danes zaznale. Predsednik omenjene tA-rdke je povedal zad¬ nji teden, da se udeleži izvršitve tega velikanskega ruskega naroči¬ la približno 40 amerikanskih pod¬ jetij. R kanadsko družbo je sklenilo tozadevne pogodbe že 87 ameri¬ ških jeklarn in .t.A T ornic za strelni prah, ki so raztresene po vseh do- ih Združenih držav. Ti kontrakti znašajo približno $21,724.400. a štiri druge družbe so pogajajo sedaj za vrednost $30,104.380. Govorice, da je dobila ,,The A- meriean Locomotive . Companv” od ruske A-lade naročilo za 65 mi¬ lijonov dolarjev šrapnelov, so se izkazale za silno pretirane. Kajti jdpjstvo*je, da: je' sklenila ta "dru¬ žba le pogodbo,s kanadsko dru¬ žbo za deset milijonov dolarjev ne pa naravnost z rusko vlado, kakor se je prvotno domnevalo. Katere družbe in za koliko sc Sklenile'pogodbo s tvrdko ..The Canadian Car & Foundrv Compn- ny“, je razvidno iz naslednjega seznamka: Hydraulic Pressed Rteel Co., Cleveland, O. ...$475.000 American Rolling Mili Co., MiddletOAvn. O. . . 030.000 Barney & Smith Car Co.. Dayton, 0.1,122.000 Page & Storms Drop Forge Co.. Chieopee, Mnss. 202.500 American Car & Fonud- rv Co., N. Y... 96.000 Dayton Mfg. Co.. Dav- ton, 0. 463.000 Federal Pressed Steel Co., Mihvaukee, Wis. 1,350.000 Northern Electric Co! Montreal, Canada.... 275.000 United Lead Co., Ncav Vork . 280,000 Reeording & Compnling Maehine Co.. Dayton. Ohio .‘_6.000 000 King PoAvder Compnnv. King to Mills, O. ...... American Tube & Stamp- ing Co.. Bridgeporr. Conn. -Michigan Brass & Cop per Co.. Detroit. Mi¬ chigan .2.400.000 American Brass Co.. Ke- nosha, Wis. An to Parts Mfg. Co.. Detroit, Mich. Vermont Farm Maehine Co., BoIoaa-s Fali s, Vt. Consolidated Mfg. Co.. Toledo, O. Robin Tlood. Ammuni- tion Co.. Sivanton. Vt. IVallace Barnes Co.. Bristol, Conn. Lavigne Mfg. Co.. De¬ troit, Mieh. 21,000 Draper Co., Ilopedalc, Mass.. Pope Mfg, C., Westfield, Mafis. The Vale & Tovvne Mfg Co., N. V. Cit.y . American PoAvder "VVorks Co.. Boston, Mass. Corbin SercAv Corpora¬ tion. N pav Brilain. Conn. I-Tdratio ITiekok Co., Bur¬ lington, Vt. L- R. Steel Products Co N. Y. City . Monde, Morrison Co., Boston, Mass. Crocker IVheeler Co..’ Ampere, N. J. Platt. Iron VVorks, Dav- ton, O. and BraAAtoell Co., Jointlv . Lauzon Englneering Co.. Leviš. Qtichee . Day1.on Mfg. Co.. DnA-- • ton, O.. Woroest.er Mfg! Co.. IVoreester, Mass. Page & Rtorms Drop Co.. Chieopee, Mass. !. Blako & Johnson Co. Waterburv, Co. Bridgeport VVhite Me- tion 360 000 Xf. S. Cartridge Co. .. 10.000.000 Davton Manufacturing .. 104,330 100,000 Skupaj.$21,724,400 1 ' „ i i J_ V pogajanju so še sledeee dru¬ žbe : Američan Locomotive . . $ 10 . 000.000 Pressed Steel Car Co .. 10 . 000.000 Skupa j.... $30,104,330 Kakor je razvidno iz gornjega seznamka, je doslej sklenila naj¬ večjo posamično pogodbo „The Reeording Computing Maehine Companv a- drzaA T i Ohio, namreč zn šest milijonov dolarjev. BOJNE MAPE j EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V | OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI. | V SAMO 25 CENTOV. barvah. koliko ime. Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v Knjiga je velika 14y 2 palca v dolžino m 10 palcev v sinn . .. Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav m onih, Ki se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. Zatem nrvn. mana v barvah porazdeljuje eelo Evropo, kakor re v ,s. sedonji vojni grupirajo države, m kdo in proti komu se •« *-• označeno v barvali- Oeirta stvron obscera cel bve** na kateri je označeno vsaka vojujoča se država kolonij ali naselbin in k je-se nahajajo- \'a neti strani je v barvah -nemško cesarstvo, obkroženo od sovra- Snikov. Ivi se bojujejo, in kje se bojujejo- - SPS (5 strani je Ttu-sJ-a z- mejami Nemčije in Avstro.Ogrske, •kjer se sedai bijejo silno krvavi boji- Sedma stran obsega Ang"ijo z njenim otočjem in Irsko, okoli ko¬ lere se bijejo velikanske pomorske bitke- \’o osmi strani jo Francija z mejami na Nemčijo in Belgijo, koder razsojajo najljutejši boji- Deveto, stran obsega colo avstro.Ogrsko državo z njenimi mejami na, Srbijo, kjer so se bili nagi sinovi, bratje in sosedje, in pa z mejami nn Kttsko.kjer se sedaj merijo avstrijske in ruske vojske v najsrdi- TejŠib bojih. Na deseti strani je Srbija z novo terltorijalno posestjo in mejami, kjer se nahaja sedaj srbska vojska i t- -t SAMO 50 CENTOV, pa dobite velikansko knjigo istotako s tolikimi stran¬ mi in s slikami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih držav r poleg te pa še eno knjigo s slikami z bojišča, ki vsebuje 50 krasnih slik. Na 'sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in precizno izdelan zemljevid avstro-ogrske monarhije, kjer se najde A r sa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne dogodke v naši domoA-ini v Karpatih in v Galiciji. Knjiga je zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča. A vse to dobite samo za 50 centov. Kdor torej želi prvo, samo mapo ali drueo, . mapo k bojišča", naj se takoj naroči ter pošlje obenem 23 ali r.O upravo -Slovenskega Naroda". slikami z centov na ! i ! I | ! f *** *X*‘!**X* 130.00(1 67.500 375.000 650.000 650.000 550.000 15,000 35.900 1 - 1,000 ■ 12,000 71.000 50.000 52.000 175.000 810.000 900.000 450.000 680.000 180.000 320.000 480.000 50.000 22.000 FONOGRAF S 6 NAJNOVEJŠIMI ► SLOVENSKIMI PLOŠČAMI ZA -Skrinjica Je.velika, ISspalcev in 7 viso¬ ka ter ima velik zvočen lij. Tn krasni e trojček. iW>čemr> ,p.ro<;lnij-tti po v-eh delili Združenih držav in Cata.de s še. sumi na jnovejšimi slovenskimi plošča - mi in 500 iglami SAMO PO $ 10 PRODAJAMO TUDI: VIKTOR GOVOREČE STROJE COLUMBIA FONOGRAFE SAMO 50c NA TEDEN Za Vsak stroj jamčimo ir, lot- Pišite danes po naš veliki ilrmtrovani katalog Zn ' nrOJf ' in blošče. katerega dobite ZASTONJ. frodajajna odprta zvečer in 0 b nedeljah SAUL birns Jl!l C r_ C L Ave ’ Dft P' 14 New York (• L// □.POPOVIČ CLEVtLAND.OHIO 2537 ST.CLAiRAV£. Prva slovenska veletrgovina domačeva tropinovca in domačega vina. S ‘>°T,£',T 0 i ™:r >» «»'• «-00 , 3.25 , 3.50 u , grdeče Ad, vse druge nasvete o« i • 1 > mSAi.tc se obrnite ustmeno ali pismeno na : (JOHN POPOVIČ^ i »> THPORTER tu VINOM w VELETRŽEC „ 0ert žganjem. jača > 2 'drjva 2a'd?obo° v V il ta v Ž , elodčna ^ ork T ">P«-«a * VW1R J'' 2C ’ 0deC “ Mli ‘ PelinkoA r ee NNab . s ' l 'OA'kn tropin . fred kaiina 409 Water Si " L 1 N A PITTSBURG, iš?J l \y '&s JEL* 3iU y- i- L ' . w u - j - • .. ■ . ^ / f*** n * j i f ^ r » ir.-i l ; i r - ,. ■ •- m _% £U * MALI OGLASNIK. CLASSIFIED AO‘S VVanted: laborers. for one tnsertion ... $ 1 — dornest.ie taelp •• ■ • - • ■ —50 work —05 lnquires: for friends etc , ... ... — 25 otber notices .. . —50 ZA OGLASE SE PLAČA: Kdor išče: delavce' za vsakikrat . $ I — Služinčad .. . —»0 tlelo . —05 •prijatelje itd- ,■ —25 za druge objave .• — 50 Naš pooblaščeni zastopnik je gosp JOSIP STALCER, katerega cen j. rojakom najtopleje priporočamo Uprava. Nas pooblaščeni zastopnik za Cle¬ veland in okolico is gosp. N. C SPICIELSKI, 1136 Williamson 8 Id'g, Cleveland. Ohio katerega priporočamo rojakom. Uprava. FRANK M: ,J ELIC priporoča rojakojn svojo dobro urejeno gostilno, v kateri toči raznovrstno. prisTiih vina. dobro pivo fine likerje in irmi najfinejše s mod ko pri roki N T u razpolago a’ olika dvoran a,.j za zabave- plese, ženi tov anja, seji i . 1 • d. Ples vsnk četrtek, soboto in nedeljo zvečer 107 Haniburg Ave Stkrr St (5' blokov od 1'hisliint; ‘"Ave) BROOKLYN N Y iHBIBUaili im.iii im'mit BUBE Vsa.k rojak, kateri želi sen snoimn naj n;.;:n svoje ime, priti n ek naslov. limeti k ra¬ na zn a ni in točen THE F1RST-SEC. NAT’L. BANK Cor. Fifth Ave & VVood Street. PITTSBURGH, PA. Marija Draganič, P. O. Box 51- Wells, Mjch., bi rada zvedela, kje sta Marija Sooolčec in Andrej Kruseb, za katera misli da ; e nahajata v Cleveland, Ohio. John Vrbanec, IS' Ferrj- St., E. De¬ troit. Ilich, išče brata Jakoba Vrbanec kateri se je pred tremi leti nahajal v Bishee, Ariz. Josip Sedlarič, P. O. Crestmont, X. C. išče dobro služkinjo za. pomagati go- spodniji v kuhinji. Plača $15 do $20 na mesec. , * Josip Zvonarič, -j4"*So 2 St Steelton. Pa., hi rad sezr.al za naslov brata. Jurija Zvonariča, kateri se je pred ! leti na- bajal v Sieeltonu Pa. Na ;M2\East. 77 St. v Netv Torku je za oddati stanovanje obstoječe iz šti¬ rih velikih sob v: izgledom na ulico in n? dvorišče. Stanarina $15 mesečno. Po¬ vprašajte, ravno tam. M'nr1 tam. dober delavec, .. stalnim' delom hi se rad seznanil ■/. dekletom od. 20—25 let starim v svrho ženitve. Po¬ nudbe na Ivan Zorich, 1 OR5.2 P.rainard Ave. FTegetvich. 111., JOSEPHMITTEL CAFE AND RESTAURANT Vina, likeri in smodke. Dva biljarda in soba za shode. 16.-) E. 4th St. Bet. 1 št & Ave. A. N e w Y o r k. Roparski napad. Cimperle Anton. 31-letni dela¬ vec /, Vitol.j je bil te dni napaden od treh neznanih oseb. Vrgli so ga na tla in s'a težko ranili v spod¬ nji del života ter mn odvzeli de¬ narnico. v kateri je imel 40 K. Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov. O napadalcih dosedaj ni še nobenega sledu. Cene v Trstu. Iz Trsta poročajo: Nova maksi¬ malna tarifa je stopila- v veljavo z dnem 10. marca, V prodaji na drobno sc določa jo. cene: pšenična moka št. 0 kilogram. 88 vin., št. 1 86 vin., moka za kuho 78 vin., moka za' kruh 60 vin.. 61., vin., 70 vin.. .77 vin., sirkova moka 46 vin. kilogram; kruh ,76 vin. kilo¬ gram, testenina '1 K 28 vin. kilo¬ gram. goveje meso zadnji deli 2 K 60 vin., srednji deli 2 K 20 vin., krompir 16 vin., fižol 96. 88 vin. kilogram, sladkor 02, 06 vin. kilo¬ gram. sol 28 vin. kilogram. Predsednik Wilson je dospel 20. aprila iz IVhishingtona v Netv- Voriv. da pove časnikarjem, /.hra¬ nim v Valdorf Astoria ob priliki njihovega lastnega zborovanja. svoje mnenje in svoje nazore o nevtralnosti in da izpregovori ne¬ kaj besed o misiji ali poslanstvu Združenih držav z ozirom na e- vropsko vojno. Predsednik, ki ni bil že več mesecev v nerv-vorškem mestu, se je pripeljal nekaj mi¬ nut. po eni v spremstvu raznih dr¬ žavnih funkcijonarjev v mesto ter takoj odšel v Waldorf-Asto- Via, kjer so ga sprejeli nekateri ravnatelji ..Associated Press 1 A V zhorovalni dvorani, kamor so peljali predsednika, je bilo nav zočih okoli 3.70 easniških izdaja¬ teljev in urednikov iž vseh .delov naše r dežele. Ti so predsednika ob vstopu mednje prisrčno in burno pozdravili ter ponovili to ovacijo. ko je zapuščal to časnikarsko skupščino. -iz Wilsonovega nagovora poda- jemo svojemu cenjenemu čitatelj- stvn le glavne toekp. ki se tičejo sedanjega svetovnega položaja. Najprej se predsednik zahvali zborovalcem, za topli sprejem, po¬ udarja. da prihaja danes mednje, ker se je čutil, da ga je pozvala o<,lgovornosi za ta korak. Kajti predsednik smatra časopisje za enega izmed najvažnejših faktor¬ jev v domačih, pa tudi v svetov¬ nih zadevah. Nadalje pravi, da ho¬ če govoriti kakor pred svojimi so¬ državljani Združenih držav neo- ziraje se na njihovo strankarsko privrženost in veroizpovedanje. Kajti f<•::.c so zadevo, ki jih hoče • etre. - -, i z njimi. d '-si... ki s,, za nami' 1 , je govo¬ ri 1 MTIsnn. ,,so bili dovolj težki 'n budi. Bodočnost pa. ki 1‘eži pred nami. gospoda moja, ,,obeta biti šoi težja in hujša. Kajti naj že kakorkoli sodimo o sedanjem po¬ ložaju svetovnih zapletljajev, mo¬ ramo priznati, da se rapidno bli¬ žamo višku sedanjih dogodkov, in da bo ta. višek nekada preizkušnja ne samo za narode, ki so zapleteni v sedanjo orjaško horho. ampak tudi za nas. naj bo sedaj geslo Združenih dr¬ žav. To pa nikakšnn sebičnost. Kajti le tedaj, če ho Amerika do¬ cela pripravljna. bo mogla prisko¬ čiti na pomoč obema strankama, obema nasprotnikoma oh koncu vojne. Nadalje pravi predsednik, da so Združene države posredovalni¬ ca narodov. Amerika je priprav¬ ljena in dovolj svobodna, da more hoditi v svojem presojanju in rav¬ nanju po poti. ki si jo izbere sa¬ ma. — Predsednik j za mir. Ali v slu¬ čajupa, če bi se ga izzivalo, h; pograbil za orožje. ..Moje zavzemanje za nevtral¬ nost Združenih držav ne obstoji v tem. da se želim izogniti, težko čam. Nikdar nisem iskal težkoe, ali našel sem jih še vsikdar. Nika¬ kor se jim ne maram' upogniti ali izogniti. Kdorkoli išče konflikta, ki je' zanimiv, sem njegov mož. Svarim 'ga sicer, tl a j me ne name¬ rava pritegniti v reklamne svrhe zase. Toda-', če išče težkoe, ki se tičejo človeštva ' V splošnem,. in pri čemer lahko nekoliko poma¬ gam, potem sem drage volje po¬ leg". — ..Ali Vam je jasno, da smo mi, i nasplošno rečeno, edini veliki na-j rod. ki ni zdaj zapleten v vojno.; Seveda pa ne mislim s lemi bese- j dami podcenjevati in prezreti ve- ■ čjih evropskih narodov. ki se : dosedaj še niso udeležili velikan- j sko vojne. Mislim pa na to. kako i so ji blizu". Sestanek deželnih glavarjev v Gorici Dno 13. marca so se sešli deželni glavarji slovenskih in sosednjih dežel k skupnemu posvetovanju. Prišli so. goriški. štajerski, kranj¬ ski, istrski, koroški in predarl- ski deželni glavar. Zastopani so bili pa tudi deželni glavarji Dal¬ macijo, Tirola in tržaški župan.' Nato izrazi mnenje, da je skoro Posvetovali so se zlasti o tem, lca- gotovo pričakovati, da se obrnejo j ko se. ho ljudstvo preskrbelo z ži nekoč vsi ti narodi na Združene države za treznejšo presojo. Nada lje pravi, da nima noben narod pravice obsojati drugega. Toda gotovo pa pride dan, ko bodo Združene države morale pomaga¬ ti oh pogajanju in sklepanju sve¬ tovnega miru. Viri Združenih dr¬ žav za tako pomoč so neizčrplji- vi. Združene države pa se morajo pripraviti na la dan s tem, da iz¬ čistijo svojo presojo teh silnih sve¬ tovnih dogodkov. Treba je naj¬ prej misliti na Ameriko, in potem šele na Evropo. ..America First" vili. Vsi udeleženci so poudarjali, da od vlade določeno množina moke na kmetih nikakor ne zado¬ stuje. Konstatiralo se je z obžalo¬ vanjem. da je vlada na Dunaju postopala brez ozira na samou¬ pravne oblasti (deželne odbore in j županstva ) . Zahtevalo se je, da se mora v bodočo to izpremeniti in postopati roko v roki s terni oblast¬ mi. ki dobro poznajo krajevne razmere. Dogovorili so razne ko¬ rake glede uvoza živil. Tudi glede letošnje obdelave polja so se sto¬ rili važni sklepi. Posebna deputa- cija te konference, v kateri je dr. Šušteršič, bo zastopala stališče pri osrednji vladi. Sklenilo se je, po¬ vabiti vse deželne odbore na skup ni posvet na Dunaju, da se tako varuje delokrog deželne samou¬ prave proti absolutističnim ten¬ dencam centralne vlade Naj bi bilo tako! - v ’ ir ' T » Pijeva korespondenca piše: V srce segajoč je prizor, kako so se avstrijska ljudstva, ki so si prejo nemalokrat stala nasproti v narod nem boju, našla v edinosti za skup no hrambo proti skupnemu zuna¬ njemu sovražniku. Našla za. zme¬ rom. Nikdar več naj še državljani mnOgojeziene monarhije, ki se,se¬ daj na Poljskem in v Karpatih in v Bukovini in v Srbiji, na kopnem in na morju v bratski edinosti bore za čast skupne domovine, ne razdvoje v medsebojnih prepirih. Vsa ljudstva monarhije, ki se.da¬ nes ramo oh rami bore in umirajo, bodo po svetovni vojni krepko'in neomajna stala drug drugemu ob sl rani. Potem bo Avstrija silna hramba krščanske kulture in nrav nosti, zavetišče najgorečnejše do¬ movinske ljubezni inkraljeve zve¬ stobe, dežela, v kateri bodo vsa ljudstva deležna pravičnosti;- z vsemi blagri miru obdarovano ce¬ sarstvo. Avstrijsko državljanstvo si je pridobil inženir Gl a es en er, ravnatelj antimonskega rudnika v Trojanah. G. Glaešener je bil preje belgijski državljan ,a se je na Kranjskem popolnoma natura- 1 izirnl ter vzel za ženo Slovenko. Domovinsko pravico mu je prizna¬ la občina Trojane. Radi goljufije je bil obsojen na šest mesecev ječe Anton Gergolet; rojen leta 1853. v Doberdobu, stanujoč v Ronkali. Gorgolot je, bil svoj čas častnik pri domobrancih, sedaj pa je trgovski agent. Kaznovan je bil že večkrat. Radi izrazov v svojem razgovoru je bil takoj zaprt in spisi so se izročili vojaški oblasti. __i-1., ... . .i .' ...—; 'gFF+FFFF i FFFtI *FF FF * FFF FFFFFFFFFFFF-FF^FFFFF-FFFFFFFFFFFFFkFFFFFFFFFF *F F>'FF*FFF FF F-i; K* F FFFFFFFfFFI 1 FFFF FFFF FFF+A«t‘-)tt ( t < FF+.FFkFF+FFFFF4‘FFFFFFFFFFFtfFFFFFFFFFFF+FFF+FFFFFFF-kkl**; STATEMENT OF FIRST-SECOND NATIONAL BANK Xe leta 1>.7'2. obstojala je Prva-Drnga Narodna Banka v Pittsburgu. Pa. Usta¬ novil jo je-dne 28. januarja pokojni James Eaughlin. vtemeljitelj današnje velike •T«ies and’ l.augidin jeklarske družb.:, kakor ..Pittshurg Trust & Havings CV. -22- —^n 11 ■)J6B»i*" > IFar- *6r .**■■***& B;inUmSe je tedaj nahajala na Porina Ave., blizo 11. ulice. V aprilu i. 18.72.. kupih: in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fifth IVard Bapko. v. 1. 18.73. inuAbvala se je Pitishurg Trost ('o., leta 18.74. se je glavnica povišala na 820(1.000. OF PITTSBURGH AT THE GLOSE OF BUSINESS MARCH 4, 1915. LIABILITIES 8,795.087.70 10.69 3,151.000.00 4,597.826.22 Ajjjjipr. JJUinjILlUlSCJiir^ IMMtBBBMirjjr Spsfc-SMUuaisS l BcnnBnnnontiDno liljfflpM itnCDfBBBMMIOl. RESOURCES Loans and Discounts .. . $ Overdrafts . U. S. Bonds, at Par. Other Stocks and Bonds Real Estate, Furniture and Fistures. Cashonhand $1,622.493.89 Dne from * Banks . . 1,452.454.33 Due from Pittsburgh Banlts .. 1,532,326.52 Dne froffi Treasttrier U. S. Capital . . Surplus and Profite . Reserves, For Interest and Taxes .113,342.14 Special Reserve 376.047.52 1' tem' času' preselila sojena \Yo6d Street poleg Mfth Avenue in to zemljišče je..del lota,..na ktereri) danes banka stoji. E. 1863. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. i Pi¬ va Narodna. Banka)'. 'l’o je bila prva.banka v Pittsburghu in oba izmed prvih. kto- re so zaprosile za čarter naeijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat 8500.000 a banic je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v lotu 1802. se jo dodalo glavnici nadaljnih $100.000. Dne 1. avgusta 1001. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu Max Se.hamhergu. poznan pod'imenom Mav Sohamberg & Gol. kupljen in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. Mr. M’m. F. Benkiser. ki je bil s tvrdko Mas Sehamhe.rg & On. od leta 1801. poslavljanje bil: z:i upravnika novega oddelka, in razrm upravnika v tem inozem skem oddelkir liilo je takrat nastavljenih še šest oseh. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot lot« 1001. temveč se je osolijo lega oddelka že leta 1012. povišalo na 44 oseb. ^ V letu 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no' Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Drnga Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu. Pa. Glavnice ima $4.000.000 in prebit ka $1.131.311.03. Dalje poglejte Statoment od 4. marca 1015._ POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH > TEV BREZ ODKAZA. INOZEMišKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SGHAMBERG & COMPANV PRODAJAMO PARGBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA. SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. —- Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAMO V AMERIKI, TEMUČ PO CELEM SVETU. NAŠ NASLOV V ANG L ESKEM JEZIKU SE GLASI:' ' Circulation 3,000.000.00 Less Due from U. S. Treas. . . 50.250.00 Cor. Fifth Avenue and VVood St /wrr f Tmnvrri^* r JLOVEKSKi HAftofr 1 , 22. akrila 1915. najhitrejši parniki na svetu ,.M A U R E T A NI A" in ..L U SIT A NI A" new york-;liverpool i najhitrejša proga preko Liverpoola za M U i™ LONDON, PARIZ. NAPOLJ, RUSKO, FINSKO, PATRAS. I ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL TUSCANI A LUSITANI A I. maja 10 A. M. arniško pribrežjc se n Ri TRANSYLV ANI A 8 . maja opoldne. iiu podnožju Vest 14. ulice Neiv York. PLOVITEV V SREDOZEMSKO MORJE IN PATRAS CARPATHIA, dne 13. maja opoldne. P Irobnosti obri THE CUNARD STEAMSHIP C0MPANY LTD. 21—24 STATE ST. N E W Y O R K, N. Y. ali njene pooblaščene zastopnike. JEVE ŽENE, nononvit pnovrcciico idolarjev. štn>»* v«m- UrUnUKA nuUKLrLLLLn" ,’kiuja umrle žene, dobi prav toli¬ ko vsoto, k i pa sc mora naložiti | obresti in se sme dedinji izplačati : šele tedaj, ko doseže 35 let o svoje- i ga življenja. Medtem pa se ji bo. Poldrug milijon dolarjev dobe j izpričevalo obresti od 100.000 do- eerkvene in dobrodelne organiza- linprv. to pa tako, kakor se bo eije glasom oporoke pretk-ratkiui zdelo zapuščinskim upraviteljem umrle žene Johna D. Rockefeller- prav in primerno. Funkcija zapu ja imenov RockefcHerice so sekte. Pol milijona, ki je ostanek j Alti Rockefeller. Te je ranjka ce- eelc zapuščine, pa pripade sorod lo pooblastila v svoji oporoki, da 4 4 4 fr 4 4 4 1 -fr 4' ******4****"***************'****$4 ;* ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD. ^ ----- — — m m . OBLASTI ! PftVA-OfiUG 4 ( erkvene organizacije, ki so ; šč inskega u pravi tel, jstva jepovor- movanc v zadnji volji pokojne!jena John D. Rockefellerju, John ketcllericc so vse babtisticnc : D. Rockefellerju, ml., in gospej nikom iu neki prijateljici pokoj¬ nice. John D. Rockefeller, ml., gospa A Ita Rockefeller-Prentice in go¬ spa E. Rockefeller-Cormiek, imajo pravico to, .ali ono njeno volilo za dobrodelne namene po¬ polnoma izbrisati ter, ga obrniti v druge podobne svrlie. Za svojo prijateljico Karolino P. Sked je zaduji dve sta hčeri ranjke mili- : rajuiea določila volilo, ki ji zago- jonarke dobe vsak po 100.000 1 ta vi ja 1000 dolarjev ua leto. Slovenci in Slovenke, naročajte se na ».Slovenski narotl“, najboljši slovenski list v Ameriki! I KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, 1 NAJ SE OBRNE NA NAS. X •!■' Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi sc mogli S Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta | in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim S mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. £ Temu zlu sc je prišlo seda; vokom, in vsakdo se more obr- •jl niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom. Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo -j- naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, A ameriški. r Vsakdo sc more obrniti na nas glede: *;• % Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri- X j X sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih X X in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za £ X polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč- * •{* nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Arne- •{• 'Nadaljevanje iz 5, strun.i' K., ranjen. — Lamoutz Karl, Inf.. LIR. 27, MG A. 1 . ranjen. — Lau- rič Jožef.. Inf., LIR. 27. 2. K., ra¬ njen. — Lebali Alojz. Korp, LTR. 27. 3. K., mrtev. — Leben Mikal;' Inf.. IR. 87. 7. K., ranjen. — Lebič Johan. Inf.. IR. 87. 1. Tv., ranjen. — Lekše Alojz. Inf.. LIR. 27. 2. K., ranjen. — 1 Lekše Lorene, rut - .. LIR. 27. 2. K, ranjen — Le¬ sar Johan, Inf., JR. 87. 2. K., ra¬ njen. — Lesjak Franc. Korp.. Li¬ li. 27. 9. K., ranjen. — Lesjak Jo¬ han, četov., IR. 87. 2. K., ranjen. ■— Letnar Frane. Korp.. LIR. 27, 1. K., ranjen. — Levic Gregor. Žjlnf, LIR. 27. 3. K., ranjen. — LL- i i i 1 X I riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno, sc obrnite na: »SLOVENSKI NARO D“. 45 VESEY STREET. N E W Y O R K, N. Y. *+++-m- *+■ BREZPLAČNO y" ii£L2nft.ni p voj o t; 'T 4 *. priimek I ssLr&^rr^? i Cunard S. S. Co., Ltd. 21 . .M State St O ep- S New Vorl Legar. ? 6 oškoii lovcu, Kjer vojaška Ud h zbolel na leii Hrvatska po vojsk Dopisnik .sptit Jediustvi/ poro deče .Veku /el tna os*;bu uii j«* sko se je /.dleti politiku, katenli ri i/premenili v Ji tiku so se doz ru 2 oearanja v pr* elementov nuspH šanju. Ja \ tem Sedaj po vojski I ravnili izpremeoili hrvata kr politike hrvalsku slovenski bi hrvatsko v p raž. »ar nc izgubi. Velik požar v Djakovu. na je citiranji ti >rt»k. Jz Osjeka poročajo, marca pogorela i/ vzroka velika trgovina mann in rinovi" v Djakovu. Sl dc je okoli četrt milijona kron da j.- K Prepovedane liste iz Italije sta imela pri .rl>i \ irgilij Ge bau Johan, Inf.. Inf.v LTR. 27, 2. K., ranjen. — Likar Johan, Inf., LIR. 27, -2. K., mrtev. — Lipošek Lukas, Inf.. IR. 87, 5. K., ranjen.' — Lisjak Franc, Inf.,' LIR. 27, 9. K., ranjen. — Loboda Vincenc, četov.. LTR. 27, 3. K., mrtev. — Lopan Mihal. Inf.. IR. 87. 7. K., ranjen. — Lubše Emerik, ERes., IR. 87, 1. K., ranjen — Lukan Va¬ lentin, Inf.. LIR. 27. 2. K., mrtev. — Luzar. Gefr.. LIR. 27, 12. K., ranjen. — .Magnetič Anton. ERes, IR. 87, 9. K„ ranjen. — Majcen •Johan, Inf.. IR. 87. 1. K., mrtev. — Majcen Martin, RTrif, IR. 87. 3. Tv.. Štajersko, Celjska okoli¬ ca, Loka, 1882., ranjen. - - Maje- *•’ j rič. Inf., IR. 87. 2. K., ranjen. — \ | Malee Ulrih, Inf., IR. 87, 2. K.. ranjen. — Maraš Johan, Inf., LIR. 27, 6 . K., vjet. — Marčič Johan, ERes., IR. 87, 11. K., mrtev. — Marin Franc. Inf., IR. 87. 2 . K, ranjen. — Marinič Ignac, Inf., IR. 87. 1. K., ranjen. — Markuš Ma¬ tija. RInf., IR. 87. 9. K., ranjen. — Maršalek Johan, RInf., LIR. 27, 1. Iv., ranjen. — Martilanc Franc, Gefr., LTR. 27. 15. Iv., ra¬ njen. — Martinjak Johan, Inf., LIR. 27, 10. K., mrtev. — Maru¬ šič Johan, Inf., LIR. 27, 6 . K., ra¬ njen. — Mastnak Franc. Korp., TR. 87, 4. Jv.. Štajersko, Celje, Sv. Tura j. 1891.. ranjen. —- Mastnak Jožef. Ibft.. TR. 87. RStb, ranjen. —- Matek Frane. enot. dob.. IR. 87. S. K., ranjen. — Matošel. Inf., LIR. 27. .12. K., ranjen. — Mavrič Mihah Inf.. LIR. 27. 9. K., ranjen: Mele Johan. Jiif., DR. 27. 10. K., ranjen. — Melih, Tuf.. LIR. 27. 0. K., ranjen. — Merljak Alojz, hit.. LIR. 27. 2 . K., ranjen. — Mihelič Andrej. Inf.. LIR. 27. 2. K., ranjen. Mih el j Alojz. Inf... IR. 87. 9. IV.. ranjen. - Miklič \ . Praš-Vk je bil| K !' u ' M > UR. 27. 1. K., ra- n.icn. Miklošič Martin. Inf., lit. 87. K.. Štajersko. Ptuj. Brebrov nik. 1892.. ranjen. Mikuš An¬ ton. Inf.. LIR. 27. 10. K., ranjen. Mlačnik Franc, Inf, IR. 87. 2- K, ranjen. — Mlakar Franc, Rini'.. TR. 87. 4. K„ Štajersko, Ce¬ lic. Bischofdorf. I 88 G.. ranjen. — Mlinarič A'incene. Inf.. IR. 87. 'h K., ranjen. — Močnik Anton, Inf.. LIR. 27. 10. K., ranjen. — Močnik Franc. Inf.. LIR. 27, 2. K., ranjen. Močnik Mihal. E. jllcN.. 87. L K., ranjen. Mohor- — — - ko .\ntou. Inf.. IR. 87. 7. K., ra- Osumljencc. j njen. Muc. četov.. LIR. 27. 12. i'ca dvoru pm očajo : I K.. ranjen. — Mulec Franc. Inf., IR. 87, RStb.. mrtev. — Mržek Frane. Inf.. TR. 87, 1. K., ranjen. NAGLIČ Jožef. čet.. LIR. 27, MCA. 1, rnajen. — Negro Martin. Inf.. IR. 87. 9. K., ranjen. — - No- gr.aŠek, Gefr.. LIR. 27. 10. K., ra¬ njen. Novak Anton. Gefr.. LIR. 27. L K., K., ranjen. — Novak Miliul. Inf.. LIR. 27. 3. K., lunjevi. — Novak Tomas, ERes.; IR. 87, G. K. ran., -- OBERSKI Johan. POZOR ROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop in na¬ birati naročnike za ..Slovenski ! Narod" v naših naselbinah po I Združenih državah in Canadi naj nam to naznani. Uprava. vfiuelht in Ferdinand MenegOn. Radi tega ju je prijela oblast in postavila pred sodnijo. Obsojena I sta \>.uk na 10 K globe, oziroma na 24 ur zapora. Izpred vojne sodnije. a ji’ pokazal za sr¬ čkom pogovoru. Zasli- u cela vrst.prič: Sodni • izrekel nekompetent- zročil Draščeka okrožni ■oilniji v (lonci Podatki o popisu žitnih zalog so pokazali, du ostanejo naine- ■ I naših sovražnikov, izstradati ;>i ičiivalstvo. brezuspešni. Treba ia jc največje štedljlvosti in pri- •. Militi >c sirkov c moke in sirkove pilti WS 2 | Ljiiiiff’' vm!S 0 1 BO ns an cjDnaurao DDsoiuiiiFmiM pžanaffi i -MlillMniUIDlIMV ; Dcželncmn divizijskemu sodišču v 'i.iailm j'- liil izročen hlapec Ka¬ ra-! \Vciss i/. (ilaueka. kov jc o- jsumljen. da sj jc poškodoval desaii I kazal-"- z namenom, da bi sc kot potrjeni odtegnil vojaški službi. ! Tri italijanske vojaške begunce ulpiitce je pripeljal IG. marca | neki orožnik z dvema emovojni- i koma v Beljak, kjer jih je izročil ’ okrajnemu glav rastru Korp.. IR. 87, 3. Jv.. Štajersko. Ptuj. Slatina. 1890.. ranjen. _ — Ocvirk Franc. RInf.. LIR. 27. L K., ranjen. -— Ogrizek Franc, Inf,. IR. 87. 2. K., ranjen, n- Ogriek Martin. Itlnf., IR. 87. 4. Iv- Šta¬ jersko. Ptuj, St. Florian. 1886.. ranjen. - — Operčkal Johan. RInf.. TR. 87, 1. K., ranjen.. — Orehovec Lukas. Gefr., IR. 87. 7. K., ranjen.: —- Orešnik Anton. ERes.. IR. 87. L K., ranjen. — Orožen Alojz. RInf.. 87. 1. Iv., ranjen. — Orsan Jožef, voz., LTR. 27. 1. Jv-, ranjen. — Ozebek Avgust. Inf.; LIR. 27. 9. K., ranjen. — Osojnik J ožel. Inf.. IR. 87. 2. K., mrtev. — Oštir Martin. Inf., LIR. 27. 3. K., mr¬ tev.— Otorepec Jožef. ERes.. IR. 87 . l. K., ranjen. — Ovnek Anton, čas. sh. LIR. 27, 3. K., mrtev. .- Ozir Anton, Inf.. IR. 87, L K., r. PALIR Alojz, Inf.. IR. 87. MG A. 2. ranjen. — Pančur. Korp. LIR. 27. 12, Iv., ranjen. — Papot- itik Mihah Inf.. IR. 87, RStb.. ra¬ njen. — Patišič Anton. InL. LIR. 27. 10. K., mrtev. — Paulin, čet., LIR, 27, 12. K., mrtev. -- Paulin Franc, Inf., IR, 87. 2 .'K., ranjen. — Pavlič Anton. RInf.. IR. 87, h K.. Štajersko, Brežice, Veliko Obreze, 1888.. ranjen. — Pavlič Johan, ERes., IR. 87. G. K., ra¬ njen. Pavlin Krate.’ Inf., LTR. 27, 3. K., ranjen. - — Pavlovič Frane, Inf.. LIR. 27, G. K., ranjen. — Pavlovič Johan, Inf.. LIR. 27, 2. K., ranjen. — Pavšič Georg, Inf. LIR. 27. 2. K., ranjen. — Peček Franz, voz., LIR. 27. 1. K., ranjen. Pečnik, Inf., LIR. 27. 12. K., ra¬ njen, Pečovnik Franc, res. četov., IR. 87. o. Iv., ranjen. — Pejovnik Gabriel, ERes.. IR. 87. 1 Iv., ra¬ njen. — Perič Anton, Inf. LTR. 27. 9. K., ranjen. — Perič Frane, RKorp.. IR. 87, 4. K., ranjen. — Petek Alojz. KTam., TR. 87, 1. K. ranjen. — Pet er os Anton. RInf., IR. 87. 9. K., ranjen. — Petkušek Inf., LIR. 27, 12, K., mrtev, - Pe¬ trič Franc, .InL, LIR. 27. 2. K., ranjen. — Petrovčič Jožef. voz.. LIR. 27, 1. K., ranjen. — Pihlar Henrik. Inf.. IR. 87. 1. K., ranjen. Pilot Jožef. Inf., LIR. 27. 10. K., ranjen. — Pintar Johan. Inf., IR. 87. 2. Jv., ranjen. — Pintar Frane 11.. ERes.. IR. 87. L K., ra¬ njen. -- Pisk Jožef. Gefr.. LIR. 27. 3. K., ranjen. — Pirc Jožef, Inf., FR. 87, 1. K., ranjen. — Pla¬ ninc Franc. Inf.. IR. 87. 11. K., ranjen. —•. Planinšek Rohus. Inf.. TR. 87. 2 . K., ranjen. - Platovšck Kart, četov., IR. 87, 2 . K., ranjen. — Plevnik Franc, ERes., IR. 87. 1. Iv., ranjen. -- Podkoritnik Ma¬ tija. Inf.. TR. 87, 7. K., ranjen, — Podlesnik Frane. Inf.. IR. 87. 2 . K., ranjeu. --- Podlogar Karl. Stbs Feldvr.. LIR. 27, 1. K., ranjen. Podobnik KašpaE Inf.. LIR. 27. 1. K., ranjen. — Podržaj Frane, Inf, LIR. 27. 2. K., ranjen. — Pogač¬ nik Albin. R-Gefr.. LIR. 27. 1 . K.. ranjen. — Pogorelčnik Fortmiat; Inf.. IR. 87. 5. K., ranjen. — Po klal- Jožef. Inf., IR. 87. 2. K., ra¬ njen. - Pokorni Anton. Inf., IR. 87, 4. K., Štajersko. Slov. G ra dec. Relfnig, 1891., ranjen. — Po- krajac Simon. Inf., IR. 87. 9. K.. ranjen. — Polak Anton, res. čet TR. 87, 4. K., ranjen, — Pominec Matija, Inf., LIR, 27. 3. Iv., ra njen, — Potočnik Alojz, Inf., IR. 87, 9. Iv., ranjen. — Potočnik Fer¬ dinand, Inf,, IR. 87, 2. K., ranjen. — Potočnik Franc, Inf., IR. 87 2 , K,, ranjen. -— Potokar, četov. LIR. 27. 12. K., ranjen. — Potrč Johan, Inf., IR. 87, 2. K., mrtev Prašiček Vincenc. RInf.. 87. 1 K., ranjen. — Praunseis Adolf. * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 n RInf., IR. 87. 1, K., ranjen. -- Praznik Matija. ERes.. LIR. 27. L K., mrtev. tPreložuik Georg, Inf.. IR. 87. 1. K- ranjen. — Preme!č. ERes.. IR. 87. 11, Iv., ra- : *. j i • * i. PrcsktVr Johan. Gefr., IR. 87. 5. K, ranjen. — Presker Mi¬ nah ERes.. TR. 87, (i. K., ranjen. Primožič Johan. l.Rcs.. IR. 87. 9. K:, mrtev. Prinčič. Korp.. LIR. 27, 12. K., ranjen. - Pučko Atoiz. In Ih. IR. 87. 1. K., ranjen. - Pučnik Alojz. ERes., IR. 87, K., ranjen. - 1'ugci Johan. Gefr.. LIR. 27. MG A. 1. ranjen. - Pukl Karl. RGefr.. IR. 87. 4. K.. Štajersko. Celje. Oplotnica. 1889.. ran ion. — Pušnik Rudolf, Inf.. IR. 87. 1. K,, mrtev. — RA¬ DEJ Franc, ERes.. TR, 87. G. K.. ranjen. — Rafolt Karl. Gefr., IR. 87, 2. K., ranjen. — Rajh Ignac, Inf., IR. 87, 2. K., ranjen. — Ra¬ kovce Franc, četov.. LIR. 27, G. K., ranjen. — Ramovš Paul. Tuf.. LIK. 27. 3. K., ranjen — Ramšak Anton. Inf. TR. 87. -1. Iv., ranjen. - Ranguš Jožef. Inf., LIR. 27. 3. K., ranjen. - Ra tek Franc, R. Inlh, 87, 4. K., Štajersko, Ptuj. Paizing, 1884.. ranjen. — Ratek Ignac, Inf., IR, 87, 11. K., ranjen. - Ratej Ludvik. Inf.. TR. 87. 2. K„ ranjen, —- Ravnihar. Gefr., LIK. 27. 12. K., ranjen. —Ravnik Johan, RGefr.. LIR. 27. 1. Tv., mr¬ tev. — Razdevšek Anton, Inf., IR. 87, MGA. 2. ranjen. — Reberšak Johan, Inf.. IR. 87. 7. Jv., ranjen, —- Remškar Avgust, Gefr.. LIR. 27, 1. K., ranjen. lleja. Inf.. Lili. 27, 15. K., mrtev. — Reite- rie. ERes., IR. 87, 11. K,, ranjen. Repič Johan, ERes.. IR. 87. K., ranjen. — Repnik Jožef, Inf, LIR. 27. 2 . Jv., mrtev. Ri- žuor Franc, Inf.. IR. 87. 2 . Jv., ra¬ njen. Rižnar Peter. ERes.. IR. 87. 6 . K., ranjen. — Robin Rokus, ERes.. IR, 87, L K, ranjen. — Robnik Vincenc, ERes.. IR, 87. 1, K,, ranjen, — Rode Jožef. Inf.. LIR. 27. 15. tv., ranjen, Rogi¬ na Martin. RInf.. IR. 87. L K., ranjen. — Rogovuik Anton. KoVp, TIL 87. 6 . K., ranjen. Rojko Fehx. Inf.. IR. 87, 2. Iv., ranjen'. Rok Al atija. Inf., LIR. 27. I. K., ranjen. — Roškar Johan. Inf.. IR. 87. 2 . K., ranjen. — Rožman Blaž. hit,, IR. 87. 7. K, ranjen. Rozman Viktor, Gefr.. LIR, 27. 1. K., ranjen. - - Rozman Vincenc. Inf- IR- 27. 2 . K, ranjen. - Roz¬ man Johan, Inf., LIR. 27. 10 . R.. ranjen.. Rupnik Franc. Inf, IR. 27. 9. K, ran. — SAGADIN An- tou. Inf, IR. 87, 2. K, ranjen. a gad in Jožef. lui'„ |R. 4 K, Štajersko. Ptuj, Moitsberg, 189.2, ranjen. Sujovec J.olian' InJ, LIR. 27. 10. K, ranjen. — Sak šek Frane, ERes, IR. 87. G. K, ranjen. Samec, Inf, LIR, 27. 12 K mrtev. Sedjošek Veneel, RInf, IR. 87, MGA. 2. ru- uje u _ Šelman Daniel. Korp DL, 2t. 1 . K, ranjen. teo- a Anton: ERes, IR, 87. G. K, v&- ujen. Šega Anton. ERes, IR. fr 9 ‘,-tp T jen h • Selai1 ^uh ni.^ DR. r ranjen. — 8 e)ne F rane, RInf, IR. 37 3 R Celjska okolica. Nov 4 , Cerkev" 188J, ranjeu..' - Šešerko Peter Inl„ IR. 87. 1, R.. ranjen. ~ ^e sekovsek Fra ^- Korp, IR. 87 RS.tb ranjen. Setinšek An- fon. I.Res, IR.'87. 1 . R,. mrtev ~ ^ Jda d Inf., LIR. 27. •> . ra of U ; ~ SUig Johan -- Setov!! -t. J. K, * i* * ♦J* f i 0 V L J E N A LETA NA ULOŽKE IN PL VLOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE V NARODNA SANKA IITTSBURGU. II S I A N » . — _ SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. 4* -■ -"JEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. 4 INOZEMNI ODDELEK BANKE. f Pošiljamo denar na vse kraje sveta najsigurne j še, najhitrejše in po j* najprimernejših cenah. ^ Ta promet sme zdaj zopet otvorili. in vsakdo lahff- IR. 87. 1 oponš. Inf, LI- ^ Korp, S 27 T ^ -• - — • -v. iv, r a . - . tv ujem — Tretjak Johan, Inf 87. I. K, ranjeu IR. nik a n, Inf, LIR. 27. 2. K ••enz. RGefr.; ir 87 rs t te “3ak J 0 - S ko ' V: s^ofci; 1888, ranjen. — Železnik Martin. KjT’ LIR. 27. 9. K, ranjen. - Mihal, inf. Lili. 27. 4 . K, sko. Kamnik, 1892, ranjen- Zima Jože. Inf, LIR. 27, W- ranjen. - Zle Johan. Inf- 27. 17. K, ranjen. Žmavc ^ tre. Inf, IR. 87, G. K, ranjen-te Žmitek Johau. inf.. Lili- 27, K, ranjen. — Žnidar BlaL R 11 IR- 87. 1 . K, ranjen. — ® šie Matija, tuf, LIR. 27, 3. J* 1'anjen. — Žoliae Johan, IoLi 87. 7. K, ranjen. — Žohar F l81 ^ Korp, [R, 87. 2 . K, mrte'7 Ziollia Jožef. Inf, LIR. 27. njen. 9. K, a - Zorko (Sorko) ^ te 5' yta ' v ° rp - rR - 87- E Iv, ranjeni Tušek Mihal' rt c' l ' a ' a V" Valei 'tin. troh, RlR ^ Ul ' 87. , K K, ranjen. - Žugelj G*° tS , — tv, ranjen, — ZugeL i ,. iv, ran. - UČAKAR^Martin. i£ efv " LIB£ “'*• 2 ' 8> Inf, LIR, 27. I. K, ranjen. X " Učakar Matija, Inf. K, LIR .27, l0d«tajersko Glihah Inf, IR, 87 , ranjen, ' 2? ' l ° K te^i)en. - Umefef IV.-«. • 1VJ. i lear Alojz, tnf 1889. ^t-._ ** * te-el je. runjen. — SiisseU ■ a m Dalje prih.